TUTORial 8
Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si
Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani www.tutorsoum.si
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
HIGGSOV BOZON DAJE DELCEM
MASO. ČE DELCI NE BI IMELI
MASE, NE BI IMELI ZVEZD,
GALAKSIJ, CELO ATOMOV NE BI
IMELI. VESOLJE BI BILO POVSEM
DRUGAČNO ...
POMEN STANDARDNEGA MODELA
IN HIGGSOVEGA BOZONA
V vesolju obstajajo štiri osnovne sile: močna
sila, šibka sila, elektromagnetna sila in
gravitacijska sila. Te delujejo na različnih
razdaljah in imajo različne jakosti.
Delci snovi prenašajo energijo tako, da med
seboj izmenjujejo bozone. Vsaka osnovna sila
ima svoj bozon – močno silo nosijo gluoni,
elektromagnetno silo fotoni, šibko silo pa
bozoni W in bozoni Z. Gravitoni naj bi bili
nosilci gravitacije, a še niso bili odkriti. In tako
pridemo do Standardnega modela. Le ta
opisuje in povezuje elektromagnetno, močno
in šibko silo, vse njihove nosilce ter osnovne
delce, ki sestavljajo snov. Model trenutno
najbolje razloži, kako te sile delujejo na delce
snovi, vendar ne vsebuje nam najbolj znane
sile v vsakdanjem življenju – gravitacije. Na
srečo pa je gravitacijska sila v fiziki delcev v
večini primerih zanemarljiva, saj pride do
izraza le, ko so ogromne mase snovi
nakopičene skupaj kot npr. pri planetih.
Standardni model zato kljub temu, da
izključuje eno izmed osnovnih sil, še vedno
dobro opisuje pojave, ki jih proučuje. Dejstvo
pa je, da Standardni model še ni popoln in
da nas v prihodnosti čakajo še zanimiva in
pomembna odkritja na področju fizike delcev.
Leta 1964 je škotski fizik Peter Ware Higgs
postavil teorijo o obstoju pomembnega delca,
s katerim bodo domnevno znanstveniki v
prihodnosti pojasnili nastanek vesolja.
Ta delec je Higgsov bozon. 4. julija 2012 so
znanstveniki z LHC sporočili, da so pri trku
dveh protonov opazili novi delec z maso med
125–127 GeV/c2. Ta delec se ujema s
Higgsovim bozonom, ki je ključni del
Standardnega modela. To je kvantni delec, ki
po napovedih Standardnega modela daje
osnovnim delcem maso.
KAKO PA NAPREJ
Ali odkritje Higgsovega bozona pomeni konec
poti do razumevanja narave? Daleč od tega.
O Higgsovem bozonu je še vedno veliko
neznanega in z vsakim novim odkritjem se
porodijo nova vprašanja. Z LHC znanstveniki
preizkušajo nove metode detekcije Higgsovega
bozona in preučujejo njegove transformacije
ter pod kakšnimi pogoji ga lahko opazimo.
Higgsov bozon igra tudi ključno vlogo v iskanju
temne snovi, kjer fiziki opazujejo njegove
transformacije v delce, ki jih detektorji ne
zaznajo.
V CERN-u pa visokoenergijska fizika ni edino
področje razvoja. Številni inženirji, tehniki in
znanstveniki razvijajo nove tehnologije, ki se
lahko uporabljajo tudi v raznih drugih
področjih, kot so medicina, biotehnika,
ekologija, ekonomija itd. Sodelujejo tudi z
industrijskimi podjetji in številnimi start up
podjetniki.
FNM FF
21
Change language