Tutorial 7

Izdajatelj:
Študentska Organizacija Univerze v Mariboru
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje:
izobraževanje@soum.si
Urednica:
Monika Strauss
monika.strauss@soum.si
Lektoriranje:
Ana Helbl
Naklada:
2000 kom
ISSN številka:
ISSN 2536-2658
Oblikovanje:
Špela Mar
Tisk:
Studio 55
Kraj in čas izdaje:
Maribor, marec 2020
7. izdaja
Fotografije:
Tutorji ŠOUM,
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje,
Unsplash.com,
Freepik.com,
Ekso Bionics,
FTO: Ho/AFP.

KAZALO
4
5
6
8
10
12
14
17
20
22
24
27
30
31
33
34
UVODNIK
ŠOUM IN TUTORSTVO
KAKO BO TEHNOLOGIJA SPREMENILA SISTEM
IZOBRAŽEVANJA
VOLITVE (KAR) IZ KAVČA
KAKŠNE EKONOMSKE POSLEDICE BO PRINESEL
KONFLIKT ZDA–IRAN?
5G: ŽIVLJENJE KOT V MIKROVALOVNI PEČICI?
BODO STROJNI PREVAJALNIKI ZAMENJALI
PREVAJALCE?
PREHRANSKA KRIZA NAM TRKA NA VRATA
UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU
ALI SE PRIHODNOST GIBANJA SKRIVA V
EKSOSKELETIH?
BELEAVE IN BRITAIN – VSE, KAR MORAŠ VEDETI O
BREXITU
PAMETNI DOM
KOORDINATORJI TUTORJEV
DOGAJA SE …
NAPOVEDNIK
KRIŽANKA
LEGENDA SIMBOLOV
EPF
FF
FNM
FKBV
FERI
FOV
PF
FS
UPI

UVODNIK
Končno je konec! Konec zimskega obdobja, konec izpitov in konec preživljanja časa za knjigami,
vsaj za nekaj časa. Sedaj je čas, da odmislimo vse skrbi, ki so se nakopale pred izpitnim obdobjem
in proslavljamo uspešno izpitno obdobje in opravljene izpite.
Ampak … kaj nas čaka v prihodnosti?
Knjig in zapiskov ne bomo odložili za dolgo, saj bodo se študijske obveznosti na seznamu opravil
pojavile prej kot si bi mislil. Pred tem pa je čas za sprostitev ob novi številki revije Tutorial. V vaših
rokah je že 7 številka.
Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že
tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj
bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako
se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko
najdeš v naši novi številki.
Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s
»zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih
področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot
tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je
sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in
hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani tutorsoum.si
Soustvarjalci revije pa so tutorji posameznih fakultet. Poslanstvo tutorjev je kar se da lepo sprejeti
mlajše kolege in vsem študentom olajšati študij. Zagotovo ste jih že srečali na fakulteti, če pa ne pa
je skrajni čas. Zagotovo ti lahko pomagajo pri tvojih vprašanjih ali pa odličen partner za sproščen
klepet.
Prijetno branje!
Monika Strauss, urednica
4
UPI

ŠOUM
Študentska organizacija Univerze v Mariboru
(ŠOUM) je skupnost vseh študentov Univerze v
Mariboru. Nedvomno poznaš največje
projekte, kot so Lampiončki, Študentska
delovna brigada, Tutorstvo in Mednarodna
študentska konferenca – SCiM. Vse dejavnosti
in projekte izvajajo štirje oddelki iz različnih
področij, in sicer Oddelek za socialna in
zdravstvena vprašanja študentov, Oddelek
za interesne dejavnosti študentov, Oddelek
za univerzitetno politiko in izobraževanje ter
Oddelek za mednarodno sodelovanje.
TUTORSTVO
Tutorstvo je največji projekt Oddelka za
univerzitetno politiko in izobraževanje (UPI), v
sklopu katerega deluje osem fakultet. Namen
tutorstva je študentom olajšati vključevanje
v univerzitetno okolje, jim pomagati v času
študija, izboljšati študijske rezultate in
povečati prehodnost. Tutorji ti bodo pomagali
pri usvajanju učne snovi in drugih zagatah na
tvoji učni poti, tako da se jih ne boj pocukati za
rokav.
UPI
5

KAKO TEHNOLOGIJA SPREMINJA
SISTEM IZOBRAŽEVANJA
Tilen Tajnik
Fotografije: Unsplash, Freepik
Živimo v času hitrega razvoja tehnologije.
Razvoj je neverjetno hiter, kot je tudi
neverjetno, da izobraževalni sistem še vedno
ostaja enak. Šolski sistem in obvezno šolstvo
sta nastala v času brez računalnikov,
interneta, televizije…, v drugi polovici 19.
stoletja z namenom, da se ljudje izobrazijo v
osnovnih znanjih (pisanje, branje, računanje).
Danes živimo v svetu, v katerem tako fizična
kot tudi umska dela nadomeščata strojno
učenje in umetna inteligenca. Včasih so se
učili na pamet, danes nam lahko računalnik
shranjuje znanje.
Vse bolj lahko vidimo, da bodo človeka tako
v fizičnih kot tudi v umskih delih nadomestili
računalniki in roboti. Srečujemo se s
problemom, ali se mladim še posreduje
vse več in več znanja ali bi bilo bolj
smiselno poskrbeti za aplikacijo znanja?
Človek je neverjeten v zmožnosti reševanja
kompleksnih problemov, ustvarjanju povezav
med različnimi področji in v edinstveni
kreativnosti.
Zato se sprašujemo, ali je prihodnost
izobraževanja v tem, da bomo znanje še
naprej kopičili ali da se naučimo znanje
povezovati in aplicirati?
KAJ PRINAŠA TEHNOLOGIJA?
Izobraževanje in tehnologija gresta že od
nekdaj z roko v roki, znanje pa je ena največjih
vrednot današnje družbe. Danes govorimo o
prepletenosti tehnologije na praktično vseh
področjih šolstva, pa naj gre za matematične
analize, meritve tlaka ali pa za beleženje
kondicije človeka.
Profesor z Univerze Stanford je ponudil
brezplačen spletni tečaj o umetni
inteligenci. Ni pričakoval, da bo eksperiment
privabil 160.000 študentov iz 190 držav. To je
le eden izmed primerov, kako lahko
tehnologija preoblikuje izobraževanje po vsem
svetu. Od hitrega širjenja odprtih spletnih
tečajev do široke uporabe mobilnih naprav, ki
podpirajo različne modele in metode učenja.
Tehnologija ustvarja nove izzive in številne
nove priložnosti za izobraževalne ustanove
vseh vrst. na sredini.
ŠOLSKI SISTEM SE JE RAZVIL V
DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA,
KO SVET ŠE NI POZNAL
RAČUNALNIKOV
6
UPI

PRIHODNOST NI V KOPIČENJU
PODATKOV, TEMVEČ V NJIHOVI
APLIKACIJI.
Med najhitreje rastočimi trendi je
vedno večja uporaba prenosnih računalnikov,
tablic in drugih elektronskih naprav. Mnoge
šole že zagotavljajo učencem prenosnik ali
tablični računalnik. Na univerzah študenti
vsebino premetov pridobivajo v elektronskih
oblikah.
Zanimivo je, da bolj, kot postaja učenje
virtualno, bolj virtualen svet stremi k
ustvarjanju virtualne realnosti. Lahko bi celo
rekli, da se realni in virtualni svet srečujeta že
na sredini.
BOLJ, KOT POSTAJA UČENJE
VIRTUALNO, BOLJ VIRTUALEN SVET
STREMI K USTVARJANJU
VIRTUALNE REALNOSTI.
Nihče ne ve, kako bo izgledalo izobraževanje v
prihodnosti, vemo pa, da sodobna tehnologija
prodira v učilnice in ustanove ter zahteva, da
se celoten proces poučevanja in učenja znova
in znova posodablja ter na novo opredeli.
KAJ PRINAŠA BLIŽNJA PRIHODNOST?
INTELIGENTNE APLIKACIJE ZA UČENJE IN
UMETNA INTELIGENCA
Trenutni model učenja je tog, saj so se
študenti prisiljeni učiti z istim tempom,
na enak način. Inteligentne aplikacije za
učenje bodo z umetno inteligenco analizirale
študenta in prilagodile podajanje informacij
glede na njegove značilnosti.
VIRTUALNA RESNIČNOST (VR)
Virtualna resničnost postaja razširjena
v nekaterih panogah, vendar je vpliv VR
na izobraževanje do sedaj minimalen. Z
izboljševanjem VR tehnologije se odpirajo
neskončne možnosti uporabe le-te za učenje
(npr. spoznavanje zgodovinskega dogodka
na način, da se postaviš v središče
dogajanja dogodka; opazovanje in
sodelovanje v medicinskih postopkih;
izvajanje znanstvenih poskusov brez tveganj
…).
UČENJE NA ZAHTEVO
Študentje bodo zaključili tečaje na podlagi
pridobivanja znanja in ne na vnaprej
določenem datumu. Tradicionalni začetni
datumi bodo nadomeščeni z registracijo, ki
ljudem omogoča začetek programov, kadar
jim to ustreza.
UPI
»GAMIFICATION«
To je morda eden najsodobnejših in največjih
trendov v izobraževalni tehnologiji. Z
dodajanjem elementov iger in vključevanjem
modelov video iger v učni proces izboljša
stopnjo koncentracije študentov, poleg tega
pa je učni proces tako bolj privlačen in
zabaven.
7

VOLITVE (KAR)
IZ KAVČA
Ali bi lahko v
prihodnosti zaprli
volišča?
Urška Grubač Kaučič
Fotografije: Unsplash, Freepik
Volilna pravica je temeljna državljanska
pravica, pa čeprav nanjo študentje (pre)
pogosto gledamo kot na dolžnost, ki se ji radi
izognemo.
VOLILNA PRAVICA SKOZI ČAS
Volilno pravico povezujemo z demokratično
državno ureditvijo. Volilno pravico, čeprav ne
v takšnem obsegu kot danes, so poznali že v
stari Grčiji. Atenska demokracija je bila prva
oblika demokratične družbe v zahodnem
svetu. V burnih tisočletjih, ki so sledila, se je
pravica voliti skorajda izgubila. Leta 1215 so
na Otoku sprejeli dokument, naslovljen Magna
Charta Libertatum, s katerim so omejili moč
angleških monarhov. Mnoga stoletja
pozneje lahko kot zadnjo fazo razvoja
omenimo težnjo žensk po pridobivanju volilne
pravice. Prve so volilno pravico pridobile
državljanke Nove Zelandije leta 1893. Slovenke
(takrat še državljanke Jugoslavije) pa so se
lahko prvič odpravile na volišča leta 1945.
Danes se vsi državljani Republike Slovenije,
starejši od 18 let, ob volilnih nedeljah na
volišče odpravljamo kot enakopravni.
SISTEM I-VOLITEV VOLIVCEM OMOGOČA, DA ODDAJO SVOJ GLAS, NE DA BI
ZAPUSTILI UDOBJE KAVČA.
8
UPI

MLADI SMO LAHKO POBUDA
SPREMEMBAM.
KAKO SO VOLITVE UREJENE PO
SVETU?
Volitve se v veliki večini držav izvajajo na
fizičnih voliščih, kjer volivci oddajo svoj glas s
pomočjo fizičnih glasovnic, glasovanja preko
elektronske naprave ali s prstnimi odtisi. Nekaj
izmed svetovnih držav pa si prizadeva za
uveljavitev novega sistema, sistema
internetnega glasovanja. Ta sistem volivcem
omogoča, da lahko svoj glas veljavno oddajo,
ne da bi morali iz kavča. Tako volivci volijo od
doma, ne da bi odšli na volišče. In medtem
ko se sistem elektronskega glasovanja (to so
volitve, ki potekajo s pomočjo elektronske
naprave na fizičnem volišču) uporablja v kar
nekaj državah po svetu, je sistem i-glasovanja
manj prisoten.
ESTONIJA KOT PRVA NA SVETU
Estonija je i-glasovanje prvič uporabila leta
2005 na lokalnih volitvah. Ker se je sistem
izkazal za zelo dobrega, so ga ponovno
uporabili leta 2007 za parlamentarne volitve.
Estonija je bila tako prva država na svetu, ki
je uporabila i-volitve za izvolitev nacionalnega
parlamenta. Od takrat Estonci uporabljajo
i-volitve za vse volitve in so edina država na
svetu, ki i-glasovanje uporablja za vse oblike
volitev in glasovanj.
Estonija daje svojim državljanom izbiro.
Estonci se lahko fizično odpravijo na volišče
in oddajo svoj glas tako, kot ga oddamo v
Sloveniji, ali pa volijo s pomočjo i-glasovanja. V
letu 2019 so Estonci ponovno volili parlament.
Tudi tokrat so državljani lahko glasovali preko
interneta. Kar 44 % vseh državljanov, ki so
glasovali, je glasovalo od doma. Razberemo
lahko, da je kljub opciji i-glasovanja več kot
polovica oddanih glasov predstavlja glasove, ki
so bili oddani fizično na voliščih. Kljub
praktičnosti i-glasovanja in številnim
prednostim, ki jih vidimo predvsem mladi, je
glasovanje običaj, ki nas spremlja od nastanka
demokracije. Pomisliti je potrebno predvsem
na starejše, ki internetu ne zaupajo in so
vajeni voliti na voliščih blizu njihovih domov.
KAJ PA PRI NAS?
V Sloveniji se o uvedbi i-glasovanje še ne govori, kljub temu, da bi i-glasovanje lahko prineslo
številne prednosti, kot so:
S pomočjo i-volitev bi glasovanje postalo priročno predvsem za ljudi, ki se glasovanja na
fizičnih voliščih ne morejo udeležiti, ker so v tujini ali pa morda v bolnišnici.
Za glasovanje bi se (vsaj v praksi) odločalo več volivcev.
In ne nazadnje, za glasovanje porabimo manj časa, saj povprečni čas oddaje glasu na
internetu traja zgolj pičlo minuto in pol.
In kljub temu, da je še daleč do dne, ko bomo morda lahko enkrat v Republiki Sloveniji glasovali s
pomočjo i-volitev, pa bi morda lahko prav mladi predstavili oblasti prednosti i glasovanja in tako
rešili problem vse manjše volilne udeležbe.
Bi tudi ti raje glasoval, če bi lahko glasoval od doma?
UPI
9

KAKŠNE EKONOMSKE
POSLEDICE BO PRINESEL
KONFLIKT ZDA–IRAN?
Katarina Žerdin
Fotografije: Unsplash, Freepik
Svet je kmalu po novem letu vse oči uprl na
bližnji vzhod in ZDA. Razlog je bil atentat na
iranskega generala Kasema Solejmanija, ki
so ga ZDA izvedle 3. januarja 2020 na
Bagdadskem letališču v Iraku.
OZADJE KONFLIKTA
ZDA in Iran sta v konfliktu že od leta 1953, ko
so ZDA na britansko pobudo odstranile takrat
demokratično izvoljenega vodjo Mossadega,
saj se je lotil nacionalizacije britanskih naftnih
polj. ZDA so kasneje pomagale na oblast Rezi
Pahlaviju, vendar je njegovo avtoritativno
vodenje prejelo mnoge kritike, leta 1979 pa
ga je iz oblasti izrinil Kholemeini. Ta je uvedel
strogo islamsko vodenje in odkrito izkazoval
nezaupanje ZDA. Vrhunec nesoglasij je bil
dosežen z vdorom v ameriško veleposlaništvo
in 444 dni trajajočim zajetjem 52 ameriških
talcev. S tem razlogom je Trump govoril o 52
ciljih, ki jih je pripravljen napasti.
V času vladavine Sadama Husseina v Iraku so
se odnosi ohladili, po njegovi odstranitvi leta
2003 pa se je vpliv ZDA v Iraku znova povečal
(McGee, 2020).
INTERESI ZA ATENTAT
V ozadju so skoraj zagotovo še marsikateri
drugi interesi za izvedbo atentata kot pa le
Trumpova navedba, da želi končati vojno.
Med Iranom in Irakom so še vedno prisotna
trenja, protesti v Iraku proti vmešavanju Irana
pa so dosegli vrhunec s požganim iranskim
konzulatom. Kljub temu je trgovsko
sodelovanje na obeh straneh prineslo
pozitiven izkupiček in zato ni interesa za
konflikt. Financial Tribune navaja podatek, da
je v letu 2016 Iran za Irak predstavljal tretjega
največjega trgovskega partnerja, Irak pa je bil
na drugem mestu držav, v katere izvaža Iran
(Financial Tribune, 2018).
10
EPF

TRUMP NI POZABIL 52
AMERIŠKIH TALCEV IZ LETA
1979.
Sankcije zadevajo tudi 13 največjih iranskih
proizvajalcev jekla in železa in največje
proizvajalce aluminija in bakra. OFAC je
sankcioniral tudi omansko podjetje
Reputable Trading Source, ki je eden izmed
glavnih dobaviteljev za železarska podjetja v
Iranu, in kitajsko podjetje Pamchel Trading, ki
je eden največjih kupcev iranskega železa in
jekla (U.S. Department of the Treasury, 2020).
Omenila sem že povezavo ZDA z Irakom po
padcu Sadama Husseima, špekulacije pa se
pojavljajo, da se ZDA in Iran borita za najbolj
vplivno tujo silo v Iraku, saj je namreč redka
arabska država, ki ima dostop do nafte, vode
in do ustreznih človeških virov.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so v tem
letu ponovno razpisane volitve za ameriškega
predsednika, kjer je Trump že zmagal na račun
svojega neustrašnega nacionalizma in je takoj
po izvedbi atentata tako tudi opravičeval svoje
dejanje s svojim čutom za Američane, ki so bili
v iranskem ujetništvu leta 1979.
EKONOMSKE SANKCIJE
Po iranski izstrelitvi raket 8. januarja na
ameriško vojaško bazo v Iraku je
ameriški predsednik zagotovil, da bodo sledile
le ekonomske sankcije. Spomnimo, da so leta
2018 ZDA odstopile od iranskega nuklearnega
dogovora in napovedale Iranu ekonomske
sankcije. Letos bodo te sankcije še zaostrile z
imenovanjem osmih višjih iranskih uradnikov,
ki nimajo dovoljenja za posedovanje
kakršnekoli lastnine znotraj ZDA in ne smejo
opravljati transakcij v ZDA. Kaznovane bodo
osebe, ki imenovanim uradnikom pomagajo
pri opravljanju transakcij in tudi finančne
institucije, ki takšne transakcije izvedejo.
Že ob koncu leta 2019 je več medijev
poročalo o vplivu sankcij, ki so jih ZDA
uvedle leto poprej. Po podatkih IMF, ki je Iranu
napovedal 9,5-odstotni padec realnega BDP v
letu 2019, za leto 2020 napovedujejo
stagnacijo, torej 0-odstotno rast. Po
pričakovanjih pa naj bi gospodarstvo ponovno
začelo rasti že v letu 2021 (International
Monetary Fund, 2019).
CENE NAFTE
Po atentatu na generala Solejmania so cene
nafte še isti dan poskočile. ZDA so mirile
svoje državljane, saj so ZDA trenutno naftni
izvoznik in cena ne bo neposredno
negativno vplivala na njihovo
gospodarstvo. Kljub temu so strokovnjaki
opozarjali na nevarnost za globalno
gospodarstvo, a so z umiritvijo razmer cene
kmalu ponovno padle (Stevenson & Reed, 2020).
Med Iranom in ZDA je torej že dolga zgodovina
nesoglasij, na vidiku pa ni nobene diplomatske
rešitve. Zaenkrat sta obe državi pretehtali, da
se v resnejše spopade enostavno ne splača
spustiti, zato se ZDA poslužuje ekonomskih
sankcij, ki bodo po predvidevanjih vsaj za
nekaj let omejili gospodarsko rast Irana.
SANKCIJE TUDI ZA OMANSKO IN
KITAJSKO PODJETJE.
EPF
11

5G: ŽIVLJENJE KOT V
MIKROVALOVNI PEČICI?
Lucija Gril
Fotografije: Unsplash, Freepik
Zadnje čase veliko slišimo o tehnologiji
5G in kaj vse bo ta prinesla s seboj. Sedaj
živimo v času 4. generacije in smo na
prehodu v 5. generacijo mobilnih omrežij.
Nekatere države po svetu 5G že
testirajo, nekatere ga imajo že v
komercialni uporabi.
KRATKA ZGODOVINA OMREŽIJ
Za lažje razumevanje naj na kratko
povzamemo zgodovino mobilnih omrežij.
Začelo se je s 1. generacijo mobilnega
omrežja, ki je omogočala osnovne glasovne
storitve preko analognih signalov.
Verjetno še koga slišite, ko reče: »Kje imam
svoj Gsm?«. GSM je sistem 2. generacije, kjer
so uvedli digitalni prenos podatkov. Sistem
je omogočal tudi varnejšo komunikacijo ter
prenos podatkov. Ker pa so s časom še
izboljševali funkcionalnosti, se je razvilo
omrežje, ki mu lahko rečemo tudi omrežje 2,5.
generacije. Takšen sistem je EDGE, ki ga vsi
poznamo, saj se pojavi črka E pri ikoni za
mobilne podatke, kadar je prenos preko
mobilnih podatkov počasnejši. Takšne
hitrosti so bile standardne za čas 2. oziroma
2,5. generacije.
S 3. generacijo pa lahko rečemo, da smo
dosegli prelom v razvoju. 3G omogoča visoke
podatkovne hitrosti in visoko kapaciteto
omrežja, kar je doprineslo k razvoju novih
komunikacijskih poti. Z nadaljnjim razvojem se
je razvil tudi sistem LTE, ki ga nekateri uvrščajo
v 3, 9G.
Sedaj živimo v 4G. Imamo visoke hitrosti,
dosegamo visoko kvaliteto, je poskrbljeno za
varnost in omogoča nizke stroške podatkovnih
in glasovnih storitev.
VALOVANJE
Električne naprave pri svojem delovanju
oddajajo elektromagnetno valovanje. Viri
elektromagnetnega valovanja so tudi v naravi.
Vsem najbolj poznano takšno valovanje je
svetloba. Vidna svetloba je sestavljena iz
različnih barv, za katere lahko krivimo
frekvenco valovanja svetlobe. Vidna svetloba
je valovanje, ki je človeku neškodljivo.
Poznamo pa tudi rentgensko svetlobo, ki jo
lahko v vsakodnevnem življenju srečamo v
bolnišnicah pri slikanju kosti, zob itd. Pri tem
nas obsevajo z žarki samo na del telesa, ki ga
slikajo, ostale dele pa zaščitijo, saj je lahko
večje izpostavljanje takšnemu sevanju človeku
nevarno.
5G PRINAŠA ŠE VIŠJE HITROSTI,
KOT JIH IMAMO SEDAJ S 4G.
12
FERI

OD ČESA JE ODVISNO, ALI JE
SEVANJE ŠKODLJIVO ALI NE?
PIJAČE NAD 65 °C C IMAJO DOKAZANO
VEČJI VPLIV NA NASTANEK RAKA KOT
MOBILNA OMREŽJA .
Elektromagnetno valovanje lahko delimo na
ionizirajoča in neionizirajoča sevanja.
Ionizirajoče sevanje je sevanje pri zelo visoki
frekvenci in ima veliko energije. Ta sevanja so
lahko človeku nevarna. Neionizirajoča sevanja
so sevanja z nizkimi frekvencami. Sem štejemo
tudi radijske valove, ki z majhnimi močmi ne
povzročajo škode v človeškem telesu. Edini
škodljivi učinek, ki se lahko pojavi pri večjih
močeh sevanja z nizko frekvenco, je termičen.
NA KATERIH FREKVENCAH BO
POTEKALA KOMUNIKACIJA V 5G?
Pri vsaki nadgradnji omrežja se najprej
optimizirajo frekvence, ki so bile do sedaj
uporabljene, saj so nekatere slabo izrabljane.
Dodatne frekvence pa se običajno dodajajo
na višjih frekvencah, ker tako omogočajo
višjo pretočnost podatkov. Tukaj moramo
vedeti, da, ko uporabimo višjo frekvenco, tako
zmanjšamo domet prenosa. Torej lahko na
višjih frekvencah zagotavljamo večji pretok
podatkov, na nižjih frekvencah pa zagotovimo
daljši doseg.
5G bo deloval na različnih frekvenčnih
območjih: območje na 700 MHz, območje od
3,4 GHz do 3,8 GHz in frekvenčno območje
nad 20 GHz. Večina teh frekvenc je podobna
tistim, ki se že uporabljajo za komunikacijo ali
pa so enake že uporabljenim frekvencam za
tehnologije, ki se sedaj ne uporabljajo več. Te
frekvence ne prinašajo nevarnosti nove
generacije omrežja.
Vprašljive frekvence so tiste nad 20 GHz, ker
do sedaj še niso bile uporabljene za tako vrsto
komunikacije. Prav zaradi tega se poraja strah,
kakšen vpliv bo to sevanje imelo na človeka.
ALI NAS MORA BITI STRAH
SEVANJA?
Frekvence, ki se uporabljajo v mobilnem
omrežju, spadajo tudi v skupino neškodljivih
frekvenc. Vse frekvence od 100 Hz do 300 GHz
so označene za neškodljive frekvence s strani
Mednarodne komisije za zaščito pred
neionizirajočimi sevanji (ICNIRP).
Vrednost sevanja, ki ga lahko doseže omrežje
je tudi omejeno z zakonom. Sicer se vrednosti
med državami razlikujejo, vendar morajo vse
biti skladne z evropskimi smernicami in
mednarodnimi priporočili. V Sloveniji je
zakonodaja glede teh vrednosti v življenjskem
okolju veliko strožja, kot jih predpisuje
zakonodaja Evropske unije. V drugem
območju pa velja zakonodaja, ki velja v
Evropski uniji.
FERI
13

BODO STROJNI PREVAJALNIKI
ZAMENJALI PREVAJALCE?
Tjaša Čadej
Fotografije: Unsplash, Freepik
Prevajanje je pomembno orodje pri
sporazumevanju med ljudmi, ki prihajajo iz
različnih jezikovnih ozadjih, kultur, delov sveta
… Prevajalci imajo pri tem ključno vlogo. Pri
svojem delu si pomagajo s spletnimi slovarji
in prevajalniki ter prevajalskimi orodji, tako si
svoje delo tudi olajšajo. Veliko je tudi govora
o razvoju umetne inteligence in kako bi lahko
ta zamenjala človeka. Nič drugače ni v
prevajalskem svetu. Veliko denarja in moči je
bilo v zadnjih letih vloženih v razvoj in
ustvarjanje takšne tehnologije. Google in
Microsoft sta pred kratkim napovedala, da
prehajata na nov model strojnega
prevajanja, ki bo zasnovan na nevronskih
omrežjih – umetni inteligenci.
Te nevronske mreže so model za obdelavo
informacij, ki posnema delovanje živčnega
sistema. Zaradi boljše strojne opreme pa te
mreže doživljajo nove razvoje. Za delovanje
take mreže so pomembne množice
podatkov, ki jih ima na voljo za učenje od njih.
Že daljnega leta 1954 so na IBM-ovem
dogodku demonstrirali, kaj zmore njihov
računalnik. Ta je uspešno prevedel besedilo
iz ruščine v angleščino. O tem so poročali vsi
mediji, prepričani, da bodo strojni
prevajalniki v kratkem zamenjali prevajalce.
Danes je tehnologija strojnega prevajanja
neprimerljivo bolj razvita, kot je bila takrat,
vendar še vedno ni zamenjala prevajalcev.
STROJNI PREVAJALNIKI
Strojni prevajalniki dan danes niso nič novega,
na spletu jih najdemo kar nekaj, med njimi je
tudi Googlov spletni prevajalnik. Zagotovo ste
ga že kdaj uporabili, saj je priročen in v veliko
pomoč, ko česa ne razumemo. Preprosto
vnesemo besedilo v okence, izberemo jezik
in v trenutku so besede, ki smo jih vnesli,
prevedene.
Takšen prevod je seveda grob, ima svoje
pomanjkljivosti, njegovo bistvo pa je, da
razumemo pomen besedila v izvirnem jeziku.
Skozi leta strojni prevajalniki postajajo
natančnejši in pametnejši, saj se sproti, z
našim vnašanjem in popravljanjem prevodov,
učijo o besedah, njihovi zgradbi, pomenu,
slovnici, kontekstu – učijo se o vsem, kar jih
lahko izboljša.
14
FF

STROJNI PREVAJALNIKI SE UČIJO O IN Z VSEM, KAR JIH LAHKO IZBOLJŠA .
ČLOVEŠKA INTELIGENCA PROTI
UMETNI INTELIGENCI
Stroji in umetna inteligenca se razvijajo zelo
hitro, na različnih področjih so celo že
zamenjali človeka. Vprašanje, ki se na tem
mestu poraja, je, kako učinkoviti so strojni
prevajalniki in ali lahko zamenjajo prevajalce?
Odgovor na to je dokaj preprost. Strojni
prevajalniki ne bodo nikoli zamenjali
prevajalcev, kljub njihovi hitrosti, natančnosti
in zmogljivosti.
Zakaj je tako? Strojni prevajalniki ne
razumejo kulture in nimajo človeških
sposobnosti, da bi razumeli ali prepoznali
sleng, frazeme, besedne igre, besedne šale in
v nekaterih primerih tudi imena. Prav tako ne
morejo pravilno prepoznati besede v
kontekstu, npr. besede, ki imajo dvojni
pomen. Prevajalec bi ob branju in prevajanju
zaradi konteksta takoj vedel, za kateri pomen
besede gre, stroj pa ne. Strojni prevajalniki
nimajo čuta, da bi v prevodu ohranili slog in
ton izvirnega besedila.Besedilo lahko ima
poetičen, zabaven ali prepričljiv slog, vendar
strojni prevajalnik tega ne bo zmožen
poustvariti.
In na tak način deluje tudi Googlov
prevajalnik. Če ga primerjamo s tistim izpred
petih let, lahko opazimo veliko razliko v
kakovosti njegovih prevodov. Namreč,
program si je zapomnil vse, kar je kadarkoli
bilo vneseno vanj. Na podlagi teh podatkov pa
se izpopolnjuje in pili svoje znanje.
FF
15

Tega je zmožen le človek, ki vse to opazi, kar je
še posebej pomembno pri prevajanju
literarnih del. Pri strojnem prevajanju pa lahko
prihaja tudi do napak, kot so na primer izpust
besede ali celo stavkov, neusklajenost,
neenotnost in nedoslednost predvsem pri
terminih. Strojni prevajalniki uporabljajo
umetno inteligenco, ki se vsak dan razvija in
postaja bolj napredna, vendar pri prevajanju
še dolgo ne bo tako zanesljiva in kakovostna,
kot je lahko prevajalec.
STROJNI PREVAJALNIKI SO
PRIJATELJI PREVAJALCEV
V davnih časih so prevajalci prevajali na
glinene plošče. Nato so iznašli papirus in
peresa, kar je občutno olajšalo njihovo delo.
Sledila so pisala, beležke, pisalni stroji,
računalniki, urejevalniki besedil, orodja za
strojno podprto prevajanje in na koncu še
strojni prevajalniki. Razvoj tehnologije je za
prevajalce izrednega pomena, saj jim
tehnološki napredki občutno lajšajo delo.
Kljub temu pa so strojni prevajalniki orodje, ki
je prevajalcem v veliko pomoč zaradi
prednosti, ki jih imajo. Prva prednost je
zagotovo njegova hitrost in s tem
učinkovitost, saj lahko le v nekaj sekundah
prevede ogromne količine besedila, pa čeprav
gre za okviren prevod.
Z digitalizacijo in umetno inteligenco se je in
se še bo hitro spremenilo gospodarstvo in s
tem tudi prevajalski proces. Prevajalci se bodo
morali prilagoditi spremembam v delovnem
procesu in razvoju tehnologije, da skupaj s
prevajalskimi orodji in strojnimi prevajalniki
izboljšujejo svojo učinkovitost. Na drugi strani
pa se moramo boriti proti uporabi samo
strojnih prevajalnikov, saj to pomeni grožnjo
za kakovost prevodov in degradiranje
prevajalskega poklica.
STROJNI PREVAJALNIKI SO HITRI, NATANČNI
IN ZMOGLJIVI, A PREVAJALCA NE BODO
ZLAHKA ZAMENJALI .
16
FF

PREHRANSKA
KRIZA NAM
TRKA NA VRATA
Anja Pečoler
Fotografije: Unsplash, Freepik
Hej ti! Se kdaj vprašaš, kakšno pot je
prepotovala hrana, ki ti je na voljo? Kdo
jo je pridelal, kako in kje? Kdo vse ima
vlogo, da je hrana v tvojih rokah in ti to
lahko tudi odvzame? Si kdaj pomislil/a,
da lahko na to vpliva popolnoma vsak
dogodek, ki ga preberemo in vidimo v
politični sceni ter naravnih katastrofah,
vendar se nas ne dotaknejo tako močno,
kot če bi se zgodile pri nas? Točno o tem ti
želim nekaj na kratko povedati.
SLOVENIJA IN SAMOOSKRBA
Če smo se kot študentje v samem Mariboru
kdaj ozrli okoli sebe, smo lahko opazili, da po
lepih zelenicah in prostoru za vrtičke že dolgo
zelo mogočno rastejo novi nakupovalni centri,
nove bencinske postaje in nova stanovanja.
Torej nam prostor za potencialno pridelavo
hrane (pa četudi majhno, domačo) zasede
beton. Podatki Statističnega urada Republike
Slovenije kažejo, da smo v letu 2017 imeli
pri žitih 63-odstotno samooskrbo, pri medu
45-odstotno, pri zelenjavi 39-odstotno, pri
krompirju 50-odstotno in pri svežem sadju le
21-odstotno samooskrbo. V letu 2019 smo po
navedbi RTV SLO, ki kot vir navaja Statistični
urad Republike Slovenije, bili nekoliko bolj
uspešni pri samooskrbi. Žita (68 %), sadje
(48 %), pri zelenjavi pa smo ostali na enakih
številkah.
Najbolj samooskrbni smo pri mesu (81 %) in
jajcih (96 %). Kljub temu se moramo še vedno
zavedati dejstva, da imamo mogoče v
Sloveniji veliko samooskrbo z mesom, vendar
pa dobimo veliko uvoženega mesa, odkar je
trg Evropske unije odprt. To pogosto sproža
veliko afer glede ugotovljenih goljufij, slabe
kvalitete in podžiga nezaupljivost potrošnikov,
ali je varna hrana res zagotovljena.
FKBV
17

PA KAJ IMA TUJINA OPRAVITI Z
DOMAČIM TRGOM?
Globalni trg je vse bolj razgiban, hrana potuje
čez cel svet. Zaradi tega je tudi Avstralija ena
od zelo pomembnih izvoznic hrane. Vsaj
bila je pred katastrofalnimi požari. Njihovi
kmetovalci so obupani in v hudih dolgovih, saj
dežja niso videli že 4 leta. Krmo so dovažali
z drugega konca kontinenta ali pa iz sosed
njih kontinentov, da so obdržali svoje črede.
Izvažali so pšenico, ječmen, goveje meso vse
do ZDA, na Japonsko, Kitajsko in v Indonezijo.
In po takšni naravni katastrofi Avstralija sedaj
preide v vlogo uvoznika. S tem preobratom
v globalni distribuciji hrane bodo cene višje
in povpraševanje se bo povečalo. Mogoče je
to lahko priložnost za nekatere pridelovalce
surovin, ki bodo primanjkovale. Moramo
se zavedati, da primanjkljaj surovin na trgu
pomeni višje cene hrane po vsem svetu. Kot
navaja Sara Menker v Ted talks, se nam do leta
2027 globalno gledano obeta hudo
pomanjkanje hrane. Po tem sklepanju se
bo hrana v prihodnosti vedno bolj dražila. S
kmetijskimi površinami, ki so nam na voljo, in
intenzivnostjo pridelave še vedno ne bomo
zmogli hraniti naraščajoče populacije, hkrati
pa uničujemo edini prostor, ki ga imamo za
življenje. Edina trajnostna rešitev za ohranitev
okolja je ekološka pridelava, ki pa do točke, ko
si mora zemlja opomoči od intenzivne
pridelave, daje manjši pridelek kot
intenzivnejša pridelava.
ZARES VEMO, KAJ SE DOGAJA
OKOLI NAS?
V tej smeri imamo v Sloveniji še vedno velik
potencial glede na to, da se veliko kmetijskih
površin trenutno zarašča.
HRANA, NAFTA IN PODNEBNE
SPREMEMBE
Bili smo priča ameriško-iranskemu sporu, ki
je z ubojem generala privedel do močnega
nihanja cene nafte. Za pridelavo, predelavo
in transport so to visoki nepredvidljivi
stroški, ki lahko vplivajo na podražitev hrane. V
tem primeru se s tem podražijo tudi umetna
gnojila, škropiva, pogonska goriva za stroje in
prevoz, plastična embalaža in drugi deležniki
odvisni od nafte. Anton Komat (okoljevarstveni
aktivist) navaja: »Pet največjih korporacij sveta
obvladuje prehransko verigo, zdravila,
gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano
in zdravje!
18
FKBV

V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja,
temveč tudi centralna genska banka z zbirko
8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja
Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare
sorte je vredna 35 do 65 milijonov dolarjev,
8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej
pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja
nadzor nad svetovno prehrano.
Na severu, kot navaja Paul Beckwith, pa smo
prav zaradi nafte priča drastičnemu taljenju
severnega pola, ki lahko izgine v roku petih let.
Zaradi izhajanja metana iz severne Sibirske
police in mnogih drugih faktorjev se nam v
kratkem času obeta dvig povprečne globane
temperature do 3 °C ali več. Zastrašujoče
je tudi poročilo UPFSI (United Planet Faith
& Science Initiative), da dvig za 2 °C pomeni
skorajšnje izumrtje človeške vrste, saj je
pridelovanje hrane za tolikšno populacijo
praktično nemogoče.
Zatorej sta samooskrba in zaloga hrane za
naš obstoj nujni. Kot je v svojih predavanjih
poudarjal Albert Arnold Gore (nekdanji
senator ZDA), se je globalno segrevanje
drastično poslabšalo po tem, ko smo začeli z
množično uporabo fosilnih goriv za
industrijo, transport ipd. Nafta je glavni vir
energije sodobnega človeka in obenem naša
blaginja in propad, v kolikor se ne bomo
zbudili. Zato je izjemnega pomena, da
pričnemo stvari spreminjati doma, izkoristimo
neverjetno naravo in prednosti, ki nam jih
naše območje nudi. V kolikor bomo
delovali skupaj, podprli en drugega, se
posvetili boljšemu jutri, nam skupaj lahko
uspe. Kljub črnogledim napovedim še vedno
lahko ukrepamo v pozitivno smer. Moramo
delati in pridelati z naravo.
KORPORACIJE NAS DRŽIJO V PESTI VSE OD HRANE
DO ZDRAVJA!
FKBV
19

UMETNA INTELIGENCA V
IZOBRAŽEVANJU
Sabina Boršič
Fotografije: Unsplash, Freepik
Definicij umetne inteligence (ang. Artificial Intelligence – AI) je več. Prvo opredelitev tega termina
je podal John McCarthy leta 1955, in sicer AI je razvoj naprav, ki se vedejo, kot da bi razpolagale z
inteligenco. Inteligenco pa lahko definiramo kot sposobnost prilagajanja okolju in reševanja
problemov. Temelji na učenju, spominu, sposobnosti sklepanja in sposobnosti zaznavanja. Če
povzamemo vse skupaj, lahko rečemo, da je osnovni namen umetne inteligence izdelati stroj ali
napravo, ki bo posnemala razmišljanje, čustva in zavest človeka.
V izobraževanju se lahko uporablja v različne namene. Oglejmo si nekatere primere:
Švedsko podjetje Lexplore je razvilo sistem, ki
zaznava očesne premike in meri, kako dolgo
se posameznik pri branju ustavi na določenem
delu besedila. Tako lahko hitro odkrije, ali ima
posameznik disleksijo, ki je motnja v delovanju
miselnih procesov in je pogosto prepoznana
kot težava pri branju in pisanju (najpogosteje
zamenjava ali izpuščanje črk).
Podjetje LuxAI iz Luksemburga je razvilo
robota, ki pomaga otrokom z avtizmom pri
učenju socialnih veščin in čustvenega
izražanja. Glavna prednost je, da robot z
otrokom utrjuje določene veščine, dokler jih
otrok ne obvlada. Posledično ima avtist boljše
možnosti za uspeh v izobraževanju.
AI se bo počasi uveljavila tudi za analizo
učenčeve pozornosti, čustev in dinamiko
pogovora. To bi lahko npr. pomagalo učitelju
pri oblikovanju optimalnih skupin, prav tako bi
pripomoglo k razumevanju posameznikovega
načina učenja.
Lahko se uporablja za ocenjevanje pisnih
izdelkov, ki pogosto velja za časovno zamudno
delo. V prihodnosti bo morda AI prevzela tudi
ocenjevanje esejev, saj je trenutno to
največji izziv. Posledično se bo lahko učitelj
bolj posvetil učencem in pripravi na učni
proces.
IDEJA O UMETNI INTELIGENCI JE
PRISOTNA ŽE PRIBLIŽNO 65 LET.
20
FNM

Nastajajo različni programi, ki učencem
ponujajo individualno prilagojeno učenje. To
bi bilo zelo uporabno pri načinu poučevanja
t. i. Blended Learning, ki je nekakšna mešanica
tradicionalnega pouka in digitalnega
učenja. Ena izmed možnosti je, da učitelj
učence razdeli v skupine, na primer v tri. Dve
skupini sta lahko vodeni s pomočjo AI,
medtem ko je preostala skupina pod
vodstvom učitelja, ki izvaja pouk. Skupine se
v času učne ure menjajo na določen časovni
interval. Tako učitelj lažje vzpostavlja
komunikacijo z vsakim posameznikom, saj ima
v skupini naenkrat le tretjino učencev.
NA KITAJSKEM Z RAZLIČNIMI
NAPRAVAMI ANALIZIRAJO DELOVANJE
POSAMEZNIKA ZNOTRAJ UČILNICE.
Kot realen primer uporabe AI v izobraževanju
si lahko ogledamo Kitajsko, ki se že nekaj let
močno trudi postati vodilna na področju AI.
V nekaterih šolah na Kitajskem imajo učenci
na glavi nameščeno napravo, ki meri stopnjo
posameznikove koncentracije. Naprave
pošiljajo rezultate v realnem času (brez
časovnega zamika) njihovim staršem in
učitelju. Tako lahko učitelj enostavno preveri,
kateremu učencu je padla pozornost. Spet v
drugih šolah imajo nameščene kamere, ki
analizirajo, kako pogosto učenci zazehajo
ali pogledajo na mobilni telefon med
poukom. Šole zagovarjajo uporabo AI, saj bi
naj z uvajanjem le-te v izobraževanje povečali
akademsko uspešnost učencev in izboljšali
delovanje inteligentnega sistema. Nekateri
učitelji so opazili, da so z uporabo določenih
naprav učenci postali bolj disciplinirani in
aktivneje sodelujejo pri učnih urah. Nekateri
učenci so izpostavili, da jih takšen način dela
spravlja v večji stres, saj so doma kaznovani,
če so v šoli dosegali nižje stopnje pozornosti.
V prihodnosti bo (tudi pri nas) AI vedno bolj
vpletena v izobraževalni proces. Poleg vseh
prednosti, ki jih lahko prinese, se moramo
zavedati tudi nekaterih slabosti, kot so
možnost zasvojenosti s tehnologijo, cena
nabave in vzdrževanja ter možnost izgube
podatkov v primeru okvare. Zavedati se
moramo, da gre v končni fazi za ranljive
podatke, ki bi jih morali ustrezno zaščititi pred
zlorabami.
Morda se je komu ob branju tega članka
porodila misel, da bo sčasoma AI prevzela
vlogo učitelja. Strah za to ostaja odveč, saj je
učenje med drugim socialni proces, kar
pomeni, da z interakcijo s sošolci in učiteljem
lahko dosegamo višje ravni znanja.
FNM
21

ALI SE PRIHODNOST GIBANJA
SKRIVA V EKSOSKELETIH?
Ana Gregor
Fotografije: Ekso Bionics, FTO: Ho/AFP
Še do nedavnega so bili roboti samo
znanstvena fantastika, kaj pa če bi vas
nekdo vprašal o robotskih eksoskeletih
oziroma o robotski obleki? Ali bi pomislili
na Marvelov film Iron Man? Čeprav je to
znanstvena fantastika, pa dandanes ni
tako daleč od resnice.
Robotski eksoskelet (angl. exoskeleton) v
dobesednem smislu pomeni robotsko zunanje
ogrodje, ki je nosljiva struktura in človeku daje
oporo. Deluje s pomočjo električnih motorjev,
senzorjev, stabilizatorjev in programske kode,
ki uporabniku skupaj omogočajo nemoteno
gibanje.
PRVI ZAMETKI
Že leta 1495 je bil zasnovan prvi mehanski
oklep, ki je imel zametke robotizacije, načrte
zanj je narisal Leonardo da Vinci. Ta ‘’robotski’’
oklep bi lahko neodvisno sedel, stal in dvignil
roke. Vendar to še zdaleč ni takšen robotski
eksoskelet, kot ga poznamo danes.
VOJAŠKA UPORABA
Leta 1986 se je ameriški vojak Monty Reed
ponesrečil pri skoku s padalom in si pri tem
zlomil hrbtenico. Med okrevanjem je narisal
prve načrte za robotski eksoskelet, ki ga je
poimenoval The Lifesuit. S štirinajstim
prototipom je lahko Reed dvignil 92
kilogramov in prehodil 1,6 kilometra.
Tehnološki napredek vedno narekuje vojaška
industrija, tako so se začeli razvijati
robotski eksoskeleti, ki jih uporabljajo vojaki,
da pretečejo daljše razdalje, so bolj gibljivi in
so obvarovani pred poškodbami hrbtenice in
nog, poleg tega pa skelet prevzame del njihove
telesne teže in teže bremena.
TESTIRANJA SO POKAZALA
OJAČENJE MOČI V RAZMERJU 20
PROTI 1, TO POMENI, DA
UPORABNIK ČUTI KOMAJ 5
KILOGRAMOV BREMENA, KO DVIGA
100-KILOGRAMSKO BREME.
22
FS

MEDICINA
Motorična rehabilitacija je po poškodbah
hrbtenice in pri nekaterih redkih boleznih
življenjskega pomena. Ta proces je zelo
dolgotrajen in drag, saj se morajo zdravniki
posvetiti vsakemu bolniku posebej, če pa se
ne izvaja pravilno, je bolniku povzročena večja
škoda kot korist. V ta namen so se eksoskeleti
za vojaško uporabo premaknili tudi v
medicino, kjer namesto zdravnikov in
terapevtov opravljajo terapije.
Rehabilitacijski eksoskeleti imajo številne
prednosti: se ne utrudijo, ves čas pravilno
izvajajo vaje, silijo bolnika v pravilno držo in
mu tako omogočajo, da lahko hodi dlje časa.
Slabosti eksoskeletov pa so, da so še vedno
zelo dragi in nedostopni vsem bolnikom, ki bi
jih potrebovali, potrebno pa je tudi specifično
znanje za uporabo eksoskeletov.
Poleg rehabilitacijskih eksoskeletov danes
poznamo tudi robotske proteze, ki ljudem
omogočajo opravljanje vsakodnevnih
aktivnost in nadomeščajo izgubljen ud tako,
da opravljajo njegovo nalogo. Proteza vsebuje
senzorje, ki zaznavajo položaj, merijo sile in
pospeške v preostalem udu, na podlagi tega
pa se proteza giba.
Tudi v Sloveniji na Institutu Jožef Stefan (IJS)
razvijajo eksoskelet, ki zmanjšuje bolečine v
križu. IJS skupaj s kolegi iz Nemčije, Belgije ter
nekaterih drugih držav v okviru projekta
Spexor razvija robotski eksoskelet, ki je
namenjen ljudem, pri katerih je zaradi
dinamike dela obremenjena hrbtenica. Deluje
tako, da si ga človek pritrdi na stegna,
medenico in hrbet, aktivira pa se, ko
uporabnik potrebuje pomoč pri dvigovanju
bremena.
V OSPREDJE PRIHAJA UMETNA
INTELIGENCA (AI), S TEM PA SI
STROKOVNJAKI ČIM BOLJ
PRIZADEVAJO UPORABO LE TE PRI
REHABILITACIJI. AI SPREMLJA
UPORABNIKA, NJEGOVO GIBANJE TER
NJEGOV NAPREDEK IN NA PODLAGI
TEGA PRERAČUNA, KJE NAJBOLJ
POTREBUJE PODPORO.
Zaradi naprednejše medicine in posledično
staranja prebivalstva, vedno večje uporabe
računalnikov in s tem povezane nepravilne
drže ter redkih bolezni je povpraševanje po
robotskih eksoskeletih vse večje. Robotizacija
se v medicini zadnje čase vedno bolj prakticira
za terapije, operacije in natančnejše
preglede pacientov. V prihodnje si želijo
narediti eksoskelete še lažje in bolj dostopne
ljudem, ravno zaradi tega bodo eksoskeleti
nekoč, morda že čez nekaj let, postali nekaj
popolnoma vsakdanjega.
FS
23

BELEAVE IN BRITAIN – VSE, KAR
MORAŠ VEDETI O BREXITU
Živa Šuta
Fotografije: Unsplash, Freepik
EU – EKONOMSKA IN POLITIČNA
UNIJA
Evropska unija je mednarodna organizacija
sui generis, nadnacionalni, edinstven pravni
red ter politična in gospodarska povezava, ki
jo sestavlja 27 držav članic. Na zemljevidu
Evrope predstavlja večji del celine. Njeni
začetki segajo v čas, ko si je bilo težko
predstavljati, da bodo države na kakršnikoli
način uskladile svoje politike in odprle svoje
meje. A ravno grozote tega obdobja so bile
poglavitni razlog, da je leta 1958 šest držav
ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost,
predhodnico EU, katere temelj je postal enotni
oz. notranji trg, ki se razvija še danes.
Pomemben je tudi člen 18 PDEU, ki
prepoveduje diskriminacijo na podlagi
državljanstva. V EU ima vsak državljan
posamezne države tudi državljanstvo Unije, ki
omogoča, da se prosto giblje in prebiva v EU,
opravlja delo, se izobražuje in da ga pri tem
spremlja njegova družina. EU je leta 2012 za
svoje delovanje in prizadevanja za uresničitev
teh prejela Nobelovo nagrado za mir. Ste se
ob tem morda vprašali, zakaj sploh si
Združeno kraljestvo želi zapustiti takšno
pravno skupnost?
Člen 2 PEU določa njene cilje: blaginja
državljanov, mir, območje svobode in varnosti,
trajnostni razvoj in rast gospodarstva,
znanstveni in tehnološki napredek,
spoštovanje kulturne in jezikovne različnosti,
člen 1a pa njene vrednote: človekovo
dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost,
pravna država, človekove pravice.
24
PF

BREXIT JE BIL IZGLASOVAN NA REFERENDUMU 23. JUNIJA 2016 Z 51,9 %
GLASOV ZA.
ZDRUŽENO KRALJESTVO V EU IN
IZVEN EU
Združeno kraljestvo se je EU pridružilo leta
1973 in je bistveno prispevalo k razvoju
gospodarstva, politike in prava EU ter
medsebojnih odnosov držav članic. Z leti so
se politiki in državljani začeli vse bolj
zavedati prednosti članstva v EU, a hkrati
postali izjemno nezadovoljni in kritični do
nekaterih pomanjkljivosti. Evroskepticizem je
tako Združeno kraljestvo vodil do
referenduma za izstop in se razširil po Evropi.
Po podatkih raziskave Univerze v Ljubljani se
je delež izvoza Združenega kraljestva s skoraj
3 % v skupnem izvozu v zadnjih dveh
desetletjih do leta 2018 zmanjšal na manj kot
2 %. Tudi na uvozni strani je podoben trend,
saj je delež Združenega kraljestva v skupnem
uvozu do leta 2018 padel z 2 % na le še 1,4 %
celotnega slovenskega uvoza. Odmevni očitki
prihajajo iz Nemčije in Irske glede varstva
potrošnikov. Raziskava nemškega Inštituta za
ekonomske raziskave Ifo napoveduje krat
koročne posledice za 15 držav članic (Avstrijo,
Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo,
Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko,
Portugalsko, Španijo in Švedsko). Med njimi
sicer ne zasledimo Slovenije, a bodo negativni
vplivi posredno vsaj preko njenih sosednjih
držav dosegli tudi našo državo.
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE JE 31.
JANUARJA 2020 KOT PRVA DRŽAVA ČLANICA V VSEJ ZGODOVINI IZSTOPILA
IZ EU. POSLEDICE BODO NEDVOMNO OPAZNE NA MNOGIH PODROČJIH, POD
VPRAŠAJ PA BO POSTAVILA TUDI ZA ŠTUDENTE ZELO POMEMBNI SFERI,
IZOBRAŽEVANJE IN DELO.
PF
25

IZOBRAŽEVANJE
Kljub Brexitu ostaja položaj študentov in
delavcev nejasen. Možnost kratkoročnih
posledic na študente v EU je malo, saj je
verjetno, da bo Združeno kraljestvo ostalo del
notranjega trga, kar pomeni, da bo še naprej
veljala enaka obravnava vseh študentov,
posledično pa bodo šolnine in ostali izdatki,
povezani s šolanjem, ostali enaki. Za tiste,
ki bodo svoj študij v Združenem kraljestvu v
jeseni 2020 šele začeli, pa je angleška vlada
potrdila enako obravnavo študentov. Kako bo
izobraževanje v Združenem kraljestvu
urejeno v prihodnje, je predmet pogajanj. Moč
je predvidevati, da bodo pogajanja pripeljala
do različnih pogojev za vpis in tudi večjih
izdatkov za študij.
BeLEAVE in BRITAIN
Pogajanja za izstop je po odstopu premierja
Camerona vodila Theresa May, ki je bila pri
dogovarjanju večkrat neuspešna, zato Brexit z
dogovorom (mehki Brexit) ni bil uresničen do
roka. Zaradi neuspehov je tudi Mayeva
odstopila, določen pa je bil nov rok izstopa
(31. 10. 2019). Pogajanja je nadaljeval glasen
zagovornik izstopa, Boris Johnson, ki je prav
tako zaprosil za dodaten rok (31. januar
2020). Kljub nezmožnosti dogovora in
pesimističnemu pogledu nekaterih
proevropskih strank je Evropski svet junija
2017 sprejel sklep o pogajanjih z Združenim
kraljestvom in podal obrazložitve na člen 50
PEU, iz katerega izhaja nadaljevanje
prijateljskih odnosov in tesnega partnerstva z
Združenim kraljestvom, ohranitev celovitosti
notranjega trga, enakih konkurenčnih pogojev,
ohranitev avtonomije EU in vloge Sodišča EU.
26
PF

PAMETNI DOM
Maruša Podbevšek
Fotografije: Unsplash, Freepik
Pametne naprave v domu nam olajšajo
življenje, upravljamo pa jih lahko ne glede
ne to, kje smo. Delujejo tako, da senzorji
sprejemajo informacije iz okolja, jih
sporočijo lastniku preko aplikacije, ta pa jih
lahko upravlja preko pametnega telefona.
Obstaja že veliko različnih ponudnikov za
pametni dom, ki vgradijo vse dele le-tega.
Težje je, če imamo več ponudnikov za različne
naprave in nam vsak od njih vgradi le del
sistema, saj moramo tako uporabljati več
različnih aplikacij in je zato sočasna uporaba
več funkcij hkrati otežena. Takšen primer je
»način kina«, ki nam z enim gumbom
naenkrat zatemni prostor in prižge televizijo.
Če imamo različna ponudnika za
multimedijo in svetila, moramo to narediti
posebej. Pametne naprave lahko upravljamo
preko aplikacije na telefonu, pametni uri,
tablici, s premiki rok nekaj metrov stran od
senzorja in z glasovnim upravljanjem (Siri,
Alexa).
UPRAVLJAMO JIH LAHKO PREKO
APLIKACIJE NA TELEFONU,
PAMETNI URI, TABLICI, S PREMIKI
ROK NEKAJ METROV STRAN OD
SENZORJA IN Z GLASOVNIM
UPRAVLJANJEM (SIRI, ALEXA).
RAZLIČNE FUNKCIJE PAMETNEGA
DOMA
Avtomatska svetila se prižgejo, ko zaznajo
gibanje, in glede na svetlobo okolja samodejno
prilagodijo tudi jakost svetlobe. Ko se želimo
zvečer sprostiti na terasi, se ob vstopu na
teraso luči prižgejo, ko pa odidemo, nam ni
treba razmišljati o ugašanju luči, saj to storijo
same. Prilagajamo lahko tudi barvo in jakost
svetlobe, če pa želimo, jih lahko seveda
ugasnemo tudi ročno.
Pri ogrevanju imamo možnost nastavitve časa,
ko želimo imeti ogrevano stanovanje (npr. naj
se neha ogrevati, ko odidemo v službo, in naj
bo ob prihodu domov ogreto na določeno
temperaturo).
Možna je tudi nastavitev različne temperature
v različnih delih doma, kar pomeni tudi
največji izkoristek in najnižje stroške. Vedno
lahko spremljamo, koliko energije smo
porabili, kakšna je radiacija in kvaliteta zraka
v našem domu. Avtomatska ventilacija se
prilagaja glede na vlago in ogljikov dioksid v
zraku.
FOV
27

ZJUTRAJ SE AVTOMATSKO DVIGNEJO ROLETE IN PREDVAJATI SE ZAČNE
IZBRANA GLASBA, KI NAS ZBUDI.
VARNOST
Za večino ljudi je ena ključnih funkcij varovanje, ki preko aplikacije obvešča, kadar je nekdo pred
vhodom v hišo. Hišo lahko odklenemo in zaklenemo od kjerkoli. Določamo si lahko tudi gesla, s
katerimi lahko določeni gostje, otroci ali sorodniki hišo odklenejo in vanjo vstopajo, kadar nas ni
doma. V primerih, ko imamo napovedan servis v naši hiši in bi si tisti dan sicer zato morali vzeti
dopust, lahko iz službe, ko oseba prispe, odklenemo vrata in preko video prenosa v živo
spremljamo njeno delo.
Tudi alarme po vsej hiši lahko vklopimo preko aplikacije od daleč. Če pride do nedovoljenega
poskusa vstopa v hišo, se prižgejo vse luči in sirene v hiši. Obstaja tudi poseben gumb »ob
paniki«, ki je ponavadi lociran pri glavni postelji, ob aktivaciji le-tega pa se prižgejo sirene po vsej
hiši. S senzorji smo varni tudi pred požari in poplavami, saj zanje izvemo takoj.
28
FOV

LUKSUZ
Tudi za zabavo je poskrbljeno, saj lahko s
pametnim nadzorom glasbe in televizije
gledamo na primer prenos tekme v dnevni
sobi, potem pa ogled nadaljujemo v kuhinji
točno tam, kjer smo ga prekinili, ali pa kar v
živo, da med kuhanjem ničesar ne
zamudimo. V kopalnici nas lahko pričaka
najljubša glasba, primerna svetloba in ogrete
brisače na radiatorju.
Sami lahko ustvarimo posebne načine, kjer ob
enem kliku dobimo hkrati izbrano
ambientalno osvetlitev, morda malo
zadimljeno, predvajati pa se začne izbrana
glasba.
Da zvečer ne izgubljamo časa s spuščanjem
rolet, lahko nastavimo, da se spustijo in se
zjutraj, ko se zbudimo, dvignejo, obenem pa
se začne predvajati glasba, ki nas zbudi in
pripravi na dan. Rolete se lahko zvečer
spustijo le takrat, ko imamo prižgane luči, kar
zna biti zelo uporabno. Rolete se avtomatsko
spustijo celo, kadar senzorji zunaj hiše zaznajo
močne vetrove.
Če imamo električni avtomobil, lahko
določimo avtomatski urnik polnjenja. Zjutraj
v garaži samo pritisnemo na gumb in vrata
garaže se nam odprejo. Če so garažna vrata
odprta in smo doma, nam to preko zvočnika
lahko sporočijo kar v hišo, sicer pa nas opozori
aplikacija. In spet lahko to uredimo z enim
pritiskom na gumb.
Kljub razvoju in možnostim pa vseeno večina
nima pametnega doma, saj je največja slabost
ogromen strošek vgradnje. Prednosti se
kažejo v manjši porabi elektrike, večji varnosti
in predvsem večjem udobju, kar je
najpomembnejša lastnost luksuznih pametnih
domov.
FOV
29

KOORDINATORJI TUTORJEV
Katarina Žerdin
EPF
katarina.zerdin@student.um.si
Lotka Uršnik
FF
tutor.sociologija@gmail.com
Anja Žnidar
FKBV
znidar.anja@gmail.com
Darin Lah
FNM
darin.lah@student.um.si
FOV
monika.ribic@student.um.si
FS
jernej.mlinaric@student.um.si
Lucija Gril
FERI
lucija.gril@student.um.si
PF
anamarie.potrc@student.um.si
30

DOGAJA SE...
Tutorj so aktivnih na različnih področjih in poskrbijo tudi, da se na fakulteta zmeraj nekaj
dogaja. Poglej kaj pripravljajo v naslednjih mesecih.
... NA EPF
MAREC 2020
MAKRO ZGODBE
MIKRO PODJETIJ
APRIL 2020
EKONOMISTI
KUHAJO
APRIL 2020
BIZNIS
VEČER
... NA FERI
FEBRUAR 2020
PUSTNA
ČAJANKA
JUNIJ 2020
NOGOMETNI
TURNIR
MAJ 2020
TRIVIA
NIGHT
... NA FF
MAREC 2020 APRIL 2020
ČOKOLADNI
DAN
APRIL 2020
DELAVNICA PISANJA
ŽIVLJENJEPISA IN
JAVNEGA
NASTOPANJA
POIZPITNA ZABAVA
FILOZOFSKE
FAKULTETE UM
... NA FNM
MAREC 2020
POZDRAV
POMLADI
APRIL 2020
PRIMATIJADA
2020
APRIL 2020
TRIVIA
NIGHT
31

... NA FOV
APRIL 2020
ZAJTRK S
TUTORJI FOV
18. MAREC 2020
39. MEDNARODNA KONFERENCA O
RAZVOJU ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI V
PORTOROŽU
APRIL 2020
TEČAJ
NEMŠČINE
... NA FS
14. MAREC 2020
PLES
INŽENIRJEV
MAREC 2020
SPOMLADANSKO
DRUŽENJE S
TUTORJI FS
26. MAREC 2020
EUROTOUR
... NA PF
APRIL 2020
TRIVIA
NIGHT
APRIL 2020
ČAJANKA
PRAVNIŠKIH
POKLICEV
APRIL 2020
DRUŽABNI
VEČER
... NA FKBV
VSAKO DRUGO
SREDO V MESECU
ŠTUDENTSKA
TRŽNICA
MAJ 2020
TIKVA
APRIL 2020
STROKOVNA
EKSKURZIJA V
NEMČIJO
32

NAPOVEDNIK
…in še mnogo več!
Preveri na www.soum.si
33

KRIŽANKA
1.
2.
3.
14.
12.
7.
1.
11.
9.
8.
5. 6. 8. 10. 11.
4.
2.
7.
10.
13.
3.
14.
5.
4.
20.
15.
18.
12.
17.
13.
16.
9.
19.
6.
GESLO:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
1. 8. 9. 10. 2. 11. 12. 2. 13. 14.
34

VODORAVNO
NAVPIČNO
2.
Bradat pravljični možiček
1.
Dlake nad očesno jamico v obliki loka
4.
10.
11.
13.
14.
Najbolj mrzla reka v Evropi
Krhko okroglo pecivo iz beljakov,
sladkorja in dodatkov, napolnjeno z
nadevom
Plošča za igranje šaha
Koliko zveznih držav sestavlja ZDA?
Najstarejša znana človeška bolezen
2.
3.
5.
6.
7.
Domovina legendarne glasbene skupine
ABBA
Nasad istovrstnih rastlin
Obdobje pojava dinozavrov
Omamilo
Priprava v obliki mreže, ki se da živali na
gobec, da ne more gristi
16.
18.
19.
Kdor da inspiracijo
Glavno mesto Alžirije
Kakovostno vino francoskega izvora
8.
9.
12.
15.
17.
Zimzeleno visoko drevo z debelimi listi
in močnim vonjem, ki izvira iz Avstralije
Virtualni, inteligentni asistent
podjetja Apple
V toplih deželah živeči kuščar
Staro ljudstvo v Mezopotamiji ob
zgornjem toku Tigrisa
Največja država na svetu
VICI
Ura je tri zjutraj. Zvonec na vratih zvoni, mož odpre.
»Hej, kdo ste pa vi?«
»Lopovi!«
»In kaj hočete?«
»Vemo, da imate zlato!«
»Koliko pa ga hočete?«
»100 kg!«
»A je lahko 105 kg?«
»Seveda, daj 105 kg!«
»Marija, zlato moje, vstani. Po tebe so prišli.«
Ha - ha!
Hi - hi!
Možakarja so napotili k psihiatru, ta ga vpraša:
»Kaj vas muči, gospod?« »Vidim v prihodnost.«
»Kdaj se je to začelo?« »Naslednji teden v četrtek.«
Kako moški pokaže, da ima tudi dolgoročne
načrte za prihodnost?
Kupi dva kartona piva namesto enega.
35