TUTORial 8

Izdajatelj:
Študentska Organizacija Univerze v Mariboru
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje:
izobraževanje@soum.si
Urednik:
Tim Kokalj
tim.kokalj@soum.si
Lektoriranje:
Ana Helbl
Naklada:
200 kom
ISSN številka:
ISSN 2536-2658
Oblikovanje:
Špela Mar
Tisk:
Studio 55
Kraj in čas izdaje:
Maribor, oktober 2020
8. izdaja
Fotografije:
Tutorji ŠOUM,
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje,
Unsplash.com,
Freepik.com,
Istockphoto.com
Stephan Russenschuk,
CERN.

KAZALO
4
5
6
8
12
14
16
18
20
22
24
26
28
29
30
34
UVODNIK
ŠOUM IN TUTORSTVO
BRANJE JE KLJUČ DO USPEHA
(NE)SREČA SLOVENSKIH DIPLOMANTOV V 2020
ZAKAJ IMA TAJSKA NAJSLABŠE EKONOMSKE OBETE?
OBLIKOVANJE DIGITALNE PRIHODNOSTI EVROPE
ALEXANDRA ELBAKYAN IN DOSTOPNA ZNANOST
SOOČANJE AVSTRALSKIH KMETOV S HUDO SUŠO
ODKRILI SMO HIGGSOV BOZON, KAKO PA NAPREJ?
VENEZUELA – ZAKLADNICA NAFTE
SUŽENJSTVO V ZDA – KAKO SE JE RAZLIKOVANJE
KAZALO V PRAVNI UREDITVI
POSLOVNI OBIČAJI V EGIPTU
KOORDINATORJI TUTORJEV
NAPOVEDNIK
FUN FACTS
KRIŽANKA IN SUDOKU
LEGENDA SIMBOLOV
EPF
FF
FNM
FKBV
FERI
FOV
PF
FS
UPI

UVODNIK
Izpitno obdobje in počitnice letošnjega prav posebnega študijskega leta so končani. Priča smo bili
drugačnemu študijskemu procesu, ki ni bil izpeljan še nikoli do zdaj, vsaj ne v takšnem obsegu.
Delo od doma je pokazalo svoje pozitivne in tudi negativne plati. Ukrepi za širjenje virusa so nas
potisnili še globlje v digitalni svet, ki je zadnje čase vedno bolj prisoten. Čeprav je bila selitev v
virtualne predavalnice in kabinete dokaj uspešna, začetno navdušenje nad novim načinom dela pa
veliko, temu načinu študija manjka pristen osebni stik, pogovori in debate.
Kljub vsemu je Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM s pomočjo tutorjev čez
poletje snoval novo številko Tutoriala, ki je prav tako kot zadnji dve tematsko usmerjena. Še vedno
trajajoča kriza nam je pokazala, kako je svet neločljivo povezan in globaliziran, zato smo se odločili
pripraviti Svetovni tutorial, ki z vsebino zajema geografske enote celotnega sveta: gibanje Black
lives matter, ki je letos dobilo v ZDA še poseben zagon, dobre kmetijske prakse iz Avstralije,
poslovanje v arabskem svetu, vse to in še več lahko najdeš v novi številki Tutoriala.
Tutorial vsako leto pripravlja ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM z
izdatno pomočjo naših tutorjev. V brošuri vam skušamo podati poljudnoznanstveno vsebino in
predstaviti naš največji projekt – Tutorstvo. V ekipi imamo tutorje z osmih fakultet, ki poleg
uspešnega študiranja skušajo svoje znanje in izkušnje deliti tudi z ostalimi študenti. Seveda
Tutorstvo ni naš edini projekt, pripravljamo tudi druge zanimive in poučne projekte, kot so
jezikovni tečaji, trivia night, knjižni klub, ki je letošnja novost in mnogo drugih. Za več informacij o
projektih vas vabimo, da obiščete spletno stran www.tutorsoum.si. Na sodelavce našega oddelka
se lahko obrnete tudi v primeru vprašanj s področja zakonodaje visokošolstva in delovanja študija
nasplošno.
Prijetno branje!
Tim Kokalj, urednik
4
UPI

ŠOUM
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje (UPI) je le eden izmed 4
oddelkov, ki delujejo v okviru študentske
organizacije Univerze v Mariboru – skupnosti
vseh študentov fakultet Univerze v Mariboru.
Na ŠOUM pripravljamo raznorazne projekte s
področja izobraževanja, zabave, pomagamo
socialno ogroženim študentom, sodelujemo z
mednarodnimi študenti in še več. Več
informacij o nas lahko pridobiš na spletni
strani www.soum.si ali se v času uradnih ur
oglasiš v naših uradnih prostorih.
TUTORSTVO
Tutorstvo je največji projekt Oddelka za
univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM.
Tutorji so študentje, ki ostalim študentom
pomagajo pri usvajanju učne snovi in
odgovarjajo na številna vprašanja o študijskih
in tudi obštudijskih temah. V okviru projekta
sodelujejo tutorji s kar 8 fakultet in skupaj
delujejo kot enotna družina. Cilj tutorstva je
lažji prehod iz sekundarnega na terciarno
izobraževanje, izboljšanje študijskih rezultatov
in vključevanje v študentsko okolje.
Več informacij o tutorstvu in tutorjih, oddelku
UPI, projektih in tečajih, ki jih izvajamo, pa
najdeš na spletni strani www.tutorsoum.si.
UPI
5

BRANJE JE KLJUČ DO USPEHA
Jana Kučej
Fotografije: Unsplash, Freepik
Tako kot naše telo potrebuje rekreacijo, da
ostaja zdravo, tudi naši možgančki potrebujejo
trening – to najlažje in najpogosteje dosežemo
z branjem. Čeprav sploh ne vemo, se v našem
umu skriva nešteto potencialov, ki se jim lahko
približamo tudi preko branja, jih odkrivamo in
razvijamo.
BRANJE JE SPRETNOST, KI
JE KLJUČNEGA POMENA ZA
DELOVANJE V DANAŠNJI
DRUŽBI.
Ko omenim branje, seveda ne mislim le branje
telefonskih sporočil, statusov na družabnih
omrežjih in tračev v časopisih, ampak branje
knjig, takšnih pravih s trdimi platnicami. Vedno
bolj je popularno branje e-knjig, s čimer ni nič
narobe, a še vedno menim, da fizični dotik,
otip knjige ter vonj le te pričarata bistvo bralne
izkušnje.
Branje je spretnost, ki je ključnega pomena za
delovanje v današnji družbi. Ima ogromno
pozitivnih lastnosti, če naštejemo le nekaj
osnovnih: pomaga razvijati um in domišljijo
ter ustvarjalno plat človeka, pomaga izboljšati
pisno in govorno komunikacijo, igra
pomembno vlogo pri oblikovanju dobre
samopodobe in pomaga odkrivati nove stvari,
saj omogoča, da se izobražujemo na katerem
koli področju življenja, ki nas zanima.
Poznamo povzemajoče in selektivno branje.
Povzemajoče je usmerjeno k poznavanju
besedila v grobem, selektivno pa se
koncentrira le na posamezni problem.
Leposlovne knjige, ki jih beremo za dušo,
beremo povzemajoče, snov iz strokovnih knjig,
ki si jo moramo zapomniti v namene
izobraževanja in jo razložiti na izpitu, pa
beremo selektivno.
Ljudje si na dopust včasih nesejo gore in gore
knjig, saj jih to sprošča in zabava. Ob branju
nas pisatelji povabijo na potovanje velikokrat
namišljenih likov, s katerimi se poistovetimo
in empatično povežemo ter tako pobegnemo
stresnemu vsakdanu.
Vsi najverjetneje poznamo občutek, ko se
začne izpitno obdobje in imamo pred sabo
cel kup literature in gradiva, ki ga moramo
prebrati in preštudirati. Da vam bo nekoliko
lažje, ko vam bo profesor naslednjič naložil
kup literature, ki jo boste morali prebrati, smo
za vas pripravili tudi nekaj nasvetov za hitrejše
branje. Hitro branje je namreč ključ do
hitrejšega učenja.
6
UPI

NASVETI ZA HITRO BRANJE
1.
2.
3.
Najprej preleti besedilo z očmi
Preden začneš z branjem si oglej
besedilo. Oko za par sekund »vrži« na
besedilo, to bo tvoje možgane ogrelo,
besedilo bo ob dejanskem branju
možganom že poznano, tako bo branje
lažje.
Kaži si s prstom ali pisalom
Če boš s prstom ali kakršnim koli
drugim pripomočkom sledil besedilu,
boš fiksiral pogled, s tem možganom
kazal pot ter izboljšal koncentracijo.
Vedno glej malo nad tekst
Ob gledanju besedila na sredini se
naše oči zatikajo, rade bi namreč
absorbirale čim več informacij, tako jih
besede pod našo bralno linijo motijo,
bolje bo, da pri branju gledaš malo nad
tekst.
Če dovolite, naj na tej točki omenim še, da je
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževaje ŠOUM to poletje začel projekt
Čas je za knjigo! To je nekakšni knjižni kljub
študentov, v katerega se lahko včlani vsak.
Ljubiteljem knjig tako ponujamo možnost
branja in debat o izbranih knjigah. Trudimo se
izbirati zanimive, aktualne in res dobre knjige,
ki vas bodo pritegnile in popeljale v hudo
debato. Vabljeni, da se nam pridružite.
Knjige so bogastvo, ki nam prinese znanje,
inspiracijo, motivacijo. Obstaja rek, ki pravi, da
se pot k uspehu začne z obračanjem strani,
zato ne čakajte in čim prej obrnite prvo stran!
4.
5.
Ne ponavljaj besed v mislih
S tem, ko besede na tiho ponavljaš v
svojih mislih, zapravljaš nepotreben
čas, zato pri hitrem branju ne
izgovarjaj prebranih besed na tiho v
glavi.
Preskoči besede na robovih
Periferni vid človeku omogoča, da
prebere besede ali črke, na katere
nismo osredotočeni. Če torej izpustiš
besede na robovih, boš vseeno
razumel kontekst, bral pa boš mnogo
hitreje.
POT K USPEHU SE ZAČNE Z
OBRAČANJEM STRANI.
UPI
7

(NE)SREČA SLOVENSKIH
DIPLOMANTOV V LETU 2020
Matija Toth
Fotografije: Unsplash, Freepik
‘’Diplomiral sem!’’ je ena izmed najbolj
pričakovanih izjav v življenju vsakega študenta.
Diplomirati pomeni pridobiti dokument, ki
dokazuje zaključeno višješolsko ali
visokošolsko izobraževanje. Ko študent
uspešno zaključi študijski program, si pridobi
najnižji oz. prvi akademski naziv in postane
diplomant. Ob tej priložnosti bi opozoril drage
bralce, da nikakor ne gre zamenjati pojem
diplomanta s pojmom diplomata. Vsak
diplomant ni diplomat, vsak diplomat pa je
verjetno diplomant!
PISANJE DIPLOME
Za uspešen zaključek mnogih študijskih
programov v Sloveniji je predvidena priprava
zaključnega dela, ki se običajno imenuje
diploma. Obstajajo tudi drugačna
poimenovanja kot na primer projektna
zaključna naloga. Mnogi profesorji opisujejo
diplomo kot daljšo seminarsko nalogo, ki je
nekaj deset strani dolga, vsebinsko obravnava
znanstveno področje študijskega programa,
ki ga zaključuje študent ter ustreza določenim
formalnim predpisom fakultete. Slednji
predpisi se razlikujejo med fakultetami, zato
priporočamo vsem študentom natančen študij
Navodil za izdelavo zaključnega dela, ki so jih
vse članice univerze dolžne izdelati skladno s
pravilnikom o postopku priprave in zagovora
zaključnega dela na študijskih programih prve
in druge stopnje Univerze v Mariboru.
Diploma je dokaz, da je študent sposoben
samostojnega znanstvenega raziskovanja
svoje stroke, opredeljevanja problematike in
njene rešitve ter je sposoben slednje ustrezno
zapisati v obliki koherentnega besedila.
Proces pisanja diplome je prof. dr. Vasja
Vehovar opredelil v naslednjih šestih korakih:
odločitev, prijava, načrt, raziskovanje, pisanje
in zaključek. Sliši se zelo enostavno, a kljub
temu mnogim študentom ne uspe opraviti
zadnjega koraka do zaključka študija. Pojavi
se vprašanje zakaj oz. kaj so lahko razlogi za
odlaganje in za neuspešno diplomiranje pri
študentih.
LETA 2019 JE DIPLOMIRALO
NAJMANJ ŠTUDENTOV V ZADNJIH
DESETIH LETIH.
8
UPI

ABSOLVENT NAJ BO!
ZAKAJ PRIDE DO POJAVA
NEDIPLOMIRANJA?
V nadaljnjem so našteti možni vzroki za
fenomen, pri katerem študent, ki je uspešno
opravil večino svojih izpitov, zaključuje zadnji
letnik izbranega študijskega programa, a kljub
temu zavlačuje z diplomiranjem ali pa nikoli ne
diplomira.
Kot zelo vpliven faktor na odlašanje z
diplomiranjem moramo označiti obdobje
absolventskega statusa, ki je slovenska
posebnost, saj jo tujina večinoma ne pozna.
Absolventski staž je dodatno leto
študentskega statusa z vsemi ugodnostmi, kot
so npr. študentsko delo, boni, zavarovanje.
Ob enem študent nima nobenih dodatnih
obveznosti in lahko pade v past uživanja
brezskrbnega življenja. Seveda se večina
študentov odloči za koriščenje omenjenega
statusa. Podatki pa potrdijo, da z vpisom v
absolventski status verjetnost diplomiranja
dramatično pada. Nikakor ne smemo
absolventskega staža označiti kot nekaj
negativnega, ampak kot privilegij, ki zahteva
določeno stopnjo discipline in zrelost
posameznika.
ŠTUDENTI SE PREJ POSVETIMO
NUJNIM NEPOMEMBNIM ZADEVAM
KOT PA ZADEVAM, KI NISO NUJNE,
SO PA POMEMBNE.
UPI
9

BREZBRIŽNO ODLAGANJE
Ljudje smo znani po tem, da zelo radi
odlašamo neprijetne opravke. Pri procesu
diplomiranja lahko opazimo odsotnost
neposrednih drastičnih sankcij za
zamujanje izdelave končnega dela. Slednje
ne pomeni, da potrebujemo študenti pritisk
ter grožnje za uspešno delovanje. Kljub
omenjenemu pa velja protislovje, da se
študenti prej posvetimo nujnim
nepomembnim zadevam kot pa zadevam,
ki niso nujne, so pa pomembne.
ŠTUDIJ IN ŽIVLJENJE
Iskanje samega sebe, dodatni študij, služba,
hobiji, potovanja, podaljševanje mladosti
ter mnogi drugi objektivni in subjektivni
dejavniki so del burnega študentska
življenja, ki neposredno ali posredno
vplivajo na diplomiranje posameznika.
Posameznikovo življenje je nepredvidljivo in
diploma v določenem obdobju ne
predstavlja najpomembnejše stvari.
Odlašanje z diplomo zaradi osebnih
okoliščin zlahka doleti tudi
najsposobnejšega študenta.
10
UPI

DIPLOMIRANJE V LETU 2020
Leto 2020 je v veliki meri obarvala
razglasitev epidemije ter aktiviranja
ukrepov za zajezitev koronavirusa.
Prepoved zbiranja ljudi na javnih shodih,
javnih prireditvah ter drugih dogodkih je
praktično čez noč povsem spremenilo javno
in študentsko življenje. Mnogi so se v tem
času spopadali z življenjem v izolaciji. Z
drugega zornega kota pa je potrebno
argumentirati, da so študentje v izolaciji
pridobili ogromno dodatnega časa za
opravljanje obveznosti, kot je na primer
pisanje diplomske naloge.
Fakultete so se hitro prilagodile trenutnim
razmeram ter prikrojile metode
poučevanja, potek pedagoškega procesa,
podaljšale izpitno obdobje ter spremenile
postopek zaključevanja študija za študente.
Slednje je dokaz, da sta tako birokratski del
postopka diplomiranja (npr. različne izjave,
soglasja ipd.) kot tudi sam zagovor naloge
rešljiva tudi povsem preko spleta oz. na
daljavo.
Dejstvo je, da je 16.100 diplomantov v
letu 2019 uspešno zaključilo tercialno
izobraževanje v Sloveniji, kar je najmanj
v zadnjih desetih letih. Kako so delikatne
razmere vplivale na uspešnost oz. na število
diplomantov v Sloveniji, ostaja odprto
vprašanje, na katerega bomo odgovor
dobili tekom naslednjega študijskega leta.
DIPLOMA JE DOKAZ, DA JE
ŠTUDENT SPOSOBEN
SAMOSTOJNEGA ZNANSTVENEGA
RAZISKOVANJA SVOJE
STROKE.
UPI
11

TAJSKA
ZAKAJ IMA TAJSKA
NAJSLABŠE
EKONOMSKE OBETE?
Ana Vilar
Fotografije: Unsplash, Freepik
SVOBODEN
Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska
država v jugovzhodni Aziji, ki na vzhodu meji
na Laos in Kambodžo, na jugu na Tajski zaliv in
Malezijo ter na zahodu na Andamansko morje
in Mjanmar. Tajska je znana tudi kot Siam, kar
je bilo uradno ime države do 11. maja 1949.
Beseda Thaj v tajščini pomeni biti svoboden.
Tajska je tropska kraljica nasmejanih ljudi,
ki obljublja veliko zabave in užitkov. Ob prvi
misli jo prepoznamo po tradiciji na podeželju,
uživanju na peščenih plažah, slastni hrani,
tradicionalnih masažah, mogočnih slonih,
menihih in njihovih ukročenih tigrih.
BESEDA THAJ V TAJŠČINI POMENI
BITI SVOBODEN, PRAV TAKO PA JE
TAJSKA KRALJICA NASMEJANIH
LJUDI.
TAJSKO GOSPODARSTVO
Tajska ima za Indonezijo drugo največje
gospodarstvo v jugovzhodni Aziji. Njen BDP
na prebivalca (7.273,56 USD) je bil v letu 2018
med državami jugovzhodne Azije v sredi, in
sicer za Singapurjem, Brunejem in Malezijo.
Julija 2018 je imela Tajska 237,5 milijarde
ameriških dolarjev mednarodnih rezerv, kar
je za Singapurjem največ v jugovzhodni Aziji.
Njen presežek v saldu tekočega računa je na
desetem mestu sveta, v letu 2018 pa je državi
prispeval 37.898 milijard ameriških dolarjev.
Tajska je ena od držav z najnižjo stopnjo brez
poselnosti na svetu, ki je v prvem četrtletju
leta 2014 znašala 1 %. To je bila posledica
velikega deleža prebivalstva, ki dela v
kmetijstvu za preživljanje ali zaradi drugih
ranljivih zaposlitev.
12
EPF

V letošnjem letu je ena izmed najaktualnejših
tem koronavirus oz. COVID-19, ki je prizadel
ves svet. Pri tem pogosto govorimo o
zdravstvenih problemih okuženega, večkrat pa
pozabimo na gospodarske razmere, ki v tem
času tonejo v rdeče številke.
TAJSKA JE ENA OD DRŽAV Z
NAJNIŽJO STOPNJO
BREZPOSELNOSTI NA
SVETU.
Tajska je ena izmed držav, ki se jim je bruto
domači proizvod (BDP) najbolj poslabšal. Ob
začetku izbruha koronavirusa so bila
pričakovanja zelo obetavna, saj je na Tajskem
minilo več kot 40 dni brez lokalnega prenosa
virusa, sedaj pa so tajski gospodarski obeti
najslabše v Aziji. Podatki Tajske banke kažejo,
da se je BDP zmanjšal za 8.1 % in tako
presegel celo padec BDP med tajsko finančno
krizo pred dvema desetletjema.
Po besedah višjega ekonomskega tajnika
Svetovne banke za Tajsko Kiatiponga
Ariyapruchyana je razlog za velik padec BDP
turistična izpostavljenost, ki znaša okoli 15 %
BDP. Tajska tako že drugo leto zapored v
mesecu maju ni zabeležila prihoda tujih
turistov, saj je pandemija prisilno zaprla
meje. Gospodarstvo napoveduje, da se bo v
letošnjem letu zmanjšalo za 6 % v primerjavi z
ostalimi azijskimi državami, v naslednjem letu
pa za 4 %.
V boju z virusom so na Tajskem uvedli izredne
razmere, kot sta nočna policijska ura in
zapiranje podjetij. Ti ukrepi so zmanjšali
osebno potrošnjo in naložbe, vendar
pričakujejo večjo potrošnjo ob sprostitvi
izrednih razmer in spodbujanju ponovnega
zagona gospodarstva.
OB ZAČETKU IZBRUHA
KORONAVIRUSA SO BILA
PRIČAKOVANJA ZELO
OBETAVNA.
EPF
13

EVROPA
OBLIKOVANJE
DIGITALNE
PRIHODNOSTI EVROPE
Nejc Feguš
Fotografije: Unsplash, Freepik
HORIZON EUROPE
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta
dala zeleno luč 100 milijard vrednemu
projektu Horizon Europe, ki pokriva več
različnih področij globalnih izzivov in
spodbuja inovativno ter svežo Evropo.
Izpostavili so glavne točke, ki se jim bodo v
sklopu projekta posvečali, najpomembnejša
pa bodo področja za raziskave novih in
unikatnih tehnologij, čisto okolje in pametna
mesta ter naprave. Pri tem bi naj kar 25,8
milijard iz proračuna odšteli za napredke na
področju znanosti in tehnologije.
14
TEHNOLOGIJA JE
PRIHODNOST.
POT DO TEHNOLOŠKIH
INOVATIVNOSTI V EVROPI
Vse se začne z idejami. Ali gre za novo,
unikatno idejo ali mogoče za bolj tvegan
poskus nečesa novega, je še vedno potrebno
poskusiti, zato so v okviru projekta Horizon
namensko ustvarili FET Open, ki spodbuja
nove talente k temu, da si ustvarijo ime v
znanosti in postanejo tehnološki voditelji
ter inovatorji v Evropi. Vsako leto prejmejo
številne prošnje s strani različnih
interesentov. Samo od leta 2014 so prejeli
okrog 3.000 prošenj, med katerimi izberejo
samo najbolje zastavljene ideje. Največji
poudarek pri izbiri dajo na to, v kolikšni meri
lahko tehnološka novost vpliva na družbo
in znanost. Na ta način poskušajo realizirati
čim več radikalnih tehnoloških idej, ki jih
predstavijo raziskovalci sami. Nekaj izmed idej,
ki so bile financirane so npr. roboti, ki so ciljno
naravnani, se sproti učijo in funkcionirajo v
družbi ter pomagajo svojemu »lastniku«. Več
raznolikih tehnologij je prilagojenih za
zdravljenje ali iskanje znakov določene
bolezni. H-reality je še ena izmed mnogih
novih tehnologij, ki postavi računalniški ekran
v tri dimenzionalni prostor. S pomočjo kretenj
se lahko pomikamo skozi namizje v stilu
navidezne resničnosti.
FERI

PAMETNA MESTA IN SKUPNOST
Velik korak k širjenju in implementiranju
novih tehnologij za pametna mesta je
uspešno prispeval program Horizon 2020,
kjer so si prizadevali za povečanje učinkovitosti
in zmanjšanje stroškov za prebivalce v
glavnih in večjih mestih. Evropska unija je
tako veliko prispevala k izboljšanju kvalitete
življenja prebivalcev s povečanjem mobilnosti
v mestu, nudenjem kvalitetnejših nastanitev,
zmanjšanjem stroškov elektrike in
ustvarjanjem novih delovnih mest. To so lahko
dosegli z napeljavo pametnega omrežja, ki je
v projektu GrowSmarter poskrbelo za ulične
luči, bolj učinkovito ravnanje z odpadki in za
zmanjšanje onesnaženega zraka. Prav tako
so obnovili obstoječe stavbe, kar je zmanjšalo
potrebo po energiji za 70–90 %. Drugi projekti
so imeli podobno zastavljene cilje in glavne
naloge, vendar so samo prilagodili svoje
potrebe glede na to, katero mesto je bilo
potrebno preobrazbe.
LOČNICA MED DIGITALNIM IN
RESNIČNIM SVETOM?
Družba se vedno znova razvija in tako se z njo
razvijajo digitalni mediji, ki pridobivajo vedno
več pozornosti. V trenutnem svetu imamo
aplikacijo ali družbeno omrežje za prav vsako
stvar, kar pomeni, da smo preko teh aplikacij
in spleta prisiljeni deliti osebne podatke. V
Evropi za to odgovarja Evropska komisija, ki
se spopada s tehnološkimi, etičnimi, pravnimi
in socialno ekonomskimi izzivi. Prva misel, ki
nam pade na pamet, ko slišimo besedo
podatki, je zagotovo GDPR oziroma varstvo
osebnih podatkov, ki je bilo implementirano
25. maja 2018 z namenom, da bi zaščitili
podatke posameznikov v EU.
FERI
EVROPA ZDRUŽENA V
RAZNOLIKOSTI.
(MOTO EVROPSKE UNIJE)
Kljub učinkoviti implementaciji, je na spletu
še vedno prisotna velika količina neželene
vsebine, ki jo je potrebno filtrirati, zato je
potrebno vpeljati umetno inteligenco, ki bo
to uspešno odpravila, a pri tem zagotavljati
transparentnost, da ne pride do uhajanj naših
osebnih podatkov.
Zaradi silnega tehnološkega napredka, ki se
dogaja na področju umetne inteligence, in s
tem povezanega znanja, ki ga znanstveniki
odkrivajo in uspešno uporabljajo za ljudstvu
koristne inovacije bo digitalna prihodnost v
Evropi v prihodnjih letih doživela še nešteto
preobrazb in sprememb. Epidemija COVID-19
je nekaterim obetavnim projektom podaljšala
rok končanja, spet druge ugasnila do nadaljnjega,
ko pa bo svet epidemijo premagal, bo na
področju razvoja tehnologije vse po starem.
Tako Evropa kot Amerika, Kitajska in ostale
velesile bodo nadaljevale mrtvi tek
tehnoloških inovacij, ljudje pa bomo skozi čas
te inovacije hote ali nehote sprejeli za svoje in
brez njih ne bomo znali živeti.
15

KAZAHSTAN
ALEXANDRA ELBAKYAN
IN DOSTOPNA
ZNANOST
Sanja Zupančič
Fotografije: Unsplash, Freepik
Alexandra Elbakyan je kazahstanska
računalniška programerka, ki je ustvarila
Sci-Hub, največjo piratsko stran akademskih
člankov. Ta uporabnikom po celem svetu nudi
brezplačen dostop do več kot 60 milijonov
akademskih publikacij, s tem pa tudi nam,
študentom, lajša in omogoča kvalitetno delo.
Marsikdo jo zaradi njenega drznega in
revolucionarnega dela na področju znanosti
primerja z Aaronom Swartzem in Edwardom
Snowdenom. Revija Nature jo je leta 2016
uvrstila med 10 najpomembnejših ljudi v
znanosti.
ŽIVLJENJE IN ŠTUDIJ
Alexandra se je v Kazahstanu rodila 6.
novembra 1988 in ima armenske, slovanske
ter azijske korenine. Že zgodaj je razvila
zanimanje za programiranje, zaradi česar se je
kasneje vpisala na študij računalništva v
Kazahstanu in se leta 2009 v Moskvi zaposlila
na področju računalniške varnosti. Leto
kasneje je odpotovala v Nemčijo, kjer je
raziskovala področje povezav med
možganskim in računalniškim delovanjem, kar
jo je vodilo do pripravništva na tehnološkem
inštitutu v ZDA. Tam je delala na področju
nevroznanosti in človeške zavesti. Leta 2009 je
končala študij računalniške znanosti na
kazahstanski Nacionalni tehniški univerzi.
(NE)DOSTOPNA ZNANOST
Tekom študija je Alexandra večkrat občutila
nezadovoljstvo ob nedostopnosti in visokih
cenah strokovnih vsebin. Uporabniki so sprva
namreč, v kolikor so želeli brezplačno
dostopati do članka, morali osebno pisati
avtorjem ali pa na Twitterju objaviti prošnjo s
ključnikom #IcanhazPDF in svojim e-naslovom
ter upati, da bo morda kakšen velikodušni
univerzitetni raziskovalec z dostopom do
članka tega tudi posredoval. Alexandra je ob
povratku iz ZDA v Kazahstan tako začela
raziskovati, kako bi lahko s svojim znanjem
vsem omogočila brezplačen dostop. Iz tega
je 5. septembra 2011 nastala javno dostopna
piratska stran, s katero je želela pomagati
pri širjenju znanstvenih vsebin ter večanju
informiranosti med ljudmi.
16
FF

TRN V PETI ZALOŽNIKOV
Sama vem, da bi bilo brez strani Sci-Hub
študijsko delo zelo oteženo, moja denarnica
pa bi bila še bolj (če je to sploh mogoče)
prazna. Snovanje teoretičnega uvoda namreč
temelji na povzetkih obstoječih raziskav
specifičnega področja. Kar 70 % vseh
znanstvenih publikacij naj bi bilo plačljivih
(30–50 dolarjev) in glede na nekatere vire bi
tako povprečen znesek, potreben za pisanje
teoretične osnove kvalitetnih raziskav, znašal
tudi do 15.000 dolarjev. Pojav Sci-Huba je na
eni strani tako mnogim rešil finančni problem,
založnikom pa povzročil precejšen izpad
dohodka, kar je sprožilo več poskusov
bojkotiranja spletne strani.
NEDOSTOPNOST STROKOVNIH
VSEBIN JE ZA ZNANSTVENIKE
IN ŠTUDENTE PO CELEM SVETU
VELIKA OMEJITEV.
Uspešnemu zagonu strani je kmalu sledila
15 milijonov dolarjev visoka tožba ameriškega
založnika Elsevierja. Posledična dodatna
prepoznavnost spletne strani je povzročila
rast popularnosti, saj je stran ponujala dostop
do kar dveh tretjin vseh objavljenih člankov.
Iz enakih razlogov je leta 2017 Alexandro za
4,8 milijona ameriških dolarjev tožilo tudi
Ameriško kemijsko društvo (ACS). Ker
predstavniki strani Sci-Hub nikoli niso bili
prisotni na obravnavah, je bilo vedno
razsojeno v prid založnikov. Elbakyanova pa se
je tako primorana v tujini (najverjetneje Rusiji)
skrivati pred oblastmi.
Kako velik trn v peti je Alexandra marsikomu,
se je prav tako pokazalo že leta 2017, ko so
ruski in mehiški entomologi novo odkrito vrsto
parazitnih os poimenovali po njej –
Idiogramma elbakyanae. Elbakyanovo je to
zelo prizadelo, saj meni, da so pravi paraziti
znanstveni založniki.
Kljub nezadovoljstvu s strani založniških hiš pa
Alexandra v znanstvenem svetu prejema veliko
podpore in ostaja močna zagovornica gibanja
dostopne znanosti, saj meni, da je pomembno
poslanstvo spletne strani tudi to, da omogoča
večjo informiranost ljudi. Medtem ko zakonski
status prosto dostopne znanosti ostaja nekoliko
kontroverzen, ne smemo pozabiti, kako odvisni
smo od znanstvenih odkritij in tehnološkega
napredka, ki jih ta omogočajo. Ali je potrebno
piratstvo obsojati ali pa njeno dejanje oceniti
kot altruistično, presodite sami. Sama zagotovo
vem, da sta mi Alexandra in spletna stran Sci
Hub že večkrat (tudi finančno) olajšali življenje.
PRIBLIŽNO 70 % VSEH
ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ JE
PLAČLJIVIH.
FF
17

AVSTRALIJA
SOOČANJE
AVSTRALSKIH KMETOV
S HUDO SUŠO
Anja Pečoler
Fotografije: Unsplash, Freepik
V Avstraliji so se v zadnjih letih soočali s hudo
sušo, saj v nekaterih predelih države že leta
ni bilo padavin. Mnogi so se svoji čredi morali
odpovedati, tako pa je prišlo do viškov mesa
in velike gospodarske škode. Obsežni požari
so krizo samo še poglobili. Prišli so do rešitve,
kako s hidroponiko, to je način pridelave, kjer
ima rastlina stik le z vodo, v katero so dodana
hranila za rast, živalim zagotoviti kvaliteten
obrok in tako ohraniti čredo. Praksa se sicer
globalno gledano ni prijela in jo prakticirajo le
v ZDA, Avstraliji in Veliki Britaniji.
KAKO SE PREBITI IZ LETA V LETO?
Publikacija, ki jo je izdalo avstralsko
ministrstvo za kmetijstvo (Australian
Goverment Department of Agriculture –
Insights), je bila avstralskim kmetom na voljo v
letih 2016 in 2017, nakar je v letih 2018 in 2019
udarila huda suša. V sušnem obdobju se
njihov letni dohodek prepolovi in nekako
morajo tako prebroditi leto. Pri živinorejcih
se kratkoročno vpliv suše ne pozna takoj, saj
v kriznih letih prodajo več živine, za katero
ocenijo, da je preostanek leta ne bodo mogli
vzdrževati. Zmanjšajo torej obseg črede,
zmanjšajo input na površine (gnojila ipd.),
skladiščijo večje količine žitaric in sena.
Poslužujejo se celo tehnik, da imajo črede
in površine na različnih lokacijah in so s tem
manj izpostavljeni tveganjem. To je nekaj
ukrepov, s katerimi lahko omilijo vpliv suše na
ekonomiko kmetije.
Na manjših kmetijah predstavljajo 50 % vsega
prihodka zunanji viri, kot je na primer služba.
Pri večjih kmetijah je tega bistveno manj in iz
leta v leto delajo na tem, da si ustvarijo čim
manj dolgov. Ti so se skozi leta suše močno
povečali, saj so kmetovalci krmo uvažali in si
zanjo jemali kredite, za katere upajo, da jih
bodo v boljših letih lahko pokrili.
V NAŠI PREHRANI ŽE POZNAMO
UŽIVANJE KALČKOV, KI SO ZELO
HRANLJIVI. TO VELJA TUDI ZA
ŽIVALI.
18
FKBV

JEČMENOVI KALČKI: DOBER VIR
HRANIL IN REŠITEV MED SUŠO?
Vzgajanje kalčkov ni nova stvar, saj zapisi o
tem segajo že v leto 1600. Članke na temo
kalčkov v živalski prehrani pa lahko zasledimo
že od leta 1920 naprej. Ko je v letu 2012
kmetovalce močno prizadela suša so se
spraševali o alternativah, ki bi to krizo rešile.
Idejo o ječmenovih kalčkih so prvi raziskovali v
Veliki Britaniji, ta pa se je nato izkazala za zelo
dobro rešitev, ko imamo težave pri rasti trave.
Gre za hidroponsko rast ječmenovih kalčkov,
ki ne zahteva stika z zemljo. Zrna ječmena
(lahko se uporabljajo tudi druga semena)
nasujemo na podlago, ter jih vlažimo 6–8 dni,
da se razvije približno 10 cm visoka rastlina,
nato jo damo živalim. Pri tem ne pride do
odpada, saj živali pojedo vse (tudi koreninski
sistem). Sploh pri govedu, ki ima vamp, je ta
način zelo koristen, saj lažje prebavijo in raje
pojedo zeleno rastlino kot zmleto žito. Iz 1
kilograma ječmena lahko zraste od 5–7
kilogramov ječmenovih kalčkov.
ZA KRIZNO OBDOBJE, KOT JE
SUŠA, SO KALČKI ODLIČNA
REŠITEV, SAJ NE POTREBUJEJO
STIKA Z ZEMLJO, HKRATI PA NAM
DAJO VELIKO KOLIČINO
KRME.
PA JE RES VSE TAKO POPOLNO?
Ker pa nobena stvar ni brez pomanjkljivosti,
seveda tudi vzgoja kalčkov za živali ni izjema.
Medtem ko iz enega kilograma dobimo veliko
količino kalčkov, se moramo zavedati, da
rastlina med kaljenjem in rastjo uporabi
hranila iz semena, ki nato niso več dostopna
za žival. V rastlini je ogromno vode in zmanjša
se procent suhe snovi v krmi. Suha snov je
najbolj pomembna za oceno hranljivosti krme.
Vendar menim, da vzgoja kalčkov ni
namenjena temu, da bi kmetovalci popolnoma
nadomestili krmni obrok za žival samo s kalčki,
ampak bi bili ti dobra alternativa v primeru, da
pride do pomanjkanja krme. S tem načinom so
avstralski kmetovalci ohranili ogromno črede,
ko je na kmetiji vladala suša in ni bilo trave.
Kljub temu, da se prodajajo zelo dovršeni
sistemi za vzgojo kalčkov za živali, se ta način
globalno gledano ni prijel kot revolucionarna
krma. Verjetno se razlog skriva v dejstvu, da
to kljub vsemu zahteva veliko dela in skrbi za
rastline, sistemi za vzgojo so prevelik finančni
zalogaj in na koncu se ekonomika ne izide.
Za zaključek pa znova poudarjam, da je to
vsekakor odlična rešitev za krizne situacije na
kmetiji za ohranitev črede.
FKBV
19

ŠVICA
ODKRILI SMO HIGGSOV
BOZON. KAKO PA
NAPREJ?
Darin Lah
Fotografije: Unsplash, Freepik
CERN IN LHC
Evropska organizacija za jedrske raziskave (fr.
Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire
oz. CERN) je največji laboratorij za fiziko delcev
na svetu in se nahaja zahodno od Ženeve na
meji med Francijo in Švico. Trenutno je v
organizacijo včlanjenih 23 evropskih držav, ki
se jim bo leta 2022 pridružila tudi Slovenija.
Fiziki in inženirji v CERN-u uporabljajo najbolj
kompleksne znanstvene naprave na svetu za
preučevanje temeljnih sestavnih delcev snovi –
osnovnih delcev. Instrumenti, ki jih uporabljajo
v CERN-u, so pospeševalniki delcev in
detektorji. Pospeševalniki pospešujejo delce
do skoraj svetlobne hitrosti, ki nato trčijo med
seboj ali z mirujočimi tarčami. Z detektorji
opazujejo in beležijo rezultate teh trkov.
Največji izmed teh pospeševalnikov je Veliki
hadronski trkalnik (angl. The Large Hadron
Collider oz. LHC), ki je največji pospeševalnik
delcev na svetu. Sestavljen je iz 27
kilometrskega obroča superprevodnih
elektromagnetov, ki spotoma povišujejo
energijo delcev. Ti elektromagneti so
sestavljeni iz tuljav, ki vzdržujejo superprevodno
stanje in s tem prevajajo elektriko
brez upora ali izgube energije. Da je to
mogoče, morajo biti magneti ohlajeni na
–271,3 °C (nižja temperatura, kot je v vesolju),
zato je pospeševalnik povezan z
distribucijskim sistemom tekočega helija,
ki ohlaja magnete in obenem napaja razne
aparature.
LHC JE SESTAVLJEN IZ 27
KILOMETRSKEGA OBROČA
SUPERPREVODNIH
ELEKTROMAGNETOV.
Eden izmed glavnih ciljev organizacije CERN
je preučevanje Standardnega modela
elektrošibke in elektromočne interakcije, ki
opisuje osnovne delce in interakcije med njimi.
Standardni model je s številnimi poskusi
postal uveljavljena in dobro preizkušena
teorija fizike.
20
FNM

HIGGSOV BOZON DAJE DELCEM
MASO. ČE DELCI NE BI IMELI
MASE, NE BI IMELI ZVEZD,
GALAKSIJ, CELO ATOMOV NE BI
IMELI. VESOLJE BI BILO POVSEM
DRUGAČNO ...
POMEN STANDARDNEGA MODELA
IN HIGGSOVEGA BOZONA
V vesolju obstajajo štiri osnovne sile: močna
sila, šibka sila, elektromagnetna sila in
gravitacijska sila. Te delujejo na različnih
razdaljah in imajo različne jakosti.
Delci snovi prenašajo energijo tako, da med
seboj izmenjujejo bozone. Vsaka osnovna sila
ima svoj bozon – močno silo nosijo gluoni,
elektromagnetno silo fotoni, šibko silo pa
bozoni W in bozoni Z. Gravitoni naj bi bili
nosilci gravitacije, a še niso bili odkriti. In tako
pridemo do Standardnega modela. Le ta
opisuje in povezuje elektromagnetno, močno
in šibko silo, vse njihove nosilce ter osnovne
delce, ki sestavljajo snov. Model trenutno
najbolje razloži, kako te sile delujejo na delce
snovi, vendar ne vsebuje nam najbolj znane
sile v vsakdanjem življenju – gravitacije. Na
srečo pa je gravitacijska sila v fiziki delcev v
večini primerih zanemarljiva, saj pride do
izraza le, ko so ogromne mase snovi
nakopičene skupaj kot npr. pri planetih.
Standardni model zato kljub temu, da
izključuje eno izmed osnovnih sil, še vedno
dobro opisuje pojave, ki jih proučuje. Dejstvo
pa je, da Standardni model še ni popoln in
da nas v prihodnosti čakajo še zanimiva in
pomembna odkritja na področju fizike delcev.
Leta 1964 je škotski fizik Peter Ware Higgs
postavil teorijo o obstoju pomembnega delca,
s katerim bodo domnevno znanstveniki v
prihodnosti pojasnili nastanek vesolja.
Ta delec je Higgsov bozon. 4. julija 2012 so
znanstveniki z LHC sporočili, da so pri trku
dveh protonov opazili novi delec z maso med
125–127 GeV/c2. Ta delec se ujema s
Higgsovim bozonom, ki je ključni del
Standardnega modela. To je kvantni delec, ki
po napovedih Standardnega modela daje
osnovnim delcem maso.
KAKO PA NAPREJ
Ali odkritje Higgsovega bozona pomeni konec
poti do razumevanja narave? Daleč od tega.
O Higgsovem bozonu je še vedno veliko
neznanega in z vsakim novim odkritjem se
porodijo nova vprašanja. Z LHC znanstveniki
preizkušajo nove metode detekcije Higgsovega
bozona in preučujejo njegove transformacije
ter pod kakšnimi pogoji ga lahko opazimo.
Higgsov bozon igra tudi ključno vlogo v iskanju
temne snovi, kjer fiziki opazujejo njegove
transformacije v delce, ki jih detektorji ne
zaznajo.
V CERN-u pa visokoenergijska fizika ni edino
področje razvoja. Številni inženirji, tehniki in
znanstveniki razvijajo nove tehnologije, ki se
lahko uporabljajo tudi v raznih drugih
področjih, kot so medicina, biotehnika,
ekologija, ekonomija itd. Sodelujejo tudi z
industrijskimi podjetji in številnimi start up
podjetniki.
FNM FF
21

VENEZUELA
VENEZUELA –
ZAKLADNICA
NAFTE
Andreja Kumer
Fotografije: Unsplash, Freepik
Venezuela, dežela nafte, zlata, krize, kriminala
in korupcije, bivša španska kolonija … Vse to
se nam poraja ob misli na Venezuelo
Dandanes vse več slišimo o negativnih plateh
nafte, o prehodu na električne avtomobile in
podobno, pa vendar svet pridobiva več kot
tretjino celotne proizvodne energije iz nafte,
kar jo uvršča med najbolj uporabljen vir
energije. Države, ki nadzorujejo svetovne
naftne rezerve, pa imajo zato pogosto
nesorazmerno geopolitično in ekonomsko
moč.
NAFTE DOVOLJ ZA 1374 LET,
BENCINSKE ČRPALKE PA
PRAZNE.
GOSPODARSTVO
Država z več kot 33 milijoni prebivalcev leži
na severu Južne Amerike in obsega 912.050
km2. Male Benetke, kar ime države pomeni
v španščini, so bogate z naravnimi viri in
zajemajo največja nahajališča nafte na svetu.
Slednje je za Venezuelo izrednega pomena, saj
na predelavi in izkoriščanju nafte temelji kar
90 % gospodarstva.
Ocenjujejo, da je na venezuelskih tleh 300
milijard sodčkov črnega zlata, s čimer bi bila
Venezuela ob trenutni porabi samooskrbna
1374 let. Na dan črpajo 2.355.000 sodčkov, kar
jih uvršča na 12. mesto v svetu, a državljani
tako naftno bogate dežele ne morejo napolniti
rezervoarja svojega avtomobila.
KRIZA
Za razumevanje nastale krize je pomembno
pogledati nekoliko v zgodovino države. Med
letoma 1940 in 1970 je bila največji izvoznik
nafte na svetu, sedaj pa ostaja ena glavnih
izvoznikov nafte v ZDA.
22
FS

V zgodnjih 60. letih se je Venezuela želela
izogniti »prekletstvu virov«, torej pojavu, ko
države, bogate z naravnimi viri, zapostavljajo
druge veje gospodarstva. Proizvedla je več
kot 10 % svetovne surove nafte, njen BDP pa
ni veliko zaostajal za ZDA. Imela je stabilno
demokracijo in celo veljala za vzorno urejeno
državo na problematičnem območju. Z
zaslužkom iz naftnega sektorja je želela
razvijati tudi druga gospodarska področja,
usmerila se je v izkoriščanje bogatih nahajališč
železove rude, niklja, premoga in boksita, še
dodatno pa so pripomogle k povečanju
gospodarstva hidroelektrarne. Zaradi nihanj
cen nafte so se Venezuela, Iran, Savdska
Arabija, Irak in Kuvajt združile v organizacijo
OPEC (Organization of the Petroleum
Exporting Countries), ki naj bi skrbela za
regulacijo cen nafte glede na ponudbo na
tržišču.
Cena je drastično narasla v času arabsko
izraelske vojne, ki je povzročila prenehanje
trgovanja arabskih držav z ZDA, kar je
Venezuelo močno okrepilo. Članice
organizacije OPEC pa so dvig cene nafte
izkoristile in povečale proizvodnjo ter s tem
kršile dogovor.
Pomembni akter v venezuelski politiki je Hugo
Chávez s strategijo sofinanciranja socialnih
programov, ki je kasneje privedla do
prekomerne porabe in drastičnega povečanja
državnega dolga. Nasledil ga je Maduro, ki
situacije ni mogel izboljšati in se je ta
nadaljevala v propad velikih privatnih podjetij.
Še dodatno pa je razmere v zadnjih nekaj letih
oslabil drastični padec cen nafte in vodil v
največjo gospodarsko, politično in ne nazadnje
tudi socialno krizo.
LE 0,018 €/L GORIVA,
AVTOMOBILSKI REZERVOARJI PA
PRAZNI.
ODRAZ KRIZE NA PREBIVALCIH
Venezuelci se že zadnjih nekaj let borijo z
očitnimi posledicami krize, z vse večjim
pomanjkanjem vode, hrane, zdravil, elektrike,
hiperinflacija je povzročila, da povprečna plača
več ne zadošča za preživetje družine. Prišlo je
celo tako daleč, da prebivalci dežele z
največjimi naftnimi zalogami, s ceno goriva
manj kot 2 centa na liter govoriva, ne morejo
napolniti avtomobila. Goriva namreč ni.
Prebivalci zato čakajo v dolgih kolonah pred
črpalkami, med seboj pa se celo obveščajo o
lokacijah, na katerih je gorivo še na voljo.
Prebivalstvo je nezadovoljno in ne zaupa
političnemu vodstvu. Chavez in Maduro v tej
zgodbi zagotovo nista nedolžna, glavne niti
pa v rokah držijo ZDA, ki vodijo gospodarsko
vojno proti Venezueli. V času
predsednikovanja Donalda Trumpa pa so
že tako oslabljeno državo sankcionirale še
finančno. Agencija United Press International
opozarja tudi na nevidnega akterja, Savdsko
Arabijo, ki je namenoma črpala velike količine
nafte ter tako urejala trg. Edina ima namreč
zadostne naftne rezerve za ureditev trga in
tudi njegovo uničenje. Nafta je zmeraj bila
in očitno še vsaj nekaj časa bo glavni vzrok
sporov v svetu. Samo upamo lahko, da se
razmere v Malih Benetkah kmalu izboljšajo in
da se življenje vrne na stare tire.
S tem, ko je Chavez povečal izvoz nafte s 70
na 98 %, je povzročil problem pri zagotavljanju
uvoza osnovnih življenjskih potrebščin, saj
država z zaslužkom od prodaje nafte komajda
pokriva dolg. Posebej pa razmere otežujejo
visoka brezposelnost, ilegalne migracije in
hitra rast prebivalstva.
FS
23

ZDA
SUŽENJSTVO V ZDA – KAKO
SE JE RAZLIKOVANJE
KAZALO V PRAVNI
UREDITVI?
Matej Rožmarin
Fotografije: Unsplash, Freepik
ZAČETEK BOJA ZA PRAVICE
22. septembra je minilo 158 let od enega
izmed najpomembnejših trenutkov v ameriški
zgodovini. V času, ko je v ZDA divjala
državljanska vojna, je takratni ameriški
predsednik Abraham Lincoln z aktom The
Emancipation Proclamation napovedal, da
bodo sužnji v vseh zveznih državah, ki do 1.
januarja ne bodo prenehale z uporom proti
severnim zveznim silam, z novim letom
postali svobodni. Republikanec Lincoln je
sicer že pred svojo izvolitvijo bil znan
nasprotnik suženjstva, kar mu je nakopalo
mnogo vplivnih sovražnikov, ki so kasneje
botrovali njegovemu atentatu. S sprejetim
aktom pa se je simbolno začel dolg proces
osvobajanja nebelega prebivalstva v ZDA.
Razprava o tem vprašanju traja še danes, na
kar opozarjajo v luči nespoštovanja pravic
temnopoltih organizirani protesti pod
skupnim imenom Black lives matter.
V ZDA SPOMIN NA
EMANCIPACIJO IN OSVOBODITEV
SUŽNJEV OBELEŽUJEJO S
PRAZNIKOM JUNETEENTH.
PA JE BILO SUŽENJSTVO DE FACTO
ZARES ODPRAVLJENO?
S sprejemom 13. ustavnega amandmaja leta
1865 so v ZDA suženjstvo tudi dokončno
pravno formalno na ustavni ravni odpravili, a
se s tem krivice temnopoltih niso končale. Po
ustavi so sicer postali svobodni, institucionalni
rasizem pa se je nadaljeval v lokalni
zakonodaji. Pridobljene pravice, kot sta
svobodna izbira poklica ali kraja bivanja, so jim
omejevali zakoni Black Codes. V državah na
jugu ZDA so med letoma 1870 do 1965 sprejeli
zakone pod skupnim imenom Jim Crow,
katerih poglavitni namen je bilo sistematično
ločevanje belopoltega od temnopoltega
prebivalstva. S temi zakoni so temnopolti
postali drugorazredni državljani kljub temu,
da jim je ustava vsaj de iure zagotavljala
enakopravni položaj.
24
PF

NEENAKOST GLOBOKO
ZAKORENINJENA V PRAVNI
UREDITVI
Z rastjo števila zasužnjenih se je krepila tudi
potreba po oblikovanju sužnjelastniškega
prava, saj so se sužnji pričeli nasilno upirati,
nekaterim je uspelo zbežati, v redkih primerih
pa celo ubiti svoje lastnike, kar je vodilo do
sprejetja stroge in za sužnje nemalokrat krute
zakonodaje.
Virginija je v svojem zakoniku iz leta 1705
sužnje definirala kot služabnike, ki so bili
importirani v državo preko morja ali kopnega
in po državi izvora niso krščanske vere, ter jih
je kot takšne možno prodati ali kupiti. Po tem
je moč sklepati, da so bili sužnji povsem brez
pravic in kot taki tretirani kot stvari. Hkrati je
bilo sužnjem, med drugim tudi zaradi strahu
pred upori, prepovedano posedovati orožje ali
zapustiti plantažo brez lastnikovega pisnega
dovoljenja. Tudi v Južni Karolini je bilo v
pravnem redu izrecno določeno, da je
potrebno divjo, barbarsko, primitivno naravo
sužnjev na vsak način zatreti, iz česar je
evidentno razviden poniževalen odnos.
Sužnjem se je bilo prepovedano učiti brati in
pisati ali igrati glasbila ter posedovati alkohol
ali živino.
PO NEKATERIH PODATKIH
TRGOVINA S SUŽNJI NA LETO
USTVARI OKOLI 150 MILIJARD
DOLARJEV DOBIČKA.
MODERNO SUŽENJSTVO
Koncept suženjstva pa kljub končanemu
boju za državljanske pravice ni vezan zgolj na
zgodovino, marveč ga je potrebno obravnavati
tudi v luči sedanjosti. Suženjstvo tudi danes
po svetu še zmeraj ni resnično odpravljeno,
saj prav trgovina z ljudmi, povezana s spolnim
izkoriščanjem žensk in otrok, prisilnim delom,
beračenjem in trgovino z organi, predstavlja
eno največjih slabosti moderne družbe. Po
ocenah Mednarodne organizacije dela naj bi
po svetu bilo okoli 20,9 milijona ljudi, od tega
5,5 milijona otrok, žrtev prisilnega dela.
PF
25

EGIPT
POSLOVNI OBIČAJI
V EGIPTU
Monika Ribič
Fotografije: Unsplash, Freepik
Si že obiskal/a Egipt? Poznaš njihovo kulturo,
navade in običaje? Veš, kako pri njih potekajo
poslovna srečanja? Bi se znal/a primerno
obleči za poslovno druženje in izbrati
primerno poslovno darilo?
Življenje v Egiptu oziroma v arabskem svetu
nasploh se zelo razlikuje od sveta, v katerem
živimo. Pričakujemo lahko, da bodo kultura,
navade in običaji ljudi zelo drugačni v
primerjavi z našimi. V nadaljevanju so
predstavljene osnovne značilnosti njihovega
poslovanja, pozdravljanja, izbire poslovne
obleke in izročanja poslovnih daril.
PRVI STIK
Pred rokovanjem se Egipčani običajno
pozdravijo s frazo »salam alejkum« ali po
slovensko »mir z vami«. Stisk roke se
ponavadi zgodi med dvema moškima ali
dvema ženskama, v kolikor pa se srečata
moški in ženska, mora moški počakati, da mu
ženska prva ponudi roko. Ponujene roke ne
smemo zavrniti, saj predstavlja znak
prijateljstva. Pri pozdravljanju je zelo
pomembno, da sogovornika neprestano
gledamo v oči. Pomembna je tudi neverbalna
komunikacija, saj lahko s pomočjo kretenj,
govorice telesa in mimike obraza nakažemo,
kaj želimo povedati oziroma razberemo, kaj si
misli naš sogovornik.
Poslovanje temelji na osebnem stiku, zato je
izrednega pomena, da pogovor ne začnemo
navezovati takoj na posel. Ženske sestanke
začnejo s pogovorom o vsakdanjih rečeh,
moški pa pogovor začnejo s temo glede svojih
otrok. Egipčanom so osebna poznanstva
pomembnejša od poslovnih partnerstev, zato
poslovna srečanja velikokrat prekinejo s
telefonskim klicem, obiskom prijateljev,
družine ipd.
KAZANJE PODPLATOV NA ČEVLJU
EGIPČANI RAZUMEJO KOT ŽALITEV,
ZATO SE ODSVETUJE KRIŽANJE
NOG.
26
FOV

SESTANKI
Poslovna srečanja moramo organizirati nekaj
tednov prej. Pred svojim prihodom moramo
sestanek ponovno potrditi, saj se stvari v
Egiptu hitro spreminjajo. Sestanki trajajo
od štiri do celo sedem ur, saj se Egipčani ne
zmenijo za naše želje, zato potrebujemo kar
nekaj časa, da dosežemo svoje. Nekaterim so
sejne sobe preveč nevtralne, zato posle raje
sklepajo v restavracijah ali kavarnah. Točni
so takrat, ko jih projekt zanima oziroma jim
sestanek veliko pomeni. Vizitke se izročajo
z desno roko, saj leva roka velja za nečisto.
Natisnjene morajo biti tako v angleškem kot v
arabskem jeziku.
DELOVNI ČAS
Delovni čas v Egiptu je zelo prilagodljiv.
Delovni dnevi so od nedelje do četrtka, med
osmo ter šestnajsto uro, v popoldanskih
izmenah delajo le, če vedo, da se jim bo delo
obrestovalo. Egipčani ob petkih ne poslujejo,
saj je takrat muslimanski sveti dan – Ramadan.
ČE PUSTITE NEKAJ HRANE NA
KROŽNIKU, POMENI, DA STE SE
NAJEDLI. ČE NE PUSTITE NIČ,
BODO NA KROŽNIK ZNOVA
NALOŽILI HRANO.
POSLOVNA DARILA
Egipčani poslovnih daril ne pričakujejo.
Predstavljajo del vljudnosti, ki je pri Egipčanih
zelo poudarjena. Pri sprejemanju in dajanju
daril moramo biti previdni, da jih vedno
izročimo in sprejmemo z desno roko. Prav
tako jih ne smemo takoj odpreti. Poslovna
darila naj bodo simbolična, kot na primer
slaščice, čokolada, manjše elektronske
naprave in spominki, ki so značilni za državo,
od koder prihajamo. Zelo primerno darilo je
kompas, saj jim lahko pomaga poiskati njihovo
sveto mesto, Meko. Izogibati se moramo
stvarem, ki so za muslimane prepovedane
(alkohol, svinjina). Nepriporočljivo darilo je
tudi cvetje, saj je po njihovem primerno za
pogrebe in poroke.
OBLAČILA
Obleči se moramo skromno in kulturi
primerno. Zakriti moramo večino telesa. Tujim
poslovnežem je odsvetovano nošenje
tradicionalnega egipčanskega oblačila, saj bi
to lahko pomenilo veliko žalitev. Ženskam
se priporoča nošenje srajc in bluz z dolgimi
rokavi ter krilo vsaj nad koleni. Hlače in hlačni
kostimi niso zaželeni. Priporočljivo je nošenje
ovratnih rut, še posebej pri obisku mošej. Če
moški nepremično strmijo v žensko, pomeni,
da ženska ni oblečena dovolj. Za moške se
priporoča poslovna obleka oziroma suknjič in
kravata. Gumbi na obleki morajo biti zapeti
do konca. Priporočljiva je tudi majica z dolgimi
rokavi in hlače. Nakit okoli vratu ni priporočljiv,
saj ga islam prepoveduje.
Preučevanje in poznavanje tujih kultur,
razumevanje njihovih navad, ritualov in
poslovnih običajev nam pomaga pri
medkulturnem poslovanju. Pomembno je, da
se zavedamo pomena poznavanja tuje kulture
že pred vstopom na tuji trg, saj lahko le tako
pravilno razumemo želje partnerjev in
sklenemo dober posel. Pred samim
poslovanjem moramo torej pridobiti čim več
informacij o sami deželi, njihovih normah,
navadah, običajih, kulturi in pravilih.
FOV
27

KOORDINATORJI TUTORJEV
Nejc Fir
EPF
Patricija Sedminek
FF
Anja Žnidar
FKBV
anja.znidar@student.um.si
Darin Lah
FNM
darin.lah@student.um.si
FOV
monika.ribic17@gmail.com
Klavdija Petelin
FS
klavdija.petelin@student.um.si
Marko Gluhak
FERI
marko.gluhak@student.um.si
PF
anamarie.potrc@student.um.si
Jan Lokar
FE
jan.lokar@student.um.si
28

NAPOVEDNIK
…in še mnogo več!
Preveri na www.soum.si
29

FUN FACTS
TAJSKA
(69,6 MILIJONOV
PREBIVALCEV):
NA TAJSKEM VSAKO LETO
PRIREDIJO FESTIVAL V ČAST
OPIC (MONKEY BUFFET
FESTIVAL). V MESTU
LOPBURI TAKRAT
ZAGOTOVIJO 3.000 TON
SADJA, ZELENJAVE IN
BOMBONOV 3.000 OPICAM,
KI ŽIVIJO OKOLI
STARODAVNEGA
TEMPLJA PHRA PRANG
SAM YOT.
INDONEZIJA
(270,6 MILIJONOV
PREBIVALCEV):
INDONEZIJA JE DEŽELA
TISOČERIH OTOKOV,
TOČNEGA ŠTEVILA TEH PA
ŠE DANES
NEPOZNAMO.
30

KUBA
(11,3 MILIJONOV PREBIVALCEV):
ČE KUBO POZNAMO PO CIGARAH, NISO TE
NAJVEČJI PRIHODEK ZA DRŽAVO. KUBA NAJVEČ
ZASLUŽI S SVOJIMI ZDRAVNIKI, KI DELAJO V
TUJINI. PO PODATKIH 50.000 ZDRAVNIKOV
DOPRINESE KAR 11 MILIJARD
DOLARJEV LETNO.
VENEZUELA
(28,5 MILIJONOV
PREBIVALCEV):
V VENEZUELI PREBIVALCI
ZARADI ODLOČITVE
TEDANJEGA PREDSEDNIKA
HUGA CHAVEZA NE SMEJO
GLEDATI PRILJUBLJENE
AMERIŠKE SERIJE
SIMPSONOVI.
PRESENETLJIVO JE TO
SERIJO NADOMESTILA
OBALNA STRAŽA ALI
BAYWATCH.
ČILE
(19 MILIJONOV PREBIVALCEV):
ČILE IMA LE PROSTOVOLJNE GASILCE, KAR POMENI, DA JE POMOČ OB POŽARIH POVSEM
NEPLAČANA. LETA 2014 JE MNOŽIČEN POŽAR V VALPARAISU SPROŽIL RAZPRAVO O TEM, DA
NAJ SE TA UREDITEV V DRŽAVI IZBOLJŠA. GASILCI TAM ŠE VEDNO OSTAJAJO LE
PROSTOVOLJCI.
31

ZDRUŽENO KRALJESTVO
(67,5 MILIJONOV PREBIVALCEV):
PREBIVALCI NA OBMOČJU ZDRUŽENEGA
KRALJESTVA OČITNO ZELO UŽIVAJO V
PITJU ČAJA. POPILI NAJ BI KAR 165
MILIJONOV SKODELIC ČAJA
NA DAN.
FUN
FACTS
ŠPANIJA
(46,7 MILIJONOV PREBIVALCEV):
V ŠPANIJI JE LETA 1605 IZŠLA KNJIGA
DON QUIXOTE, ALI PO NAŠE DON
KIHOT. TO DELO PISATELJA MIGUELA
DE CERVANTESA VELJA ZA PRVI
ROMAN!
MAROKO
(26,5 MILIJONOV PREBIVALCEV):
UNIVERZA AL KARAOUINE V
STARODAVNEM MESTU MAROKA, FES
EL BALI VELJA ZA NAJSTAREJŠO
ZNANO UNIVERZO NA SVETU.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
(58,6 MILIJONOV PREBIVALCEV):
JUŽNOAFRIŠKO REPUBLIKO ZAZNAMUJETA DVE
POMEMBNI IMENI DVAJSETEGA STOLETJA. IZ MESTA
SOWETO, NATANČNEJE IZ ULICE VILAKAZI, PRIHAJATA
NOBELOVA NAGRAJENCA ZA MIR NELSON MANDELA
(1918–2013) IN DESMOND TUTU (1931–).
32

FUN
FACTS
KAZAHSTAN
(18,5 MILIJONOV PREBIVALCEV):
KAZAHTANCI IZPRED VEČ KOT 5.500
LET SO BILI PRVI, KI SO UDOMAČILI
KONJE.
UKRAJINA
(44 MILIJONOV PREBIVALCEV):
UKRAJINA SE LAHKO POHVALI S 100-
ODSTOTNO PISMENOSTJO ODRASLE
POPULACIJE SVOJIH
PREBIVALCEV.
EGIPT
(100,4 MILIJONOV PREBIVALCEV):
KRUH JE BIL IZUMLJEN V EGIPTU OKOLI
8.000 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM.
NJEGOVA OBLIKA NAJ BI SPOMINJALA
NA TO, KAR DANES POZNAMO KOT
MEHIŠKE TORTILIJE.
TANZANIJA
(85 MILIJONOV PREBIVALCEV):
V TEJ VZHODNOAFRIŠKI OBMORSKI DEŽELI SE
JE RODIL FREDDIE MERCURY (TAKRAT
IMENOVANI FARROKH BULSARA), KASNEJE ROCK
LEGENDA SKUPINE QUEEN.
33

KRIŽANKA IN SUDOKU
GESLO:
34

VODORAVNO
NAVPIČNO
2.
5.
8.
9.
11.
15.
16.
17.
18.
19.
Vrednostni papir, ki izkazuje pravico do
deleža pri glavnici in dobičku delniške
družbe
Najvišja izobraževalna in
znanstvenoraziskovalna visokošolska
ustanova
Vmesni člen, povezava med dvema
členoma
Miza za učitelja v razredu
Nadarjenost, dar
Kar se rabi za brisanje
Spreminjanje tempa skladbe pri
izvajanju
Prvi znani karantanski knez
Železniški tir
Otok v jadranskem morju, južno od
Brača
1.
2.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
12.
17.
Besedni zaklad
Pristaniško mesto v Italiji, Napoli
Filozofska disciplina, ki obravnava merila
človeškega hotenja in ravnanja glede na
dobro in zlo
Zadetek v lastno mrežo
Papriki podobna pekoča rastlina
Kost v ušesu
Trnato drevo ali grm z dišečimi belimi
cveti v grozdastem socvetju
Dovoljenje v potnem listu za potovanje
v tujino
Kdor uvede kaj novega v umetniško
literarno delo
Otok v Indoneziji
35