20210107 - TP NSi 1

PREGLED SPOROČIL ZA JAVNOST NSi
v TEDNU od 1. 1. do 7. 1. 2021
6. 1. 2021 - MATEJ TONIN: GOSPODARSTVO MORAMO PRIPRAVITI NA NOV ZAGON
»Naš odziv na epidemijo v prihodnjih mesecih bo ključen in bo odločal o tem, kako globoke posledice
bo epidemija pustila na naših življenjih, gospodarstvu, naših medsebojnih odnosih. NSi bo storila vse,
da bo Slovenija iz epidemije izšla na strani zmagovalcev. V Sloveniji želimo izboljšati poslovno okolje,
kar bo pripomoglo k lažjemu in bolj gladkemu izhodu iz krize ter vsem zagotoviti dostopno javno
zdravstvo,« je na novinarski konferenci povedal Matej Tonin.
Naš skupni izziv mora biti izboljšano podjetniško okolje
Poudaril je, da je cilj Nove Slovenije delujoče gospodarstvo. »Z ukrepi PKP smo nudili pomoč
gospodarstvu v najtežjih trenutkih. Sedaj mora biti naš skupni izziv, da v Sloveniji izboljšamo
podjetniško okolje: da se bo splačalo delati, da bodo mladi in vsi Slovenci doma lahko razvili svoje
potenciale in talente. Nesprejemljivo je, da mlade v tujini cenijo, doma pa ne dobijo svoje priložnosti.
Leta 2019 se je iz Slovenije v tujino izselilo kar 15.160 prebivalcev, samo lani pa skoraj 4.000 mladih,«
je dejal Matej Tonin.
Ključen izziv v teh dneh predstavlja tudi dvig minimalne plače. »Številne delodajalske organizacije
svarijo pred hudimi posledicami njenega dviga: številna podjetja razmišljajo o odpuščanjih in selitvi
proizvodnje v tujino. V NSi smo prepričani, da se mora delo splačati. Država si mora od našega dela
vzeti manj. Tisti, ki dela, ne more biti reven. Zato bomo predlagali, da se v višini dviga minimalne plače
razbremeni vse plače v Sloveniji,« je bil jasen predsednik NSi.
Razbremeniti moramo plače
Dodal je, da zgolj dvig minimalne plače ni dovolj, saj se s tem podrejo vsa razmerja v gospodarstvu in
javni upravi. »Minimalna plača bo kmalu enaka povprečni plači. Z razbremenitvijo plač pa bomo
omogočili konkurenčnost našega gospodarstva. Podjetja bodo lahko bolje nagradila svoje zaposlene.
Potrebujemo pa tudi večjo razliko med minimalno plačo in socialno pomočjo,« je poudaril.
Prepričan je tudi, da birokracija duši našo ustvarjalnost in uničuje talente. »Zato smo že pripravili zakon
o poenostavitvah v državni upravi. S temi spremembami bomo po mnenju NSi naredili pomemben
premik k debirokratizaciji in poenostavitvi poslovnega okolja. Ljudje in podjetja se bomo lahko manj
ukvarjali s papirji in birokracijo, dobre ideje bomo lažje razvijali in jih spravili v življenje,« je dejal Matej
Tonin.
Poudaril je, da je ukrep sporazumnega podaljšanja zaposlitve, ki ga je predlagala NSi, eden izmed
najpomembnejših protikriznih ukrepov, ki temelji na enakopravnosti in solidarnosti. »Vsi, ki izpolnjujejo
pogoje za upokojitev, bodo v soglasju z delodajalcem lahko delali še naprej. S tem spodbujamo dialog
in gradimo odnose in zaupanje znotraj podjetij, javne uprave. S tem gradimo partnerstvo in
enakopravnost v delovnem procesu. Seveda pa delodajalcem omogočamo, da delavce, ki niso
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 7. J A N U A R 2021 1

motivirani za delo, zamenjajo z delavci, ki nimajo službe, tukaj pa vidimo priložnosti za številne mlade.
Gre vsekakor za generacijsko solidarnost,« je dejal Tonin.
Predlagali bomo ustanovitev strateškega sveta za zdravstvo
Naslednja pomembna prioriteta NSi pa je vsem dostopno javno zdravstvo. »Ne smemo dopustiti, da
se zaradi epidemije že tako dolge čakalne vrste še podaljšajo. Naša najpomembnejša zaveza je
zdravje vseh državljanov! Če kdaj, je sedaj potrebno združiti in povezati vse kapacitete in vse izvajalce,
ki jih slovenski zdravstveni sistem premore. Smo sredi epidemije, v izrednih razmerah in zmagamo
lahko samo povezani, če med seboj sodelujemo vsi. Podobno kot vlak vozi po dveh tirnicah, imamo
tudi tukaj dve tirnici, ki ju moramo povezati,« je poudaril predsednik NSi.
Napovedal je, da bo NSi zato koalicijskim partnerjem predlagala ustanovitev vladnega strateškega
sveta za zdravstvo. »K sodelovanju želimo pritegniti vse strokovnjake s področja zdravstva v Sloveniji.
NSi je pripravljena voditi omenjeni svet. Naš cilj je vsem dostopno javno zdravstvo. Potrebujemo
zdravstveni sistem, ki bo v središče postavil pacienta in skrb za njegovo hitro in kvalitetno obravnavo,«
je dodal.
30. 12. 2020 - NSi USPELA Z NAJBOLJ RAZVOJNIM UKREPOM V #PKP7
NSi je uspela z amandmajem k PKP7: Zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, bodo
delovno razmerje lahko nadaljevali s soglasjem delodajalca. S tem zagotavljamo, da bosta pri tej
odločitvi upoštevani obe strani, tako zaposleni kot delodajalec.
Prepričani smo, da bodo delodajalci ohranili delovno razmerje z delavci, ki delajo dobro. Na drugi strani
pa je s starostno pokojnino zagotovljena socialna varnost upokojenih. Pričakujemo, da bo ta ukrep
spodbudil tudi zaposlovanje večjega števila mladih, ki so visoko motivirani za nove zaposlitvene ter
življenjske priložnosti in izzive.
Veseli smo tudi, da je prav na predlog NSi v #PKP7 tudi rešitev, da bodo starši za otroka rojenega v
času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, prejeli izredno pomoč v višini 500 evrov.
Dodatki za upokojence, zaposlene, študente …
Upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji in pokojnino do 510 evrov bodo prejeli solidarnostni
dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v
višini 130 evrov.
Starši bodo za vsakega otroka prejeli solidarnostni dodatek v višini 50 evrov. Znesek dodatka za nego
otroka na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se poveča za 100 evrov.
Znesek letnega dodatka za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za
družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki.
Študenti bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Vsak zaposleni, ki dela in čigar zadnja
izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, bo prejel krizni dodatek v višini 200
evrov oz. v sorazmernem deležu, če ni delal cel mesec.
Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe ter pri izvajalcih socialnovarstvenih programov so v
primeru začasne premestitve kot posledice covida-19 ali neposrednega dela z obolelimi za covidom-
19 upravičeni do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače.
Zaposleni in delavci, zaposleni v okviru programa javnih del, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju
za zdravje oz. prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so do konca epidemije
upravičeni do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače.
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 7. J A N U A R 2021
2

Nosilci oz. člani kmetij s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so dopolnili 65 let in jim obdavčljivi dohodki
za leto 2019 niso presegli 591,20 evra na mesec, bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.
Pomoč gospodarstvu in samozaposlenim
S #PKP7 se podaljšuje možnost odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb tako za pravne kot
fizične osebe, in sicer bodo lahko kreditojemalci na banko naslovili vlogo za odlog do 26. februarja
2021, ta pa bo lahko odobrila odlog za devet mesecev.
Višina delnega kritja fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uvedel šesti protikoronski zakon, se za
upravičence, ki so jim prihodki od prodaje zaradi epidemije upadli za več kot 70 odstotkov, zvišuje na
največ 2000 evrov na zaposlenega na mesec. V primeru padca prihodkov za 30 do 70 odstotkov ostaja
meja pri 1000 evrih na mesec.
2. 1. 2021 - E-ŽALNA KNJIGA: MILAN MATOS (1945 – 2020)
V spomin na Milana Matosa, našega dragega prijatelja in velikega podpornika Nove Slovenije ter
krščanske demokracije, ki je umrl 25. decembra 2020, odpiramo elektronsko žalno knjigo.
Milan Matos je bil pobudnik ustanovitve Gospodarskega kluba NSi in tudi njegov prvi predsednik, ki je
dobro razumel, da stranka v težkih časih potrebuje dodatno podporo in visoko postavljene cilje. Ko so
ga v intervjuju vprašali, zakaj se je pridružil NSi je dejal: »Tu sem videl prave vrednote in prave ljudi.«
Dolga leta se je boril z zahrbtnimi boleznimi, a bil kljub temu vedno nasmejan, pronicljivih misli in poln
optimizma. Vsem nam, ki gradimo Novo Slovenijo, je bil vzor srčnosti, skromnosti, zanesljivosti,
pripadnosti, taktnosti, modrosti, razgledanosti in zaupanja v božjo voljo. Za vse to mu bomo večno
hvaležni.
Milan Matos je skupaj z ženo Silvo, ki ga je pri aktivnostih za stranko redno spremljala in podpirala, v
Novi Slovenji pustil veliko in neizbrisljivo sled, ki nam bo še dolgo kazala pravo pot.
Ženi Silvi, družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Naj počiva v miru.
15. 12. 2020 - E-ŽALNA KNJIGA: LIDIJA DROBNIČ (1931 – 2021)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu življenja za vedno zapustila Lidija Drobnič,
soustanoviteljica Nove Slovenije in njena častna članica ter ustanoviteljica ter prva predsednica ženske
zveze NSi. S svojo jasno besedo in pokončno držo je dolga leta marljivo delala za stranko in širila
vrednote krščanske demokracije.
Kot 16-letno dekle je bila Lidija Drobnič poslana v internacijo v delovno taborišče Verdreng na
Kočevskem, kamor so leta 1949 brez sodnih postopkov na prisilno delo poslali številne izobraženke,
kmečke ženske in redovnice, ki so jih želeli utišati. Tam so izkusile vso surovost totalitarnega
komunističnega režima in bile izpostavljene razvrednotenju človekovega dostojanstva. Pri svojem delu
za skupno dobro je zato vedno dajala veliko poudarka boju za svobodno in pravično družbo ter pravno
državo.
V politično življenje se je aktivno vključila že ob ustanovitvi Slovenskih krščanskih demokratov (SKD),
kjer je 1992 postala predsednica Slovenske ženske zveze SKD, v letu 1996 pa članica izvršilnega
odbora SKD, v katerega je bila nato večkrat izvoljena. V letu 1995 je ustanovila Združenje univerzitetnih
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 7. J A N U A R 2021
3

izobraženk, ki je danes vključeno v Mednarodno združenje univerzitetnih žensk (IFUW). V tem
združenju pa je bila nekaj časa tudi podpredsednica.
Leta 2000 je aktivno sodelovala pri ustanavljanju Nove Slovenije – krščanskih demokratov. V stranki
so sledi njenih prizadevanj na mnogih področjih vidne še danes. Ustanovila je Žensko zvezo NSi in
bila tudi njena dolgoletna predsednica, dolga leta je bila tudi članica izvršilnega odbora NSi. Lidija
Drobnič je bila ves čas aktivna tudi na lokalnem nivoju, kjer je dolga leta vodila Četrtni odbor NSi
Ljubljana Bežigrad in bila aktivna članica občinskega mestnega odbora NSi Ljubljana. Njeno ime in
aktivnosti so zelo odmevale v času, ko je na ustavno sodišče vložila pobudo, da je potrebno Titovo
cesto v Ljubljani preimenovati in z njo tudi uspela.
Za svoj prispevek pri delu za NSi in pri krepitvi slovenske krščanske demokracije je leta 2013 prejela
zlati znak NSi, leta 2016 pa je prejela tudi naziv častna članica NSi.
Družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Naj počiva v miru.
30. 12. 2020 - IVA DIMIC: ZAGOTOVITI MORAMO ZDRAVO IN VARNO UČNO OKOLJE
Poslanke in poslanci so na nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino razpravljali o
šolanju na daljavo in načrtu postopnega odpiranja šol. Na sejo so bili vabljeni številni strokovnjaki s
področja vzgoje in izobraževanja, učitelji, ravnatelji, spremljevalci otrok s posebnimi potrebami,
raziskovalci, skratka ljudje, ki sistem šolanja in otroke spremljajo iz prve roke. Vsi so izrazili skrb nad
posledicami, ki jih pušča šolanje na daljavo na otrocih in pozvali odločevalce, naj se šole čim prej
odprejo.
Poslanka NSi in predsednica Odbora za izobraževanje Iva Dimic se je v uvodu svoje razprave zahvalila
vsem učiteljem, ravnateljem, staršem in otrokom: »Zahvala učiteljem, ki so se izjemno dobro pripravili
na učenje na daljavo, ki je zelo zahteven projekt. Hvala ravnateljem, ki so stali za učitelji, ko je bilo
težko. Hvala staršev, da podpirajo svoje otroke pri šolanju na daljavo in razumejo, da je znanje največ
kar lahko dajo otroku. Hvala tudi ministrici in njeni ekipi, da so v teh težkih razmerah pripravljali ukrepe
in da smo že pred poletjem dobili navodila in scenarij za potek nadaljnjega šolanja na daljavo.«
Spomnila je, da smo, kot veliko drugi evropskih držav, zapirali šole zaradi izjemno hitrega naraščanja
okužb in ne zaradi samovolje ministrice za izobraževanje.
Nadaljevala je z mislijo, da je epidemija covid-19 razkrila vse pomanjkljivosti naše družbe, ki bi se jih
moralo rešiti v preteklih desetih letih, pa se jih ni: »Vse večja razslojenost med otroki, revščina, ki smo
jo želeli rešiti z reorganizacijo centrov za socialno delo, težave z internetom v nekaterih občinah itd.,
vse to je razkrila epidemija.« To so težave, ki bi jih morali rešiti, ko je bil za to namenjen čas in denar,
nadaljuje.
Na koncu pa je izpostavila tudi pozitivno plat epidemije in šolanja na daljavo, ki jo vidi sama: »Ta čas
doma sem z otroci izkoristila tudi za poglabljanje naših družinskih vezi. Še bolj smo se povezali, saj
prej nikoli ni bilo dovolj časa. Tako podrobno spremljati odraščanje svojega otroka je za starše izziv ob
enem pa velik blagoslov«
Svojo razpravo je zaključila z besedami: »Vsi si želimo, da bi se naši otroci čim prej vrnili nazaj v šole,
vendar na zdrav in varen način.«
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 7. J A N U A R 2021
4

14. 12. 2020 - JOŽEF HORVAT: NE NASEDAJTE NEGATIVNIM INTERPRETACIJAM REŠITEV
PKP7
Sprejemamo sedmi zakonski paket za omilitev posledic drugega vala epidemije, finančno težkega
približno 550 milijonov evrov. Virus lahko premagamo skupaj, posameznik nikoli. Moj poklon tudi
svetovni znanosti, ki je v zelo kratkem času razvila učinkovito in varno cepivo. To je luč na koncu tunela,
na koncu te teme. Cepivo na ni dovolj. Ključno je cepljenje in sicer, čim večjega števila državljank in
državljanov,« je v stališču poslanske skupine dejal Jožef Horvat.
Dodal je, da je izkušnja človeštva, da iz nobene krize ne izideš enak kot si vanjo vstopil. Lahko si boljši
ali pa slabši. »Naša naloga, drage poslanke in poslanci je, da izidemo boljše. Težišče paketa
predstavljajo različni instrumenti pomoči gospodarstvu in tudi prebivalkam in prebivalcem. Zadovoljni
smo, da so ti instrumenti pomoči gospodarstvu naravnani po socialnemu tržnemu ekonomskemu
modelu, ki ga v Novi Sloveniji vseskozi zagovarjamo,« je dejal vodja poslanske skupine NSi.
Izpostavil je tudi rešitve NSi na področju družinske politike, na področju skrbi za otroke s posebnimi
potrebami in pomoči vsem otrokom. »Podpredsednik vlade Matej Tonin je že na vladi predlagal 500
evrov pomoči novorojencem, ki so se rodili od 1. januarja letos in ki se bodo rodili vse tja do enega leta
po prekinitvi epidemije. Izpostaviti želim tudi pomoč upokojencem v višini približno 67 milijonov, ta bo
izplačana v začetku januarja, pomoč samozaposlenim v kulturi in tako naprej. Pomoč prostovoljnim
gasilskim društvom zaradi izpada dohodka, ki so ga pridobivali s tradicionalnim nošenjem koledarjev
ob božično-novoletnih praznikih,« je izpostavil Jožef Horvat.
Svoje kolegice in kolege je prosil, da ne nasedajo negativnim interpretacijam rešitev. »Med njimi je tudi
upokojevanje. Ne gre za prisilno upokojevanje. Ta ukrep je bil podprt s strani različnih, ne samo
reprezentativnih delodajalskih organizacij,« je še dejal Jožef Horvat.
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 7. J A N U A R 2021
5