You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Afganistan – dežela izgubljenih iluzij<br />
Bolgarija – Tračani <strong>in</strong> vrtnice<br />
Zelenortski otoki – otok Sal<br />
KULTURNA POTEPANJA PO SLOVENSKIH POKRAJINAH: Dedišč<strong>in</strong>a Pomurja<br />
GALERIJA: Čudoviti svet m<strong>in</strong>eralov<br />
IDEJA ZA IZLET: Jezera vzhodno od Maribora<br />
Marec 20<strong>21</strong> | št. 269/XXIV | cena 5,49 € | www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si | Prva slovenska popotniška revija
Drage bralke <strong>in</strong> bralci,<br />
pomlad nas je vse v plaščih <strong>in</strong> bundah presenetila, prijetno sonce − <strong>in</strong> sproščanje<br />
ukrepov − sta oživila naše potovalne brbončnice, srce je zatrepetalo<br />
ob misli na počitnice <strong>in</strong> potovanja, <strong>in</strong> čeprav že napovedujejo ohladitev,<br />
tako vremensko kot epidemijsko, se je Pandor<strong>in</strong>a skr<strong>in</strong>jica odprla. Tudi<br />
slovenske turistične agencije so v zadnjem času poročale o povečanem zanimanju<br />
za potovanja <strong>in</strong> počitnice v pomladanskih <strong>in</strong> poletnih mesecih,<br />
navsezadnje je pretekli vikend na Kanarske otoke po dolgem času poletel<br />
prvi čarter z Brnika, nekaj pa jih napovedujejo še za prihodnje mesece.<br />
Tokratna galerija sicer ne spada ravno pod razdelek »potovanja«, a pod<br />
besedo »svet« se razume tudi neživa narava <strong>in</strong> tokrat predstavljamo elemente<br />
narave, ki so del zemlje, po kateri hodimo − m<strong>in</strong>erale. Približani<br />
svet m<strong>in</strong>eralov je pisan, poln nepravilnih podob <strong>in</strong> oblik, a vendar popoln.<br />
Rada bi vas tudi opozorila na našo novo rubriko, Kulturna potepanja<br />
po slovenskih pokraj<strong>in</strong>ah, v kateri bomo predstavljali etnološko <strong>in</strong> stavbno<br />
dedišč<strong>in</strong>o ter arhitekturo slovenskih pokraj<strong>in</strong>. Naš namen je, da vas, bralce,<br />
poskušamo navdušiti za raziskovanje naše dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> države. Prvi prispevek<br />
je pripravila Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota <strong>in</strong><br />
izpostavlja nesnovno dedišč<strong>in</strong>o, šege <strong>in</strong> navade, podeželsko stavbno dedišč<strong>in</strong>o<br />
<strong>in</strong> kamnite nagrobnike, ki so posebnost pomurskega <strong>in</strong> porabskega<br />
prostora.<br />
Vzemite si čas tudi za druge prispevke, o Bolgariji, Tračanih <strong>in</strong> vrtnicah,<br />
nomadih na jugu Maroka, Benetkah v snegu ter zelenortskemu Salu. Za<br />
idejo pa vam dajemo še izlet do Maribora <strong>in</strong> njegovih jezer ter sankanje s<br />
Prevale, tu se boste zaradi vremena verjetno morali malo podvizati.<br />
Še posebej pa izpostavljam tokratno naslovno fotografijo (<strong>in</strong> prispevek)<br />
Mareta Lakoviča, ki malo spom<strong>in</strong>ja na McCurryjevo iz osemdesetih <strong>in</strong>,<br />
pravzaprav gre zadaj za podobno zgodbo, skrčeno na nekaj samostalnikov<br />
− Afganistan, vojna, begunstvo, tabori, boj za obstanek … Del sveta na presečišču<br />
Afganistana, Pakistana <strong>in</strong> Kitajske je obiskal na prelomu tisočletja<br />
<strong>in</strong> prav žalostno je, da se v dvajsetih letih, kolikor je preteklo med obema<br />
fotografijama, ni prav nič spremenilo. V besedilu je čutiti vse veličastje tega<br />
ogromnega prostora <strong>in</strong> ljudstev, ki v negostoljubnih razmerah vztrajajo že<br />
tisočletja, <strong>in</strong> obenem majhnost, vezano na neprestane vojne, verska zatiranja<br />
<strong>in</strong> zaton cvetočih civilizacij, ki jih nihče ni <strong>in</strong> ne prepreči. Koliko ljudi<br />
sploh pomisli, da je nekdo, ki je bil rojen v Afganistanu konec 70. let, že<br />
takoj doživel 10-letno sovjetsko-afganistansko vojno, potem državljansko<br />
vojno, ki je trajala 12 let, nazadnje pa napad ZDA leta 2001. Spopadi med<br />
talibani <strong>in</strong> ZDA po 20 letih še vedno trajajo, država pa je v kaosu. Ta dotična<br />
oseba v svojem štiridesetletnem življenju sploh ni spoznala miru, morda<br />
tudi doma ne. V takih razmerah so mladi <strong>in</strong> perspektivni <strong>ljudje</strong>, ki predstavljajo<br />
srce države, onemogočeni, otroci nimajo otroštva <strong>in</strong> ne prihodnosti,<br />
starši ne sredstev, da bi jih dostojno preživljali, starejši pa so brez možnosti,<br />
da predajo modrosti naslednji generaciji − <strong>in</strong> vse to le zaradi lakote po<br />
oblasti <strong>in</strong> ozemlju. Wikipedija pravi, da je od 70. let pa do zdaj zaradi vojne<br />
v Afganistanu umrlo okoli 1.800.000 ljudi. Koliko še?<br />
Uvodnik<br />
Katja Škap<strong>in</strong>, urednica<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 1
Marec<br />
4 GALERIJA: Čudoviti svet m<strong>in</strong>eralov<br />
16 Afganistan – dežela izgubljenih<br />
iluzij<br />
28 Bolgarija – Tračani <strong>in</strong> vrtnice<br />
4<br />
16<br />
38 Med nomadi na jugu Maroka<br />
48 IDEJA ZA IZLET: Jezera vzhodno<br />
od Maribora<br />
56 Zelenortski otoki – otok Sal,<br />
bolj počitniški kot popotniški<br />
66 POGLED NAZAJ: 2020 na Kitajskem<br />
<strong>in</strong> covid-19<br />
72 Benetke v snegu<br />
82 Sankanje s Prevale<br />
88 KULTURNA POTEPANJA PO SLOVENSKIH POKRAJINAH:<br />
Dedišč<strong>in</strong>a v Pomurju<br />
96 Nagradna križanka<br />
28<br />
38<br />
2 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
4 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Kopuča aragonita, Kamniška jama<br />
Čudoviti svet<br />
m<strong>in</strong>eralov<br />
Fotografije: Davor<strong>in</strong> Preis<strong>in</strong>ger - Davo<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 5
Galerija<br />
1<br />
2<br />
1 Kristal ametista, Brazilija<br />
2 Aragonitni ježki, Podčetrtek<br />
3 Aragonitni kristali, Kamniška jama<br />
4 Kopuča kremenovih kristalov, Kitajska<br />
6 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Galerija<br />
3<br />
4<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 7
Afganistan –<br />
dežela<br />
izgubljenih iluzij<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Mare Lakovič<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 17
Afganistan<br />
Afganistan <strong>in</strong><br />
mladostne sanje<br />
Spom<strong>in</strong>i na moje otroštvo <strong>in</strong> prva<br />
sanjarjenja o divj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> prostranstvih<br />
Srednje Azije so vezani na<br />
branja knjig <strong>in</strong> zapisov prvih raziskovalcev<br />
tega praznega prostora,<br />
kot so bili Nikolaj Przevalski, Sven<br />
Hed<strong>in</strong>, Aurel Ste<strong>in</strong> <strong>in</strong> Francis Younghusband,<br />
ki so konec 19. stoletja<br />
oziroma nekaj kasneje odkrivali<br />
zadnje bele lise Srednje Azije na<br />
širšem območju Tibeta, puščave<br />
Takla Makan, X<strong>in</strong>jianga, severnega<br />
Pakistana, Pamirja, Tien Shana <strong>in</strong><br />
zlasti skrivnostnega Afganistana,<br />
ki mi je bil od nekdaj skrivnosten,<br />
brezčasen prostor. Stari, podedovani<br />
<strong>in</strong> zaprašeni avstro-ogrski atlas<br />
iz leta 1880, ki je bil v tistem času<br />
še poln neznank, ima še zmeraj<br />
spoštljivo mesto na mojih knjižnih<br />
policah. Še vedno imam pred očmi<br />
tudi neki stari članek iz ameriške<br />
revije National Geographic o nomadskih<br />
Kirgizih Wakhanskega<br />
koridorja <strong>in</strong> predvsem članek o<br />
skrivnostnih Kafirjih Nuristana v<br />
pogorju H<strong>in</strong>dukuša. Pa nore zgodbe<br />
iz prve angleško-afganistanske<br />
vojne (1839−1842), o tisti nesrečni<br />
britanski vojaški odpravi pod vodstvom<br />
Williama Elph<strong>in</strong>stona, ko se<br />
je zaradi britanske kolonialne oholosti<br />
<strong>in</strong> podcenjevanja z osvajalnega<br />
pohoda proti Kabulu <strong>in</strong> Ghazniju<br />
od 4500 britanskih vojakov v Jalalabad<br />
izčrpan <strong>in</strong> komaj živ vrnil<br />
samo dr. William Bryden. Vsi<br />
ostali so bili brutalno pokončani<br />
na zasneženih gorskih prelazih <strong>in</strong><br />
puščavah vzhodnega Afganistana<br />
kot opom<strong>in</strong> <strong>in</strong> nemi pomnik vsem<br />
bodočim zavojevalcem.<br />
Afganistan je eden izmed tistih<br />
kotičkov sveta, ki še danes izžarevajo<br />
nekakšno brezčasno energijo <strong>in</strong><br />
duha davno pozabljenih časov. Na<br />
eni strani je to dežela rasnih <strong>in</strong> plemenskih<br />
krutosti, večnih spopadov<br />
med rivalskimi ljudstvi, revšč<strong>in</strong>e,<br />
18 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong><br />
lakote <strong>in</strong> nepredstavljive zaostalosti,<br />
po drugi strani pa je to svet, ki kljub<br />
vsej tragiki izžareva neuničljivo življenjsko<br />
energijo, vitalnost ter lepoto<br />
geografsko surovega sveta, kjer<br />
se puščave <strong>in</strong> neskončna prostranstva<br />
spogledujejo s čudovitimi gorami.<br />
To, kar najbolj krasi Afganistan,<br />
pa sta prav gotovo njegova etnična<br />
pestrost <strong>in</strong> ponos, ki sta stoletja odvračala<br />
vse zavojevalce.<br />
To je svet, kjer so se srečevale civilizacije<br />
Perzijcev, Sarmatov, Partov,<br />
Baktrijcev, Kušanov <strong>in</strong> zmagovitih<br />
Grkov Aleksandra Makedonskega<br />
ter njihovih potomcev, ki so<br />
v skrivnostni Baktriji nadaljevali<br />
idejo helenskega kozmopolitizma.<br />
Islam, ki so ga v 7. stoletju pr<strong>in</strong>esli<br />
Arabci, je preplavil svet perzijskih<br />
kultov, sasanidskega zaratustrstva,<br />
nestorijanskega krščanstva <strong>in</strong> predvsem<br />
povzročil zaton budizma, ki je<br />
bil pred tem na ozemlju današnjega<br />
Afganistana <strong>in</strong> Pakistana glavna religija.<br />
S prihodom turško govorečih<br />
ljudstev v 13. stoletju, v času Dž<strong>in</strong>giskana,<br />
je postala etnična, kulturna<br />
<strong>in</strong> jezikovna struktura tega prostora<br />
še bolj zapletena. Skozi divja srednjeazijska<br />
prostranstva je potekala<br />
tudi znamenita Svilna pot; mesta<br />
Samarkand, Buhara, Kandahar,<br />
Herat ali Isfahan pa so postala cvetoče<br />
oaze <strong>in</strong> stičišča kultur.<br />
Kljub kaosu, ki ga je videti v<br />
labir<strong>in</strong>tu bazarjev kakšnega starodavnega<br />
afganistanskega ali tudi<br />
pakistanskega mesta, tudi v tem<br />
robnem, od vsega pozabljenem<br />
svetu obstajajo nekakšna harmonija,<br />
prv<strong>in</strong>ska lepota, medsebojna<br />
strpnost, neuničljiva vztrajnost <strong>in</strong><br />
ponos na svojo identiteto. Afganistan<br />
je dežela, ki jo krasijo čudovite<br />
naravne danosti <strong>in</strong> predstavlja<br />
nekakšno kulturno <strong>in</strong> geografsko<br />
stičišče jugozahodne Azije, kjer<br />
so se že v 19. stoletju križali geostrateški<br />
<strong>in</strong>teresi velesil, v tem<br />
primeru carske Rusije <strong>in</strong> Velike<br />
Britanije. Nikoli pa ta prostor ni<br />
Afganistan je dežela, ki jo<br />
krasijo čudovite naravne<br />
danosti <strong>in</strong> predstavlja<br />
nekakšno kulturno<br />
<strong>in</strong> geografsko stičišče<br />
jugozahodne Azije, kjer so<br />
se že v 19. stoletju križali<br />
geostrateški <strong>in</strong>teresi velesil,<br />
v tem primeru carske Rusije<br />
<strong>in</strong> Velike Britanije.<br />
1 Pokopališče v dol<strong>in</strong>i Rumbur<br />
2 Wakhanski koridor
Med nomadi<br />
na jugu Maroka<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Daša Ganna Mahmoud<br />
38 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong><br />
Videti je kot iz filma ali reklame … pa ni. V Sahari je tak čaj vsakdanja navada.<br />
Na poti. Pri počitku. Med delom, kjerkoli ...
Med nomadi na jugu Maroka<br />
Pred štirimi leti se mi je povsem nepričakovano zgodilo, da sem vstopila v amazirski<br />
(berberski) dom v mali vasici Takojt (izgovori se Takoš), ki leži blizu Merzouge,<br />
ta pa ob vznožju prelepih sip<strong>in</strong> Erga Chebbi.<br />
Erg Chebbi so sip<strong>in</strong>e (»erg« v arabšč<strong>in</strong>i pomeni sip<strong>in</strong>a),<br />
ki potekajo vzdolž alžirsko-maroške meje. Dolge<br />
so 28 m, široke pa 5 do 7 km. V viš<strong>in</strong>o dosegajo tudi<br />
do 150 m <strong>in</strong> več, njihovo vznožje pa se nahaja na 760<br />
m. Najbližji mesti sta Erfoud (30 km) <strong>in</strong> Rissani (20<br />
km). Sip<strong>in</strong>e so zlato rdečkaste barve, okoliška »hamada«<br />
(kamnita puščava) pa je črne <strong>in</strong> sive barve.<br />
Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če ne bi maroški<br />
kralj Hasan II. v osemdesetih letih preteklega<br />
stoletja dal zgraditi mogočnega vodovoda z več kot<br />
100 km oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo. To<br />
se je zgodilo po »zelenem pohodu« jeseni 1975, ko<br />
je živahna obmejna vasica Merzouga izgubila obmejno<br />
trgov<strong>in</strong>o, saj sta Alžirija <strong>in</strong> Maroko mejo zaradi<br />
maroške zasedbe Zahodne Sahare zaprla. Mogoče bi<br />
tu živelo občasno nekaj živ<strong>in</strong>orejcev − nomadov − <strong>in</strong><br />
to bi bilo vse. Tako pa je zaradi vode nastala velika<br />
oaza. V Merzougi danes cveti turizem. Turisti z vsega<br />
sveta prihajajo gledat rdečkaste sip<strong>in</strong>e, jahat kamele<br />
dromedarje, se vozit s štirikolesniki <strong>in</strong> džipi ter prenočevat<br />
v kampe, ki so dobri posnetki tradicionalnih.<br />
Merzouga<br />
In v tem svetu, kjer živijo maroški Amaziri (Berberi) <strong>in</strong><br />
puščavski Tuaregi, sem torej v zelo nepričakovanem trenutku<br />
dobila svoj maroški dom. Ko sem februarja 2020<br />
v najetem snežno belem Dacia Loganu prišla v Merzougo,<br />
si je mama Aisha avto dobro ogledala <strong>in</strong> potem v<br />
blago zveneči amaziršč<strong>in</strong>i rekla: »To bo v redu. Šlo bo.«<br />
V Tangirju, na severu Maroka, blizu Gibraltarskih<br />
vrat, stoji tovarna, kjer izdelujejo »puščavsko«<br />
<strong>in</strong>ačico že tako močnih <strong>in</strong> robustnih Dacij. Tisto,<br />
kar je za evropske razmere plastika na avtu, je tu<br />
močno, skoraj nezlomljivo železo.<br />
Mama Aisha ima sedem otrok. Povprečje v tem<br />
delu sveta. Štiri dekleta <strong>in</strong> tri fante. Njen mož <strong>in</strong><br />
oče vseh teh otrok je Moha (Mohammed), čez zimo<br />
gradbenik, poleti pa mojster za posebno tehniko »puščavskega<br />
savnanja v vročem pesku«, ki ga tu imenujejo<br />
»sandshower«. Moha je glavni pr<strong>in</strong>ašalec druž<strong>in</strong>skega<br />
denarja, čeprav vsi trije s<strong>in</strong>ovi že krepko delajo.<br />
Mama Aisha pa seveda šefica doma. Dve dekleti sta<br />
že poročeni, pri hiši pa je še vedno sedem ust.<br />
Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če<br />
ne bi maroški kralj Hasan II. v osemdesetih<br />
letih preteklega stoletja dal zgraditi<br />
mogočnega vodovoda z več kot 100 km<br />
oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo.<br />
Če ste kdaj dvomili o tem, da je v muslimanskem<br />
svetu (Amaziri <strong>in</strong> Tuaregi so v 7. st. prevzeli muslimansko<br />
vero) mama šefica <strong>in</strong> kraljica doma, vam kar<br />
takoj lahko zatrdim, DA JE! To, kar se nam včasih<br />
ZDI, da ženske v tem svetu zelo trpijo <strong>in</strong> so manjvredne,<br />
ni nujno res, zunanji videz velikokrat vara …<br />
Načrt<br />
Tako si je mama Aisha zamislila, da bi odpotovali z<br />
Dacio Logan, snežno belo, kot se za puščavo spodobi,<br />
nekam na jug, obiskat njenega ljubega starejšega brata<br />
Abduja (Abdellatifa) <strong>in</strong> njegovo druž<strong>in</strong>o. Brata ni videla<br />
že več kot deset let, sem pa slišala junaške zgodbe<br />
o njem, še vedno živi kot nomad, s celo druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />
vsaj petsto kozicami. To se mi je takoj zdelo zanimivo<br />
<strong>in</strong> zelo vabljivo. Fantje so si pozorno ogledali gume,<br />
rezervno gumo <strong>in</strong> podvozje <strong>in</strong> družno ugotovili, da<br />
bo šlo. Ogledu so se pridružili stari oče, pa neporočeni<br />
stric <strong>in</strong> nekaj sosedov. Vse skupaj pa je nadzorovala<br />
mama Aisha, z rokami v bokih <strong>in</strong> povsem tiho.<br />
Potem si je mama Aisha zamislila, da bi nazaj grede<br />
naredili še en manjši ov<strong>in</strong>ek <strong>in</strong> šli v Tafraut Sidi Ali<br />
obiskat drugo hčer Khadijo, ki ima hčerko Fatimo, ki<br />
so jo videli le ob rojstvu pred dvema letoma. Tukaj je<br />
navada, da pride hčer rodit prvega otroka v mam<strong>in</strong><br />
dom, ostane kak mesec, potem pa gre nazaj na svoj<br />
dom (običajno moževo domačijo).<br />
Ker sem malo Fatimo videla staro štiri dni, ko še<br />
niti imena ni imela (tu dobijo otroci po tradiciji ime<br />
sedmi dan po rojstvu, takrat zakoljejo lepega mladega<br />
ovna, nesejo otroka trikrat okoli njega <strong>in</strong> mu dajo<br />
ime), sem bila navdušena. Malo sem se pozanimala,<br />
kako daleč bomo šli <strong>in</strong> ali so ti kraji na zemljevidu ali<br />
celo na aplikaciji Google Maps. Vsi so se zelo zabavali<br />
ob mojem vprašanju … Mama Aisha je rekla, da<br />
se ji zdi, da bomo prevozili približno 80 km ali manj.<br />
No, to je pa mala malica, sem si dejala.<br />
Odprava<br />
Naslednje jutro se je odprava začela. Sama sem v prtljažnik<br />
vrgla dve volneni odeji, eno torbo različnih<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 39
Jezera vzhodno<br />
od Maribora<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Mateja Mazgan<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 49
Ideja za izlet<br />
Vzhodno od Maribora, v bliž<strong>in</strong>i avtoceste v smeri Murske Sobote se nahaja kar pet<br />
zanimivih jezer za raziskovanje, sprehode ali pa samo oddih v lepi naravi.<br />
Perniško jezero<br />
Ljubljana–Perniško jezero:<br />
Razdalja: 138 km<br />
Čas vožnje: 1 h 20 m<strong>in</strong><br />
1<br />
Maribor–Perniško jezero:<br />
Razdalja: 12 km<br />
Čas vožnje: 15 m<strong>in</strong><br />
Koord<strong>in</strong>ate Perniškega jezera: 46.590538°N /<br />
15.723184°E<br />
Perniško jezero je akumulacijsko jezero, ki je z nasipom<br />
razdeljeno na dva dela. Namen jezera je uravnavanje<br />
vodnega režima reke <strong>in</strong> varstvo pred poplavami.<br />
Čez nasip je speljana cesta, po kateri se lahko sprehodimo,<br />
lahko pa to storimo tudi po preostalih cestah<br />
ob jezeru. Prometa je malo, drugih sprehajalnih poti<br />
pa ni na voljo. Jezero je priljubljeno med ljubitelji<br />
fotografije, saj le-ti tam najdejo zanimive motive, še<br />
posebej ob jutranji zori.<br />
Jezero Pristava<br />
Ljubljana–jezero Pristava:<br />
Razdalja: 139 km<br />
Čas vožnje: 1 h 20 m<strong>in</strong><br />
Maribor–jezero Pristava:<br />
Razdalja: 16 km<br />
Čas vožnje: 15 m<strong>in</strong><br />
Koord<strong>in</strong>ate jezera Pristava: 46.567313°N /<br />
15.761<strong>21</strong>1°E<br />
2<br />
3<br />
Jezero Pristava ali z drugim imenom Šikerjev ribnik<br />
so včasih imeli v lasti grofje Herberste<strong>in</strong>ovi, da so v<br />
njem gojili ribe. Jezero je še danes priljubljena točka<br />
ribičev. Privablja pa tudi sprehajalce. Okoli jezera je<br />
speljana pohodna pot, za katero potrebujemo približno<br />
1 h umirjene hoje. Na voljo je tudi nekaj lesenih<br />
klopi, ki sicer pogosteje služijo ribičem. Skoraj vsakič<br />
na jezeru naletimo vsaj na nekaj labodov ali račk, ki<br />
nestrpno čakajo na košček kruha.<br />
Jezero Komarnik<br />
Ljubljana–jezero Komarnik:<br />
Razdalja: 141 km<br />
Čas vožnje: 1 h 20 m<strong>in</strong><br />
1, 2, 5 Perniško jezero<br />
3 Jezero Komarnik<br />
4 Jezero Pristava<br />
50 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Ideja za izlet<br />
4<br />
5<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 51
Ideja za izlet<br />
Maribor–jezero Komarnik:<br />
Razdalja: <strong>21</strong> km<br />
Čas vožnje: 20 m<strong>in</strong><br />
Koord<strong>in</strong>ate jezera Komarnik: 46.575256°N /<br />
15.804222°E<br />
Jezero Komarnik je sicer umetno, a izgleda, kot da bi<br />
bilo pravo. Njegova zgodov<strong>in</strong>a sega v 16. stoletje, ko<br />
je bilo prvič omenjeno, lastniki gradu Hrastovec pa<br />
so tudi to jezero uporabljali za gojenje rib. Področje<br />
jezera danes velja za eno najpomembnejših gnezdišč<br />
vodnih ptic v Sloveniji. Okoli jezera je speljana Franceva<br />
pot, ki ima podaljšek do Črnega križa, jezera<br />
pa se dotakne tudi krožna Agat<strong>in</strong>a pot, ki se začne<br />
v Hrastovcu.<br />
6<br />
Pohod po Francevi poti<br />
Pohod okoli jezera Komarnik je zelo zanimiv, slikovit<br />
<strong>in</strong> poučen. S pomočjo <strong>in</strong>formacijskih tabel se<br />
naučimo marsikaj zanimivega o tam živečih živalih,<br />
rastl<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> rimskih gomilnih grobiščih, od katerih<br />
pa žal ni ostalo ničesar več. Odcep poti vodi do Črnega<br />
križa. Za pohod po Francevi poti z vsemi ogledi<br />
potrebujemo približno 1,5 h.<br />
Opazovanje ptic ob jezeru Komarnik<br />
Ob jezeru je urejen poseben prostor za opazovanje<br />
ptic skozi lesene špranje.<br />
7<br />
Lovska preža ob jezeru Komarnik<br />
Ob poti je manjša lovska preža, s katere je lep razgled<br />
na jezero ter okolico. Lepo se vidi vse do gradu<br />
Hrastovec.<br />
Pohod po Agat<strong>in</strong>i poti<br />
Agat<strong>in</strong>a pot vodi od gradu Hrastovec ob jezeru Komarnik<br />
<strong>in</strong> nazaj do Hrastovca. Za pot potrebujemo<br />
približno 2,5 h.<br />
Grad Hrastovec<br />
Grad Hrastovec si lahko ogledamo le od zunaj, saj<br />
je v njem socialnovarstveni zavod. Zunanjost gradu<br />
skupaj z ribnikom je zelo zanimiva za ogled. Dostopamo<br />
lahko tudi do grajskega dvorišča.<br />
8<br />
9<br />
Črni križ<br />
Pot do Črnega križa se odcepi od poti, ki vodi okrog<br />
jezera. Potrebujemo dodatnih 10 m<strong>in</strong>ut v eno smer.<br />
Črni križ je povezan z legendo dekleta Agate, ki jo je<br />
ubila mati njenega ljubljenega Friderika Herberste<strong>in</strong>a,<br />
saj je ni marala. Friderik ji je dal v spom<strong>in</strong> posta-<br />
52 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Zelenortski otoki –<br />
otok Sal, bolj počitniški<br />
kot popotniški<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Romana Ml<strong>in</strong>arič<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 57
Zelenortski otoki<br />
Obujam spom<strong>in</strong>e na jesen 2019 <strong>in</strong> sem vesela, da sva še izkoristila čas za potovanje.<br />
Le kdo bi takrat vedel, kakšno leto nas čaka. Zelenortski otoki so dobra izbira za<br />
pobeg v tople kraje v hladnejših mesecih. Povprečne dnevne temperature decembra<br />
<strong>in</strong> januarja segajo od 22 do 25 °C. Razmeroma blizu so nam <strong>in</strong> tudi cenovno precej<br />
dostopni. Let brez prestopanja iz Milana na Sal traja slabih šest ur, iz Benetk s prestopanjem<br />
v Lizboni pa sedem ur, seveda moramo tu upoštevati še čakanje med poletoma.<br />
Tako se je na prvi pogled neugodna povezava iz Benetk na otok Sal, s skoraj<br />
24-urnim vmesnim postankom v Lizboni, izkazala za zelo dobro. Pozno zvečer sva<br />
priletela v Lizbono, prenočila v hotelu na letališču <strong>in</strong> si naslednji dan privoščila celodnevno<br />
pohajkovanje po mestu. Potem pa s poznovečernim letom poletela na Sal.<br />
Malo neprijetno sva se počutila na<br />
letališču na Salu, ko naju ni čakal<br />
naročeni prevoz. Potovala sva v lastni<br />
režiji, kar sicer za naju ni noben<br />
problem. Precej turističnih vodičev<br />
zvenečih evropskih agencij je čakalo<br />
svoje goste, vsi so nama odkimavali,<br />
da agencije, ki naj bi poskrbela<br />
za naj<strong>in</strong> prevoz, ne poznajo <strong>in</strong> naju<br />
s tem odpravili. Ed<strong>in</strong>a, ki se je zavzela<br />
za naju, je bila domač<strong>in</strong>ka,<br />
tudi vodička, povabila naju je v svoj<br />
avtobus <strong>in</strong> skupaj z njenimi gosti<br />
sva ponoči prispela v slabih 20 km<br />
oddaljeno Santa Mario. Tako sva se<br />
prvič srečala z veliko prijaznostjo<br />
domač<strong>in</strong>ov, tokrat še presenečena.<br />
Kasneje smo tudi uspešno razrešili<br />
nesporazum glede naj<strong>in</strong>ega prihoda<br />
<strong>in</strong> agencija nama je vrnila denar<br />
za neizvršeni prevoz.<br />
Zelenortski otoki, imenovani<br />
tudi Kapverdski otoki, ležijo<br />
v Atlantskem oceanu, približno<br />
600 km zahodno od afriške obale,<br />
natančneje od Senegala. Otočje<br />
sestavlja več otokov vulkanskega<br />
izvora, ki so si precej različni<br />
po vegetaciji. V 15. stoletju so jih<br />
naselili Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so<br />
tako potomci portugalskih priseljencev<br />
<strong>in</strong> afriških sužnjev. Od<br />
16. do sred<strong>in</strong>e 18. stoletja se je tu<br />
odvijala trgov<strong>in</strong>a s sužnji. Republiki<br />
Zelenortski otoki je bila neodvisnost<br />
od Portugalske priznana<br />
leta 1975, ima okoli pol milijona<br />
prebivalcev, glavno mesto je Praia,<br />
ki leži na otoku Santiago. Uradni<br />
jezik je portugalšč<strong>in</strong>a, priznani<br />
regionalni jezik pa je zelenortska<br />
kreolšč<strong>in</strong>a. Več<strong>in</strong>a ljudi v hotelih,<br />
trgov<strong>in</strong>ah, barih, restavracijah <strong>in</strong><br />
agencijah pa govori tudi angleško.<br />
Otok Sal je skoraj brez rastl<strong>in</strong>, z<br />
izjemo zalivanih zelenic <strong>in</strong> palm<br />
ob hotelih. Glavni del prebivalstva<br />
živi na jugu otoka v največjem<br />
mestu Santa Maria. Na jugu <strong>in</strong><br />
jugozahodu otoka je tudi največ<br />
prenočitvenih zmogljivosti. Izbor<br />
je velik, od zelo luksuznih hotelov<br />
do preprostih namestitev. Veliko<br />
hotelov je v lasti Italijanov, posledično<br />
je zato letalska povezava<br />
z Italijo dobra, veliko turističnih<br />
delavcev tudi govori italijansko.<br />
Res je, da <strong>ljudje</strong> na Sal običajno<br />
potujejo zaradi počitnic <strong>in</strong> neskončno<br />
dolgih peščenih plaž. Tu<br />
<strong>in</strong> tam srečaš sprehajalce ali jahače<br />
na konjih, sicer pa lahko uživaš v<br />
miru <strong>in</strong> šumenju morja. Ed<strong>in</strong>o, kar<br />
je na takih pohodih nujno, so kapa,<br />
majica <strong>in</strong> voda. Veliko turistov se<br />
zadržuje v hotelskih kompleksih<br />
<strong>in</strong> ob tamkajšnjih bazenih, nepozidani<br />
obalni pas je razmeroma širok<br />
<strong>in</strong> tako so prostrane <strong>in</strong> dolge plaže<br />
skoraj prazne. Otok ima tudi nekaj<br />
zanimivih kotičkov. Vzhodni<br />
del je zelo privlačen za kajtanje.<br />
Res zelo lepa <strong>in</strong> prijetno zveneča<br />
je tudi njihova narodnozabavna<br />
glasba, imenovana morna. Pesmi<br />
so običajno napisane v kreolskem<br />
jeziku, zelo redko v portugalšč<strong>in</strong>i.<br />
Za raziskovanje otoka sva najela<br />
štirikolesnik. Pravzaprav sva se v<br />
turistični agenciji prijavila na celodnevni<br />
izlet po otoku <strong>in</strong> bila nemalo<br />
presenečena, ko smo se na dogovorjenem<br />
mestu zjutraj pojavili<br />
le vodič <strong>in</strong> midva. Kmalu sva ugotovila,<br />
da je bilo vodeno potepanje<br />
odlična izbira. Imela pa sva seveda<br />
veliko srečo, da sva bila v »skup<strong>in</strong>i«<br />
sama. Vodič je bil prijazen mladenič,<br />
s kapuco čez ogleno črne kodraste<br />
lase <strong>in</strong> obraz. Najprej nama<br />
je dal ovratno rutko oz. »buff« <strong>in</strong><br />
naju na kratko seznanil z vozilom.<br />
Gleda na naj<strong>in</strong>o oz. moževo znanje<br />
vožnje s štirikolesnikom smo s<br />
tem hitro opravili. Odpeljali smo<br />
se avanturi nasproti, on prvi, midva<br />
pa, na enem štirikolesniku, za njim.<br />
Najprej počasi, po cestah, potem<br />
vse bolj po peščenih poteh proti<br />
obali, po obali … Nekajkrat je prav<br />
pošteno pognal svoje vozilo, midva<br />
pa seveda za njim. Pa kam tako<br />
drvi, naju želi preveriti, koliko sva<br />
vzdržljiva, sva se spraševala. Ustavili<br />
smo se na zanimivih predelih<br />
zahodne obale otoka, v manjšem<br />
mestecu Palmiera, prvi daljši postanek<br />
pa smo naredili pri eni redkih<br />
naravnih znamenitosti otoka, to je<br />
Otočje sestavlja več otokov<br />
vulkanskega izvora, ki so si<br />
precej različni po vegetaciji.<br />
V 15. stoletju so jih naselili<br />
Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so<br />
tako potomci portugalskih<br />
priseljencev <strong>in</strong> afriških<br />
sužnjev.<br />
58 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Muzej s tematiko virusa.<br />
Za nekatere že aprila le spom<strong>in</strong> ...<br />
Pogled nazaj:<br />
2020<br />
na Kitajskem<br />
<strong>in</strong> covid-19<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Peter Zupanc<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 67
Kitajska <strong>in</strong> covid-19<br />
1<br />
2<br />
1 Polna plaža v Beihaiju, oktober 2020<br />
2 Lekarna, januar 2020<br />
68 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 79
Sankanje s Prevale<br />
Dandanes smo navajeni živeti v mestih <strong>in</strong> nam je ideja, da bi živeli visoko v gorah,<br />
nekoliko tuja. Čisto po krivici. Stoletja dolgo je v gorah vrvelo od življenja. Agrarna<br />
prenaseljenost je tudi v Sloveniji bila dejavnik, ki je z logiko praznega želodca silila<br />
ljudi, da poiščejo <strong>in</strong> izkoristijo tudi najmanjše vire za preživljanje. Današnja samota<br />
v gorah je torej le odklon od vrveža, ki je nekdaj tam veljal.<br />
Po gorah so tako delali gozdarji, furmani, pastirji <strong>in</strong><br />
rudarji <strong>in</strong> še marsikdo drug. To velja tudi za Kamniško-Sav<strong>in</strong>jske<br />
Alpe <strong>in</strong> Karavanke. Iz Begunj je od<br />
nekdaj po dol<strong>in</strong>i Drage tekla furmanska pot preko<br />
pobočij Begunjščice do sedla Prevala. Spotoma je vodila<br />
še mimo čisto pravega rudnika manganove rude,<br />
ki je ležal v bliž<strong>in</strong>i Roblekovega doma. Na Prevali se<br />
je pot razcepila. Na levo preko vzhodnih pobočij pelje<br />
spektakularna pot skozi Bornove tunele naravnost<br />
do cerkve svete Ane blizu današnjega vhoda v predor<br />
Ljubelj. Naravnost pa se po brež<strong>in</strong>ah gora severno od<br />
Dobrče spusti v grapo potoka Potočnik vse tja do Podljubelja<br />
<strong>in</strong> se priključi na magistralno cesto, ki mejni<br />
prehod Ljubelj povezuje s Tržičem.<br />
Plan<strong>in</strong>a Prevala stoji na obsežnem sedlu, tik za njo<br />
pa se pobočja strmo dvignejo v Begunjščico. Plan<strong>in</strong>a<br />
je toliko gospodarsko pomembna, da se je do nje<br />
izplačalo zgraditi makadamsko cesto, s katere pa se<br />
na vse strani odcepljajo gozdarske poti v nepregledne<br />
gozdove.<br />
Letošnja zima nas je po dolgem času spet spomnila,<br />
kakšne so tiste prave zime, bogato založene s snegom,<br />
mrazom <strong>in</strong> viharnimi vetrovi. Gozdne poti so pod<br />
snežno odejo postale neprehodne. No, ne čisto vse ...<br />
Oskrbnik koče na Prevali ima sladek problem.<br />
Doma v Podljubelju ima kmetijo. Takšno z veliko<br />
živ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> premajhnim hlevom. Krave so občutljive<br />
živali <strong>in</strong> kakršnokoli razmišljanje v smislu, da bi mraz<br />
preživele na odprtem, jim ni najbolj pogodu. V najslabšem<br />
primeru bi pravilnost tovrstnega razmišljanja<br />
spodbijale s tem, da bi protestno pog<strong>in</strong>ile.<br />
Obstaja pa hlev na Prevali. Od kmetije je strmo v<br />
hrib oddaljen 7 kilometrov <strong>in</strong> leži skorajda 600 metrov<br />
više. Do razmišljanja, da bi krave do pomladi<br />
ostale kar tam, sploh ni daleč. Potrebno je le splužiti<br />
cesto <strong>in</strong> od časa do časa pripeljati seno.<br />
Na tej točki pa pridemo na vrsto sankači. Snežni<br />
plug odr<strong>in</strong>e na stran precejšen del snega, na cesti pa<br />
nastane čisto pravo sankališče. Čisto spodaj je snega<br />
še malo. Vendar pa se ta podoba z naraščajočo viš<strong>in</strong>o<br />
hitro spremeni. Na obeh straneh ceste se količ<strong>in</strong>a<br />
odr<strong>in</strong>jenega snega hitro dviga. Na koncu vse skupaj<br />
izgleda kot nekakšna bob proga. Samo ta je prehodna.<br />
Na drugi strani robu je namreč takoj krepko čez<br />
meter snega <strong>in</strong> napredovanje je kratkomalo nemogoče.<br />
Človeku se tanka kloža v trenutku udre <strong>in</strong> zdi se,<br />
kot da bi potonil v sipkem snegu.<br />
Za čisto pravo sankanje se je potrebno potruditi.<br />
Skorajda dve uri potrebujemo, da se dvignemo do<br />
1311 metrov visoke plan<strong>in</strong>e. Najprej gre pot po temačni<br />
grapi, nato pa preko s soncem obsijanih pobočij.<br />
Na sedlu je čas, da si oddahnemo <strong>in</strong> si privoščimo<br />
počitek. Človek je preprosto presenečen nad tem, koliko<br />
je snega v visokogorju. Velika planšarska koča je<br />
skorajda zasuta s snegom. Ed<strong>in</strong>i odprt prostor je le na<br />
cesti <strong>in</strong> pri krmišču. Tam nas pričakajo krave. Malo<br />
nas one gledajo začudeno, malo pa mi njih. Podnevi<br />
so zunaj, ponoči pa v toplem hlevu. Kam daleč itak ne<br />
morejo iti. Kot je nam onemogočeno gibanje v celcu,<br />
je vsakršno gibanje zunaj poti tudi njim.<br />
S Prevale se odpre prelep razgled na pobočja Begunjščice,<br />
pa na Julijske Alpe <strong>in</strong> greben Košute na<br />
vzhodu. Prej ali slej se je treba spustiti v dol<strong>in</strong>o. S sanmi<br />
torej. Vendar sankaška proga ni čisto enostavna.<br />
Je prava bob steza. Kopica serpent<strong>in</strong>, dolgih odsekov<br />
ravn<strong>in</strong>e, kjer sani dobe precejšno hitrost, nekaj divjih<br />
ov<strong>in</strong>kov <strong>in</strong> proti dnu tudi ledena drsalnica. Adrenal<strong>in</strong>ska<br />
zadeva, da ne bi mogla biti bolj. Tisto, za kar<br />
smo potrebovali dve uri vzpona, sedaj opravimo v slabe<br />
četrt ure divjega spusta. Čisto na koncu se mi roke<br />
tresejo od napora, čevlji <strong>in</strong> hlače so polni snega, obraz<br />
pa poln boleč<strong>in</strong> od udarcev ledenih drobcev.<br />
In veste kaj? Vsaka sekunda vožnje po spektakularni<br />
sankaški stezi je bila vredna našega truda.<br />
1 Na štartu<br />
2 V polnem pogonu<br />
80 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Dedišč<strong>in</strong>a<br />
v Pomurju<br />
Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Jelka Pšajd,<br />
Pomurski muzej Murska Sobota<br />
Babičev ml<strong>in</strong> na Muri v Veržeju. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota<br />
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 87
Dedišč<strong>in</strong>a v Pomurju<br />
1<br />
2<br />
3<br />
1 Brod na Mel<strong>in</strong>cih. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota<br />
2 Črno žgana posoda v peči. Foto: Pomurski muzej Murska<br />
Sobota<br />
3 Detajl slamnatega pletenega okrasja – lestenca<br />
Foto: Pomurski muzej Murska Sobota<br />
88 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Nagradna križanka spletne knjigarne<br />
<strong>marec</strong><br />
20<strong>21</strong><br />
EVROPSKO<br />
KLUBSKO<br />
NOG. TEK-<br />
MOVANJE<br />
LOŠČILEC<br />
POSODE<br />
KONEC<br />
GESLA<br />
PREBIVAL-<br />
KA IRSKE<br />
PEVEC<br />
PESTNER<br />
NEMO-<br />
RALNEŽ<br />
SL. DU-<br />
HOVNIK<br />
IN SKLAD.<br />
(JAKOB)<br />
NEMŠKI<br />
PISATELJ<br />
(WILHELM)<br />
VOJAK<br />
LEGIJE<br />
SUHO-<br />
CVETKA<br />
GESLO JE<br />
OZNAČENO<br />
Z BARVO<br />
ZAČETEK<br />
GESLA<br />
MAJHNA<br />
RAZPOKA<br />
IGRALEC<br />
RANER<br />
FR. FILM.<br />
IGRALKA<br />
RUS. RODU<br />
(LILA)<br />
GRUZIJSKI<br />
FILMSKI<br />
REŽISER<br />
JOSELIANI<br />
PETRA<br />
NAREKS<br />
LEPILO<br />
(LJUDSKO)<br />
GR. MOR-<br />
SKE NIMFE,<br />
HČERE<br />
OCEANA<br />
CILINDER<br />
NAPRAVA<br />
ZA<br />
LETENJE<br />
PO ZRAKU<br />
BALETNA<br />
PLESALKA,<br />
BALETKA,<br />
BALERINA<br />
EGIPČAN.<br />
BOGINJA<br />
PLODNO-<br />
STI, ISIS<br />
AVSTRAL.<br />
IGRALEC<br />
GIBSON<br />
ROMAN<br />
POLANSKI<br />
OSEBA,<br />
KI LOBIRA<br />
RAJKO<br />
RANFL<br />
TOMAŽ<br />
ŠALAMUN<br />
UMOLKNI-<br />
TEV<br />
ANTON<br />
JANŠA<br />
ZGOD. PO-<br />
KRAJINA V<br />
FRANCIJI,<br />
GASCOGNE<br />
BERAČICA<br />
V VORAN-<br />
ČEVI<br />
JAMNICI<br />
PALESTIN.<br />
OSVOBOD.<br />
ORGANIZ.<br />
NAŠ<br />
LITERARNI<br />
ZGODOVIN.<br />
(ALOJZIJ)<br />
NAPOVE-<br />
DOVALEC<br />
VREMENA<br />
BICIKEL<br />
OKUSNA<br />
MORSKA<br />
RIBA<br />
PLOD,<br />
SADEŽ<br />
AM. IGRA-<br />
LEC (KURT)<br />
KONČNI<br />
DEL BIČA<br />
VAS V<br />
TUHINJU<br />
REKA V<br />
SRBIJI<br />
CIGANSKI<br />
PLES<br />
SLAVILNA<br />
PESEM<br />
SLOVES,<br />
RENOME<br />
VAS MED<br />
RAZDRTIM<br />
IN DIVAČO<br />
(VEZ)UV<br />
NIZ. IME<br />
REKE<br />
MEUSE<br />
VRSTA<br />
FRANC.<br />
PREPROG<br />
KAČJI GLAS<br />
BLIŠČ,<br />
SIJAJ<br />
V STRIM.<br />
PRAVU ZA-<br />
PISNIKI<br />
OBRAVNAV<br />
HRV. OTOK<br />
SPOLNA<br />
BOLEZEN,<br />
SIFILIS<br />
JUD<br />
ZAKONČEV<br />
OČE<br />
PLENITEV<br />
DIVJADI,<br />
LOVLJENJE<br />
LANTAN<br />
MOLIBDEN<br />
DIJAK NA<br />
REALKI<br />
ŽIVAL-<br />
SKOST<br />
GENEA-<br />
LOGINJA<br />
www.didakta.si<br />
Knjižna novost: Ezan ali »klic k molitvi« je lirični roman večkrat nagrajene hrvaške pisateljice,<br />
pesnice <strong>in</strong> prevajalke Ivane Šojat. Roman se fabulativno umešča v čas zlate dobe Otomanskega<br />
cesarstva ter v prostor pozabljene turške Slavonije šestnajstega stoletja, zgodbo pa pred bralke <strong>in</strong><br />
bralce postavlja upokojeni janičar Ibrahim, ki na smrtni postelji s<strong>in</strong>u v zapušč<strong>in</strong>o poklanja svojo<br />
življenjsko zgodbo <strong>in</strong> modrosti, nabrane v času služenja častnemu pesniku, zakonodajalcu <strong>in</strong> sultanu<br />
Sulejmanu Veličastnemu. Več o knjigi: www.didakta.si. (Brezplačna dostava knjig s kodo: novost.)<br />
Nagrada: 5x darilni bon spletne knjigarne Didakta za 30 EUR.<br />
Nagrajenci križanke januar/februar 20<strong>21</strong> bodo objavljeni v aprilski številki.<br />
Rešitev križanke lahko pošljete do 31. 3. 20<strong>21</strong> po e-pošti (krizanka@svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si) ali<br />
po pošti: Didakta d.o.o., Revija SVET <strong>in</strong> <strong>ljudje</strong>, Železniška 5, 4248 Lesce.<br />
96 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>