Gospodinjstvo 6, SDZ, 2020

6

GOSPODINJSTVO

ZA ŠESTOŠOLCE

samostojni delovni zvezek

GOSPODINJSTVO

ZA ŠESTOŠOLCE

samostojni delovni zvezek za 6. razred

osnovnošolskega izobraževanja

Urednik:

Iztok Hafner

Avtorji:

Iztok Hafner

Manja Hafner Verbič

Andreja Širca Čampa

dr. Maja Zupančič

Ljubljana, 2020

Kazalo

1 PROIZVODNJA, POTROŠNJA IN VAROVANJE OKOLJA.................. 4

1.1 Kako dobimo, kar potrebujemo za življenje ...................................................6

Kako zadovoljimo svoje potrebe

1.2 V okolju povzročamo škodo...............................................................................8

Kam z vsemi odpadki

Naš odnos do okolja

Ekološko čiščenje

1.3 Kako pridobimo dovolj energije........................................................................14

Viri energije

2 O PREHRANI............................................................................................... 18

2.1 Telo potrebuje hranilne snovi............................................................................20

Hranilna vrednost živil

Energijska vrednost živil

2.2 Živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov...................................................24

Kako iz zrn dobimo moko

V katerih živilih so še ogljikovi hidrati

2.3 Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin ................................................................28

Meso

Ribe

Beljakovine v mleku in mlečnih izdelkih

Beljakovine v jajcih in rastlinske beljakovine

2.4 Živila, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov...........................................33

Sadje in zelenjava

Zelenjava

Sadje

2.5 Živila, ki vsebujejo veliko maščob.....................................................................40

2.6 Kako sestaviti zdrav jedilnik...............................................................................43

Uravnotežena prehrana

Koliko energije potrebujemo

2.7 Prehranjevalne navade.......................................................................................47

2.8 Težave s prehranjevanjem.................................................................................49

Čezmerna telesna teža

Kaj je alergija

2.9 Kako naj se prehranjujejo učenci......................................................................49

2.10 Označevanje živil ................................................................................................ 51

Posebne oznake na nekaterih vrstah hrane

2.11 Z živili moramo previdno ravnati......................................................................55

Mikroorganizmi lahko pokvarijo živila

Preprečujemo razmnoževanje mikroorganizmov

2.12 Shranjevanje živil in jedi..................................................................................... 58

Nekatere vrste živil in jedi se lahko hitro pokvarijo

Kako lahko živila in hrano ohranimo

2.13 Preden začnemo kuhati ... ................................................................................62

Režemo, sekljamo, strgamo, lupimo, ribamo ...

2.14 Pripomočki in aparati za pripravo ter obdelavo živil......................................66

2.15 Toplotna obdelava živil.......................................................................................71

Kaj je toplotna obdelava

2.16 Dodatki jedem.....................................................................................................74

Jedi lahko začinimo

Drugi dodatki jedem

Videz, vonj in okus jedi

2.17 Pogrinjek in bonton............................................................................................77

Pogrinjek

Bonton

2.18 Skuhaj si sam/-a..................................................................................................79

2.19 Ocenjevalni listi...................................................................................................83

Označuje začetek vaj

za utrjevanje učne snovi.

Pri tem znaku smo

napisali zanimivost.

V tem samostojnem

delovnem zvezku smo izraze,

zapisane v moški slovnični

obliki, uporabili kot nevtralne

za ženski in moški spol.

Pod tem znakom boš našel/-la

navodila za pripravo določene hrane.

1

PROIZVODNJA,

POTROŠNJA

IN VAROVANJE OKOLJA

V tem poglavju boš dobil/-a odgovore na naslednja vprašanja:

►►

Kako in kje izdelujejo izdelke, ki jih uporabljamo?

►►

Kaj so storitve in kdo jih opravlja?

►►

Kam gredo velike količine odpadkov, ki nastanejo v naših domovih?

►►

Zakaj nekatere odpadke zbiramo ločeno?

►►

V katerih izdelkih, ki jih uporabljamo, so strupene snovi?

►►

Kaj je energija?

►►

Kako pridobivamo energijo?

►►

Bo nekoč zmanjkalo nafte?

►►

Kako pride v naše domove čista voda?

Ljudje drug za drugega opravljajo različne

storitve. Z bančnimi uslužbenci se na primer lahko

dogovorimo, da bomo v banki najeli posojilo. Če

imamo nekaj privarčevanega denarja, nam lahko

svetujejo, kam naj ga vložimo.

4

Kam gredo velike količine

odpadkov, ki nastanejo v naših

domovih? Odlagamo jih v ločene

zabojnike, da jih potem lahko

recikliramo. Kaj pa to pomeni?

S premišljenim

nakupovanjem prispevamo

k varovanju okolja. Zelo je

pomembno, kaj in koliko

kupujemo. Kaj pa to pomeni?

Pogosto slišiš besedo energija. Veliko

energije pridobimo iz nafte. Kako pa

pridobimo nafto? Na več načinov, enega

od njih vidiš na fotografiji. S te ploščadi so

v morje in potem še naprej, globoko v dno

morja, napeljane cevi, po katerih priteče na

ploščad nafta.

Ali imamo energije na pretek? Je treba z

njo varčevati? Kako lahko varčujemo z njo?

5

1 Proizvodnja, potrošnja in varovanje okolja

1.1 Kako dobimo, kar

potrebujemo za življenje

Kako zadovoljimo svoje potrebe

Večino stvari, ki jih potrebujemo, dobimo v

trgovinah, kjer kupujemo živila, pijačo, oblačila,

obutev, knjige, stanovanjsko opremo, prevozna

sredstva in še marsikaj drugega.

Kako pridejo vsi ti izdelki v trgovine? Vzemimo na

primer živila. Kmetje na kmetijah pridelajo večino

živil. Svoje pridelke običajno prodajo trgovskim

podjetjem. Potrošniki ta živila kupimo v trgovinah

in jih nato porabimo.

Na fotografiji je kmet, ki s

poljedelskim strojem pobira

koruzo. Iz stroja pada zrnje, ki ga

bodo v mlinu zmleli v moko ali

zdrob. Naprodaj bosta v trgovinah.

Večino izdelkov, ki so naprodaj v trgovinah, so s pomočjo

strojev izdelali ljudje v tovarnah. Temu postopku rečemo

proizvodnja. Poznamo različne vrste proizvodnje, na primer

obutve, oblačil, zdravil, avtomobilov, računalnikov itd.

Na fotografiji so delavke v proizvodnji, ki pakirajo izdelke.

Nato jih iz tovarne pošljejo v trgovine, kjer jih potrošniki

lahko kupimo in nato porabimo.

Nekatere svoje potrebe zadovoljimo tako, da drugi ljudje za nas opravijo nekaj

koristnega – opravijo storitev. Za svoje delo prejmejo plačilo. Na primer:

Ljudje, ki so zaposleni v frizerskih salonih, kemičnih

čistilnicah, mehaničnih delavnicah, vozijo taksi ali

avtobus, zdravniki, veterinarji itd. opravijo storitve

za posamezne osebe. Za vse te izvajalce rečemo, da

opravljajo osebne storitve.

Delavci, ki delajo za vse prebivalce nekega kraja, za

skupnost, opravljajo komunalne storitve. Skrbijo npr., da

priteče v naše domove čista voda, odvajajo odpadno vodo,

odvažajo odpadke, skrbijo za razsvetljavo ulic, čistijo ulice

in ceste, urejajo parke, javna parkirišča …

6


Poslušanje glasbe na svetovnem

spletu, gledanje televizije,

pogovarjanje po telefonu nam

omogočajo telekomunikacijska

podjetja. Takim storitvam rečemo

telekomunikacijske storitve.

Banke in hranilnice nam

nudijo finančne storitve.

Najpogosteje uporabljamo

njihovo storitev, ko

dvigujemo denar na

bankomatu.

V šolah in na univerzah učitelji

in profesorji poučujejo učence,

dijake in študente. Pravimo, da

učitelji in profesorji opravljajo

intelektualno storitev.

Če želimo kupiti delnice,

se običajno posvetujemo s

strokovnjakom. Ta nam nudi

svetovalne storitve.

1.

a) V stolpec NAZIV napiši ime podjetja, ki nudi storitve v bližini tvojega doma. V stolpec

VRSTA STORIVE napiši, katero vrsto storitve opravlja. Oglej si dani primer.

Naziv

Frizerski salon Sonja

Vrsta storitve

osebna storitev

b) Napiši ime proizvodnega obrata ali tovarne v bližini svojega kraja.

Če veš, kaj proizvajajo, napiši še, kako se izdelek imenuje.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, katere storitve potrebujete prebivalci vašega kraja za življenje.

7


1.2 V okolju povzročamo škodo

Kam z vsemi odpadki

V naših domovih nastaja velika količina odpadkov. To

so ostanki hrane, izrabljenih izdelkov in še česa. Če bi

odpadke preprosto odvrgli v bližini svojih bivališč, bi

sčasoma povsem prekrili mesta in vasi. Zato odpadke

razvrščamo in odlagamo v zabojnike, na katerih je

napisano, kaj smemo vreči vanje. Od tam jih delavci

komunalnega podjetja s tovornjaki odpeljejo na

urejena odlagališča odpadkov ali deponije. Iz

odpadnega papirja, stekla, kovine in plastike je

mogoče izdelati nove izdelke. To pomeni, da odpadke

recikliramo.

Risba prikazuje urejeno

odlagališče. Ko se jama napolni,

jo zasujejo z zemljo. Jama je

narejena tako, da se snovi, ki

so v odpadkih, ne razširijo po

okolici, ampak ostanejo na

odlagališču.

Računalniški in televizijski

zasloni, baterije,

akumulatorji, razpršilci in

čistila vsebujejo strupene

snovi, zato jih moramo

odložiti v za to namenjene

zabojnike ali na posebna

odlagališča, ki so še bolj

zavarovana kot navadna

odlagališča.

Fotografija prikazuje zbiranje

odpadnih baterij v trgovini.

naprava za

sežiganje plinov

buldožer

Tovornjak, ki je

pripeljal odpadke.

Na

odlagališču

nastajajo

plini.

naprava za

čiščenje vode

8

Neprepustno dno v jami

preprečuje, da bi snovi iz

odpadkov pronicale v zemljo.


2.

Napiši odgovore:

a) Za katere odpadke imaš zabojnike v bližini svojega doma?

b) Za katere odpadke imate v učilnicah koše?

c) Napiši ime izdelka, ki ga kupiš v trgovini in njegovo embalažo lahko recikliramo.

d) Napiši ime izdelka, ki ga lahko razstavimo in njegove dele ponovno uporabimo.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, ali je prav, da ljudi, ki odpadkov ne ločujejo, denarno kaznujejo.

Zakaj?

Naš odnos do okolja

Fotografije prikazujejo, s čim ljudje onesnažujemo okolje

in s tem vplivamo na podnebne spremembe.

Iz dimnikov hiš in tovarn

gredo v ozračje plini, ki lahko

škodujejo našemu zdravju.

Tudi avtomobilski in letalski

promet onesnažujeta ozračje

s človeku škodljivimi plini.

Škodljivci so živali, ki povzročajo škodo, predvsem

na poljskih pridelkih. Kmetje jih uničujejo s

škropljenjem kmetijskih površin s pesticidi.

Pesticidi zastrupljajo prst in podtalnico. Poljske

rastline vsrkajo pesticide. Ko rastline pojemo,

pridejo v naše telo tudi pesticidi. Pesticide dež

spere tudi v podtalnico, ki je vir pitne vode. Večja

količina pesticidov škoduje našemu zdravju. Zato

je priporočljivo, da kmetje škodljivce preganjajo s

človeku neškodljivimi snovmi.

9


Krčenje gozdov za kmetijske

površine po svetu prav

tako povzroča podnebne

spremembe.

Ker iz morja pridobimo

veliko hrane, vanj ne

smemo odlagati odpadkov.

Z onesnaževanjem morja

zastrupljamo živa bitja, s

katerimi se prehranjujemo.

Človek ne more preživeti brez čiste

vode. Onesnažena voda iz gospodinjstev,

restavracij in industrije vsebuje škodljive

snovi. Del teh škodljivih snovi pride v

prst in podtalnico, nato pa v naše telo.

Podtalnico onesnažuje tudi deževnica,

ki izpira umazanijo s cest in streh. Zato

strokovnjaki v posebnih prostorih

(laboratorijih) z napravami opravljajo

različne poskuse in preverjajo, ali je voda

zdrava za pitje. Pregledujejo tudi, koliko

škodljivih snovi je v prsti, in merijo, koliko

škodljivih plinov je v zraku. V prsti namreč

rastejo rastline, ki jih jemo ljudje in živali.

Zrak pa vdihujemo vsi.

onesnažen zrak

čistejši zrak

V zaprtih prostorih preživimo veliko časa –

doma, v šoli ali službi. Zato je pomembna

kakovost zraka v teh prostorih. Za dobro

počutje je pomembno prezračevanje

prostorov, na primer učilnice ali sobe doma.

Da bi ljudje čim manj vplivali na okolje,

moramo odpadke ločevati in jih čim več

predelati v nove izdelke.

10


3.

Fotografije prikazujejo škodo, ki jo je človek povzročil v okolju. Ob vsaki fotografiji opiši

vrsto škode in navedi vzrok zanjo.

a)

Opis škode v okolju:

Kaj je povzročilo škodo v okolju?

b)



c)



S sošolkami in sošolci se pogovorite, kako bi zmanjšali onesnaževanje okolja v svojem kraju.

11


Ekološko čiščenje

Čistilna sredstva vsebujejo veliko snovi, ki zelo

onesnažujejo in zastrupljajo naše okolje. Zato je

pomembno, da uporabljamo čistilna sredstva, ki čim

manj škodujejo okolju.

Lahko uporabljamo naravna čistilna sredstva, kot

so pralni oreščki za pranje perila ali pa mila. Kis

odstranjuje maščobe in neprijeten vonj. Kuhinjska

soda je uporabna za čiščenje delovnih površin v

kuhinji. Z rezino limone lahko očistimo umivalnik, z

drobnim peskom očistimo posodo.

Na fotografiji je nekaj primerov

naravnih čistilnih sredstev.

4.

V preglednico smo napisali sedem trditev. Preberi jih in določi, katera trditev opisuje zeleno

nakupovanje. V desni stolpec s kljukico ( ) označi tisto trditev, ki opisuje zeleno nakupovanje.

Tisto trditev, ki ne opisuje zelenega nakupovanja, pa označi s križcem ( ).

Trditev

Mojca si je kupila plašč v trgovini z rabljenimi oblačili.

Pri nakupu avtomobila Janezu ni pomembno, koliko škodljivih plinov izpusti avto v

ozračje. Avto bo kupil, ker mu je všeč njegova oblika.

Luka je kupil paket vode v plastenkah.

Barbara pri nakupu kreme za telo preverja sestavine, napisane na embalaži. Ker so

navedene le naravne sestavine, se odloči za nakup kreme.

Jan kupi majico, narejeno v Bangladešu.

Vid kupi zelenjavo na kmetiji v bližini domačega kraja.

Nina kupi sadje, pridelano v Južni Afriki.

V oddelčni skupnosti primerjajte rešitve. Pogovorite se o tistih rešitvah, ki ste jih označili različno.

12


5.

V spodnji preglednici na levi strani navajamo pet naravnih čistil, na desni strani pa, za kaj

jih je mogoče uporabiti. Poveži nazive naravnih čistil na levi strani z ustreznim namenom

uporabe na desni.

kis

drobni pesek

pralni orešček

soda bikarbona

rezina limone

pomivanje posode

čiščenje kuhinjske delovne površine

čiščenje maščobe

čiščenje umivalnika

pranje perila

V učilnici za gospodinjstvo očistite delovno površino in pomivalno korito z naravnimi čistili.

Nato navedite še druga naravna čistila, ki bi jih lahko uporabili pri tej nalogi.

Zeleno nakupovanje

Zelo je pomembno, kaj in koliko kupujemo. Premisliti

moramo, ali neko stvar resnično potrebujemo. Kupujmo

izdelke iz okolice svojega doma. Pomembno je tudi, da

kupujemo izdelke, ki jih lahko recikliramo. V trgovino

hodimo z nakupovalno vrečko iz blaga, ker jo lahko

večkrat uporabimo. Tako premišljeno nakupovanje

imenujemo zeleno nakupovanje.

Premisli, kaj je želel fotograf povedati z zgornjo fotografijo.

13


1.3 Kako pridobimo dovolj energije

Viri energije

Ljudje potrebujemo vedno več energije.

Potrebujemo jo, da se lahko vozimo s prevoznimi

sredstvi, da nam svetijo luči in delujejo računalniki,

da stroji v tovarnah izdelujejo izdelke itd. Energijo

si lahko predstavljamo kot moč, ki poganja vse te

naprave. Kateri pa so viri te moči? Nafta, zemeljski

plin, elektrika, premog, vodni tok, sončni žarki ...

Nekateri viri energije se obnavljajo sami od sebe,

zato jih ne bo zmanjkalo. Sem sodijo sončni žarki,

ki poganjajo sončne elektrarne, rečne vode, ki

poganjajo naprave v vodnih elektrarnah, in veter,

ki lahko poganja vetrne elektrarne. Vse to so

obnovljivi viri energije.

Nekateri drugi viri energije pa se ne obnavljajo.

Pod zemljo ne nastajajo večje količine nove

nafte, zemeljskega plina ali premoga. Vseh teh

neobnovljivih virov energije bo nekoč zmanjkalo.

Zato moramo z energijo varčevati.

Poskrbimo lahko, da za ogrevanje

svojega stanovanja ali hiše porabimo

malo energije. Okna in vrata

moramo dobro zatesniti. Stene lahko

obložimo s snovjo, ki ne dopušča,

da bi veliko toplote iz notranjosti

uhajalo v ozračje. Na fotografiji je

hiša s sončnimi celicami. S pomočjo

teh celic se ogreva voda za gretje

hiše in umivanje.

Spodaj smo napisali nekaj nasvetov, kako lahko varčuješ z energijo:

Znižaj temperaturo

v svoji sobi.

Ugašaj luči in

uporabljaj varčne

žarnice.

V šolo pojdi peš,

s kolesom ali

javnim prevoznim

sredstvom.

Polnilnik prenosnega

telefona, televizor,

radio in računalnik

popolnoma izklopi.

Ne puščaj jih v stanju

pripravljenosti.

Ločuj odpadke.

14

Varčuj s hladno in toplo vodo,

zato se prhaj namesto kopaj.

Zapiraj pipo med

umivanjem zob in

miljenjem rok.


PORABA ENERGIJE

Ko kupujemo električno napravo, izberimo takšno, ki porabi manj

energije od drugih. Kako vemo, katera naprava porabi več in katera manj

električnega toka? Na napravah so nalepke, kakršno vidiš na levi strani.

Najbolj varčne so naprave, ki so uvrščene v skupino A. To pomeni, da

naprava porabi zelo malo električnega toka. Najmanj pa so varčne tiste,

ki so uvrščene v skupino D. To pomeni, da naprava porabi zelo veliko

električnega toka.

6.

Spodaj smo navedli različne vrste virov energije. V kvadratek pred vrsto energije vpiši »O«

pri obnovljivih virih energije in »N« pri neobnovljivih virih.

veter

vodni tok rek

nafta

sonce

premog

zemeljski plin

biološka goriva iz rastlin, ki jih goji človek

plima in oseka

lesna goriva

V oddelčni skupnosti ugotovite, kateri odgovori so pravilni. Po potrebi popravite odgovor.

7.

S starši v trgovini kupuješ televizijski aparat. Na štirih televizijskih aparatih, ki imajo skoraj

enako ceno, kakovost in velikost ekranov, so različne energijske nalepke. Razvrsti jih od

najbolj varčne do najmanj varčne. Pod najbolj varčno napiši 1, pod manj varčno 2 in tako

dalje za tretjo in četrto nalepko.

PORABA ENERGIJE PORABA ENERGIJE PORABA ENERGIJE PORABA ENERGIJE

V oddelčni skupnosti poenotite rešitve. Zakaj ste kot najbolj varčno nalepko izbrali tisto, ki ste jo

označili z 1? Zakaj ste kot najmanj varčno nalepko izbrali tisto, ki ste jo označili s 4?

15

BELEŽKA

16

BELEŽKA

17

2

O PREHRANI

Brez hrane ljudje ne moremo živeti. Pomembno je tudi, da

je naša prehrana zdrava. V jedi naj bi bile vse hranilne snovi,

ki jih potrebuje naše telo. Zato moraš razširiti svoje znanje

o prehranjevanju. V tem poglavju boš dobil/-a odgovore na

naslednja vprašanja:

►►

Katere hranilne snovi so v živilih?

►►

Kako sestavimo uravnotežen jedilnik?

►►

Kako izbrati živila, ki nam ne bodo škodovala?

►►

Kako živila shranjujemo?

►►

Kako pripravimo jedi in kako jih postrežemo?

►►

Katere so značilne slovenske jedi?

►►

Kaj jedo ljudje v tujih deželah?

Naše telo deluje zato, ker s hrano dobiva hranilne

snovi, s tem pa tudi energijo, ki jo potrebuje za svoje

delovanje. Katera živila pa dajo največ energije? Zakaj

je pomembno, da pravilno sestavljeno in pripravljeno

hrano enakomerno razporedimo čez ves dan?

18

Ribe so zelo zdravo živilo.

Kupimo jih v ribarnicah in

živilskih trgovinah. Zakaj

so ribe zdrave in kako jih

pripravimo?

Večino kruha danes

spečejo v velikih

industrijskih pekarnah.

Kako pa dobimo iz zrna

moko za kruh?

Mnogi ljudje danes hrane

ne pridelujejo sami. Kupijo

jo v trgovinah. V nekaterih

slovenskih mestih jo lahko

kupijo tudi na tržnicah,

zlasti sveže sadje, zelenjavo,

mlečne izdelke itd. Zakaj je

pomembno, da vemo, katere

hranilne snovi vsebujejo

kupljena živila?

Za mizo pridobimo navade zdravega

prehranjevanja in se učimo pravil lepega

vedenja. Katera pa so ta pravila?

19

2 O prehrani

2.1 Telo potrebuje

hranilne snovi

Naše telo raste in se razvija. Deluje zato, ker s hrano

dobiva hranilne snovi. S hranilnimi snovmi telo dobi

energijo, ki jo za svoje delovanje (tudi ko spimo)

potrebujejo človekovi organi: srce, možgani, pljuča,

ledvice itd. Telo potrebuje energijo tudi za gibanje, rast

in razvoj. S pomočjo varovalnih snovi, ki so v hrani, telo

postane odpornejše proti boleznim. Za večino živil

velja, da vsebujejo več hranilnih snovi.

Možgani potrebujejo

vitamin B-kompleks.

Tako kot avtomobil potrebuje

na primer gorivo, da se lahko

z njim vozimo, potrebujemo

ljudje hrano, da lahko živimo,

se gibljemo in delamo. Gorivo

je vir energije za avto, hrana

pa za ljudi.

Vitamin C nas naredi

odpornejše proti okužbam.

Telo za delovanje

potrebuje energijo.

Za rast mišic potrebujemo

beljakovine živalskega in

rastlinskega izvora.

Na risbi si oglej, za kaj

potrebuje telo hranilne

in varovalne snovi.

Za rast kosti in zob

potrebujemo kalcij in

vitamin D.

Voda je življenjsko pomembna sestavina. Telesu

pomaga pri prenosu in raztapljanju različnih snovi

ter pri uravnavanju telesne temperature. Voda je

snov, iz katere sta kar dve tretjini človeškega telesa.

Voda je v krvi, slini, seču (odvečna tekočina v telesu, ki

jo odvajamo) in tudi povsod drugod v našem telesu.

Ker ves čas izgubljamo vodo, jo moramo nadomestiti.

Naše telo potrebuje vsaj dva litra vode na dan.

20

2 O prehrani

1.

Ali si se kdaj vprašal/-a, zakaj ješ? Napisali smo deset trditev. Vpiši kljukico ( ) v desni

stolpec pri trditvah, s katerimi se strinjaš.

Jem zato, ker

čutim v trebuhu neugodje in sem lačen/-na.

tako reče mama/oče.

potrebujem energijo.

rastem in se razvijam.

se počutim dobro, ko sem sit/-a.

imam apetit.

uživam v hrani v prijetni družbi.

vedno postanem lačen/-na, ko vidim lepo pripravljeno hrano.

sem po gibanju na prostem vedno lačen/-na.

potrebujem varovalne snovi.

S sošolkami in sošolci oblikujte zbirno preglednico in vanjo

vpišite pet najpogostejših trditev, ki ste jih navedli.

21

2 O prehrani

Hranilna vrednost živil

Hranilne snovi, ki jih potrebuje naše telo,

delimo v štiri glavne skupine:

1. ogljikovi hidrati,

2. beljakovine,

3. vitamini in minerali,

4. maščobe.

Če poznamo vrsto in količino hranilnih snovi

v nekem živilu, lahko ugotovimo njegovo

hranilno vrednost.

Živila v tej skupini vsebujejo

največ ogljikovih hidratov

(škrob, sladkor in vlaknine).

Najdemo jih v kruhu, testeninah,

rižu, krompirju, kosmičih itd. So

pomemben vir energije.

Živila v tej skupini vsebujejo veliko

vitaminov in mineralov. Najdemo jih v

zelenjavi in sadju. Minerali so v našem

organizmu gradbene in varovalne snovi.

Vitamini uravnavajo presnovo in varujejo

organizem pred različnimi boleznimi.

Živila v tej skupini vsebujejo največ

beljakovin. To so hranilne snovi, iz

katerih je zgrajeno naše telo. Veliko jih

je v mesu in mesnih izdelkih, mleku in

mlečnih izdelkih, ribah, jajcih in tudi v

stročnicah.

Energijska vrednost živil

Hrana, ki jo zaužijemo, mora biti pravilno

razporejena čez dan. Energijo potrebujemo

za delo in veliko manj za dnevni in nočni

počitek. Koliko energije potrebuješ vsak dan,

je odvisno od spola, starosti, telesne višine

in teže ter dejavnosti. Na primer fant, ki je

star 10–13 let, naj bi dnevno s hrano dobil

približno 9500 kJ energije, dekle pa približno

8500 kJ.

Živila v tej skupini vsebujejo največ

maščob. So v olju, maslu, margarini,

masti, oreščkih in semenih, ki so vsi

vir energije.

22

2 O prehrani

Energijska vrednost

319 kcal / 1335 kJ

Na embalaži prehranskih izdelkov piše,

koliko kilodžulov vsebuje neko živilo.

Običajno zraven tudi piše, koliko je

to v kilokalorijah (kcal). Iz kilokalorij

izračunaš kilodžule tako, da vsako

kilokalorijo (kcal) pomnožiš s 4,2.

Primer izračuna: 2 kcal × 4,2 = 8,4 kJ.

Morda si težko predstavljaš, da je v neki hrani

desetkrat več energije kot v drugi. Količino energije

v hranilnih snoveh imenujemo energijska vrednost.

Merimo jo s kilodžuli (okrajšava kJ). Kako velike so

razlike med živili, prikazuje diagram.

Ko bereš knjigo, v eni uri porabiš približno 320 kilodžulov. Ko pa

igraš odbojko, v eni uri lahko porabiš približno 3200 kilodžulov.

2.

Za eno uro spanja porabiš približno 285 kJ energije. Koliko kJ energije porabiš, če spiš osem ur?

3.

Razmisli, s katero svojo dejavnostjo porabiš

največ energije in s katero najmanj.

V spodnji preglednici k vsakemu živilu napiši, katere hranilne snovi vsebuje največ. Nato

obkroži pet živil, s katerimi bi pridobil/-a največ energije.

Živilo Kcal v 100 g živila Hranilna snov

mleko 64

riba 287

svež pomarančni sok 45

margarina 729

jogurt 61

krompir 87

jajce 162

makaroni 361

beli kruh 234

grozdje 60

špinača 26

23

Razmisli, katero živilo v

preglednici ima najmanj

energije. Zakaj?

2 O prehrani

2.2 Živila, ki vsebujejo veliko

ogljikovih hidratov

Ogljikovi hidrati, ki so vir energije, bi

morali biti sestavni del vsakega našega

obroka. Ker ta živila vsebujejo veliko

škroba, jih imenujemo tudi škrobna

živila. Tudi škrob je ogljikov hidrat.

Živila z veliko ogljikovih hidratov so na primer žito,

žitni izdelki (kruh, kosmiči, testenine) in krompir.

Žita

Za ajdo

rečemo,

da je žito,

čeprav sodi

med trave.

pšenica ječmen rž riž koruza oves proso ajda

Risba prikazuje klasje nekaterih žit. V žitnih klasih so zrna. Ta zrna mlinarji

zmeljejo v različne vrste zdroba in moke, ki so glavna sestavina mnogih jedi.

Riž je poleg pšenice in koruze najbolj razširjeno žito na svetu.

Žitni izdelki so:

►►

moka (pirina, pšenična, koruzna,

ržena, ajdova),

►►

zdrob (pšenični, koruzni, pirin),

►►

kosmiči (ovseni, rženi, koruzni,

riževi, pšenični),

Izdelki iz moke in zdroba:

►►

kruh, pekovsko in slaščičarsko pecivo;

►►

testenine;

►►

kaša (prosena, ajdova, ječmenova, oves,

ržena, koruzni zdrob).

►►

kaša (prosena, ajdova),

►►

polnozrnati kruh in testenine.

24

2 O prehrani

Kako iz zrn dobimo moko

ovojnica

vitamini in

minerali ter

vlaknine

Na risbi je pšenično zrno. V njegovi ovojnici so

pomembne hranilne snovi (vitamini, minerali)

in vlaknine, ki spodbujajo izločanje blata. V

jedru zrna sta škrob in kalček. Žitno zrno

vsebuje tudi beljakovine (gluten).

škrob

kalček

S pšeničnih zrn

odstranijo umazanijo

in drobne primesi.

Moko presejejo, da iz

nje odstranijo ovojnice

zrn – otrobe.

Zrna meljejo med valji.

Tako dobijo moko.

Otrobe vrnejo

moki ...

Bela moka, iz katere

so odstranili ovojnice

zrn – otrobe.

… da dobijo črno

moko, iz katere ...

Iz bele moke spečejo beli kruh.

... spečejo črni kruh.

25

2 O prehrani

PRIPRAVA IN ZAMESITEV TESTA

priprava in zamesitev testa

počivanje testa

deljenje in oblikovanje testa

peka

priprava kruha za

prevoz do trgovin

kruh v trgovini

Risba prikazuje postopek peke kruha v

večji pekarni od priprave do trgovine.

Recept je navodilo s podatki o vrsti, količini

živil in postopku za pripravo določene jedi.

Navadno so zbrani v kuharskih knjigah,

najdemo jih tudi v revijah in na spletu.

Kako lahko spečeš črni kruh

Za peko kruha si najprej pripravimo

delovno površino in sestavine, ki so

napisane v kuharskem receptu.

Recept

Sestavine:

• 1/2 kg črne moke,

• 1 kocka svežega kvasa,

• 2 jušni žlici oljčnega olja,

• 1 čajna žlička kuhinjske soli,

• ostra moka za posip,

• mlačna voda po potrebi.

Priprava

Moko stresemo v skledo in jo pokrijemo. V skledico

zdrobimo kvas, prilijemo mlačno vodo in dodamo

sol. Tako zmešan kvas postavimo na toplo, da

vzhaja približno pol ure.

V skledi zmešamo moko in olje ter masi dodamo

vzhajan kvas. Počasi dodajamo mlačno vodo in

zgnetemo srednje mehko testo. Testo oblikujemo

v hlebec in ga postavimo v model, ki smo ga prej

pomokali z ostro moko. Nato hlebec pustimo

vzhajati eno uro.

Medtem segrejemo pečico na 180 ˚C. Testo po

vrhu zarežemo (z nožem trikrat potegnemo po

vrhu testa) in ga postavimo v pečico. Pečemo

približno 45 minut.

Razmisli, največ katere hranilne snovi vsebuje kruh.

26

2 O prehrani

V katerih živilih so še ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so tudi v živilih, ki vsebujejo sladkor, na primer

v bombonih, tortah, čokoladi in pecivih, sladkih pijačah. Teh živil

ne smemo uživati v velikih količinah. Ogljikovi hidrati so tudi v

sadju in zelenjavi.

4.

a) Živila se med seboj razlikujejo po tem, katere hranilne snovi

vsebujejo. V živilih na risbi je veliko ene vrste hranilnih snovi.

Katere?

b) Zakaj telo potrebuje to vrsto hranilnih snovi?

5.

Najprej skupaj preverite, ali ste pravilno odgovorili na vprašanji. Potem ugotovite, katera

od narisanih živil so med vami najbolj priljubljena.

a) Napiši tri različne vrste žit.

b) Odgovori na vprašanja.

Najpomembnejša sestavina za izdelavo kruha je moka. Kakšna je razlika med belo in

črno moko?

Katere sestavine potrebujemo za izdelavo kruha?

c) Napiši slovenski pregovor o kruhu.

Pojasni, kaj pomeni ta pregovor.

V oddelčni

skupnosti se

pogovorite, ali

se peki kruha v

električni pečici

in v kmečki peči

razlikujeta. Zakaj?

27

2 O prehrani

2.2 Živila, ki vsebujejo

veliko beljakovin

Človeško telo je sestavljeno iz mikroskopsko majhnih

celic, katerih glavna sestavina so beljakovine. Če telo ne

bi dobivalo beljakovin, celice ne bi mogle delovati in se

obnavljati. Beljakovine so tudi vir energije.

Če si natančno ogledaš fotografijo, vidiš, da izvirajo beljakovine, ki jih dobimo v

svoje telo, iz živali in iz rastlin. Najbolj znana beljakovinska živila so:

►►

meso, perutnina, ribe in jajca, ki jih je treba uživati nekajkrat na teden;

►►

mleko, jogurt in sir, ki jih je treba uživati vsak dan;

►►

stročnice (soja, fižol, grah, leča, bob, čičerka);

►►

mesni izdelki (salame, klobase, pršut, slanina, paštete).

Meso

Meso mora imeti ob nakupu svež vonj in svežo barvo. Če se ga

dotaknemo, mora biti napeto in prožno. Pri pakiranem mesu

moramo biti pozorni na datum, do katerega je meso uporabno, in na

priporočilo za shranjevanje. Embalaža ne sme biti poškodovana.

Meso delimo na:

►►

Meso klavne živine (kravje, goveje, telečje, ovčje, svinjsko,

konjsko in bikovo meso). V tem mesu je lahko veliko maščobe.

Uživanje velikih količin maščob ni zdravo.

►►

Perutninsko meso (piščančje, kokošje, petelinje, puranje, račje

in gosje meso). Beljakovine, ki so v perutninskem mesu, so

lažje prebavljive kot beljakovine v govejem in svinjskem mesu.

V piščančjem, kokošjem in puranjem mesu je navadno manj

maščobe kot v govejem, svinjskem, gosjem in račjem mesu.

►►

Divjačinsko meso (jeleni, srne, divji prašiči) imenujemo meso

v lovu ustreljene divjadi. Meso je temno in ima značilen vonj in

okus. Vsebuje veliko beljakovin in malo maščob.

Mesni izdelki so izdelki iz mesa in dodatkov: salame, klobase,

slanina, paštete, pršut itd.

28

2 O prehrani

Ribe

Ribe delimo na morske in sladkovodne. Morske ribe

delimo na plave in bele. Meso plavih rib je temnejše

barve in vsebuje več zdravih maščob kot meso

belih rib. Vse več rib gojijo v obratih, imenovanih

ribogojnice. Ribje meso je lahko prebavljivo. Vsebuje

veliko beljakovin, maščob, ki ne škodujejo našemu

organizmu, vitaminov, mineralov in vode. Ribje

meso se hitro kvari, zato ga moramo pripraviti in

pojesti kmalu po nakupu.

Okusna hrana so tudi nekatere druge vodne živali,

zlasti lignji, raki in školjke.

Kako vemo, ali je riba sveža

Oči se morajo svetiti in ne smejo biti

udrte. Koža mora biti vlažna. Luske se

morajo svetiti in ne smejo odpadati.

Notranjost škrg mora biti svetlo rdeča.

Meso ribe mora biti napeto in čvrsto,

vonj mora biti svež.

6.

Na fotografijah je meso desetih različnih vrst. Obkroži vrsto mesa, ki jo prikazuje fotografija.

Teletina

Hrenovka

Losos

Svinjski kotleti

• Meso klavne živine


• Perutninsko meso



• Mesni izdelek

• Ribje meso

• Ribje meso

Puran

Pršut

Piščančje bedro

Divja svinja


• Ribje meso


• Divjačinsko meso

• Mesni izdelek

• Mesni izdelek


• Ribje meso

Inčun


• Ribje meso

Kranjska klobasa


• Mesni izdelek

29

V oddelčni skupnosti ugotovite, katere

rešitve so pravilne. Pogovorite se še,

katere vrste mesa radi jeste.

2 O prehrani

Beljakovine v mleku in mlečnih izdelkih

Mleko in mlečni izdelki so pomemben vir beljakovin

v naši prehrani. Dojenčki na primer uživajo materino

mleko. To jim zagotavlja potrebne hranilne in varovalne

snovi. Poznamo več vrst mleka. Pri nas uživamo največ

kravjega mleka, druge vrste (ovčje, kozje in kobilje) pa

le občasno. Mleko živalskega izvora lahko nadomestimo

z mlekom rastlinskega izvora (sojino, riževo, ovseno,

mandljevo itd.).

Iz mlečne maščobe izdelujemo kislo in sladko smetano,

kislo mleko, jogurt, skuto, razne vrste sira, mlečne

namaze itd. V mleku se lahko naselijo tudi človeku škodljive

bakterije (zelo majhni organizmi), ki jih uničimo tako, da mleko

pasteriziramo ali steriliziramo (trajno mleko). O tem boš izvedel/-a

več na strani 58, v poglavju »Kako lahko živila in hrano ohranimo«.

Beljakovine v jajcih

in rastlinske beljakovine

Jajce je sestavljeno iz rumenjaka in beljaka.

Vsebuje vse hranilne snovi. V rumenjaku

je manj beljakovin in več vitaminov ter

mineralov kot v beljaku.

Del potrebne količine beljakovin lahko

dobimo tudi, če uživamo stročnice

(leča, fižol, grah, bob, soja itd.). Te imajo

užitna semena v posebnem ovoju, ki ga

imenujemo strok.

Jajčna omleta z zelenjavo

Ko želimo pripraviti jed, najprej

poskrbimo za urejen delovni prostor in

pripravimo sestavine. Nato po navodilih

v receptu pripravimo jajčno omleto.

Recept

Sestavine:

• 2 jajci,

• ščepec kuhinjske soli,

• 1 mlada čebula,

• 2 vejici svežega peteršilja,

• oljčno olje.

Na drobno nasekljamo mlado čebulo in

peteršilj. Jajci stepemo v skodelici in po okusu

posolimo. V ponvi segrejemo oljčno olje in vanj

vlijemo stepeni jajci. Ko se omleta na dnu strdi,

jo potresemo z nasekljano mlado čebulo in

peteršiljem. Malo še popečemo. Nato omleto

prepolovimo in položimo na krožnik. Postrežemo

jo s koščkom kruha.

Za jajčno omleto z zelenjavo lahko uporabimo

tudi drugo sezonsko zelenjavo ali pa gobe in

zelišča.

Razmisli, katerih hranilnih snovi vsebuje ta omleta

največ.

30

2 O prehrani

►►

V mesu je poleg beljakovin lahko več ali manj maščobe. V govejem in konjskem

mesu je veliko minerala železa.

►►

Tudi v jajcih so poleg beljakovin še maščobe, vitamin A in minerali (železo).

►►

V ribah sta poleg beljakovin vitamina A in D, v morskih ribah je tudi mineral jod.

►►

V mleku so poleg beljakovin še maščobe, minerali (zlasti kalcij), vitamini A, B in

D ter ogljikovi hidrati (laktoza).

7.

a) Živila se med seboj razlikujejo po tem, katere hranilne snovi vsebujejo. V živilih na risbi je

veliko ene vrste hranilnih snovi. Katere?

b) Zakaj telo potrebuje to vrsto hranilnih snovi?

Najprej skupaj preverite, ali ste pravilno odgovorili

na vprašanji. Potem ugotovite, katera od narisanih

živil so med vami najbolj priljubljena.

8.

a) Največ mleka dobimo od živali, običajno od samic goveda (krav). Od katerih živali v Sloveniji

še dobivamo mleko?

b) V nekaterih deželah pridobivajo mleko od živali, ki jih pri nas ni. Zapiši eno deželo in žival,

od katere pridobivajo mleko.

c) Napiši ime vsaj ene rastline, iz katere pridobivamo mleko.

V oddelčni skupnosti naredite seznam dežel in živali, od katerih pridobivajo mleko.

31

2 O prehrani

9.

Obkroži živila, ki vsebujejo veliko beljakovin. Napiši imena živil, ki jih poznaš.

V oddelčni skupnosti primerjajte rešitve.

32

2 O prehrani

2.4 Živila, ki vsebujejo veliko

vitaminov in mineralov

Sadje in zelenjava imata veliko zaščitnih snovi in sta

pomembni živili zdrave prehrane. Vsebujeta

veliko vitaminov (poimenovanih s črkami:

A, B, C, D, E, K …), mineralov (kalcij,

fosfor, jod, magnezij ...), vlaknin in

vode. Sadje in zelenjavo lahko

jemo v vsakem dnevnem

obroku. Največ mineralov

in vitaminov se ohrani

v sveži zelenjavi in

svežem sadju.

10.

a) V živilih, ki jih ponazarja zgornja fotografija, sta dve vrsti varovalnih snovi. Kateri?

1.

2.

b) Zakaj mora naše telo dobivati hranilne snovi, ki si jih napisal/-a pri prejšnjem vprašanju

k zaporedni številki 1? Obkroži ustrezni odgovor.

• Uravnavajo presnovo in varujejo organizem pred različnimi boleznimi.

• So v našem organizmu gradbene in varovalne snovi.

• So pomemben vir energije.

c) Zakaj mora naše telo dobivati hranilne snovi, ki si jih pri vprašanju a vpisal/-a k

zaporedni številki 2? Obkroži ustrezni odgovor.

• Uravnavajo presnovo in varujejo organizem pred različnimi boleznimi.

• So v našem organizmu gradbene in varovalne snovi.

• So pomemben vir energije.

Skupaj preverite, ali ste pravilno

odgovorili na vprašanja. Potem

ugotovite, katera živila na risbi

so med vami najbolj priljubljena.

33

2 O prehrani

Zelenjava

Zelenjava nima visoke energijske vrednosti (razen stročnic in

krompirja), zato je lahko veliko pojemo in se ne zredimo. Posebej

je priporočljiva, ker vsebuje vlaknine, ki spodbujajo delovanje

prebavil. Užitni so različni deli zelenjave. Delimo jo v skupine:

Čebulnice

čebula

česen

por

Korenovke

peteršilj

redkvica

korenje

rdeča pesa

repa

Kapusnice

zelje

brokoli

cvetača

rdeče zelje

34

2 O prehrani

Listnata zelenjava

špinača

glavnata solata

motovilec

Plodovke

paradižnik

kumarice

paprika

Stročnice

fižol

grah

leča

Gomoljnica

krompir

35

2 O prehrani

Sadje

Sadeži mnogih vrst sadja rastejo na sadnih drevesih ali na nižjih,

grmom podobnih rastlinah. V sadju je poleg vitaminov, mineralov,

vlaknin in vode tudi sadni sladkor. Sadje lahko ločimo po tem, od

kod prihaja. Ločimo kontinentalno, južno in tropsko sadje. Po vrsti

pa sadje delimo v skupine:

Koščičasto sadje

breskev

marelica

sliva

češnje

mango

avokado

Pečkasto sadje

jabolko

hruška

limona

pomaranča

limeta

36

papaja

2 O prehrani

Jagodičasto sadje

grozdje

borovnice

maline

jagode

rdeči ribez

robide

Lupinasto sadje

oreh

lešnik

kostanj

Sadna solata

Na čistem delovnem prostoru si pripravimo sestavine

in po navodilih v receptu naredimo sadno solato.

Recept

Za sadno solato uporabimo sveže sadje. Sadje

operemo, očistimo in olupimo ter narežemo na majhne

kocke. V posodi narezano sadje zmešamo, polijemo

s sokom stisnjene limone in po želji dodamo malo

sladkorja. Tako pripravljeno sadno solato naložimo v

posodice, jo okrasimo z vejico sveže mete (zelišče) in

postrežemo.

Sestavine:

• kivi,

• 10 jagod grozdja,

• ½ mandarine ali pomaranče,

• banana,

• 4 jagode,

• vejica sveže mete,

• ½ limone,

• malo sladkorja.

Razmisli, katerih hranilnih snovi vsebuje ta solata največ.

37

2 O prehrani

11.

Zelenjavo delimo v več skupin. Na levi vidiš fotografije zelenjave, na desni pa imena za

posamezne skupine zelenjave. Poveži fotografijo in ustrezne izraze.

Zelenjava

Skupina

čebulnice

špinača

listnata zelenjava

plodovke

korenje

korenovke

kapusnice

grah

stročnice

gomoljnice

krompir

por

kumarice

cvetača

Svoje rešitve preveri v tem samostojnem delovnem

zvezku na straneh 34 in 35. Nato razmisli, zakaj se

skupine zelenjave tako imenujejo.

38

2 O prehrani

12.

Sadje delimo v več skupin. Na levi vidiš fotografije sadežev, na desni pa imena za

posamezne skupine sadja. Poveži fotografijo in ustrezne izraze.

Sadje

Skupina

koščičasto sadje

pečkasto sadje

grozdje

kostanj

jagodičasto sadje

lupinasto sadje

hruška

sliva

V oddelčni skupnosti naštejte nekaj

južnih in tropskih sadežev.

Vitamine mora telo dobivati vsak dan. To

velja zlasti za vitamin C. Zadostno količino

tega vitamina hitro dobimo, če pojemo na

primer jabolko, kislo zelje ali svežo papriko.

Vitamine in minerale lahko dobimo tudi v

obliki tablet ali sirupa.

Če uživamo sveže sadje in zelenjavo, v

telo vnesemo vitamine in minerale. Ti pri

kuhanju in pečenju razpadejo, zato sadje in

zelenjavo kuhamo čim krajši čas in v majhni

količini vode. Prav tako sadja in zelenjave ne

namakamo predolgo v vodi, saj tako izgubita

vitamine in minerale.

Sadje in zelenjavo pred uporabo

temeljito operemo s toplo vodo

ali olupimo. Solato na primer

operemo, preden liste razrežemo.

39

2 O prehrani

2.5 Živila, ki vsebujejo

veliko maščob

Maščobna živila živalskega izvora so slanina, maslo, mast,

loj itd. Maščobna živila rastlinskega izvora so sončnično,

koruzno, oljčno, repično, bučno olje in oreščki (orehi,

mandlji, lešniki, arašidi). Med maščobna živila sodijo tudi

vsa ocvrta živila (čips, ocvrti krompir, krofi, dunajski zrezek).

Veliko maščob je tudi v smetani, mastnih sirih, jajčnem

rumenjaku, čokoladi itd. To so skrite maščobe. Uživanje

večjih količin maščobe ni zdravo, saj povzroča preveliko

telesno težo ter bolezni žil in srca.

Maščobe so vir energije

in topijo nekatere

vitamine (A, D, E in K).

13.

a) V živilih, ki jih ponazarja zgornja fotografija, je veliko ene vrste hranilnih snovi. Katere?

Zakaj telo potrebuje to vrsto hranilnih snovi?

b) Ni dobro, če pogosto in v večjih količinah uživamo živila, ki vsebujejo veliko maščob.

Zakaj ni dobro? Obkroži dva pravilna odgovora.

• Ker to povzroča preveliko telesno težo.

• Ker to povzroča odvisnost.

• Ker to povzroča gnitje zob.

• Ker to poveča nevarnost za obolenja srca in ožilja.

c) Na nekaterih vrstah jogurta, margarine in sira je oznaka »lahko«, navadno pa tudi

angleška oznaka »light«. Kaj pomeni ta oznaka?

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj nekateri kuharji odstranijo

strjeno plast, ki se nabere na ohlajeni mesni juhi.

40

2 O prehrani

14.

Dopolni preglednico tako, da v ustrezni stolpec napišeš ime

hranilne ali varovalne snovi, njen pomen in ime živila, ki

vsebuje največ te snovi.

Hranilne snovi Pomen Živilo

So pomemben vir energije.

Vsebujejo tudi prehranske

vlaknine, ki pospešujejo

prebavo.

beljakovine

So v našem organizmu

varovalne in gradbene snovi.

maslo, olje, mast

vitamini

V oddelčni skupnosti primerjajte rešitve.

41

2 O prehrani

15.

En dan v tednu vpisuj v spodnjo preglednico vrsto in količino tekočin, ki si jih popil/-a.

Oglej si dani primer.

nesladkan čaj

VRSTA TEKOČINE

2 dl

KOLIČINA

a) V zgornji preglednici z različnimi barvami označi vodo, sokove brez dodanega sladkorja,

sokove z dodanim sladkorjem, gazirane pijače in druge napitke. Seštej količine

označenih tekočin in z njimi dopolni povedi.

Danes sem popil/-a:

vode.

soka brez dodanega sladkorja.

soka z dodanim sladkorjem.

gazirane pijače.

drugih napitkov.

b) Obkroži ustrezni odgovor in ga utemelji.

Ali meniš, da si popil/-a dovolj tekočin brez dodanega sladkorja? DA NE

Utemeljitev:

c) Zakaj naše telo potrebuje vodo?

V oddelčni skupnosti ugotovite, ali upoštevate priporočila, da čim redkeje pijte sladke pijače.

42

2 O prehrani

2.6 Kako sestaviti zdrav jedilnik

Uravnotežena prehrana

Naše telo raste in se razvija. Deluje zato, ker s hrano dobiva

hranilne snovi. Uravnotežena prehrana je pravilno sestavljena

in pripravljena hrana, ki je enakomerno razporejena čez ves dan

(pet obrokov: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska

malica in večerja) in zadovolji potrebe po hranilnih in varovalnih

snoveh. Tako naše telo pridobi energijo za svoje delovanje.

Krožnik zdrave prehrane ponazarja različne skupine živil glede na

prevladujočo hranilno snov. Iz vsake skupine živil je priporočljivo

zaužiti vsaj eno živilo na dan. Krožnik je razdeljen na štiri dele. Glej

risbo spodaj:

IZDELKI

SADJE

ZELENJAVA

ŠKROBNA

ŽIVILA

BELJAKOVINSKA

ŽIVILA

Ob krožniku je tudi kozarec, ki predstavlja živilo iz mlečnih izdelkov.

Na zgornji sliki vidimo, da sadje in zelenjava predstavljata polovico

obroka. Drugo polovico si razdelijo beljakovinska in ogljikohidratna

živila. Popiti moramo tudi dovolj tekočine, predvsem vode.

43

2 O prehrani

Velikost obrokov

Pri pripravi svojega obroka si pomagaj z dlanjo. Tako boš ocenil/-a

količino živil, ki jo potrebuješ. Risba in primeri ti povedo, koliko

katerega živila uporabi pri sestavi obroka.

Meso in zamenjave:

• rdeče meso (goveje, konjsko

in divjačina);

• belo meso (piščančje,

puranje, teletina, kunčje,

jagnjetina, kozličje in

svinjsko);

• ribe (morske in

sladkovodne);

• skuta, tofu;

• kokošje jajce;

• stročnice (fižol, leča, grah,

čičerka …).

Žita, žitni izdelki in zelena

zelenjava:

• testenine, krompir, riž,

kosmiči, polnozrnati kruh;

• kaše (prosena, ajdova,

ječmenova, ržena, pirina ...);

• dvakratna količina pesti

zelene zelenjave (vse solate,

kitajsko zelje, beluši, brokoli,

blitva, zelena, cvetača, zelje,

blitva, špinača …).

Suho sadje in temna

čokolada:

• suho sadje (dateljni,

marelice, slive, fige …),

• temna čokolada (čokolada

z več kot 50-% vsebnostjo

kakava).

Maščobe:

• olja (oljčno, oljne ogrščice,

sončnično, bučno …),

• avokado,

• olive,

• oreščki (mandlji,

lešniki, orehi, oreščki,

makadamija …),

• surovo maslo,

• arašidovo maslo.

Sadje in zelenjava:

• sadje;

• zelenjava z več škroba

in sladkorja (rdeča pesa,

brstični ohrovt, čebula,

korenje, koleraba, por,

radič, zeleni ohrovt,

buče, koromač …).

Če pri pripravi krožnika upoštevaš navodila, ki smo jih napisali, boš

skrbel/-a za svoje zdravje. Tvoja prehrana bo uravnotežena.

44

2 O prehrani

Koliko energije potrebujemo

Vsi ne potrebujemo enake količine energije. Tisti, ki porabijo več energije,

potrebujejo več hrane. Če s hrano pridobiš manj energije, kot je porabiš,

hujšaš. Če z njo pridobiš več energije, kot je porabiš, se praviloma rediš.

16.

Odgovori na vprašanja, napisana na levi strani. Odgovore primerjaj s priporočili

strokovnjakov na desni strani.

a) Iz česa je navadno sestavljen tvoj zajtrk?

Priporočilo

Zajtrk naj bo izdaten.

b) Naštej pet jedi, ki jih imaš zelo rad/-a in jih pogosto ješ. Ne jejmo preveč jedi, ki

c) Katere so tvoje najljubše pijače?

č) Koliko tekočine si popil/-a včeraj?

vsebujejo veliko maščob

in sladkorja.

Ne pijmo veliko sladkanih

pijač.

Dnevno popijmo vsaj dva

litra tekočine.

d) Katero sadje si jedel/-la včeraj?

e) Kolikokrat si včeraj jedel/-la sadje? Jejmo veliko sadja.

f) Katero zelenjavo si včeraj jedel/-la?

g) Kolikokrat si jo jedel/-la? Jejmo veliko zelenjave.

h) Ob kateri uri si včeraj večerjal/-a?

i) Kaj si včeraj jedel/-la za večerjo?

j) Katera živila imaš vedno na voljo?

Večerjajmo vsaj tri ure

pred spanjem.

Večerja ne sme biti obilna

in težka.

Uživajmo raznovrstno

hrano.

Naredite plakat ali članek za šolsko glasilo, kako šolska prehrana upošteva priporočila zdrave prehrane.

45

2 O prehrani

17.

a) Kaj pomeni izraz uravnotežena prehrana?

b) Opravljanje šolske obveznosti si olajšaj z uživanjem raznovrstne hrane. Pripravi seznam

jedi (živil), ki bi jih pripravil/-a za kosilo. Pomagaj si s krožnikom zdrave prehrane. Ne

pozabi, za svoje zdravje potrebuješ vse skupine živil! V krožnik in kozarec spodaj napiši

jedi in pijačo, ki bi jih pripravil/-a za kosilo.

Svoj prehranski krožnik primerjaj s

priporočili strokovnjakov (glej nalogo št. 16

na strani 45) in ga po potrebi popravi.

46

2 O prehrani

2.7 Prehranjevalne navade

Ljudje se razlikujejo tudi po tem, katero hrano imajo radi in katere

ne marajo ter kolikokrat na dan jedo. Pravimo, da ima vsakdo svoje

prehranjevalne navade. Zdravniki priporočajo, da otroci zaužijejo

vsaj pet obrokov na dan. Nekateri otroci in odrasli pozabijo na

zajtrk, ki je zelo pomemben obrok. Z njim dobimo energijo, ki jo

potrebujemo za dopoldansko delo.

Večina ljudi uživa oboje, hrano živalskega in hrano rastlinskega

izvora. Vegetarijanci pa so ljudje, ki ne jedo mesa. Nekateri

vegetarijanci, ki ne jedo mesa drugih živali, jedo ribe. Mnogi

uživajo jajca in mleko, čeprav so to živila, ki jih dobimo od živali.

Ljudem, ki ne jedo nobenega živila živalskega izvora (npr. niti jajc,

rib in mleka), pa rečemo vegani.

Kaj vse vpliva na naše prehranske navade?

družinski prihodki

vrstniki

družina

športna

dejavnost

poklic

zdravstveno

stanje

kraj bivanja

(mesto, vas)

vera

oglasi

svetovni splet,

televizija, radio

znanje

47

2 O prehrani

18.

a) Ali vsako jutro zajtrkuješ? DA NE

b) Napiši, kaj bi si danes izbral/-a za kosilo.

c) Kolikokrat na teden ješ hrano, ki se kupi v lokalih s hitro prehrano? Obkroži odgovor.

a. Redko.

b. Enkrat na teden.

c. Dvakrat na teden.

č) Napiši, kaj najpogosteje piješ.

d) Napiši, zakaj moramo vedeti, kaj jemo.

Razmisli, ali se zdravo prehranjuješ.

V Sloveniji pripravljamo tudi številne tradicionalne jedi, ki

so posebnost naše dežele. Pravimo, da so del naše kulture.

Kuhamo na primer joto in štajersko kislo juho, pripravimo

pražen krompir, žlikrofe in ajdove vzhajance, pečemo

prekmursko gibanico, potico itd.

Na slovensko kuhinjo so vplivale tudi pokrajinske in

zgodovinske razlike ter bližina sosednjih dežel.

19.

a) Naštej tri slovenske tradicionalne jedi.

b) Napiši slovensko jed, na katero so vplivale »kuhinje« sosednjih dežel Italije, Avstrije,

Madžarske in Hrvaške.

S pomočjo svetovnega spleta ali kuharske knjige poišči za vsako

slovensko pokrajino po eno značilno jed.

48

2 O prehrani

2.8 Težave s prehranjevanjem

ČEPRAV jem slaščice,

sem vitek.

Čezmerna telesna teža

Če pojemo veliko mastne hrane in sladkarij ter se malo

gibljemo, se lahko zredimo. Včasih se telesna teža poveča

tudi zato, ker telo ne deluje pravilno. V takšnih primerih

vprašamo za nasvet zdravnika.

Kaj je alergija

Verjetno si že slišal/-a, da nekateri ljudje ne smejo jesti

na primer arašidov, drugi pa jagod. Njihova telesa se

branijo pred snovmi, ki so v teh jedeh; pravimo, da so

ljudje alergični nanje. Če bi jih jedli, bi se jim morda na

koži pojavili izpuščaji ali bi jim oteklo grlo in bi morali

hitro k zdravniku.

Za večino ljudi je mleko zdravo. Nekateri ljudje pa so

alergični na snovi, ki so v mleku (laktoza). To pomeni,

da so alergični tudi na vse mlečne izdelke. Ljudje so lahko

alergični tudi na gluten (v izdelkih iz pšenice, rži, ovsa,

ječmena), orehe, lešnike, gorčična semena, ribe itd.

Večina ljudi, ki ima čezmerno

telesno težo, lahko težo postopno

zmanjša. Pri tem morajo upoštevati

zdravnikove nasvete. Običajno se

morajo veliko gibati, manj jesti in

uživati bolj zdravo hrano.

2.9 Kako naj se

prehranjujejo učenci

Učenci in učenke začno pri enajstih ali dvanajstih letih hitreje

rasti, zato je pomembno, da se zdravo prehranjujejo. Njihovo

telo mora dobiti veliko beljakovin, kalcija in vitamina D za

razvoj kosti.

Pomembno je, da uživajo čim bolj raznovrstno sestavljeno

hrano. Jedi in živila naj se v obroku ne ponavljajo.

Ker naši prijatelji jedo

hamburger in čips, ju jemo

tudi sami. Večinoma ne

pomislimo, da ta hrana ni

zdrava. V njej je preveč soli in

veliko maščobe, ki se kopiči v

našem telesu in maši žile.

49

2 O prehrani

Razvijanje dobrih prehranjevalnih navad

►►

Uživamo čim bolj raznovrstno

sestavljene obroke.

►►

Vsak obrok naj vsebuje čim bolj zdrave

kombinacije živil ter sadje in zelenjavo.

►►

Večkrat moramo uživati polnozrnati

kruh, kosmiče, kašo, rjavi (neoluščeni)

riž in rjave testenine.

►►

Za žejo so primernejši voda, nesladkan

čaj, pomarančni ali jabolčni sok kot

sladke pijače.

►►

Za vsak obrok si moramo vzeti čas.

►►

Jemo sede in v mirnem okolju.

►►

Med jedjo ne beremo, ne gledamo

televizije, ne delamo z računalnikom

in ne uporabljamo pametnega telefona.

►►

Jemo počasi in hrano dobro prežvečimo.

►►

Obrok naj vsebuje malo maščob in soli.

►►

Jemo malo slaščic, bombonov

in čokolade.

►►

Hamburgerjev in druge hitre hrane

ne jemo pogosto.

20.

Odgovori na vprašanji.

a) Katere nezdrave prehranjevalne navade ima deklica na fotografiji?

b) Premisli o svojih prehranjevalnih navadah. Nato v nekaj povedih napiši, kako ti skrbiš za

svoje prehranjevalne navade.

Razdelite se v skupine in s pomočjo informacijske tehnologije izdelajte predstavitve z naslovi

Vegetarijanstvo, Alergije, Čezmerna telesna teža in zdravje itd. ter jih predstavite v oddelčni skupnosti.

50

2 O prehrani

2.10 Označevanje živil

Podatki o živilih

Ker se tudi živila kvarijo, mora biti na embalaži zapisano, do kdaj je

živilo uporabno. To pomeni, da mora biti napisan rok uporabnosti.

Na embalaži živila morajo biti navedeni še sestavine, dodatki

(aditivi) in hranilna vrednost živila. Napisano je tudi poreklo

živila (od kod prihaja) ter kako ga hranimo. Mnoga živila imajo na

embalaži napisana tudi navodila za pripravo.

ime živila

seznam sestavin

navodilo za hranjenje

navodilo za uporabo

neto teža (teža živila brez embalaže)

rok uporabnosti

ime in naslov proizvajalca

V zakonu je določeno, kateri podatki o živilskih

izdelkih morajo biti napisani na embalaži.

Napisi na izdelkih, ki se prodajajo v Sloveniji,

morajo biti napisani v slovenščini.

Zaradi večje prepoznavnosti podjetje natisne na

embalažo svojih izdelkov svoje ime in poseben

znak – logotip. To je blagovna znamka. Podjetja

uporabljajo blagovno znamko zato, da bi kupci

prepoznali njihove izdelke.

51

2 O prehrani

21.

a) Na embalaži nekaterih živil je napisano poreklo, ki nam pove, kje je živilo pridelano ali

pripravljeno za prodajo. Ali meniš, da je poznavanje porekla živila pomembno? Obkroži

odgovor in ga utemelji. DA NE

Utemeljitev:

b) Tri podjetja (slovensko, avstrijsko in kitajsko) so izdelala živilo, ki ga želiš kupiti. Odločiti

se moraš, katero živilo boš kupil/-a. Zakaj si se tako odločil/-a? Obkroži odgovore in jih

utemelji.

• Cena

• Kakovost

• Embalaža

• Poreklo

• Rok trajanja

Utemeljitev:

c) Vzemimo, da bi bili cena, kakovost, embalaža in rok trajanja pri vseh treh ponujenih

živilih enaki. Katero živilo bi izbral/-a v tem primeru? Obkroži odgovor in ga utemelji.

• Kitajsko

• Avstrijsko

• Slovensko

Utemeljitev:

č) Ko kupuješ neko živilo, opaziš, da so vsi podatki o njem napisani samo v tujem jeziku.

Ali predpisi v naši državi to dovoljujejo? Obkroži odgovor. DA NE

Če si obkrožil/-a NE, pojasni, kaj lahko storiš v takem primeru.

V oddelčni skupnosti se

pogovorite o odgovorih.

52

2 O prehrani

Posebne oznake na nekaterih

vrstah hrane

Na embalaži živil so znaki, ki kupcu sporočajo na

primer, zakaj je živilo posebno koristno ali zakaj

ga je tvegano zaužiti. Povedo nam tudi, ali so v

živilu dodatki (aditivi). Nekateri znaki povedo, ali

so v živilih hranilne snovi ali dodatki, ki bi lahko

škodovali kupcu.

Varovalno živilo

Ta znak in napis »varovalno

živilo« sta na embalaži živil, ki

vsebujejo malo maščob, malo ali

nič soli, malo ali nič alkohola, veliko

vlaknin, malo dodatkov ter nimajo

dodanega sladkorja.

Biodar

Ta znak je na embalaži živil, ki so jih

kmetje pridelali tako, da jim niso

dodajali umetno narejenih snovi.

Znak podeljuje Zveza združenj

ekoloških kmetov Slovenije.

Geografsko poreklo

Če sta na embalaži živil znaka, ki ju vidimo

zgoraj, nam to jamči, da je bilo narejeno

tam, kot je napisano.

Ekološki kmetijski pridelki ali živila

Zgornja znaka pomenita, da pri pridelovanju

teh živil ali izdelkov niso bila uporabljena

sredstva, ki povzročajo škodo okolju.

Brez glutena

S tem znakom so označena živila,

ki ne vsebujejo glutena. To je

pomembno za ljudi, ki jim uživanje

glutena škodi.

Odtis CO2

Na znaku odtis CO2 (plin ogljikov

dioksid) mora pisati, koliko gramov

škodljivih plinov (emisij) je povzročila

pridelava tega živila. Z nakupom

izdelkov s čim nižjo številko na tem

znaku lahko tudi potrošniki vplivamo

na trajnostni razvoj.

Izbrana kakovost Slovenije je znak za

prehranske izdelke, ki so v celoti slovenski,

od pridelave do predelave.

Zajamčena tradicionalna

posebnost

Kmetijski pridelki ali živila so

narejeni po tradicionalnem

receptu, s tradicionalnimi

sestavinami in na tradicionalen

način. Na primer slovenska

potica ali idrijski žlikrofi.

Nekatera živila lahko

kupimo brez dodanega

sladkorja.

Na embalaži mora

pisati, da pijača

vsebuje alkohol.

53

2 O prehrani

22.

V trgovini želiš kupiti živilo, ki je bilo pridelano povsem naravno. Kateri znaki, ki so

navedeni spodaj, označujejo tako živilo? Obkroži jih.

Razmisli, na kaj si najbolj pozoren/-na, preden kupiš živilo.

23.

Doma si izberi neko živilo. Z embalaže tega živila prepiši podatke v spodnjo preglednico.

Če na embalaži ni določenega podatka, prečrtaj vrstico v preglednici.

Ime živila

Blagovna znamka

Neto količina

Hranilna vrednost

Dodatki v živilih

Poreklo živila (država)

Alergeni

Brez dodanega sladkorja

Ekološke oznake

Znak varovalnega živila

V oddelčni skupnosti se pogovorite, ali bi morali proizvajalci na

embalaži živil navesti še kakšen podatek. Svoje ugotovitve utemeljite.

54

2 O prehrani

2.11 Z živili moramo

previdno ravnati

Mikroorganizmi lahko pokvarijo živila

V živila se lahko naselijo mikroorganizmi (zelo majhni organizmi),

ki povzročajo, da se živila pokvarijo ali razpadajo. Mikroorganizmi

se v živilih namnožijo le, če imajo primerno temperaturo, hrano,

vlago in zrak. Seveda ne takoj, zato je potreben tudi določen čas.

Če živila močno segrevamo, uničimo večino mikroorganizmov.

Paziti moramo, da živil

med pripravljanjem

ne okužimo. Poskrbeti

moramo torej za higieno

v kuhinji.

Pri pripravi jedi mora biti kuhinja čista. Upoštevati moramo nekaj

pravil:

►►

Delovna površina mora biti čista.

►►

Nadenemo si čist predpasnik.

►►

Roke si umijemo pred začetkom dela, ob zaključku dela, pred delom s

surovimi živili, po telefoniranju, kašljanju, kihanju, brisanju nosu, po uporabi

sanitarij itd.

►►

Ko končamo pripravo surovega mesa, jajc ali rib, si roke ponovno umijemo.

►►

Ostanke živil sproti ločimo in pospravimo.

►►

Po uporabi izključimo in očistimo kuhinjske aparate ter pripomočke.

►►

Kuhinjo zapustimo urejeno.

24.

Oglej si risbo. Napiši pet stvari, ki bi jih moral narediti kuhar

v kuhinji, preden bi začel pripravljati jedi.

1.

2.

3.

4.

5.

Svoje zapise primerjaj z zapisi sošolcev in sošolk.

55

2 O prehrani

Preprečujemo razmnoževanje

mikroorganizmov

V nekaterih vrstah živil in jedi se lahko razvijejo strupi, če

niso pravilno ali so slabo shranjena. Strupe ustvarijo

mikroorganizmi. Poleg tega se mikroorganizmi selijo z

enega živila na drugega, v ostankih jedi pa se hitro množijo.

Za kuharje v restavracijah in šolskih

kuhinjah ter za delavce v tovarnah

prehranskih izdelkov veljajo stroga

pravila. Redno morajo hoditi na

zdravniške preglede. Prostori, v

katerih pripravljajo živila, morajo

biti povsem čisti. Vse to nadzorujejo

uradne osebe, ki jih imenujemo

sanitarni inšpektorji.

Včasih se okužimo s

salmonelo (povečane vidiš

na fotografiji). Prenese se z

jedi na človeka in s človeka na

človeka. Okužbe s salmonelo

so pogostejše v vročih

poletnih dneh, na primer

z jedmi iz surovih jajc in

perutnine. Posledice okužbe

so: driska, bruhanje in

visoka vročina. Ker je okužba

nevarna, moramo takoj k

zdravniku.

25.

Preberi trditve in odgovori na vprašanja.

a) Pri pripravi jedi moramo paziti na higieno. Očistiti

moramo vse površine, na katerih bomo pripravljali jedi.

Zakaj?

b) Pred začetkom pripravljanja živil si umijemo roke. Zakaj?

c) Nadenemo si predpasnik. Zakaj?

č) Z nožem smo rezali surovo meso. Preden začnemo s tem nožem rezati kruh, ga

pomijemo. Zakaj?

56

2 O prehrani

d) Ko posodo pomijemo s čistilom za pomivanje posode, jo še dobro splaknemo. Zakaj?

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj morajo delavci v tovarni prehranskih

izdelkov pri svojem delu nositi čiste delovne obleke, kape in rokavice.

26.

V časopisu je bila objavljena spodnja novica.

V restavraciji Pri zlatem konjičku so se trije gostje 14. avgusta okužili s salmonelo.

Prepeljali so jih v bolnišnico. Salmonela naj bi bila v francoski solati. Do okužbe naj bi

prišlo, ker so francosko solato pripravljali dan pred tem in je niso pravilno hranili. Vodja

restavracije je trem zaposlenim v kuhinji izrekel opozorilo, ker svojega dela niso opravljali

v skladu s pravili. Z zadevo se ukvarjajo inšpektorji, pristojni za take primere. Restavracija

bo nekaj dni zaprta.

a) V katerem letnem času je prišlo do okužbe?

b) Zakaj so take okužbe najpogostejše v tem letnem času?

c) Katere zdravstvene težave se pojavijo, ko se okužimo s salmonelo?

č) Napiši ime jedi, ki se pripravlja s surovimi jajci.

d) Kaj bo treba storiti, ko bo restavracija zaprta?

Skupaj ugotovite, zakaj je v javnih kuhinjah higiena zelo pomembna.

57

2 O prehrani

2.12 Shranjevanje živil in jedi

Nekatere vrste živil in jedi

se lahko hitro pokvarijo

Nekatere vrste živil in jedi se hitro pokvarijo. Nanje najbolj

kvarno vplivajo toplota, vlaga in svetloba. Zato jih največkrat

shranimo v hladen, suh in temen prostor.

Če imamo suho in

hladno klet, lahko

v njej shranimo

krompir, sadje in

zelenjavo. Živilom,

shranjenim čez

zimo, rečemo

ozimnica.

V kuhinjsko omaro lahko spravimo

živila, ki se ne kvarijo hitro (testenine,

riž, moko, začimbe, sol in sladkor).

To so živila, ki vsebujejo malo vode.

Pomembno je, da je prostor, v katerem

so shranjena, suh in temen.

Živila lahko zamrznemo v

zamrzovalniku, če jih želimo

shraniti za dalj časa.

Živila lahko ostanejo užitna več dni, če jih hranimo v hladilniku.

To velja za meso, mleko, mlečne izdelke, sadje, zelenjavo itd.

Kako lahko živila in hrano ohranimo

Če živila in hrano pravilno shranimo ali konzerviramo, jim

podaljšamo čas uporabe. V mlekarni na primer mleko konzervirajo

tako, da ga segrejejo do 100 stopinj Celzija (°C). Ta postopek

imenujemo pasterizacija. Pri tem postopku se v mleku ohrani še

nekaj mikroorganizmov. Pasterizirano mleko je uporabno več dni.

Če mleko zavrejo (nad 100 °C), pa je uporabno nekaj mesecev. Ta

postopek imenujemo sterilizacija. Pri tem postopku se v mleku

uničijo vsi mikroorganizmi. V obeh primerih pride mleko v trgovine

v zaprti embalaži. Ker do njega ne more priti zrak, se bakterije ne

morejo razmnoževati.

58

2 O prehrani

Tudi z zamrzovanjem živilom podaljšamo obstojnost,

ohranimo njihove hranilne snovi in preprečimo

razmnoževanje mikroorganizmov. Odtaljena živila

porabimo takoj, saj jih ne smemo ponovno zamrzovati.

Hrana, v kateri je malo vode, se kvari počasneje, zato

izdelovalci nekatera živila posušijo. V trgovinah dobimo

posušene gobe, ribe, suho sadje in suhe mesne izdelke.

Da se živila ne bi prehitro pokvarila, jim izdelovalci včasih

dodajo naravne ali umetne dodatke, ki jih imenujemo

konzervansi. To mora biti napisano na embalaži.

Nekateri ljudje sami konzervirajo živila.

Kuhajo kompot in marmelado. Kisle

kumarice vložijo v kis, olive v slano vodo,

suhe paradižnike pa v oljčno olje. To so

naravni konzervansi.

27.

Kam bi bilo treba shraniti živila, ki jih vidiš na fotografijah? Naredi kljukico

( ) v ustreznem stolpcu. Za vsako živilo lahko narediš več kljukic.

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

sladoled

Klet

torta

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

fižol

Hladilnik

Zamrzovalnik

Klet

korenje

Hladilnik

Zamrzovalnik

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

meso

Klet

hrenovke

Klet

59

2 O prehrani

Živilo

Živilo

Omara

Omara

GOVEJI

GOLAŽ

Hladilnik

Zamrzovalnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

goveji golaž

Klet

mleko

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

zelenjava

Klet

piščančja bedra

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

krompir

Klet

jajca

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

ribe

Klet

ananas

Klet

Živilo

Živilo

Omara

Omara

Hladilnik

Hladilnik

Zamrzovalnik

Zamrzovalnik

Klet

sir

Klet

jušni koncentrat

S sošolci in sošolkami uskladite

svoje rešitve.

60

2 O prehrani

28.

Pri mnogih vrstah živil lahko izbiramo, kako jih bomo konzervirali. Napiši, kako jim lahko

podaljšamo obstojnost. Možnih je več odgovorov. Oglej si primer.

Živilo

Načini shranjevanja

Živilo

Načini shranjevanja

zelje

zamrzovanje, kisanje

marelice

mleko

kumarice

oluščen

gobe

fižol

moka

jabolka

ribe

meso

jogurt

olive

paradižnik

29.

V oddelčni skupnosti primerjajte svoje

odgovore in jih utemeljite.

a) Spodaj so tri fotografije različnih vrst mleka. Razvrsti jih tako, da napišeš 1 pod mleko,

ki je najmanj obstojno, 2 pod mleko, ki je obstojno krajši čas, in 3 pod tisto, ki je

obstojno najdlje.

TRAJNO

MLEKO

MLEKO

Trajno sterilizirano mleko Surovo mleko Sveže pasterizirano mleko

b) Pojasni, zakaj je mleko, ki si ga označil/-a s 3, najdlje obstojno.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, katero mleko je najbolj zdravo zaužiti.

61

2 O prehrani

2.13 Preden začnemo kuhati ...

Režemo, sekljamo, strgamo,

lupimo, ribamo ...

Če ne znamo skuhati jedi, poiščemo in preberemo

kuharski recept. Nato živila pripravimo, na primer

očistimo, operemo, odstranimo neuporabne dele,

narežemo na manjše kose, gnetemo, razvaljamo ali kaj

podobnega. Pri pripravi jedi se približno takole držimo

postopka:

1. Najprej pripravimo delovni prostor v kuhinji.

2. Umijemo si roke, nadenemo predpasnik in

pripravimo papirnate brisače ali kuhinjske krpe.

Nož vlečemo v smeri puščice,

da odstranimo luske.

3. Pripravimo pripomočke, električne naprave in

posodo, ki jih bomo potrebovali.

4. Na embalaži preberemo navodila za uporabo.

Preverimo rok trajanja.

5. Živila pripravimo za nadaljnjo obdelavo: zelenjavo

operemo pod hladno vodo, nekatera živila

olupimo, druga pa razrežemo na koščke, ostrgamo,

naribamo, zmeljemo ali sesekljamo.

Najprej prerežemo trebuh.

6. Nekatera živila (na primer moko) stehtamo. V

merilni posodi izmerimo tekočino.

7. Sproti pospravljamo uporabljeno posodo in druge

kuhinjske pripomočke. Ločeno odstranjujemo

ostanke živil v koš za smeti.

8. Živila toplotno obdelamo.

9. Nato hrano postrežemo.

10. Po jedi pospravimo mizo in počistimo kuhinjo.

Nato odstranimo drobovje

(jetra, pljuča in drugo).

Na fotografijah vidimo,

kako pripravimo ribo,

preden jo operemo in

spečemo ali skuhamo.

62

2 O prehrani

Pred uporabo živila operemo.

Tako olupimo, narežemo

in sesekljamo čebulo.

Kumare narežemo na

tanke kolobarčke.

Paradižnik lahko narežemo tako, da ima okrasno obliko.

S strganjem skorje

odstranimo ostanke prsti.

Maslo lahko nastrgamo

v majhne zvitke.

63

Testeninam lahko

dodamo nariban trdi sir.

2 O prehrani

30.

Če neko jed prvič pripravljamo, najprej natančno preberemo recept. Potem pripravimo

vse, kar bomo potrebovali. Katere pripomočke in opremo bi potrebovali, če bi želeli

pripraviti jed po spodnjem receptu za bograč? Obkroži samo tisto, kar bi potrebovali.

BOGRAČ

Recept

Sestavine:

• 750 g čebule,

• 100 g slanine,

• 1 žlica sončničnega olja,

• 350 g govedine,

• 350 g svinjine,

• 50 g mlete rdeče paprike,

• 50 g paradižnikove mezge,

• lovorov list,

• kuhinjska sol in poper,

• 500 g krompirja,

• 4 stroki česna,

• pol žlice kumine.

Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo.

Nato na drobno nasekljamo še česen in

slanino. Na vročem olju prepražimo čebulo

in slanino. Svinjsko in goveje meso narežemo

na koščke in ga dodamo v lonec. Vse dobro

prepražimo. Nato dodamo mleto rdečo

papriko, paradižnikovo mezgo in lovorov list ter

prilijemo vodo, solimo in popramo. Kuhamo še

približno 40 minut.

Pred koncem kuhanja dodamo še olupljen in

na kocke narezan krompir, kumino in nasekljan

česen. Kuhamo še toliko časa, da se krompir

skuha.

Primerjajte rešitve.

64

2 O prehrani

31.

Spodnje fotografije prikazujejo različne načine mehanske priprave živil. Pod vsako

fotografijo napiši, kateri način priprave živil prikazuje in ime živila, ki ga lahko

pripravljamo na tak način.

Način:

Način:

Način:

Živilo:

Živilo:

Živilo:

Način:

Način:

Način:

Živilo:

Živilo:

Živilo:

Način:

Način:

Način:

Živilo:

Živilo:

Živilo:

V oddelčni skupnosti primerjajte svoje odgovore in jih po potrebi popravite.

65

2 O prehrani

2.14 Pripomočki in aparati za

pripravo ter obdelavo živil

32.

Za toplotno obdelavo živil uporabljamo različno posodo. Pri jedi uporabljamo servirno

posodo, jedilni pribor in kozarce.

a) Posode so namenjene predvsem toplotni obdelavi živil. Razlikujejo se po obliki,

velikosti, materialu in barvi. Spodaj na fotografijah so osnovne oblike posode: lonec,

kozica, ponev, pekač in cedilo. K nekaterim posodam sodi tudi pokrovka. Poveži

fotografije posod z ustreznim poimenovanjem.

kozica

vok

ponev

lonec

cedilo

pokrovka

66

2 O prehrani

b) Brez kuhinjskih pripomočkov ne moremo pripraviti in skuhati živil. Kuhinjski

pripomočki so kuhalnica, zajemalka, metlica za stepanje, drobilec za orehe, lupilnik

krompirja, prijemalka, tlačilka za krompir, kladivo za meso, kuhinjska obračalka, zajemalka

za špagete, čopič, nož, valjar, odpirač za steklenice itd.

Na fotografiji obkroži pripomočke, ki so zgoraj napisani ležeče.

c) Žlica, vilice in nož so osnovni deli jedilnega pribora, ki ga uporabljamo pri jedi. Jedilni

pribori se razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelani, obliki in barvi. Na črte napiši,

čemu je namenjen posamezni pribor na fotografiji.

67

2 O prehrani

č) Servirno posodo uporabljamo, ko postrežemo jedi. Narejena je iz različnih

materialov in je pestrih oblik ter barv. Običajno postrežemo v globokem krožniku

juho, enolončnico ali špagete. V plitvem krožniku postrežemo glavno jed, lahko pa

tudi narezek. Kot zelenjavno prilogo ponudimo solato v skledi. Desertni krožnik je za

sladico, sadje ali sir.

Napiši še dva dela servirne posode, ki ju ni na fotografiji zgoraj.

d) Vodo, sok, pivo, vino, peneče vino in žgane pijače na primer po pravilih postrežemo v

različnih kozarcih.

1 2 3 4 5

Napiši številko kozarca, ki ga moraš po pravilu uporabiti, ko piješ vodo ali sok.

Razmisli, kaj lahko še postrežemo v kozarcu razen pijače.

68

2 O prehrani

33.

Z malimi in velikimi gospodinjskimi aparati si pomagamo pri delu v kuhinji.

a) Pri pripravi in kuhanju živil uporabljamo male kuhinjske aparate. K spodnjim fotografijam

napiši številko, ki je pred ustreznim opisom malega gospodinjskega aparata.

1. V grelniku vodo grejemo.

2. V mikrovalovni pečici živila in jedi pogrevamo, odtajamo, kuhamo, pečemo.

3. S paličnim mešalnikom živila mešamo in sekljamo.

4. V opekaču opečemo tople sendviče, spečemo pa lahko še marsikaj drugega.

5. V multipraktiku ali kuhinjskem robotu mešamo, sekljamo, gnetemo, režemo, drobimo

in ribamo živila.

6. Z ročnim mešalnikom živila mešamo in gnetemo.

69

2 O prehrani

b) Hladilnik, štedilnik, pečica in pomivalni stroj so veliki gospodinjski aparati, ki

gospodinjcem in gospodinjam olajšajo delo. S črto poveži spodnje fotografije z

ustreznim opisom velikega gospodinjskega aparata.

►►

Na električnem štedilniku,

štedilniku na plin in štedilniku

s steklokeramično ploščo

kuhamo.

►►

V pomivalnem koritu lahko

pomivamo posodo, umivamo

sadje in zelenjavo.

►►

V pečici pečemo različne jedi.

►►

Napa nad štedilnikom odvaja

soparo in prečisti zrak.

►►

V hladilniku hranimo živila,

jedi in pijačo.

►►

V pomivalnem stroju

operemo posodo, servirno

posodo, pribor in kuhinjske

pripomočke.

►►

V zamrzovalniku hranimo

živila in jedi.

V oddelčni skupnosti se

pogovorite, katero vrsto

energije so za kuhanje

uporabljale vaše prababice.

70

2 O prehrani

2.15 Toplotna obdelava živil

Kaj je toplotna obdelava

Pri nekaterih živilih lahko izbiramo – jemo jih lahko surova ali

toplotno obdelana. Mnoga živila bi težko prebavili, če jih ne

bi prej skuhali, spekli ali kako drugače toplotno obdelali. Pri

toplotni obdelavi se živila zmehčajo, dobijo prijeten vonj in

okus. Če so v živilu škodljive bakterije, jih vročina uniči. Trdne

maščobe se pri segrevanju raztopijo.

Žal pa lahko vročina uniči minerale in vitamine v hrani. Zato

moramo vedeti, katero vrsto toplotne obdelave je najbolje

izbrati za neko živilo.

pokrovka

brokoli

Živila dušimo

Če pravimo, da neko živilo dušimo,

pomeni, da ga segrevamo v pokriti

posodi. V posodo ne dodamo vode,

lahko pa dodamo malo maščobe.

Iz živila se zaradi toplote izcedi sok,

v katerem se živilo duši. Dušimo

zelenjavo (cvetačo, kumarice, bučke

itd.), sadje (jabolka), nekatere vrste

mesa (perutnino). Ker pri dušenju

temperature niso zelo visoke,

jed ohrani veliko vitaminov in

mineralov.

pokrovka

meso

Kuhanje v navadnem

loncu

Testenine, ješprenj, kaše,

krompirjeve svaljke,

cmoke, riž in nekatera

druga živila najpogosteje

kuhamo v veliki količini

vode. Če želimo ohraniti

v zelenjavi čim več

vitaminov in mineralov,

jo kuhamo v majhni

količini vode. V majhni

količini vode kuhamo

tudi klobase in hrenovke.

pokrov

fižol

varnostni

ventil

Kuhanje v loncu na pritisk

Poseben način kuhanja je kuhanje v loncu na pritisk. Tak

lonec ima pokrov, ki ga nepredušno zapre. V njem nastaneta

para in visok pritisk. Zaradi tega se na primer goveja juha,

golaž, enolončnice, fižol hitreje skuhajo kot v navadni posodi.

Prihranimo tudi čas in energijo.

Pomembno opozorilo: dokler je pritisk v loncu, ne smemo

odpreti pokrova. Varnostni ventil je treba redno čistiti.

71

2 O prehrani

pokrovka

zgornja

posoda

odprtine

v zgornji

posodi

spodnja

posoda

cvetača

Voda, ki jo

segrevamo,

da nastane

para.

Živila soparimo

Za toplotno obdelavo živil lahko uporabljamo

tudi soparnik, v katerem soparimo zelenjavo,

sadje, riž itd. Posoda je dvojna. V spodnji

posodi je voda, ki zavre in se upari. Sopara

skozi odprtine prehaja v zgornjo posodo, v

kateri se soparijo živila. Zgornja posoda je

pokrita s pokrovko. Soparjenje je primerno

zlasti za zelenjavo in sadje, ker tako obdržita

večino mineralov in vitaminov.

Živila cvremo

Ko živila cvremo, damo v posodo veliko maščobe. Živila

potem plavajo v segreti maščobi. Tako lahko pripravimo

ocvrte zrezke, sir, krofe itd.

Pogosto uživanje ocvrtih jedi ni priporočljivo.

ocvrti

krompirček

meso

Živila pečemo

Živila lahko pečemo v posodi,

v kateri je maščoba. Pečemo

meso, divjačino, perutnino,

ribe, klobase, zelenjavo,

krompir, jajca, omlete in drugo.

Hrano lahko pečemo tudi v

pečici ali na žaru.

Živila pražimo

Živila v posodi lahko

pražimo brez maščobe

in z maščobo. Pražimo

zelenjavo za juho, čebulo

za golaž, drobtine,

ovsene kosmiče, jedrca,

sladkor, surovo kavo itd.

Toplotna obdelava živil v

mikrovalovni pečici

V mikrovalovni pečici lahko

pogrejemo ohlajene jedi in

odtajamo zamrznjena živila. V

njej lahko tudi skuhamo juho,

enolončnico, riž, zelenjavo,

spečemo piščanca itd.

72

2 O prehrani

34.

Pri mnogih vrstah živil lahko izbiramo, kako jih bomo toplotno obdelali. Ob imenu živila

podčrtaj ustrezne izraze za možne načine toplotne obdelave. Možnih je več odgovorov.

• kuhanje v navadnem loncu


• kuhanje v loncu na pritisk


• pečenje

• pečenje

• cvrtje

• cvrtje

Paradižnik

• soparjenje

Krompir

• soparjenje

• pečenje na žaru


• segrevanje v mikrovalovni pečici


• dušenje

• dušenje

• praženje

• praženje





• pečenje

• pečenje

• cvrtje

• cvrtje

Testenine

• soparjenje

Sir

• soparjenje





• dušenje

• dušenje

• praženje

• praženje





• pečenje

• pečenje

• cvrtje

• cvrtje

Perutnina

• soparjenje

Riba

• soparjenje





• dušenje

• dušenje

• praženje

• praženje

Skupaj s sošolci in sošolkami primerjajte rešitve in ugotovite

priporočljive načine toplotne obdelave za posamezno živilo.

73

2 O prehrani

2.16 Dodatki jedem

Jedi lahko začinimo

Začimbe (snovi, ki dajejo jedem ostrejši okus) in

dišavnice (rastline, bogate z dišavami) so nepogrešljiv

dodatek pri pripravi jedi. Izboljšajo okus, spodbujajo

apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Za zelišča in

začimbe uporabljamo plodove, semena, cvetove, listje,

lubje, korenine različnih rastlin itd. Nekaterim jedem

lahko dodamo tudi gobe.

Poznamo morsko in kameno

kuhinjsko sol. Skoraj vsako

jed solimo. V kuhinjski soli so

snovi, ki jih naše telo potrebuje,

na primer jod. Na dan lahko

zaužijemo največ 3–6 g soli.

Nekaj vrst zelišč ali začimb

Del rastline, ki ga

uporabimo

Kje jih lahko uporabimo

peteršilj listi, vejice, korenina Za zelenjavne jedi, gobe, krompir,

juhe, enolončnice, omake, zeliščno

maslo, ribe, mesne jedi.

česen stroki Za mesne, zelenjavne, gobje in ribje

jedi, juhe in omake, enolončnice,

različne solate in klobase.

poper: črni, zeleni, beli seme Kot dodatek juham in prikuham,

mesu, ribam.

cimet lubje Za sladke in sadne jedi, kompote,

cmoke, kuhano vino, vročo

čokolado, zavitke in božično pecivo.

bazilika

sveži in posušeni

listi

Za testenine s paradižnikovo

omako, zelenjavne jedi, sveže solate,

zeliščne namaze in omake.

74

2 O prehrani

čili plod Je sestavina vseh pekočih začimbnih

omak. V jedi ga dodamo zelo malo.

rožmarin listi, vejice Za pice, paradižnikove juhe, omake,

ribe, pečeno meso, jagnjetino,

svinjino in perutnino.

35.

Na fotografijah so različne jedi. Katere začimbe ali zelišča bi ti pri kuhanju dodal/-a tem

jedem? Izbiraj med spodaj navedenimi in jih napiši k jedi.

• kuhinjska sol

• črni poper

• žafran

• brinove jagode

• origano

• bazilika

• lovor

• mleta paprika

• drobnjak

• koper

• majaron

• pehtran

• peteršilj

• rožmarin

• šetraj

• timijan

• zelena

• žajbelj

• ingver

• česen

Jota

Rižota z mesom

Zelenjavna juha

Makaroni s paradižnikovo omako

V oddelčni skupnosti predstavite, katere začimbe ali zelišča bi dodali zgornjim jedem.

75

2 O prehrani

Drugi dodatki jedem

Z dodatki izdelovalci živilom izboljšajo okus, polepšajo barvo,

podaljšajo trajnost itd. Poznamo naravne in umetne dodatke.

Umetni dodatki so označeni s črko E in številko ali z imenom.

►►

Stevija je rastlina in naravno sladilo. Izvlečke iz stevijinega lista

dobimo v obliki prahu, koncentrata ali tablet.

►►

Poznamo več vrst umetnih sladil. Eno izmed njih je aspartam,

ki lahko povzroča alergijo, zato ni priporočljiv.

►►

Glutaminat je ojačevalec okusa, dodatek, ki izboljša okus

živila.

►►

V živila, ki vsebujejo veliko maščobe, dodajo snovi, ki

preprečijo, da bi maščoba postala žarka.

Dodatki živilom, ki bi lahko škodovali zdravju ljudi, so prepovedani.

Videz, vonj in okus jedi

►►

V tovarnah, kjer izdelujejo živila, ponekod živilom dodajajo

naravna in umetna barvila, ker vedo, da je kupcu videz živila

pomemben.

►►

S pravilno pripravo in obdelavo živilo po toplotni obdelavi

ostane primerno čvrsto, sočno in ohrani svojo obliko. Rečemo,

da je živilo obdržalo svojo konsistenco.

►►

Izbor jedi po naši želji, način okrasitve jedi na krožniku in vonj

nam ustvarijo apetit.

►►

Če živila preveč zapečemo ali skuhamo,

izgubijo svoj vonj, okus in barvo.

stevija

76

2 O prehrani

2.17 Pogrinjek in bonton

Pogrinjek

Pogrinjek je vse, kar na mizi pripravimo, preden postrežemo hrano. Jed nam bolj tekne,

če je pogrinjek lepo pripravljen. Ko pripravljaš pogrinjek, moraš upoštevati nekaj pravil:

►►

Preden začneš pripravo, se seznani z

menijem. Meni (tudi menu) je seznam

jedi in pijače za obrok. V restavracijah

pa je seznam jedi in pijače, ki jih nudijo

gostom.

►►

V mislih imej priložnost, za katero

pripravljaš pogrinjek (rojstni dan, novo

leto, božič …).

►►

Mizo pokrij s prtom ali pripravi jedilno

podlogo.

►►

Za pripravo pogrinjka za eno osebo

potrebuješ na mizi 80 cm prostora.

►►

Jedilni pribor postaviš levo in desno

od krožnika ter nad njim. Vilice levo od

krožnika. Žlico in nož desno od krožnika.

►►

Ko ob krožnike postavljaš pribor, postaviš

na zunanjo stran tisto, kar bomo najprej

uporabili.

►►

Rezilo noža mora biti obrnjeno proti

krožniku.

►►

Kozarce postaviš desno nad krožnike.

►►

Na koncu še polepšaj mizo, na primer s

šopkom cvetja, svečami ali novoletnimi

okraski.

Jedi pred gosta postrežemo z njegove desne strani.

Na koncu obroka z desne tudi pospravimo krožnike in pribor.

36.

Spodaj napiši, kako se imenujejo na fotografiji s številko označeni deli pogrinjka.

2

1.

5

2.

3.

4

1

80 cm

3

4.

5.

77

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj

smo pod fotografijo napisali 80 cm.

2 O prehrani

37.

Fotografija kaže, kako lahko iz prtička izdelaš okrasek, s katerim popestriš pogrinjek.

Zloži papirni serviet tako, kot kaže fotografija.

Zložene serviete postavite na klop in si jih oglejte.

Bonton

Pri mizi se ravnamo po pravilih lepega vedenja, ki jih imenujemo

bonton. Med obrokom na primer ne prevračamo krožnikov in

kozarcev ter se ne igramo z jedilnim priborom. Ne pogovarjamo

se s polnimi usti. Druge moti, če pri jedi srkamo juho ali s sapo

hladimo jed, beremo knjigo ali pišemo domačo nalogo. Med

obrokom tudi ne uporabljamo pametnega telefona ali računalnika.

Med jedjo takole odložimo vilice

in nož na krožnik. To pomeni, da

še nismo nehali jesti.

Tako odložene vilice in nož

pomenijo, da smo nehali jesti.

78

2 O prehrani

2.18 Skuhaj si sam/-a

Palačinke s skuto

Vsaka slovenska gospodinja ali

gospodinjec ima malo drugačen recept

za palačinke s skuto. Naš je takšen:

Sestavine za testo:

• 1 jajce,

• 500 ml polnomastnega kravjega mleka,

• 30 dag pirine moke,

• kuhinjska sol,

• sladkor,

• olje.

Sestavine za nadev:

• 500 g polnomastne skute,

• vanilin sladkor,

• sladkor,

• limonova lupina,

• 3 jajca,

• lonček kisle smetane,

• maslo.

Postopek

V skledo stresemo moko. Dodamo sol

in sladkor ter dobro premešamo. Nato

ubijemo jajce ter prilijemo mleko in žlico olja.

Sestavine v skledi mešamo z mešalnikom ali

ročno metlico tako dolgo, da dobimo gladko

in gosto zmes brez grudic.

V ponev vlijemo olje in ga segrejemo.

Odvečno olje odstranimo. Nato v ponev

vlijemo pol zajemalke mase in popečemo na

obeh straneh.

Nadev

Sladko smetano zmešamo s sladkorjem

tako, da se sladkor stopi. Nato jo stepemo in

dodamo skuto, kislo smetano, sir ter vanilin

sladkor in vse ročno zmešamo. Dodamo še

tri stepena jajca. Vse skupaj počasi na rahlo

premešamo.

Na pečene palačinke namažemo nadev, jih

zvijemo ter položimo v namaščen pekač z

maslom. Ko zložimo nadevane palačinke

v pekač, jih polijemo z ostankom nadeva.

Pečico segrejemo na 170 °C ter palačinke

pečemo 25 minut, da porjavijo.

Palačinke postrežemo s hladnim

nesladkanim kompotom.

79

2 O prehrani

Kompot iz suhega sadja

Sestavine:

1/2 kg mešanega suhega sadja

(slive, jabolka, hruške).

Postopek

Suho sadje operemo in en dan pred

kuhanjem namočimo v en liter vode.

Namočeno sadje skuhamo. Po želji kompot

tudi začinimo, na primer s cimetom ali

nageljnovimi žbicami. Kompot ohladimo in

ga postrežemo.

Pica

Na slovensko kuhinjo so vplivale tudi

jedi iz sosednjih dežel. Ena takšnih jedi

je pica.

Sestavine:

• 2 dag kvasa,

• 2 dl mlačne vode ali mleka,

• 1 žlička sladkorja,

• 35 dag moke,

• 1 žlička olja,

• 1 žlička kuhinjske soli,

• paradižnikova mezga,

• nadev po okusu: šunka, sir ...

Postopek

Najprej vzamemo lonček, vanj zdrobimo

kvas in vodo. Tako zmešan kvas postavimo

na toplo, da vzhaja pol ure. Nato zgnetemo

moko, kvasec (kvas, zmešan z vodo), ki smo

ga pripravili, ter sol in olje. Tako pripravljeno

testo dobro pregnetemo, da postane

mehko in elastično. Nato ga pustimo na

toplem in v zatišju vzhajati toliko časa, da

se prostornina podvoji. Vzhajano testo še

malo zgnetemo in ga položimo v pomaščen

pekač. Testo premažemo z oljem, prelijemo s

paradižnikovo mezgo in obložimo po okusu.

V pečici pečemo približno 20 minut na 220 °C.

Pico razrežemo in jo postrežemo z

nesladkanim čajem.

80

2 O prehrani

Čaj

Vrečko čaja želene vrste postavimo v skodelico in jo prelijemo

z vrelo vodo. Skodelico pokrijemo in jo pustimo stati toliko

časa, kot piše v navodilih. Nato odstranimo vrečko s čajem.

Nesladkan čaj lahko postrežemo vroč ali hladen.

Preprost recept za domače kekse

Sestavine:

• 1/2 kg moke,

• 1 pecilni prašek,

• 1 vanilin sladkor,

Postopek

• 2 jajci,

V skledi vse navedene sestavine zmešamo in zgnetemo

• 4 žlice sladkorja,

v testo. Pomokamo delovno površino in razvaljamo

testo približno na debelino 3 mm. Z modelčki izrežemo

• 3 žlice sladke smetane,

piškote. Dno pekača prekrijemo s papirjem za peko in

• 250 g masla,

nanj položimo piškote. Pečemo jih pri 180 °C približno

• ščepec kuhinjske soli,

sedem minut, da dobijo zlatorumeno barvo.

• papir za peko.

Piškote ponudimo skupaj z nesladkanim čajem.

81

2 O prehrani

Potica

Za orehovo potico, ki je izvirno slovensko

pecivo, ima skoraj vsaka slovenska

gospodinja ali gospodinjec »svoj« recept.

Vendar so si med seboj precej podobni.

Tu je eden izmed njih:

Sestavine za testo:

• 50 dag moke (tip 500),

• 7 dag masla,

• 2 dl mleka,

• 2 rumenjaka,

• 5 dag sladkorja,

• žlica ruma,

• kuhinjska sol,

• maslo in drobtine za mazanje modla,

• beljak za mazanje,

• sladkor v prahu.

Sestavine za kvasec:

• 2,5 dag kvasa,

• 2 žlici mleka,

• 1 žlička sladkorja.

Sestavine za nadev:

• 2 dl mleka,

• 4 dag masla,

• 8 dag sladkorja,

• 40 dag zmletih orehov,

• cimet,

• vanilin sladkor,

• 6 dag medu,

• 2 beljaka,

• 2 žlici ruma.

Postopek

Moko stresemo v skledo, jo pokrijemo in

postavimo na toplo. Nato vzamemo lonček,

vanj zdrobimo kvas in mu prilijemo dve žlici

mlačnega mleka, dodamo žličko sladkorja in

zmešamo. Tako zmešan kvas postavimo na

toplo, da vzhaja.

Vzhajan kvas stresemo v na sobno

temperaturo ogreto moko v skledi. Posebej

raztopimo maslo, ga zalijemo z mlačnim

mlekom ter dodamo rumenjaka, sol in rum.

To vlijemo v skledo k moki in stepamo,

da postane testo gladko in se lepo loči od

sklede. Testo pokrijemo in ga damo na toplo,

da vzhaja. Narasti mora vsaj za enkratno

količino.

Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev.

Mleku dodamo maslo, polovico sladkorja in

zavremo. S tem poparimo orehe. Dodamo

začimbe. Ohlajenemu nadevu primešamo še

sneg s preostalo polovico sladkorja.

Ko testo naraste, ga razvaljamo za prst

na debelo v pravokotno obliko. Nadev

enakomerno razmažemo po testu. Testo

zavijemo in ga postavimo v namaščen in z

drobtinami potresen model. Potico z iglo

nekajkrat prebodemo in postavimo na

toplo, da nekaj časa vzhaja. Vzhajano potico

premažemo s stepenim beljakom in jo damo

v pečico, segreto na 200 °C. Ko potica v pečici

zarumeni, znižamo temperaturo na 180 °C.

Pečemo približno eno uro. Ko je pečena, jo

takoj zvrnemo iz modla in pokrijemo, da se

počasi ohladi. Ohlajeno potico potresemo s

sladkorjem v prahu.

82

2 O prehrani

2.19 OCENJEVALNI LISTI

OCENJEVALNI LIST 1

Priprava jedi – opis in ocena

Ime jedi:

Sestavine:

Uporabljeni posoda in pripomočki:

Opiši postopek priprave jedi.

Koliko časa je trajala toplotna obdelava pri pripravi te jedi?

83

2 O prehrani

Koliko časa ste potrebovali, da ste pripravili jed od začetka do konca?

Nariši pogrinjek za to jed ali prilepi fotografijo.

Oceni, kako vam je uspela priprava te jedi.

84

2 O prehrani

OCENJEVALNI LIST 2


Ime jedi:

Sestavine:





85

2 O prehrani



86

2 O prehrani

OCENJEVALNI LIST 3


Ime jedi:

Sestavine:





87

2 O prehrani



88

2 O prehrani

OCENJEVALNI LIST 4


Ime jedi:

Sestavine:





89

2 O prehrani



90

BELEŽKA

91

BELEŽKA

92

BELEŽKA

93

BELEŽKA

94

BELEŽKA

95

GOSPODINJSTVO ZA ŠESTŠOLCE

Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovnošolskega izobraževanja

Uredik: Iztok Hafner

Avtorji: Iztok Hafner, Manja Hafner Verbič, Andreja Širca Čampa, dr. Maja Zupančič

Strokovni pregled besedila O prehrani je opravila Milena Suwa Stanojević.

Lektoriranje: Mojca Pipan

Izdala: i2 družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana

Spletna stran: http://www.i2-lj.si

E-naslov: info@i2-lj.si

Za založbo: Manja Hafner Verbič

je zaščitena blagovna znamka.

Oblikovanje: Nuša Stanojević Suwa

Fotografije na naslovnici: [arinahabich, gstockstudio, monticello, Dmitrii Sihoronosov,] © 123RF.com

Fotografije in ilustracije:

[5second, anitasstudio, anmbph, Annete, Zlatko Antic, antos777, Evgeny Atamanenko, Marilyn Barbone, belchonock,

Aleksandr Belugin, benedektibor, Peter Botond, Oksana Bratanova, Boris Bulychev, captainimages, costasz, Paul Cowan, Jacek

Chabraszewski, Mohammed Anwarul Kabir Choudhury, Steven Corton, Paul Cowan, dionisvera, Miroslawa Drozdowski, dvarg,

Erich Eggimann, Ella, Andrey Eremin, Dionisio Dias Filho, Iakov Filimonov, filmfoto, frannyanne, gavran333, Yana Gayvoronskaya,

givaga, gresei, Jean-Marie Guyon, Steven Heap, heinteh, anton ignatenco, Sarote Impheng, indigolotos, Jessmine, Brian Kinney,

Worawit Kledkaewjinda, Sergey Kolesnikov, Sergii Koval, Katerina Kovaleva, Evgenia Kotozhekova, Nataliia Kravchuk, Anna

Kucherova, Heinz Leitner, Ekaterina Lin, Pavel Losevsky, Robyn Mackenzie, macrovector, magraphics, Pavel Maliugin, Angel Luis

Simon Martin, Pavel Mastepanov, Wansupa Mukdakan, natika, Thanakrit Nathason, Viacheslav Nikolaienko, nito500, Jacek Nowak,

Montian Noowong, Adrian Nuez Gonzalez, Tyler Olson, oticki, Baiba Opule, Piotr Pawinski, Nipaporn Panyacharoen, Dmytro

Pauk, photka, Olga Popova, Vassiliy Prikhodko, Anton Prohorov, Sergejs Rahunoks, Alexander Raths, riearl, Roman Samokhin,

Andriy Sarymsakov, satina, sauletas, Alfio Scisetti, sedneva, serezniy, Mykhailo Shcherbyna, Ilya Shapovalov, siraphol, smileus,

sonjachnyi, splinex, Viroj Suttisima, Diana Taliun, Anton Starikov, stylephotographs, Igor Tarasyuk, serezniy, sergio_ksv, tan4ikk,

Sergii Telesh, Oksana Tkachuk, tobi, George Tsartsianidis, Martina Vaculikova, vectorpouch, svetlana yefimkina, ClaudioVentrella,

visionsi, Vitalina Rybakova, yasonya vasonya, Valentyn Volkov, Mariia Voloshina, Maryna Voronova, vvoennyy, Tadeusz Wejkszo,

Pauliene Wessel, Richard Whitcombe, Ivonne Wierink, Patrik Winbjörk, yasonya, Cathy Yeulet, Arina Zaiachin, Igor Zakharevich,

Evgeniy Zakharov, Sergey Zavalnyuk, Arman Zhenikeyev, zoomteam, Dragan Živković] © 123RF.com, Eleassar/Wikimedia

Commons, Gorenje d. d./arhiv, Iztok Hafner, iStock.com/[Cybernesco, eraction, eraxion, Juanmonino, Lietuvis, luchschen,

stanisalff], Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano/arhiv, Janez-Pukšič, Nuša Stanojević Suwa, Damijan Stepančič,

Bojan Velikonja

TISK:

Grafika Soča d.o.o.

Natisnjeno v 500 izvodih.

Prva izdaja. Prvi natis.

Vse pravice pridržane.

Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršna koli druga uporaba

tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem ali shranitvijo s

pomočjo informacijske tehnologije. Tako ravnanje predstavlja kršitev avtorskih pravic.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

64(075.2)(076.1)

GOSPODINJSTVO za šestošolce. Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovnošolskega

izobraževanja / [avtorji Iztok Hafner ... [et al.] ; uredil Iztok Hafner ; fotografije in ilustracije

5second ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2, 2020. - (Planet znanja)

ISBN 978-961-7038-16-3

1. Hafner, Iztok, 1949-

COBISS.SI-ID 303895808

Gospodinjstvo 6, SDZ, 2020

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?