TUTORial 8
Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si
Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V zgodnjih 60. letih se je Venezuela želela
izogniti »prekletstvu virov«, torej pojavu, ko
države, bogate z naravnimi viri, zapostavljajo
druge veje gospodarstva. Proizvedla je več
kot 10 % svetovne surove nafte, njen BDP pa
ni veliko zaostajal za ZDA. Imela je stabilno
demokracijo in celo veljala za vzorno urejeno
državo na problematičnem območju. Z
zaslužkom iz naftnega sektorja je želela
razvijati tudi druga gospodarska področja,
usmerila se je v izkoriščanje bogatih nahajališč
železove rude, niklja, premoga in boksita, še
dodatno pa so pripomogle k povečanju
gospodarstva hidroelektrarne. Zaradi nihanj
cen nafte so se Venezuela, Iran, Savdska
Arabija, Irak in Kuvajt združile v organizacijo
OPEC (Organization of the Petroleum
Exporting Countries), ki naj bi skrbela za
regulacijo cen nafte glede na ponudbo na
tržišču.
Cena je drastično narasla v času arabsko
izraelske vojne, ki je povzročila prenehanje
trgovanja arabskih držav z ZDA, kar je
Venezuelo močno okrepilo. Članice
organizacije OPEC pa so dvig cene nafte
izkoristile in povečale proizvodnjo ter s tem
kršile dogovor.
Pomembni akter v venezuelski politiki je Hugo
Chávez s strategijo sofinanciranja socialnih
programov, ki je kasneje privedla do
prekomerne porabe in drastičnega povečanja
državnega dolga. Nasledil ga je Maduro, ki
situacije ni mogel izboljšati in se je ta
nadaljevala v propad velikih privatnih podjetij.
Še dodatno pa je razmere v zadnjih nekaj letih
oslabil drastični padec cen nafte in vodil v
največjo gospodarsko, politično in ne nazadnje
tudi socialno krizo.
LE 0,018 €/L GORIVA,
AVTOMOBILSKI REZERVOARJI PA
PRAZNI.
ODRAZ KRIZE NA PREBIVALCIH
Venezuelci se že zadnjih nekaj let borijo z
očitnimi posledicami krize, z vse večjim
pomanjkanjem vode, hrane, zdravil, elektrike,
hiperinflacija je povzročila, da povprečna plača
več ne zadošča za preživetje družine. Prišlo je
celo tako daleč, da prebivalci dežele z
največjimi naftnimi zalogami, s ceno goriva
manj kot 2 centa na liter govoriva, ne morejo
napolniti avtomobila. Goriva namreč ni.
Prebivalci zato čakajo v dolgih kolonah pred
črpalkami, med seboj pa se celo obveščajo o
lokacijah, na katerih je gorivo še na voljo.
Prebivalstvo je nezadovoljno in ne zaupa
političnemu vodstvu. Chavez in Maduro v tej
zgodbi zagotovo nista nedolžna, glavne niti
pa v rokah držijo ZDA, ki vodijo gospodarsko
vojno proti Venezueli. V času
predsednikovanja Donalda Trumpa pa so
že tako oslabljeno državo sankcionirale še
finančno. Agencija United Press International
opozarja tudi na nevidnega akterja, Savdsko
Arabijo, ki je namenoma črpala velike količine
nafte ter tako urejala trg. Edina ima namreč
zadostne naftne rezerve za ureditev trga in
tudi njegovo uničenje. Nafta je zmeraj bila
in očitno še vsaj nekaj časa bo glavni vzrok
sporov v svetu. Samo upamo lahko, da se
razmere v Malih Benetkah kmalu izboljšajo in
da se življenje vrne na stare tire.
S tem, ko je Chavez povečal izvoz nafte s 70
na 98 %, je povzročil problem pri zagotavljanju
uvoza osnovnih življenjskih potrebščin, saj
država z zaslužkom od prodaje nafte komajda
pokriva dolg. Posebej pa razmere otežujejo
visoka brezposelnost, ilegalne migracije in
hitra rast prebivalstva.
FS
23
Change language