TUTORial 8

Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si

04.02.2021 Views

ZDASUŽENJSTVO V ZDA – KAKOSE JE RAZLIKOVANJEKAZALO V PRAVNIUREDITVI?Matej RožmarinFotografije: Unsplash, FreepikZAČETEK BOJA ZA PRAVICE22. septembra je minilo 158 let od enegaizmed najpomembnejših trenutkov v ameriškizgodovini. V času, ko je v ZDA divjaladržavljanska vojna, je takratni ameriškipredsednik Abraham Lincoln z aktom TheEmancipation Proclamation napovedal, dabodo sužnji v vseh zveznih državah, ki do 1.januarja ne bodo prenehale z uporom protisevernim zveznim silam, z novim letompostali svobodni. Republikanec Lincoln jesicer že pred svojo izvolitvijo bil znannasprotnik suženjstva, kar mu je nakopalomnogo vplivnih sovražnikov, ki so kasnejebotrovali njegovemu atentatu. S sprejetimaktom pa se je simbolno začel dolg procesosvobajanja nebelega prebivalstva v ZDA.Razprava o tem vprašanju traja še danes, nakar opozarjajo v luči nespoštovanja pravictemnopoltih organizirani protesti podskupnim imenom Black lives matter.V ZDA SPOMIN NAEMANCIPACIJO IN OSVOBODITEVSUŽNJEV OBELEŽUJEJO SPRAZNIKOM JUNETEENTH.PA JE BILO SUŽENJSTVO DE FACTOZARES ODPRAVLJENO?S sprejemom 13. ustavnega amandmaja leta1865 so v ZDA suženjstvo tudi dokončnopravno formalno na ustavni ravni odpravili, ase s tem krivice temnopoltih niso končale. Poustavi so sicer postali svobodni, institucionalnirasizem pa se je nadaljeval v lokalnizakonodaji. Pridobljene pravice, kot stasvobodna izbira poklica ali kraja bivanja, so jimomejevali zakoni Black Codes. V državah najugu ZDA so med letoma 1870 do 1965 sprejelizakone pod skupnim imenom Jim Crow,katerih poglavitni namen je bilo sistematičnoločevanje belopoltega od temnopoltegaprebivalstva. S temi zakoni so temnopoltipostali drugorazredni državljani kljub temu,da jim je ustava vsaj de iure zagotavljalaenakopravni položaj.24PF

NEENAKOST GLOBOKOZAKORENINJENA V PRAVNIUREDITVIZ rastjo števila zasužnjenih se je krepila tudipotreba po oblikovanju sužnjelastniškegaprava, saj so se sužnji pričeli nasilno upirati,nekaterim je uspelo zbežati, v redkih primerihpa celo ubiti svoje lastnike, kar je vodilo dosprejetja stroge in za sužnje nemalokrat krutezakonodaje.Virginija je v svojem zakoniku iz leta 1705sužnje definirala kot služabnike, ki so biliimportirani v državo preko morja ali kopnegain po državi izvora niso krščanske vere, ter jihje kot takšne možno prodati ali kupiti. Po temje moč sklepati, da so bili sužnji povsem brezpravic in kot taki tretirani kot stvari. Hkrati jebilo sužnjem, med drugim tudi zaradi strahupred upori, prepovedano posedovati orožje alizapustiti plantažo brez lastnikovega pisnegadovoljenja. Tudi v Južni Karolini je bilo vpravnem redu izrecno določeno, da jepotrebno divjo, barbarsko, primitivno naravosužnjev na vsak način zatreti, iz česar jeevidentno razviden poniževalen odnos.Sužnjem se je bilo prepovedano učiti brati inpisati ali igrati glasbila ter posedovati alkoholali živino.PO NEKATERIH PODATKIHTRGOVINA S SUŽNJI NA LETOUSTVARI OKOLI 150 MILIJARDDOLARJEV DOBIČKA.MODERNO SUŽENJSTVOKoncept suženjstva pa kljub končanemuboju za državljanske pravice ni vezan zgolj nazgodovino, marveč ga je potrebno obravnavatitudi v luči sedanjosti. Suženjstvo tudi danespo svetu še zmeraj ni resnično odpravljeno,saj prav trgovina z ljudmi, povezana s spolnimizkoriščanjem žensk in otrok, prisilnim delom,beračenjem in trgovino z organi, predstavljaeno največjih slabosti moderne družbe. Poocenah Mednarodne organizacije dela naj bipo svetu bilo okoli 20,9 milijona ljudi, od tega5,5 milijona otrok, žrtev prisilnega dela.PF25

ZDA

SUŽENJSTVO V ZDA – KAKO

SE JE RAZLIKOVANJE

KAZALO V PRAVNI

UREDITVI?

Matej Rožmarin

Fotografije: Unsplash, Freepik

ZAČETEK BOJA ZA PRAVICE

22. septembra je minilo 158 let od enega

izmed najpomembnejših trenutkov v ameriški

zgodovini. V času, ko je v ZDA divjala

državljanska vojna, je takratni ameriški

predsednik Abraham Lincoln z aktom The

Emancipation Proclamation napovedal, da

bodo sužnji v vseh zveznih državah, ki do 1.

januarja ne bodo prenehale z uporom proti

severnim zveznim silam, z novim letom

postali svobodni. Republikanec Lincoln je

sicer že pred svojo izvolitvijo bil znan

nasprotnik suženjstva, kar mu je nakopalo

mnogo vplivnih sovražnikov, ki so kasneje

botrovali njegovemu atentatu. S sprejetim

aktom pa se je simbolno začel dolg proces

osvobajanja nebelega prebivalstva v ZDA.

Razprava o tem vprašanju traja še danes, na

kar opozarjajo v luči nespoštovanja pravic

temnopoltih organizirani protesti pod

skupnim imenom Black lives matter.

V ZDA SPOMIN NA

EMANCIPACIJO IN OSVOBODITEV

SUŽNJEV OBELEŽUJEJO S

PRAZNIKOM JUNETEENTH.

PA JE BILO SUŽENJSTVO DE FACTO

ZARES ODPRAVLJENO?

S sprejemom 13. ustavnega amandmaja leta

1865 so v ZDA suženjstvo tudi dokončno

pravno formalno na ustavni ravni odpravili, a

se s tem krivice temnopoltih niso končale. Po

ustavi so sicer postali svobodni, institucionalni

rasizem pa se je nadaljeval v lokalni

zakonodaji. Pridobljene pravice, kot sta

svobodna izbira poklica ali kraja bivanja, so jim

omejevali zakoni Black Codes. V državah na

jugu ZDA so med letoma 1870 do 1965 sprejeli

zakone pod skupnim imenom Jim Crow,

katerih poglavitni namen je bilo sistematično

ločevanje belopoltega od temnopoltega

prebivalstva. S temi zakoni so temnopolti

postali drugorazredni državljani kljub temu,

da jim je ustava vsaj de iure zagotavljala

enakopravni položaj.

24

PF

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!