no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Barbara Beznec |<br />
<strong>no</strong> <strong>repliques</strong> <strong>ideas</strong><br />
<strong>pensa</strong> <strong>por</strong> <strong>vos</strong> <strong>mismo</strong><br />
Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233
EDITORIAL<br />
7 Barbara Beznec: Solution of Crisis or Crisis of Solutions?<br />
sTRucTuRE Of fIcTIOn<br />
13 Katarina Majerhold and Mirt Komel: Structure of Fiction<br />
15 Barbara cassin: Sophistic Effect<br />
23 Janja Žmavc: Sophists and Rhetorical Means of Persuasion<br />
38 Luka Omladič: Sophists and Political Justice<br />
47 Mirt Komel: On the Status of Philosophy and Rhetorics in Politics<br />
56 Roger scruton: Return of Sophists<br />
59 Katarina Majerhold: Return of Sophists in the Form of Philosophical Advisers?<br />
75 Rebeka Vidrih: Rhetoric, the Politics of Art<br />
82 Igor Bijuklič: Living in the Media<br />
96 Mirt Komel: Function of Phantasm<br />
106 Manuel Kuran: A Phantom Brain<br />
HuMAnIsTIc AnD sOcIAL scIEncEs On THE PERIPHERY<br />
119 Maja Breznik and Rastko Močnik: Humanistic and Social Sciences On the<br />
Periphery: Sciences or Tech<strong>no</strong>cratic Tools?<br />
121 Liliana Deja<strong>no</strong>va: »The New Paradigm« or Critical Social Sciences Reframed?<br />
132 Milan Popović: Vertical Dimension of the Peripherization: How the Tempus and<br />
Other Sacred Texts Contribute to this Process<br />
137 sebastian Reinfeldt: Creation of Critical Masses<br />
154 Momčil Hristov: Hetero<strong>no</strong>mous Auto<strong>no</strong>my of the Social Sciences:<br />
Scientific Policies Around a Fund<br />
163 Valentin Dančev: Sociology – Facing the Non-classical Dilemma –<br />
Between the »Media Activity« and the »Scientific Inactivity«<br />
178 Maja Breznik and Rastko Močnik: Humanistic and Social Sciences<br />
in the Grip of Liberal Europe<br />
ARTIcLEs<br />
201 nenad Jelesijević: Public Art Under Repression. Is Public Art Even Possible?<br />
208 Pina Gabrijan: Feyerabend and his Conquering Quest on the Fortress of Science<br />
216 Tadej Praprotnik and srečo Zakrajšek: (Multi)-Media in Education and Everyday Life<br />
REVIEWs<br />
233 Andrej Pavlišič: Safe Area Goražde: The War in Eastern Bosnia 1992–95<br />
236 Alem Maksuti: Social Mimicry<br />
243 Blaž Ilc: Theory of Conspiracy – Serbia vs. the »New World Order«<br />
246 Tisa Vrečko: Red Stripes: Representation in Slovene Partisan Movie<br />
248 cirila Toplak: Homo Europeus<br />
251 Mitja Velikonja: When New Becomes New Again: Retro – The Culture of Revival<br />
253 Luka Hrovat: The Shock Doctrine<br />
255 Marta Gregorčič: Equipo Maíz: Popular Education in The Little Flea of America<br />
263 ABsTRAcTs<br />
Časopis za Časopis kritiko zna<strong>no</strong>sti, za kritiko domišljijo zna<strong>no</strong>sti, in domišljijo <strong>no</strong>vo antropologijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Uvodnik Content | 227<br />
| Content
uVODnIK<br />
7 Barbara Beznec: Rešitev krize ali kriza rešitev?<br />
Vsebina |<br />
sTRuKTuRA fIKcIJE<br />
13 Katarina Majerhold in Mirt Komel: Struktura fikcije<br />
15 Barbara cassin: Sofistični učinek<br />
23 Janja Žmavc: Sofisti in retorična sredstva prepričevanja<br />
38 Luka Omladič: Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni so dani zavoljo oči,<br />
kaj smejo videti«<br />
47 Mirt Komel: O statusu filozofije in retorike v politiki<br />
56 Roger scruton: Vrnitev sofistov<br />
59 Katarina Majerhold: Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev?<br />
75 Rebeka Vidrih: Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti<br />
82 Igor Bijuklič: »Sta<strong>no</strong>vati v medijih«<br />
96 Mirt Komel: Funkcija fantazme<br />
106 Manuel Kuran: Fantomskost možga<strong>no</strong>v<br />
HuMAnIsTIKA In DRuŽBOsLOVJE nA PERIfERIJI<br />
119 Maja Breznik in Rastko Močnik: Humanistika in družboslovje na periferiji:<br />
zna<strong>no</strong>sti ali teh<strong>no</strong>kratska orodja?<br />
121 Liliana Deja<strong>no</strong>va: »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede?<br />
132 Milan Popović: Vertikalna razsež<strong>no</strong>st periferizacije:<br />
kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu<br />
137 sebastian Reinfeldt: Ustvarjanje kritičnih mas<br />
154 Momčil Hristov: Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti:<br />
znanstvene politike okoli sklada<br />
163 Valentin Dančev: Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo«<br />
in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo«. Preoblikovanje sociološke legitim<strong>no</strong>sti<br />
178 Maja Breznik in Rastko Močnik: Humanistika in družboslovje<br />
v primežu liberalne Evrope<br />
ČLAnKI<br />
201 nenad Jelesijević: Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo – Je javna umet<strong>no</strong>st sploh možna?<br />
208 Pina Gabrijan: Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti<br />
216 Tadej Praprotnik in srečo Zakrajšek: (Multi)mediji v izobraževanju<br />
in vsakdanjem življenju<br />
REcEnZIJE<br />
233 Andrej Pavlišič: Varova<strong>no</strong> območje Goražde: vojna v vzhodni Bosni 1992–95<br />
236 Alem Maksuti: Družbena mimikrija<br />
243 Blaž Ilc: Teorija zavere – Srbija protiv »<strong>no</strong>vog svetskog <strong>por</strong>etka«<br />
246 Tisa Vrečko: Rdeči trakovi: Reprezentacija v slovenskem partizanskem filmu<br />
248 cirila Toplak: Homo Europeus<br />
251 Mitja Velikonja: Ko <strong>no</strong>vo spet postane <strong>no</strong>vo: Retro – The Culture of Revival<br />
253 Luka Hrovat: The Shock Doctrine<br />
255 Marta Gregorčič: Equipo Maíz: ljudsko izobraževanje v bolhici Amerike<br />
263 POVZETKI
u VODnIK
Časopis za Časopis kritiko zna<strong>no</strong>sti, za kritiko domišljijo zna<strong>no</strong>sti, in domišljijo <strong>no</strong>vo antropologijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Uvodnik<br />
| 227
Barbara Beznec<br />
Rešitev krize<br />
ali kriza rešitev?<br />
Finančni kolaps, ki se iz eko<strong>no</strong>mij globalnega centra širi na družbe in gospodarstva celotne<br />
globalne periferije, je že dobil oznako najgloblje in najobširnejše krize vseh časov. Danes lahko<br />
vidimo in čutimo rezultate štiri desetletja trajajočega križarskega pohoda neoliberalizma, ki<br />
je preko brettonwoodskih institucij, dolžniške politike, programov strukturnega prilagajanja in<br />
nasilne privatizacije pridobil planetarne razsež<strong>no</strong>sti. A vendar postaja vse očitneje, da tudi ta<br />
kriza ne bo ogrozila nenehnega vračanja istega. Mediji so polni intervjujev s tako ime<strong>no</strong>vanimi<br />
elitnimi finančniki, bančniki, menedžerji, borzniki, politiki ter predstavniki mednarodnih<br />
finančnih in bančnih institucij, torej tistih, ki so najbolj odgovorni za krizo, ki nam razlagajo,<br />
kakšni ukrepi so nujni za po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> konsolidacijo kapitalističnega načina proizvodnje ter povrnitev<br />
zaupanja v trg in njegove nadzorne mehanizme. Pojasnjujejo nam, da kriza ni strukturni<br />
problem, temveč zgolj a<strong>no</strong>malija v drugače povsem funkcionalnem sistemu, ki ga je zlorabila<br />
peščica nemoralnih in pohlepnih posameznikov. Po njihovem mnenju rešitev iz periodič<strong>no</strong><br />
krizne ureditve torej ni v njeni ukinitvi ali temeljiti reviziji, temveč v nadzoru in stabilizaciji<br />
njenih ekstremov. Tako smo po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> priča absurdnemu, a na žalost zelo realnemu paradoksu,<br />
ko trž<strong>no</strong> gospodarstvo s proletarskim denarjem pred zlobnimi kapitalisti rešuje država oziroma<br />
kolektivni kapitalist. O prelomu s kapitalizmom ne duha ne sluha. Nadaljuje se mantranje<br />
evangelijev, ki razglašajo, da je potop sveta v neoliberal<strong>no</strong> religijo zaustavil zgodovi<strong>no</strong> in da<br />
bo po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> nastopil sodni dan, ki bo vernike pravega Boga nagradil z nebeškim kraljestvom<br />
svobodnega bogatenja, odpadnike pa ne veke vekov pregnal v ognjene zublje zadnjega kroga<br />
peklenske pogube.<br />
Ob tem se upraviče<strong>no</strong> sprašujemo, kako je vendarle mogoče, da je konzervativni revoluciji<br />
s svojimi apologeti uspelo ustvariti global<strong>no</strong> vojsko gorečih pridigarjev, ki s strastjo in odloč<strong>no</strong>stjo<br />
inkvizitorjev skrbijo za diskvalifikacijo in izkoreninjenje blasfemičnih verovanj in celo<br />
reformacijskih poskusov? Še več, skoraj nepojmljivo se zdi, da skoraj pol stoletja neoliberalnega<br />
armagedona ni zaustavilo naraščanja ponižnih vernikov, ki nekritič<strong>no</strong> sledijo dogmam o<br />
Barbara Beznec | Rešitev krize ali kriza rešitev?
maksimizaciji profitov in nuj<strong>no</strong>sti nenehne gospodarske rasti. Učinkovitost in trdovrat<strong>no</strong>st neoliberalne<br />
ideologije in prakse se med drugim skriva v njeni sposob<strong>no</strong>sti, da se predstavlja kot<br />
objektivna, dokazljiva in nezamenljiva. Ključ vsake uspešne religije je namreč prevod verskih<br />
naracij in mitov v postulate in aksiome, v objektivizira<strong>no</strong> in standardizira<strong>no</strong> obliko, ki omogoča<br />
vzpostavitev reprodukcijskih institucij in njihovih <strong>no</strong>tranjih hierarhij. Sledi ekskomunikacija<br />
vseh verovanj in idej, ki bi lahko ta na <strong>no</strong>vo vzpostavljeni red ogrožala ali relativizirala. Naslednji<br />
korak sta ka<strong>no</strong>nizacija in ekumenizem, torej univerzalizacija pravil in zapovedi na vse, kar<br />
je naselje<strong>no</strong> (ekuméne). A vsee<strong>no</strong> vera, ki je postala dogma, in dogma, ki je postala vseobsegajoča,<br />
ne bi mogla pridobiti tako močne veljave, če za njo ne bi stala dobro naoljena artilerija<br />
vseprisotnih miselnih tankov. Neoliberalna ideologija je uspela, ker jo producira in reproducira<br />
tisto polje, ki bi moralo po definiciji dvomiti v vse dogme in katerega poslanstvo je nenehna<br />
kritika in preizpraševanje obstoječega: zna<strong>no</strong>st.<br />
Ta paradoks lahko deloma pojasnimo s transformacijo kapitalizma, ki je potekala vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong><br />
s širjenjem neoliberalizma. Še pred dobrim stoletjem so različni eko<strong>no</strong>mski teoretiki napovedovali,<br />
da se bo kapitalistična ekspanzija nuj<strong>no</strong> končala zaradi zaključe<strong>no</strong>sti našega planeta in<br />
konč<strong>no</strong>sti njegovih materialnih virov. A delavski boji in zavračanje tekočega traku disciplinarne<br />
družbetovarne so povzročili prehode v produkciji, ki so nastali na podlagi kolonizacije še neodkritega<br />
kontinenta: človeka kot družbenega bitja. Osrednje surovine in produkti so postali<br />
afekti, ideje, čustva in informacije, poglavitni produkcijski proces pa komunikacija. Čeprav še<br />
ved<strong>no</strong> mi<strong>no</strong>rna v kvantitativnem smislu, je nematerialna produkcija postala hegemonsko področje<br />
kapitalistične ekspanzije, investicije in akumulacije. Kapitalizem ni zgolj preživel, temveč<br />
se je s podreditvijo vseh sfer življenja kapitalističnemu ovred<strong>no</strong>tenju še dodat<strong>no</strong> okrepil.<br />
Gre za velik paradigmatski preskok, a vendar ključni kriterij distribucije bogastva tudi v postfordizmu<br />
ostaja vprašanje lastništva nad produkcijskimi sredstvi in njihovimi produkti. Produkcija<br />
ved<strong>no</strong>sti in zna<strong>no</strong>sti je postala neposred<strong>no</strong> produktivna, boj proti njeni eksploataciji in privatizaciji<br />
pa osrednje prizorišče razrednega boja.<br />
Os<strong>no</strong>vna legitimacija privatizacije tako materialnih kot nematerialnih dobrin je delo, potreb<strong>no</strong><br />
za njihovo ekstrakcijo. Patentni zakon ZDA, ki ga lahko razumemo kot paradigmatski<br />
primer uveljavljanja patentnih pravic, med drugim navaja:»Kdor izumi ali odkrije katerikoli<br />
koristen proces, stroj, manufakturo ali kompozicijo narave, ali kakrš<strong>no</strong>koli <strong>no</strong>vo in korist<strong>no</strong><br />
izboljšanje letega/lete, lahko za to pridobi patent«. Ključni pogoj za privatizacijo določene<br />
dobrine je torej koncept antropogene inventivne intervencije. Takšna definicija legitimacije<br />
patentov naj bi preprečila privatizacijo nekega materiala, živali ali rastline, procesa ali ideje,<br />
ki se ga najde v naravi ali pa je del tako ime<strong>no</strong>vane obče ved<strong>no</strong>sti. Istočas<strong>no</strong> pa predvideva in<br />
določa, da je vse, v kar ni vlože<strong>no</strong> človeško delo, vključ<strong>no</strong> s skup<strong>no</strong> človeško kultur<strong>no</strong> in znanstve<strong>no</strong><br />
dedišči<strong>no</strong>, v bistvu manifestacija narave. Na prvi pogled se zdi ta ureditev smiselna, saj<br />
se do neke mere lahko strinjamo, da morajo biti znanstveniki, izumitelji, umetniki ter vsi, ki so<br />
kakorkoli pripomogli k nekemu kreativnemu ali produktivnemu procesu, za svoje delo primer<strong>no</strong><br />
nagrajeni. Prav tako ni dvoma, da se nas večina boji scenarija, kjer bi neka individualna ali<br />
pravna oseba postala lastnik bodisi življenjske oblike, torej človeškega genskega materiala,<br />
živalskih ali rastlinskih vrst, bodisi splošnih ved<strong>no</strong>sti, ki jih v vsakdanjem življenju u<strong>por</strong>abljamo<br />
že stoletja. A že naslednji premislek razkrije, da tovrstna legitimacija privatizacije ne zagotavlja<br />
niti prvega niti ne preprečuje slednjega.<br />
Prvič, objektivna določitev vloženega dela posameznega akterja v celotnem nizu produkcije<br />
nematerialne dobrine je povsem relativna in preprosto nedoločljiva. Patent oziroma avtorske<br />
Časopis za Časopis kritiko zna<strong>no</strong>sti, za kritiko domišljijo zna<strong>no</strong>sti, in domišljijo <strong>no</strong>vo antropologijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Uvodnik | 227
pravice za določen produkt pridobi zgolj tisti, ki je na vrhu piramide ustvarjalnega procesa. Če<br />
znanstvenik kot svoje avtorsko delo objavi članek ali raziskavo, izpelja<strong>no</strong> iz neke obče ved<strong>no</strong>sti<br />
ali iz intervjujev z različnimi ljudmi in skup<strong>no</strong>stmi, v bistvu ne privatizira samo končnega rezultata,<br />
ampak celoten niz posameznih ved<strong>no</strong>sti, ki so ga do njega pripeljale. Univerza v Mississippiju,<br />
na primer, je lastnik patenta za u<strong>por</strong>abo turmerica v medicinske namene. Ved<strong>no</strong>st<br />
o u<strong>por</strong>abi turmerica kot zdravila, ki pomaga pri celjenju ran, so Indijci stoletja prenašali iz<br />
generacije na generacijo, vendar patenta niso mogli izpodbiti. Njihova ved<strong>no</strong>st o zdravilskem<br />
procesu se po patentnem pravu smatra za del skupne človeške dediščine, za del narave, licenca<br />
zahodne univerze pa je dodeljena na os<strong>no</strong>vi dodanega dela, ki je definira<strong>no</strong> kot znanstvena<br />
deskripcija, objavljena v relevantnih (veči<strong>no</strong>ma zahodnih) znanstvenih publikacijah.<br />
Drugič, v obdobju absolutne proizvedlji<strong>vos</strong>ti se proizvajajo tudi oblike življenja. Tako so<br />
DuPontovi laboratoriji in Harvardska univerza lastniki živalske vrste Onco Mouse. Miš, ki so ji<br />
dodali kancerogeni gen, je postala nepogrešljivo orodje v onkoloških raziskavah širom sveta in<br />
je že leta v prosti prodaji. Univerza v Kaliforniji je lastnik celične linije in genetske informacije,<br />
ki so ju razvili iz krvi levkemičnega bolnika. Različne zasebne semenske banke so lastnice velike<br />
večine patentiranih rastlinskih sort. Zaključimo lahko, da patent<strong>no</strong> pravo v bistvu določa,<br />
da življenje, ki je bilo na kakršenkoli način modificira<strong>no</strong>, ni več življenje, temveč produkt, ki je<br />
objekt zasebnega lastništva.<br />
A kakor ugotavljajo avtorji študije, objavljene v tej številki, privatizacija skupnega ni edina<br />
težava sodobne zna<strong>no</strong>sti. Podob<strong>no</strong> kot drugod tudi evropska znanstvena politika ved<strong>no</strong> bolj<br />
izpodriva in preprečuje nastanek kritične misli in s tem razvoj alternativnih rešitev in konceptov.<br />
Utrjuje hegemonijo kvantificiranja in valoriziranja zna<strong>no</strong>sti preko točkovanja objav v izbranih<br />
revijah in indeksih, ki so veči<strong>no</strong>ma v lasti zasebnih kor<strong>por</strong>acij z jas<strong>no</strong> ideološko paradigmo,<br />
s čimer se izključujejo različne teoretske prakse ter različna geografska in jezikovna okolja.<br />
Hierarhizacija in diskriminacija znanstvenikov in raziskovalcev, tem in vsebin, se zaostruje tudi<br />
preko habilitacijskih meril, ki vse bolj spodbujajo tekmoval<strong>no</strong>st in tematsko ter jezikov<strong>no</strong> prilagajanje<br />
znanstvenega dela hegemonskim usmeritvam. Posledica teh politik je naraščajoča<br />
unificira<strong>no</strong>st in dogmatskost, s tem pa vse večja oddalje<strong>no</strong>st zna<strong>no</strong>sti od preizpraševanja ključnih<br />
hipotez lastne intervencije. Ne zanima je kontaminacija, ampak ekstrakcija, zato postaja<br />
vse bolj kolonialistična in kot taka del problema in ne del rešitve.<br />
Alternative današnji despotsko lobotomni ideologiji lahko poda zgolj angažirana zna<strong>no</strong>st,<br />
ki ukinja razlikovanje med objektom in subjektom raziskovanja, njeni cilji pa niso prvenstve<strong>no</strong><br />
znanstveni oziroma objektivistič<strong>no</strong> analitski, temveč so predvsem družbeni, neposred<strong>no</strong> politični.<br />
Takšna pa je zgolj tista zna<strong>no</strong>st, ki se tako v metodi kot v rezultatih bori proti prilaščanju,<br />
kolonizaciji in komercializaciji skupnega.<br />
Barbara Beznec | Rešitev krize ali kriza rešitev?
sTRuKTuRA fIKcIJE
Katarina Majerhold, Mirt Komel<br />
Struktura<br />
fikcije<br />
O sofistih je bilo skozi stoletja veliko napisanega, toda ker imamo na voljo veči<strong>no</strong>ma bolj ali<br />
manj oddaljene interpretacije, ki si med seboj pogosto nasprotujejo (Aristofan–Platon, Platon–<br />
Aristotel, Hegel–Grote, Voegeli–Havelock), še danes velja, da o sofistih nimamo e<strong>no</strong>tnega mnenja:<br />
niti o tem, kdo vse je spadal med sofiste, niti o tem, kaj je bila njihova glavna dejav<strong>no</strong>st<br />
(retorika, poučevanje areté) ter kakšen vpliv in obseg je imelo njihovo delovanje na zahod<strong>no</strong><br />
antič<strong>no</strong> in sodob<strong>no</strong> družbo.<br />
Če odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika na strani, kjer najdemo slovarsko geslo sofist,<br />
vidimo naslednji definiciji: 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu<br />
in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov. 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša<br />
navidezne resnice, namer<strong>no</strong> zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist. Prvi pomen torej nevtral<strong>no</strong><br />
označuje neko držo filozofske smeri, ki temelji na čut<strong>no</strong>sti in relativizmu, čerav<strong>no</strong> tudi ta<br />
»nevtral<strong>no</strong>st« ni tako »nevtralna«, kot se morda zdi na prvi pogled, še posebej, če upoštevamo<br />
drugi pomen, ki »dopolnjuje« prvega: če pomena povežemo, dobimo – z malodane matematič<strong>no</strong><br />
eksakt<strong>no</strong>stjo – naslednjo trditev o sofistih in sofistiki: pristaši senzualizma in spoznavnega<br />
realizma, ki dokazujejo navidezne resnice in podajajo namer<strong>no</strong> zavajajoče trditve.<br />
Za Barbaro Cassin, avtorico knjige Sofistični učinek (katere Uvod smo prevedli v pričujoči<br />
številki), kjer ponudi »sofistič<strong>no</strong> branje zgodovine filozofije«, je ključen predvsem za ta drugi<br />
pomen, ki temelji na »moralni sodbi«. Sofisti so bili namreč od Platona naprej označeni kot<br />
tisti, ki prakticirajo neki način nefilozofiranja, neki način, ki nima dostojanstva, da doseže status<br />
filozofije. Za Cassi<strong>no</strong>vo je problematič<strong>no</strong>, da s tem, ko vprašanje razmerja med filozofijo in<br />
sofistiko reduciramo na »moral<strong>no</strong> vprašanje« (se pravi na vprašanje »rabe ali zlorabe« mišljenja<br />
in govorjenja), izgubimo to, kar je specifika sofistike kot take, namreč, da zmore z »golim«<br />
govorjenjem proizvesti »učineksvet«.<br />
Kaj to pomeni? Preprost primer oziroma trditev Cassi<strong>no</strong>ve je, da je »bit« (Parmenid) proizvod<br />
filozofske govorice natanko tako, kot je »nebit« proizvod sofistične govorice (Gorgija) in<br />
Katarina Majerhold in Mirt Komel | Uvodnik 13
hkrati natanko tako, kot je »Odisej« učinek pesniške govorice (Homer). Sopostavitev teh treh<br />
ravni na podlagi tega, da imamo vsakokrat opravka z govorico, da so vsi ti trije »pojavi« (bit,<br />
nebit, Odisej) učinek govorice, pa odpre mož<strong>no</strong>st, kako pretehtati utečena binarna razmerja,<br />
kot npr. resnica–neresnica/laž (na ravni filozofije) ali pa dejanskost/fikcija (na ravni umet<strong>no</strong>sti<br />
in medijev). Skratka: sofistika, naj bo še tako »fiktivna«, zmore proizvesti natanko tako realne<br />
učinke, kot jih ima sama real<strong>no</strong>st. Potencial tega »sofističnega branja zgodovine filozofije« ima<br />
lahko dalj<strong>no</strong>sežne posledice; ne samo v smislu, da pogledamo, za koga ali za katere prakse govorjenja<br />
se še danes u<strong>por</strong>ablja oznaka »sofist«, ampak da ugotovimo, kaj vse ima danes status<br />
»sofistike« oziroma čemu danes ustreza struktura sofistike, struktura, ki ima korenine v starem<br />
s<strong>por</strong>u filozofov s sofisti, začenši s Plato<strong>no</strong>vo kritiko Gorgija.<br />
Neki drugi vidik razmerja med sofistiko in filozofijo, kolikor ostaja z<strong>no</strong>traj »antičnega« načina<br />
rezoniranja in hkrati zadevo reaktualizira tako, da jo reproducira, je zagotovo <strong>no</strong>vodobni<br />
siloviti napad filozofa Rogerja Scrutona na filozofske svetovalce in njihovo enačenje s sofisti<br />
v članku Vrnitev sofistov, ki smo ga tudi prevedli v pričujoči številki. Scruton v članku razgali<br />
temelj<strong>no</strong> Plato<strong>no</strong>vo kritiko sofistov, ki trdi, da so sofisti tisti, ki zase trdijo, da lahko ljudi s svojo<br />
sophistikěn techně naredijo boljše (in jim pomagajo na poti do uspeha – javnega ali zasebnega)<br />
in to svojo vešči<strong>no</strong> drago prodajajo, hkrati pa ne vedo, kaj prodajajo oziroma ali je to, kar<br />
prodajajo, pravzaprav dobro ali slabo za njihove »stranke«. To kritiko Platon predstavi zlasti v<br />
dialogih Protagora, Hipija Večji, Hipija Manjši, Evtidem, kjer kritizira sofiste, da se razglašajo za<br />
plačane učitelje aretě (vrlina ali odlič<strong>no</strong>st), pa sploh ne vedo, kaj to je. In ker ne vedo, kaj je<br />
aretě, kako jo potem lahko tudi učijo in za to zahtevajo še plačilo. Ker jih vodita pohlep in/ali<br />
čast, je rezultat zavajanje strank s prilagoje<strong>no</strong> vsebi<strong>no</strong>, kar gre na račun oziroma obide – in to<br />
je temelj<strong>no</strong> – filozofski princip rigorozne resnice, ki se ne ozira na materialne, politične, partikularne,<br />
subjektivne interese, potrebe in želje.<br />
Tematski blok, posvečen sofistiki in sofistom, pričujoče številke Časopisa za kritiko zna<strong>no</strong>sti,<br />
se posledič<strong>no</strong> ukvarja tako s klasič<strong>no</strong> temo »boja med filozofijo in sofistiko«, kjer poskuša pokazati<br />
argumente in polje, na katerem so se gibali argumenti starih, kot tudi s tem, da odpira<br />
<strong>no</strong>vodobne primere, kjer se oznaka »sofist« še ved<strong>no</strong> u<strong>por</strong>ablja pejorativ<strong>no</strong>. Zastavek je na kar<br />
najbolj elementarni ravni, saj se še danes u<strong>por</strong>abljajo opozicije in razlikovanja, ki jih je u<strong>por</strong>abljal<br />
Platon, da bi diskreditiral sofiste svojega časa. Tematski blok naprej pojem sofistike, razdelan<br />
na nje<strong>no</strong> strukturo, aplicira na najrazličnejše moderne in postmoderne »fikcije«, kot so<br />
umet<strong>no</strong>st, mediji (televizija in internet), pri čemer je zastavek seveda v tem, da so fikcije tega<br />
tipa strukturirane na način »sofistike« oziroma da je sofistika kot prva tarča »resnicoljub<strong>no</strong>sti«<br />
pravzaprav paradigma, na kateri temeljijo vse nadaljnje, tudi današnje distinkcije na resnič<strong>no</strong>/<br />
laž<strong>no</strong>, dejansko/fiktiv<strong>no</strong> itd. Mediji, kot sta npr. televizija ali internet, ki so pogosto dojeti kot<br />
»fiktivni«, kot »fikcija«, danes pravzaprav nadomeščajo samo real<strong>no</strong>st in rav<strong>no</strong> Baudrillardov<br />
koncept hiperreal<strong>no</strong>sti je način ali vsaj eden izmed nači<strong>no</strong>v, kako dojeti to, da zmore fikcija<br />
proizvesti malodane enake učinke real<strong>no</strong>sti kot sama real<strong>no</strong>st. V tem pogledu je treba vzeti<br />
fikcijo zares in pokazati na nje<strong>no</strong> strukturo, na strukturo fikcije.<br />
14 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Uvod 1*<br />
Barbara Cassin<br />
Sofistični<br />
učinek<br />
Sofizem, zgodovinsko dejstvo, strukturni učinek:<br />
Platonski artefakt<br />
»Pariz je najlepše mesto na svetu; moja ulica je najlepša ulica<br />
Pariza; moja hiša je najlepša hiša na tej ulici; moja soba je najlepša<br />
soba v hiši; jaz sem najlepši človek v sobi; torej, sem najlepši<br />
človek na svetu.«<br />
Pa še tole: »Ko u<strong>por</strong>abim neko besedo,« pravi mali škrat precej<br />
zaničljivo, »ima ta natanč<strong>no</strong> takšen pomen, kot ji ga želim dati. Ne<br />
pomeni nič več niti nič manj.« »Vprašanje je,« odgovori Alica, »ali<br />
je mož<strong>no</strong> eni besedi pripisati kup različnih pome<strong>no</strong>v.« »Vprašanje<br />
je,« odvrne Humpty Dumpty, »kdo bo glavni. In pika.«<br />
Cyra<strong>no</strong> de Bergeracov polisilogizem [sorite] o stavkih in dia-<br />
1* Pričujoči prevod je Uvod (Introduction)<br />
iz knjige Sofistični učinek avtorice<br />
Barbare Cassin (prevede<strong>no</strong> po: B. Cassin,<br />
1995: L’effet sophistique. Paris: Éditions<br />
Gallimard). Prevajalčeve opombe so<br />
označene z asteriksom *, avtoričine s<br />
številkami – prevajalčevi oklepaji so oglati<br />
[], avtoričini pa okrogli ().<br />
2 A. Lalande, 1947: Vocabulaire technique<br />
et critique de la philosophie. Paris:<br />
PUF.<br />
log o besedah, ki poteka med Alico in Humpty Dumptyjem za ogledalom, sta tarči Andreja<br />
Lalanda v Predgovoru k peti izdaji njegovega še ved<strong>no</strong> živega dela Tehnični in kritični slovar<br />
filozofije. 2 V primerjavi s »Sokratovo izvir<strong>no</strong>stjo«, ki se v imenu konstituirajočega razuma<br />
[raison constituante] dviguje nad konstituiranim razumom [raison constitué], Lalande prikaže<br />
negativ<strong>no</strong> izvir<strong>no</strong>st tistih, ki se spustijo »pod pridobljene <strong>no</strong>rme«, in se od njih oddaljijo iz »perverz<strong>no</strong>sti<br />
ali s<strong>no</strong>bizma«. Takšni izvir<strong>no</strong>sti pripisuje večplastne poteze (navajam z izpuščanjem)<br />
Erostrata in Kaligule, ki sta »slavna zmagovalca ali ... znana kriminalca«, poteze gongorizma,<br />
»doktrine Gorgija ali naukov Bratovščine svobodnega duha«, skratka vseh tistih, ki so, kot ta<br />
»nadvse zaslužni pariški učenjak«, ki je pred kakšnimi štiridesetimi leti povedal: »Ko kje zagledam<br />
napis Vstop prepovedan, vstopim rav<strong>no</strong> tja«.<br />
Sofistika je gibanje, ki je v času zore predsokratske filozofije zapeljevalo in pohujševalo celot<strong>no</strong><br />
Grčijo. Hegel označi prve sofiste v času Periklejevih Aten kot »mojstre Grčije«: namesto da<br />
bi razmišljali o bivanju kakor eleati, ali o naravi kot jonski fiziki, so se odločili, da bodo profesionalni<br />
učitelji, potujoči tujci, ki tržijo svoje znanje, svojo kulturo in sposob<strong>no</strong>sti, kot kurtizane,<br />
ki razkazujejo svoje čare. Hkrati so to vplivni ljudje, ki znajo postaviti sodnike na svojo stran,<br />
Barbara Cassin | Sofistični učinek 15
prepričati skupšči<strong>no</strong>, da spremeni mnenje, izpeljati poslanstvo,<br />
uveljaviti svoje zakone <strong>no</strong>vemu mestu, vzgajati za demokracijo,<br />
na kratko, znajo voditi politiko. Tako sofistika ni le kocka v tlakovani<br />
poti, ki razbije vitrine filozofske ureditve jezika; in v tem<br />
primeru je treba po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> oceniti pomen in učinek razbitja.<br />
Lalandova pošte<strong>no</strong>st lahko zelo dobro služi kot odskočna<br />
deska. »Sofistika (sam.) 1. skupek naukov ali natančneje intelektualna<br />
drža glavnih grških sofistov (Protagora, Gorgija, Prodik,<br />
Hipija itd.). 2. (skup<strong>no</strong> ime) filozofija verbalnega načina mišljenja<br />
brez trdne os<strong>no</strong>ve in brez res<strong>no</strong>sti«. Pomen 1 / pomen 2. To<br />
je sofistika razpeta med dve definiciji.<br />
Prva definicija predstavlja sofistiko oziroma grške sofiste iz<br />
petega stoletja pred našim štetjem kot dejstvo intelektualne<br />
zgodovine; so močne oseb<strong>no</strong>sti, ki tvorijo nekaj podobnega gibanju,<br />
za katerega je značilna misel<strong>no</strong>st, ki jo danes vsi od Maria<br />
Untersteinerja pa do Jacqueline de Romilly3 ocenjujejo ved<strong>no</strong><br />
bolj pozitiv<strong>no</strong>, kot relativistič<strong>no</strong>, progresistič<strong>no</strong>, v koraku s pojavi<br />
in svetom človeka, celo kot humanistič<strong>no</strong>. Je ena izmed lepih<br />
antičnih umetnin za poznavalce: skupaj z milečani, pitagorejci,<br />
abderiti, tudi sokratiki, megariki, ciniki, skeptiki je sofistika<br />
postranski grški element, ki ga je potreb<strong>no</strong> bolje integrirati v<br />
tradicijo, ki iz nas navsezadnje dela to, kar smo.<br />
Izbira sofistike kot predmeta raziskave ne izvira, nikakor ne<br />
prvenstve<strong>no</strong> niti ne edinstve<strong>no</strong>, iz navdušenja nad antičnimi<br />
umetninami oz. slabo poznanimi besedili, ki jih je s filološkega<br />
in zgodovinskega vidika treba še moč<strong>no</strong> raziskati. Hkrati tudi ne<br />
iz zanimanja za obrobne zadeve, kakršna so ta že skoraj izbrisana<br />
besedila, ampak iz zanimanja, da bi iz postranske zadeve ustvarili strel<strong>no</strong> li<strong>no</strong> in dali pod<strong>por</strong>o<br />
militantskemu patosu, ki se zavzema za preklete mislece, nasproti ekskluzivcem [exclusives] in<br />
ekskluziv<strong>no</strong>sti [exclusion]. Moj namen ni »rehabilitacija«, predvsem ne ena tistih rehabilitacij,<br />
ki krož<strong>no</strong> temeljijo na izboljšavah in dopolnitvah, ki jih je mogoče vpeljati v ustaljeni okvir<br />
najbolj tradicionalne zgodovine. 4<br />
3<br />
M. Untersteiner, I Sofisti, fr. prev. A.<br />
Tordesillas, Les Sophistes, 2. vol., Paris,<br />
1993; J. de Romilly, Les Grandes Sophistes<br />
dans l’Athenes de Péricles, Paris,<br />
1988.<br />
4<br />
Tudi J. de Romilly priznava, da »v resnici<br />
ni mogoče razumeti tega, kar je bilo<br />
Periklejevo stoletje ali ‘grški čudež’, če ni<br />
neke jasne predstave o naravi in dometu<br />
vpliva sofistov. Zato je ta podvig tako<br />
drzen kot tudi nujen« (op. cit., str. 10). Ta<br />
nujen del sence, ki ga potrebuje svetloba,<br />
pomeni pre<strong>no</strong>s v bolj subtilen neokantovski<br />
binarni jezik (identiteta–razlika/<br />
kritika), ki ga promovira Zelller, urejen s<br />
strani Nestleja in citiran z odobravanjem<br />
Guthrieja: »Tako kot bi mi, Nemci, težko<br />
imeli Kanta brez stoletja razsvetljencev,<br />
tako bi tudi Grki težko imeli Sokrata in<br />
sokratsko filozofijo brez sofistike.« Ti evalvacijski<br />
alibiji – v pravem pomenu besede<br />
alibi -, zaradi katerih študirati sofistiko, se<br />
artikulirajo v perspektivi nekega višjega<br />
cilja, ad majorem traditionis gloriam,<br />
in se predstavljajo z enim in edinim<br />
interesom – narediti pravico, bon gré mal<br />
gré, nekemu določenemu razumevanju<br />
zaplete<strong>no</strong>sti (E. Zeller, Die philosophie<br />
der Griechen, I, 1, 1923 in 2, 1920;<br />
Nestle, Leipzig, str. 432; W.K.C. Guthrie,<br />
Les Sophistes, prev. J.P. Cottereau, Paris,<br />
Payot, 1976, str. 56).<br />
Nenavad<strong>no</strong>st sofistike je pravzaprav ta, da ima že kot zgodovinsko dejstvo [fait d’historie]<br />
strukturni učinek [effet de structure]: po dejanski praksi teh, ki so se ime<strong>no</strong>vali »sofisti«, se v<br />
filozofiji označuje kot ena izmed možnih nači<strong>no</strong>v ne-filozofiranja [l’une des modalités possibles<br />
du <strong>no</strong>n-philosopher]. Druga definicija [definicija B po Lalandovem slovarju], ki bo naš<br />
stalni predmet obravnave, je tako mojstrska kot skriv<strong>no</strong>stna, saj za sofistiko podaja brezčas<strong>no</strong><br />
opredelitev, s čimer ji daje last<strong>no</strong> ime kot »filozofija verbalnega načina mišljenja brez trdne<br />
os<strong>no</strong>ve in res<strong>no</strong>sti«.<br />
Zgodovinsko dejstvo, strukturni učinek: vezni člen, ki konstituira objekt sofistiko, je platonski<br />
artefakt, produkt dialogov. Bistvo artefakta je preprosto v tem, da iz sofista naredi negativni<br />
alter ego filozofa: njegov drugi slabi jaz [son mauvais autre]. Med njima obstaja podob<strong>no</strong>st, kot<br />
pripominja Tujec v Sofistu (231a), »tako kot je volk podoben psu, najbolj divji v primerjavi z<br />
najbolj udomačenim«. Samo z igro sklo<strong>no</strong>v razumemo, da je podob<strong>no</strong>st [ressamblance] »najbolj<br />
nesta<strong>no</strong>vitna zvrst« [le plus glissant des genres], kajti v izmenjavi replik med Teajtetom<br />
16 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
5<br />
H. Diels, her. von W. Kranz, Die<br />
fragmente der Vorsokratiker, Griechisch<br />
in Sokratom lahko vidimo, da u<strong>por</strong>aba dativa postavi sofista v und deutsch, Berlin, 1951, vol. III, str.<br />
252–416 (vol. III, index, 1952); fr. prev.<br />
položaj psa in filozofa v položaj volka, čeprav navad<strong>no</strong> tega ne<br />
J.P. Dumont, Les Sophistes, fragment<br />
dojamemo. Podobna sta si do te mere, da vsakič, ko stegnemo set témoignages, Paris, 1969; več o tem<br />
roke, vsakič, ko mislimo, da smo ujeli enega, pravzaprav drži- J.-L. Portier v Les Présocratiques, Paris,<br />
mo drugega: Sokratova katarzična majevtika in njegova praksa 1988, str. 981–1178. Celoviteje v: M.<br />
spodbijanja izhajata iz genei gennaia sophistikě (231 b: »avten- Untersteiner (ur.), Sofisti. Testimonianze<br />
e frammenti, I–IV, Firence, 1949–1962.<br />
tične in nadvse plemenite sofistike«, tako se prevaja, ne da bi se<br />
upoštevalo poudarek o skupnem izhodišču); in narobe, ko se pri<br />
koncu dialoga začne povzetek vseh dihotomij, se na zadnji veji<br />
demagogu nasproti postavi dvojico »moder ali sofist?« (268 b10), odločitev pa določi teza: »Saj<br />
smo postavili trditev,« pravi Teajtet, »da nič ne ve.« Razume se, da je beseda »sofist«, »posnemovalec<br />
modreca«, paronim, nič več in nič manj kot sam »filozof«.<br />
Iz celote Plato<strong>no</strong>vih dialogov dobimo danes že tradicional<strong>no</strong> podobo sofistike. Z vseh vidikov<br />
je na slabem glasu; z ontološkega: sofist se ne ukvarja z bitjo, ampak se zateka k ne-biti in<br />
logičnemu naključju, ne išče resnice niti dialektične rigoroz<strong>no</strong>sti, ampak samo mnenje, očit<strong>no</strong><br />
koherenco, prepričevanje in zmago v govorniškem spopadu; z etičnega, pedagoškega in političnega<br />
vidika: njegov cilj ni ne modrost ne krepost, ne za posameznika ne za mest<strong>no</strong> skup<strong>no</strong>st,<br />
ampak stremi k osebni moči in denarju; in celo z literarnega vidika, kajti njegove stilistične<br />
figure so le otekline enciklopedične praznine. Če sofistiko merimo z merilom biti in resnice, ga<br />
moramo obsoditi kot laž<strong>no</strong> filozofijo: filozofijo videzov in videz filozofije [pseudo-philosophie:<br />
philosophie des apparences et apparence de la philosophie].<br />
Po drugi strani pa je sam artefakt hkrati tudi producent filozofije, in rav<strong>no</strong> to pride na dan<br />
v Sofistu in zamaje njegovo rigid<strong>no</strong> organizira<strong>no</strong>st. Če je sofist filozofov drugi [le sophiste est<br />
l’autre du philosophe], ki ga filozofija ne preneha izključevati iz svojega polja, je očit<strong>no</strong>, da<br />
se tudi sama filozofija ne opredeljuje drugače kot da je sofistov drugi, ki ga sofistika neneh<strong>no</strong><br />
pritiska z<strong>no</strong>traj svojega lastnega polja. Filozofija je hči čudenja in »vsi ljudje si po naravi želijo<br />
vedeti«. Vendar pa »tisti, ki si zastavijo vprašanje, ali je treba spoštovati bogove in ljubiti svoje<br />
starše, potrebujejo samo dober popravek, in za te, ki se sprašujejo, ali je sneg bel ali ne, zadostuje,<br />
naj le pogledajo.« (Aristotel, Topike, I, 105 a5–7). Sofist (Protagora glede bogov, Antifon<br />
glede družine, Gorgija glede tega, kar obstaja, in tega, kar zaznavamo) pretirava: ved<strong>no</strong> zastavi<br />
odveč<strong>no</strong> vprašanje, ved<strong>no</strong> pride do odvečnega zaključka. S to predrz<strong>no</strong>stjo sofistiki uspe spraviti<br />
filozofijo čisto iz sebe, primora ljubezen do modrosti v prestopanje meja, ki si jih zastavi, in<br />
izvede nekaj potez, ki naj bi bile tuje njenemu umu. Sofistika je omejitveni operator [opérateur<br />
de délimitation] filozofije.<br />
To filozofsko-sofistič<strong>no</strong> percepcijo (»filozofisticirati«, predlaga Novalis v Fragments logologiques)<br />
lahko morda povzame izraz učinek [l’effet]. Učinek zato, ker je sofistika artefakt,<br />
učinek filozofije. Hkrati pa tudi učinek, ker sofistika, fikcija filozofije, povzroči povratni udarec<br />
filozofiji in nanjo neneh<strong>no</strong> izvaja učinek.<br />
Konstitucija–ekskluziv<strong>no</strong>st: od prve k drugi sofistiki<br />
Kar se nas tiče, je vprašanje zgodovinskih sofistov očit<strong>no</strong> poveza<strong>no</strong> z vprašanjem pre<strong>no</strong>sa. Diels<br />
in Kranz, potem še Untersteiner, 5 so zbrali fragmente prvih sofistov. Iz teh velikih zbirk je le<br />
malo avtentičnega korpusa, torej takšnega, ki ga lahko expressis verbis pripišemo enemu izmed<br />
Barbara Cassin | Sofistični učinek 17
sofistov. Tako smo metodič<strong>no</strong> izbrali, če lahko tako rečemo,<br />
frontalni pristop: najprej se bo treba spopasti z edinima dvema<br />
korpusoma, ki imata nekaj teže (v fizičnem pomenu) in sta prišla do nas iz časa predsokratskih<br />
sofistov, Gorgija in Antifona, hkrati pa prihraniti še druge izhodiščne točke. Interes imeti ta<br />
besedila v rokah, interes imeti besedila v vsej njihovi konsistenci je v tem, da pred njimi <strong>no</strong>ben<br />
predsodek ne more dolgo zdržati.<br />
Ker je večina izvornih fragmentov vpeta v pričevanja ali razlage, ki imajo namen spodbijati,<br />
je kakršen koli poskus po<strong>no</strong>vne vzpostavitve tez in naukov pravzaprav nekakšna paleontologija<br />
sprevrže<strong>no</strong>sti tako za filologijo kot za eksegezo. Na primer: od Protagore, ki je bil, kot pravijo,<br />
prvi sofist, ni ostalo nič drugega kot dva stavka. Najbolj znan od obeh, ki ga ponavadi prevajamo<br />
kot: »Človek je merilo vseh stvari, bivajočih, kako so, nebivajočih, kako niso« 6 6<br />
Slovenski prevod Anton Sovre: Predsokratiki<br />
(1988: 140).<br />
(80 B1 D.K),<br />
je paradigmatski za kontekst pre<strong>no</strong>sa in za interpretacijo nič manj pomemben kot Plato<strong>no</strong>v<br />
Teajtet in Aristotelova knjiga Gama [Γ] iz Metafizike. Dialog med Sokratom in Teajtetom tako<br />
za ved<strong>no</strong> potrdi relativističen in subjektivni pomen Protagorove propozicije: če je resnica za vsakega<br />
posameznika zožena na mnenje, ki sloni na lastnem občutku, bi Protagori lahko pripisali<br />
tudi izrek, da je »mera vseh stvari prašič ali pavijan« (161 c4 s.).<br />
Toda Aristotel zavrača te, ki s Protagorom zatrjujejo, da so »vsi pojavi resnični«, in mislijo,<br />
da se na ta način lahko izognejo podrejanju načela neprotislov<strong>no</strong>sti: preprosto zamenjujejo,<br />
tako kot Heraklit, misel z občutkom ter občutek z alteracijo [altération] (5,1009 b12s.) Zato se<br />
Aristotel ne zadovolji več z redukcijo sofistike na škodljivo senco, ki jo filozofija meče za seboj,<br />
ampak izdela čisto pravo strategijo izključevanja. Kajti sofist, kadar vztraja v svoji namišljeni<br />
fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>logiji, samega sebe obsodi na mutizem; in če ima pretenzijo po tem, da govori, govori<br />
logou kharin, »ne da bi kaj povedal« ali »govori samo zato, da govori«, in vse, kar s svojimi usti<br />
počne, je hrup. Aristotel, ki izenači zahtevo po neprotislov<strong>no</strong>sti in zahtevo po pomenu, izrine<br />
na rob vse prestopnike in tem »govorečim rastlinam« dodeli mesto na obrobju ne le same filozofije,<br />
ampak tudi človeštva.<br />
Sofistični logos je tako ali drugače ved<strong>no</strong> pripeljan do tega, da je postavljen v od<strong>no</strong>s s tem,<br />
čemur se skuša izogniti ali kar poskuša uničiti: bit in besedo »biti« [l’ětre et la parole de l’ětre],<br />
identič<strong>no</strong> ali adekvat<strong>no</strong>. Če hočemo razumeti sofistiko, moramo privoliti vsaj v to, da preko<br />
nasprotij med filozofijo in retoriko, smislom in ne-smislom, njene diskurzivne zmož<strong>no</strong>sti [prestations<br />
discursives] jemljemo kot zavzetje nekega bistroumnega stališča proti ontologiji: sofizem<br />
kot izogibanje metafiziki in alternativa, začenši s predsokratiki, klasični liniji filozofije.<br />
Vprašanje logosa torej. Za določe<strong>no</strong> generacijo francoskih filozofov, kateri tudi sama pripadam,<br />
ta beseda ni vzeta prvot<strong>no</strong> iz grškega jezika, ampak iz heideggerjanskega idioma: sofizem<br />
sili v eksplikacijo s Heideggerjevim konceptom logosa, in morda tudi jezika.<br />
Najprej, kar zadeva preprosto dejstvo, da se zanimamo za sofiste pred Plato<strong>no</strong>m kot za predsokratike,<br />
kar navsezadnje tudi so. Kajti to ne prinese spremembe v zgodovini, ampak v historič<strong>no</strong>sti<br />
naše percepcije stare Grčije. Heidegger razume predsokratike, vključ<strong>no</strong> z Anaksimandrom<br />
in Heraklitom, pa tudi Protagoro, ved<strong>no</strong> in odloč<strong>no</strong> kot parmenidejce. In s Heideggerjevim<br />
Parmenidom v samem osrčju alětheie medseboj<strong>no</strong> pripad<strong>no</strong>st med bitjo, govorom in mislijo,<br />
kar sestavlja prostor tega, kar se že stoletja imenuje »ontologija«.<br />
Toda z njihovimi besedili v rokah je bil moj prvi filozofski šok v tem, da je sofistika v vseh pogledih<br />
nepokorna tej grandiozni percepciji. V Gorgijevem delu Razprava o nebivajočem, ki je nastala<br />
nekaj desetletij po [Parmenidovem] Poemu, gre za povsem drugačen od<strong>no</strong>s med bitjo in govorom.<br />
Gorgija pokaže, kako je Poem – pa najsi hoče ali ne, bodisi zavest<strong>no</strong> ali ne – diskurzivni performans<br />
18 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
[performance discursive]: daleč od tega, da bi morala izraziti kakrš<strong>no</strong> koli izvir<strong>no</strong> donacijo, kakšen<br />
»je« ali »obstoj«. Poem minucioz<strong>no</strong> producira svoj lasten objekt že s samo sintakso stavkov. Bit,<br />
tu radikal<strong>no</strong> kritič<strong>no</strong> vzeta v primerjavi z ontologijo, ni to, kar beseda odkriva [ce que la parole<br />
dévoile], ampak to, kar diskurz ustvarja [ce que le discours crée] – je »učinek« poema, tako kot je<br />
literarni junak Ulikses učinek Odiseje. Če hoče filozofija utišati sofistike, je razlog zagotovo v tem,<br />
da obrat<strong>no</strong>, sofistika producira filozofijo kot dejstvo jezika [la philosophie comme un fait de langage].<br />
Predlagam u<strong>por</strong>abo besede logologija [logologie], izraz, ki ga je skoval Novalis za označevanje<br />
takšne percepcije ontologije kot diskurza, ki vztraja na performativni avto<strong>no</strong>miji jezika [auto<strong>no</strong>mie<br />
performative du langage] in učinek-svet [effet-monde], ki ga povzroča. Predsokratik je bilo torej<br />
mož<strong>no</strong> biti tudi na drugačen način.<br />
In tu vstopi v igro Antifon: po delih tega sofista-govornika lahko razumemo, kakšne vrste<br />
sveta ustvarja logos. Prva ugotovitev njegovega dela O resnici ni v nekem »je«, ampak v »je<br />
državljan«. Narava (ki je v papirusih ime<strong>no</strong>vana »tisto, čemur se ne da pobegniti«, rav<strong>no</strong><br />
alětheia torej) ni odtlej nič več kot pojav zasebnega sredi javnega, ki se razume kot diskurzivni<br />
s<strong>por</strong>azum, prav kakor je resnič<strong>no</strong> [le vrai] za govornika Tetralogij ved<strong>no</strong> samo eden od obratov<br />
verjetnega. Grčija, kjer retorična vez, od performansa do performansa, konstituira politič<strong>no</strong>st,<br />
je neka povsem drugačna Grčija od tiste, kjer je politič<strong>no</strong>st podvržena Biti (polis kot pol od<br />
pelein, stare besede za einai, nedvoum<strong>no</strong> pravi Heidegger), Resnič<strong>no</strong>sti ali Dobremu. Grško<br />
politič<strong>no</strong>st, morda politič<strong>no</strong>st samo, je torej treba raziskovati kot učinek logologizma in ne več<br />
v sklopu ontologije.<br />
Še več, aristotelska poteza ima bolj dalj<strong>no</strong>sežne in vznemirjujoče posledice kot je videti na<br />
prvi pogled. Ustvari namreč dve vrsti izključitve, dva druga različna načina govorjenja, možnega<br />
in nemožnega. Nemogoč način (»govoreča rastlina«, pravi Aristotel), resda povsem realen,<br />
pomeni, da govorimo brez pomena, izrekamo zvoke, ne da bi pazili na pomen, zvoke, ki nimajo<br />
enega samega pomena in ki so torej zaradi tega brez pomena. Označevalec brez pomena ima<br />
ime: homonimija, in s čimer Aristotel (kar velja tudi za Humpty Dumptyja in za Lalanda) pravzaprav<br />
opredeli sofistič<strong>no</strong> rabo logosa. Treba bo torej po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> začeti pri homonimiji in premisliti<br />
od<strong>no</strong>s med sofistiko in označevalcem – kar nas pripelje do neizogibnega soočenja s koncepti<br />
lingvistike in psihoanalize, današnjimi načini »govorjenja zaradi govorjenja samega«.<br />
Pomembna je tudi druga izključitev. Ker je odločitev o pomenu sprejeta zato, da onemogoči<br />
tranzitiv<strong>no</strong>st med bitjo in govorom, se z njo odpre in regularizira mož<strong>no</strong>st izražanja stvari, ki<br />
imajo pomen, ne da bi pri tem govorili o stvareh, ki bi dejansko obstajale: »jele<strong>no</strong>-kozel«, tokrat<br />
kot paradigma, ni več označevalec brez pomena, ampak pomen brez reference. V trenutku<br />
lahko ocenimo nasil<strong>no</strong>st možne redukcije: ti, ki niso fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>logi-ontologi, lahko še ved<strong>no</strong><br />
pripovedujejo zgodbe, pišejo romane. Sofistika pade v nekaj zunaj-filozofije par excellence, v<br />
literaturo. Samo s stališča prelitja logologije v leposlovje lahko razumemo od<strong>no</strong>s med tem, kar<br />
Filostrat, in učena skup<strong>no</strong>st za njim, imenuje prva in druga sofistika. Prva (samo to se običaj<strong>no</strong><br />
pozna) je tista predsokratska, Gorgijeva in Antifo<strong>no</strong>va, o kateri govorijo filozofi. »Druga« je iz<br />
časa rimskega cesarstva 2. in 3. stoletja, obsežen grško-latinski korpus, nastal skozi triumf učene<br />
retorike in z buj<strong>no</strong> rastjo <strong>no</strong>vih zvrsti (vključ<strong>no</strong> z naj<strong>no</strong>vejšo, najbolj neopredeljivo od vseh<br />
<strong>no</strong><strong>vos</strong>ti: z roma<strong>no</strong>m); to so avtorji in besedila, ki ne sodijo v svet filozofov in ki jih nekateri<br />
današnji literati, veči<strong>no</strong>ma anglosaškega <strong>por</strong>ekla, prevajajo in postavljajo v neko čisto aristotelovsko<br />
perspektivo.<br />
Da bi v te neobdelane razdelitve vnesli red in jih strnili, sem izbrala dve vodilni niti. Prvič,<br />
najprej raziskati nekaj ključnih momentov, ko so se uveljavljali ali pa spreminjali stališča in<br />
Barbara Cassin | Sofistični učinek 19
7 Intervju v Concordia 10, 1986, str. 3.<br />
8<br />
K.O. Apel, La question d’une fondation<br />
ultime de la raison, prev. S Foisy in J. razmerja med filozofijo, retoriko in sofistiko: kdo posnema koga,<br />
Poulain, v Critique, oktober 1981, str. kdo komu krade, beseda katerega obvelja, kdo postavlja zakon –<br />
899, št. 15.<br />
za Platona in Aristotla, za Cicera in Kvintiljana, za Elija Aristida,<br />
za Filostrata? Recimo mesto, kjer Filostrat začrta vrhunec sofistike,<br />
ko podredi tako retoriko kot filozofijo »jele<strong>no</strong>-kozel« in ju torej usmeri stran od dejanskosti.<br />
In drugič, zastavila sem si nalogo raziskati in spremljati razvoj pojma »fikcije« v primerjavi z<br />
»mitom« in »zgodovi<strong>no</strong>«. Fikcija – različna od poezije, vsekakor različna od Dichtung – višek<br />
postaristotelske logologije, odpre pogled na neko ne-aristotelsko estetiko, ki jo je treba izslediti v<br />
nekaj besedilih, tipičnih za Lukijana, Filostrata, Longusa. V Opisih slik te neapeljske galerije, za<br />
katero nihče ne more zatrditi, ali je obstajala in ali se je Filostrat dejansko sprehodil po njej, ali<br />
pa v ekphrasis, ki je uvodna matrica Dafnis in Hloa, opazimo, da ne gre več za opisovanje narave<br />
in prikazovanje pojava v njegovi biti z u<strong>por</strong>abo metafor ter v skladu z Aristotelovo Poetiko.<br />
Opisane stvari obstajajo samo kot geometrični konstrukt besed in pripovedi, kot imitacija drugega<br />
reda, imitacija del, ki imitirajo, in imitacija same kulture: nič več dati v videnje bit skozi<br />
diskurz [<strong>no</strong>n plus faire voir de l’ětre par un discours], temveč dati v razumevanje diskurz skozi<br />
palimpsest [mais faire entendre du discours pa un palimpseste].<br />
Etika, estetika in regulacija jezika<br />
Od Parmenida do Gorgija in od Gorgija do Aristotela: denimo, da je dobil sofist šah-mat. Toda<br />
igra je danes še ved<strong>no</strong> polna naukov. Središčni problem zgodovine filozofije, po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> napisane<br />
pod vplivom sofistike kot zgodovine omejevanja filozofije, je regulacija jezika [la régulation du<br />
langage]. Vsota sil vsakdanje filozofije (o tej govorim z enakim spoštovanjem kot o vsakdanjem<br />
jeziku) dandanes na vseh stopnjah in z vsemi sredstvi – platonskimi, neoaristotelskimi, kantovskimi,<br />
heideggerjevskimi, levinasovskimi, analitskimi, habermasovskimi, foucaultovskimi, celo<br />
perelma<strong>no</strong>vskimi – stremi k po<strong>no</strong>vni etični prisvojitvi te regulacije. K(j)er ni ideologije, se pridiga.<br />
Zato se sofistika, v konsenzu velike amplitude pod tem ali onim ime<strong>no</strong>m, banal<strong>no</strong> znajde<br />
pod udarom, tudi politič<strong>no</strong>. Filozofija sofistiki neneh<strong>no</strong> odstira masko [démasquer] tako, da<br />
stavi na koncept namena, sofistika pa neneh<strong>no</strong> poudarja razliko [se démarquer] s filozofijo, ko<br />
vzame nase učinek diskurza. Če razmišljanje o učinku lahko nasprotuje razmišljanju o namenu,<br />
je to zaradi tega, ker učinek ni nič bolj dovzeten od dihotomije dobro–slabo ali prav–narobe:<br />
nasproti polarizirani dual<strong>no</strong>sti namena učinek nasprot<strong>no</strong> de facto je ali pa ga ni.<br />
Zato napetost med filozofijo in sofistiko doseže svoj vrhunec v boju za pomen, za etič<strong>no</strong><br />
zako<strong>no</strong>dajo pomena, tako kot v tisti, ki jo razglaša Aristotel, ko se bije proti estetski konstituciji<br />
pomena [une constitution esthétique du sens] kot pomenskega učinka [effet de sens], ki jo<br />
prakticira sofistika. Na nas je, da dojamemo, kako se gesta v Metafiziki odvija pred našimi očmi:<br />
pomen, konsenz, ekskluziv<strong>no</strong>st; takšna je struktura tega, kar Karl-Otto Apel imenuje »a priori<br />
komunikacijske skup<strong>no</strong>sti«. Temelj<strong>no</strong> vprašanje za tistega, ki meni, da prihaja po Wittgensteinu<br />
in Pierceu, prihaja pa predvsem po Aristotelu, je »pogoj mož<strong>no</strong>sti smiselnega diskurza ali<br />
smiselne argumentacije«. 7 Ista problematizacija pojma dokončnega temelja, enaka rešitev a<strong>por</strong>ije<br />
s korakom nazaj, ki prispeva k regresiji v transcendentalne pogoje človeškega jezika, ista<br />
strategija dokazovanja (potreben je nasprotnik, Popper ali Protagora, ki ga zavračamo in mu<br />
dokazujemo, da so »pravila igre transcendentalnega jezika« takšna, da v njih »ved<strong>no</strong> prepozna<br />
implicira<strong>no</strong> veljavo«), 8 in na koncu še zlasti ista izključitev slabega radikalnega drugega, ki mora,<br />
20 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
v primeru da vztraj<strong>no</strong> zavrača to »meta-institucijo vseh možnih<br />
človeških institucij«, bodisi da jo imenujemo igra jezika ali odločanje<br />
pomena, plačati z »izgubo svoje identitete kot pomenskega<br />
dejavnika v samomoru« 9 ali z »avtistič<strong>no</strong> para<strong>no</strong>jo«. Na kratko,<br />
Aristotelove »govoreče rastline« danes gredo ali v mrtvašnico<br />
ali v <strong>no</strong>rišnico. Vendar pa s<strong>por</strong>na točka te izključitve ostaja: ko<br />
filozofsko ali etič<strong>no</strong> utišamo neko celo plast govora, zamešamo<br />
drugač<strong>no</strong>st [altérité] in nič<strong>no</strong>st [néant].<br />
Še zadnjič se vrnimo k recipročni razmejitvi med filozofijo in<br />
9 Ibid., str. 926<br />
10 F. Nietzsche, Fragment poshumes<br />
1887–1888, fragment 343s [v francoski<br />
izdaji].<br />
11 Protagora, 323 a–c (cfr. 317 b).<br />
12 Tou biou têi proairesei, Γ, 2, 1004<br />
b24.<br />
13 Kvintilijan, De institutuine oratoria,<br />
XII, 3, 12.<br />
njenim slabim drugim. Najbolj občuten učinek te razmejitve je uvrstitev razlike med dobrim<br />
in zlim, temelj etike v izmuzljivo zvrst podob<strong>no</strong>sti (»meja med dobrim in zlim se izbriše, to je<br />
sofistika,« je dejal Nietzsche). 10 Dejansko sta obe veliki temi, ki ju filozofija izoblikuje v poskusu,<br />
da bi podob<strong>no</strong>sti pripisala slabo in dobro stran, izničeni v sofistiki, s čimer se etika zdi, kot da bi<br />
bila delokalizirana.<br />
Prva tema je tema maske. Znana je obtožba laskanja in zvijač<strong>no</strong>sti, ki se odvija v dialogu<br />
Gorgija: retorika in sofistika sta eidôle, ki se skrivata pod pravico in zako<strong>no</strong>dajo kot pod masko,<br />
da bi ju ponaredile. Toda običaj<strong>no</strong> ne opazimo, da Protagora, ki se ima za obraz brez maske,<br />
ne brez sramu, toda brez strahu pred ljubosumjem, dobesed<strong>no</strong> raztrga to obtožbo, ko na koncu<br />
svojega mita pokaže, zakaj je edi<strong>no</strong> ena maska tista, pod katero se je naredilo obvezo, da se je<br />
treba skrivati, pravzaprav maska pravice: »Kar zadeva druge odlič<strong>no</strong>st ..., če nekdo na primer<br />
trdi, da je dober v igranju flavte ali v kateri koli drugi umet<strong>no</strong>sti, vendar v resnici ni, se ljudje<br />
iz njega <strong>no</strong>rčujejo ali pa se nanj jezijo, njegovi bližnji pa mu očitajo nespamet. Kar pa se po<br />
drugi strani tiče pravice in politične kreposti na sploš<strong>no</strong>, če človek, poznan kot nepravičen,<br />
jav<strong>no</strong> pove resnico na svoj račun, ta odkritost, ki je bila v poprejšnjem primeru opisana kot<br />
modrost, je v tem primeru neum<strong>no</strong>st, hkrati s tem pa se zatrjuje, da morajo vsi govoriti, da so<br />
pravični, najsi so res ali pa tudi ne, in da je tisti, ki se ne pokrije z masko pravič<strong>no</strong>sti, <strong>no</strong>r«. 11<br />
Pretvarjati se, da družbena vez obstaja, pomeni ustvarjati jo, in hinavščina, ki jo filozofija očita<br />
sofistiki, ni nič drugega kot samo bistvo politične kreposti. Tako je ta sofistični alter ego tisti, ki<br />
etiko privede na področje politike.<br />
Druga diskriminatorna elaboracija je, reče<strong>no</strong> v aristotelovski govorici, elaboracija namena, proairesis.<br />
Sofisti se, po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> v knjigi Gama Metafizike, prikradejo »pod enako podobo kot filozofi«,<br />
toda tokrat je razlika med obema v »izbiri načina življenja«. 12 Z intim<strong>no</strong>stjo namena je razliko še<br />
težje opredeliti in preveriti – »sofistika se samo kaže«, »se kaže, toda v resnici je ni« –; prav tega<br />
se oprimeta latinska retorika in druga sofistika, namreč da moral<strong>no</strong> problematiko pripeljeta do<br />
druge ostre regresije: Philosophia enim simulari potest, eloquentia <strong>no</strong>n potest: 13 z drugim delom<br />
stavka nas Kvintilij prisili da dokonč<strong>no</strong> premislimo prvi del; filozofiji prepušča skrb za namen, ki<br />
je s<strong>por</strong>en, kar zadeva kriterije, in resnič<strong>no</strong> neopredeljiv – prav zaradi tega »neneh<strong>no</strong> predstavlja<br />
ponaredke« –; za retoriko, ki je še ved<strong>no</strong> v igri in stoji na mestu sofistike, pa zahteva, po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> in še<br />
ved<strong>no</strong>, [diskurzivni] učinek, ki je nespremenljiva index sui. Odzvati se na namen z učinkom zares<br />
pomeni premakniti etič<strong>no</strong> problematiko, ki je definicijski ščit filozofije, na področje estetike.<br />
Ta dvojna destabilizacija etike očit<strong>no</strong> sproži preplah pred nevar<strong>no</strong>stjo. Najbolj pogosto ime<br />
za to nevar<strong>no</strong>st se danes glasi »relativizem«: to pomeni poudariti na zelo filozofski način – platonsko,<br />
da je etična destabilizacija posledica zavračanja podreditve diskurza instanci resnice.<br />
Antiplatonstvo – kako zastarele ideje! Antisofistika – kako zastarele ideje! Ali nismo že zdavnaj<br />
prerasli vseh teh povratnih udarcev? Menim, da niti neka heideggerjanska problematizacija niti<br />
Barbara Cassin | Sofistični učinek 21
neka vrnitev h Kantu ne zadostujeta. Vsekakor ne preprečita, da ne bi etični dispozitiv včasih<br />
mejil na nevar<strong>no</strong> neum<strong>no</strong>st.<br />
Sofistična zgodovina filozofije<br />
Tukaj torej ne bomo govorili o historični zgodovini filozofije. Tu ne boste našli vedrih in izčrpnih<br />
informacij, ki bi enkrat za vselej razjasnile, kaj je sofistika in kaj so bili posamezni sofisti: čerav<strong>no</strong><br />
je tak način obravnave najbrž primeren malodane za katerikoli predmet raziskovanja, zaradi<br />
razlogov, ki so lastni sami sofistiki, se mi vsee<strong>no</strong> zdi, da ne bi bil rav<strong>no</strong> najbolj primeren pristop v<br />
našem primeru. To je bolj nekakšen filozofski in literarni pregled, ki zbuja pozor<strong>no</strong>st s pogledom<br />
na stvari, ki so izven naših navad (toda takoj, ko se z njim seznanimo, ob njem lahko otopimo,<br />
kakor pri navadah), pregled, med katerim si vzamemo pravico, da se ustavimo ob poti časa, da<br />
proučimo besedila, včasih stavke, ki ne sodijo v isti red kot Parmenid, Platon, Aristotel, Heidegger,<br />
Perelman ali Habermas, ki se zlivajo v sozvočje. In sicer zato, da bi lahko opazili umet<strong>no</strong> postavljene<br />
meje med racionalnim in iracionalnim, in morda da bi preraz<strong>por</strong>edili filozofski kozmos z<br />
nekega celovitejšega stališča, bolj sodobnega ali preprosto pozornega na druge stvari.<br />
Ime »sofistična zgodovina filozofije« predlagam za tisto zgodovi<strong>no</strong>, ki pripelje stališča ne toliko<br />
k neki e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>sti resnice, bodisi da je večna ali da se postopoma ustvarja po heglovem načinu<br />
(resnica kot telos, v usmerjenem času ali času, »kot da bi bil« usmerjen), ampak k neki zdajšnjosti<br />
kairos [instantanés du kairos], prilož<strong>no</strong>sti, mož<strong>no</strong>sti, s pomočjo měkhanai, postopkom, zvijačam,<br />
napravam, ki omogočijo, da ulovimo kairos. Dva stavka komentarja, da s to spremembo<br />
perspektive opozorimo na povsem drugo banal<strong>no</strong>st sofistične zgodovine (povsem drugo, vendar<br />
še ved<strong>no</strong> banal<strong>no</strong>). Prva, ki jo je nedav<strong>no</strong> zapisal Gilles Deleuze v Pogajanjih [Pour parlers]:<br />
»Kar se imenuje pomen predloga [le sens d’une proposition] (dodajam: ali interpretacije), to je<br />
interes, ki ga sam predstavlja. Nobene druge definicije pomena ni, kar sovpada z <strong>no</strong><strong>vos</strong>tjo, ki<br />
jo ponuja nek predlog«. In v nadaljevanju: »Pojmi pomena, potrebe, interesa so tisočkrat bolj<br />
odločilni kot pojem resnice. Nikakor ne zato, ker bi jo nadomeščali, temveč zato, ker merijo<br />
resnič<strong>no</strong>st tega, kar govorim«. Druga, na drugem koncu časovne verige, je Protagorov oziroma<br />
Sokratov stavek, ki v apologiji Teajteta govori v Protagorovem imenu, da bi razložil nauk o homo<br />
mensura. Ne gre za premik iz napačnega k resničnemu, kajti tega niti ni treba izvajati niti ni<br />
izvedljivo, toda kot pravi Protagora: »Tisti, ki pod vplivom mučnega stanja svoje duše razmišlja<br />
o prav tako mučnih stvareh, mu damo v premišljevanje druge stvari, misli, ki bi jih nekateri iz<br />
pomanjkanja izkušenj ime<strong>no</strong>vali prave, toda za katere jaz rečem ene boljše kot druge, toda v<br />
ničemer bolj resnične« (167 b). Na kratko, v sofistični zgodovini filozofije naj bi bilo eksplicit<strong>no</strong>,<br />
da je boljše – performans – mera resničnega. Tovrstna primerjalna serija je za razliko od<br />
zaprtja superlativa, celo refleksivnega, prvenstve<strong>no</strong> zanimiva zato, ker ni nikoli končna. »Kot<br />
pravi Lindon,« govori Deleuze, »odsot<strong>no</strong>sti neznanca ne opazimo.« Izziv »ved<strong>no</strong> boljšega« se<br />
umakne mož<strong>no</strong>sti »boljšega na drugačen način«. Tako kot tudi, če sledimo Deleuzu in Lindonu,<br />
je boljše na drugačen način preprosto boljše rav<strong>no</strong> zato, ker je drugač<strong>no</strong>.<br />
Prevod Simona Šumrada<br />
Strokovni pregled Mirt Komel<br />
22 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Janja Žmavc<br />
1. Sofisti in retorika<br />
Sofisti in retorična<br />
sredstva prepričevanja 1<br />
Sam namreč trdim, …; da mora učitelj govorniške zvrsti tako<br />
razložiti, da ne izpusti ničesar, kar se je treba naučiti, kar zadeva<br />
ostalo, pa mora biti sam tak zgled govorništva, da se lahko<br />
njegovi učenci po končanem študiju zgledujejo po njem in se<br />
že na začetku izkažejo za sijajnejše in prijetnejše govornike od<br />
drugih.<br />
(Izokrat, Proti sofistom 17–18, prevod Matej Hriberšek)<br />
Za proučevalce zgodovine retorike je e<strong>no</strong> glavnih vprašanj, kdaj<br />
lahko govorimo o nastanku retorične teorije v antični Grčiji.<br />
Kennedy (1963: 27) meni, da je retorična teorija nastala takrat,<br />
ko se je govorništvo začelo zavedati lastnega obstoja. Z drugimi<br />
1 Igorju Ž. Žagarju se zahvaljujem za<br />
številne kritične pripombe pri nastajanju<br />
tega besedila.<br />
besedami lahko to pojasnimo kot izstopanje retoričnih tehnik iz praktičnega okvira v področje<br />
teoretskega proučevanja, s tem pa tudi postop<strong>no</strong> prehajanje v samostojen in urejen sistem.<br />
Prehod s praktičnega na teoretič<strong>no</strong> polje po avtorjevem mnenju (ibid.: 30–34) zaznamujejo<br />
štiri pomembna družbena znamenja v starogrški družbi, ki se ujemajo s tremi značilnimi elementi<br />
poznejše konceptual<strong>no</strong> razvite retorike – z odkrivanjem argumentov (inventio), njihovo<br />
raz<strong>por</strong>editvijo (dispositio) in ubeseditvijo (elocutio). Prvo tako znamenje je nastanek <strong>no</strong>vega<br />
racionalizma v dokazovanju in utemeljevanju, ki se kaže v obliki vpeljave abstraktnih konceptov<br />
relativ<strong>no</strong>sti in verjet<strong>no</strong>sti bodisi v sodnih in političnih govorih (Antifontove Tetralogije in<br />
Gorgijevi govori) bodisi v literaturi (zlasti Sofoklove drame). Druga značil<strong>no</strong>st, ki kaže na razvoj<br />
retorike, je bilo <strong>no</strong>vo zanimanje za delitev govora na dele, od katerih ima vsak določe<strong>no</strong> funkcijo.<br />
Iz začetnega preprostega vzorca, ki je vseboval začetek, osrednji del in zaključek ter je kazal na<br />
neko ustvarjal<strong>no</strong> e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>st, se je postopoma razvilo za<strong>por</strong>edje manjših delov, ki so bili še posebej<br />
podrejeni sodni razpravi in so imeli v kontekstu sodnega procesa natanč<strong>no</strong> določene funkcije.<br />
Za uspeš<strong>no</strong> prepričevanje <strong>por</strong>ote je bila še zlasti pomembna predstavitev ozadja dogodkov, ki ji<br />
je sledilo loče<strong>no</strong> dokazovanje s pomočjo navajanja verjetnih premis, in v zaključku še povzetek<br />
bistvenih točk skupaj z zbujanjem čustev. Tretje znamenje rojstva retorike je po Kennedyjevem<br />
mnenju poveza<strong>no</strong> z nastankom <strong>no</strong>vih proznih slogov: v najširšem pomenu lahko rečemo, da<br />
se prvotnemu slogu, ki velja za značil<strong>no</strong>st grške misli in ga lahko imenujemo tudi »antitetični«,<br />
pridružita še t. i. Gorgijev slog, ki poskuša posnemati poezijo, in ritmični, t.i. Trazimahov<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 23
2 O last<strong>no</strong>stih pesniškega sloga in njegovi<br />
neprimer<strong>no</strong>sti za govorništvo glej Isocr.<br />
Evag. 9–11; o Gorgiju kot o začetniku<br />
pesniškega sloga v govorništvu, glej Arist.<br />
Rh. 3.1.9 1404a24–26. Aristotel (Rh.<br />
3.8.4 1409a) pa piše tudi o Trazimahu, ki<br />
je za os<strong>no</strong>vo proznega ritma prvi u<strong>por</strong>abil<br />
pajan (– ˘˘˘ ).<br />
3 Za utemeljitelja tovrstnega proučevanja<br />
veljata zlasti Protagoras, ki se je ukvarjal<br />
s proučevanjem jezikovne pravil<strong>no</strong>sti,<br />
pome<strong>no</strong>slovjem in s slovničnimi kategorijami<br />
(spol besed in naklon), ter Prodik<br />
iz Keosa, ki se je posvečal jezikovni<br />
pravil<strong>no</strong>sti in si<strong>no</strong>nimiki. Cf. Radermacher<br />
(1951: B III 5–14 in B VIII 6–10).<br />
4 Da je pouk sofistov vključeval analizo<br />
literature, beremo pri Platonu (Protag.<br />
339a1ss.) in Izokratu (Antid. 266).<br />
slog. 2 Zadnjo značil<strong>no</strong>st »retoričnega« zavedanja Kennedy vidi v<br />
nastanku filološke zna<strong>no</strong>sti, ki bila kot posledica zavedanja o moči<br />
besede v demokratič<strong>no</strong> urejeni družbi. V teoretskem pomenu se to<br />
kaže v obliki intenzivnega študija jezikovnih pojavov: slovničnih<br />
vprašanj, pome<strong>no</strong>slovja in etimologije. 3 Pri tem je pomembna zlasti<br />
okoliščina, da so sofisti <strong>no</strong>va spoznanja s področja filologije prenesli<br />
v izobraževanje, saj je velik del njihovega pouka temeljil na proučevanju<br />
literature oziroma poezije. 4 Tako so sčasoma sprejete opredelitve<br />
jezikovnih in slogovnih elementov govora postale retorične<br />
konvencije in del velike sheme govorniške veščine. A vse naštete<br />
značil<strong>no</strong>sti, ki jih povezujemo z nastankom retorike, so v najširšem<br />
pomenu posledica duha takratnega časa, političnih in družbenih<br />
sprememb, še zlasti pomemb<strong>no</strong> vlogo pa imajo prepletena razmerja<br />
med <strong>no</strong>vimi idejami in tradicionalnimi pogledi, ki se kažejo v literaturi,<br />
filozofiji oziroma celotni kulturi poznega 5. in 4. stol. pr. n. št.<br />
Zato Johnstone (1996) poudarja smisel proučevanja antične<br />
retorike z vzpostavitvijo zgodovinskega in intelektualnega konteksta<br />
in opredeli tri kultur<strong>no</strong>-zgodovinske predpostavke, ki so omogočile razvoj retoričnih tehnik<br />
in njihovo konceptualizacijo v poznem 5. in 4. stol. pr. n. št.: prva predpostavka je povezana z<br />
vlogo ustne tradicije v Grčiji in s prehodom iz ustne v pis<strong>no</strong> kulturo, drugi dejavnik so bile politične<br />
spremembe in oblikovanje demokratičnih sistemov v antičnem polisu, tretja predpostavka<br />
pa se navezuje na grško misel in na t. i. prehod od mitološke teogonije k naturalistični kozmologiji,<br />
katerega posledica je bil razvoj racionalnega pogleda, filozofske termi<strong>no</strong>logije in sintakse.<br />
Stališče o postopnem razvoju retorike, ki je izraz neprekinjenega kulturnega razvoja, zagovarjata<br />
tudi Thomas in Webb (1994). Avtorja trdita, da moramo izvore retorike iskati v osrednji<br />
vlogi, ki jo je v grški družbi imela ustna komunikacija, in da ni prav nič presenetljivo, da so Grki<br />
kot naravni govorniki v okviru potreb, ki so jih prinesli <strong>no</strong>vi demokratični procesi, »odkrili« tudi<br />
govorniško vešči<strong>no</strong>.<br />
Povsem drugače sta svoji teoriji o nastanku retorike oblikovala Cole in Schiappa. Schiappa<br />
(1990, 1999) trdi, da je izraz rhetoriké nastal v Sokratovem krogu in da je na podlagi izrazja, ki<br />
so ga u<strong>por</strong>abljali sofisti, mogoče sklepati, da retorična teorija ni nastala v 5. stol. pr. n. št. s sofisti,<br />
temveč šele sto let pozneje. Cole (1991) je z<strong>no</strong>va spodbudil zelo živah<strong>no</strong> razpravo med proučevalci<br />
zgodovine retorike, saj je zavrnil nekatera tradicionalna stališča o razvoju retorike v antični Grčiji.<br />
Trdi namreč, da retorika ni izum skupine učiteljev javnega nastopanja iz poznega 5. stol. pr. n. št.<br />
niti sistem, ki je nastal postopoma iz razmerja med govorom in poezijo. Retorika je po njegovem<br />
mnenju tipičen pojav 4. stol. pr. n. št., katerega obstoj in rabo (z določenimi omejitvami) sta prva<br />
prepoznala Platon in Aristotel. Literar<strong>no</strong> ustvarjanje pred Plato<strong>no</strong>m Cole poimenuje kot »praretorič<strong>no</strong>«.<br />
V njem je sicer veliko govorniške sposob<strong>no</strong>sti in razpravljanja, a ponavadi temelji na predpostavki,<br />
da obstaja transparenten besedni medij, ki niti ne ovira niti ne lajša pre<strong>no</strong>sa informacij,<br />
čustev in idej. Ker je v retoriki prva naloga govornika nadzorovati medij pre<strong>no</strong>sa, je do tega lahko<br />
prišlo šele s teoretskimi proučevanji Platona in Aristotela, ki so zamenjala nejas<strong>no</strong>st, eksperimentiranje<br />
in spopad kontradiktornih ideologij, značilnih za 5. stol. pr. n. št. (Ibid.: 33–46).<br />
Če na retoriko ne gledamo le kot na dosežek v teoriji in praksi, temveč kot na intelektualni<br />
razvoj, iz katerega sta izšli praksa in teorija, bi Colovo in Schiappovo tezo o nastanku retorike<br />
kljub umest<strong>no</strong>sti njunih vprašanj lahko nekoliko dopolnili: zametki retorike kot samostojne<br />
24 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
veščine (in ne kot le ene od značil<strong>no</strong>sti verzificiranih besedil, v<br />
katerih lahko prepoznavamo retorične prvine) začnejo nastajati<br />
že v 5. st. pr. n. št. in so rezultat kulturnih, političnih in intelektualnih<br />
razmer. Sprva to še ni teoretski sistem, temveč mreža raz<strong>no</strong>likih<br />
naukov, navodil in primerov dobre prakse, ki je nastajala<br />
postopoma, tako kot so se <strong>por</strong>ajala <strong>no</strong>va spoznanja o govorništvu<br />
in so se uveljavljale različne govorniške prakse v vsakdanji rabi.<br />
Do poe<strong>no</strong>tenja in prve prave sistemizacije govorniških prvin je<br />
prišlo šele z Aristotelom in njegovo razpravo o retoriki, čeprav<br />
Aristotel v Retoriki že predvideva obstoj teorije. Klasična retorika<br />
z razvejenim teoretskim sistemom in bogato prakso je morda<br />
izum 4. stoletja, ki pa v takšni obliki ne bi mogla obstajati brez<br />
kulturnega, političnega in jezikovnega konteksta arhaične dobe. 5<br />
Ko želimo odkriti, kako daleč nazaj segajo prvi teoretski<br />
retorični sistemi, takoj naletimo na neizogib<strong>no</strong> in veliko oviro:<br />
prvi ohranjeni retorični priročnik imamo šele iz 4. stol. pr. n.<br />
št., čeprav je tovrst<strong>no</strong> ukvarjanje z govorništvom verjet<strong>no</strong> starejše<br />
za celo stoletje. 6 A ker so tradicionalne sheme okorela in počasi<br />
spreminjajoča se tvorba, je glede na zgradbo in raz<strong>por</strong>editev s<strong>no</strong>vi<br />
precej verjet<strong>no</strong>, da je avtor prvega ohranjenega retoričnega priročnika<br />
bolj ali manj zvesto sledil dolgi priročniški tradiciji. Razen<br />
tega najdemo nekaj podatkov o prvih piscih priročnikov tudi v<br />
drugih delih, zlasti v filozofskih razpravah Platona in Aristotela,<br />
kjer lahko kljub polemični naravi njunih spisov razberemo, kakšni<br />
so bili prvi priročniki, in če ne drugega, vsaj to, kdo so bili njihovi<br />
prvi znani avtorji. 7 Toda dejansko vemo o obliki in vsebini priročnikov<br />
iz konca 6. stol. in celotnega 5. stol. pr. n. št. zelo malo.<br />
Prva razvrstitev zakonitosti in last<strong>no</strong>sti učinkovitega govora je<br />
bila najverjetneje podrejena praktičnim ciljem, saj so prvi učitelji<br />
konkretne nasvete oblikovali glede na zgradbo govorov, s katerimi<br />
so posamezniki nato nastopili bodisi na sodišču bodisi v skupščini.<br />
Tako so bili prvi priročniki verjet<strong>no</strong> strukturirani v obliki delov<br />
govora in so vsebovali nasvete in primere, kaj naj govornik pove v<br />
uvodu, kaj v osrednjem delu in kaj v zaključku govora. 8 Vemo, da<br />
so se praviloma ime<strong>no</strong>vali Tékhne lógon (Govorniška veščina) in<br />
da sta tudi Koraks in Tejsija, ki tradicional<strong>no</strong> veljata za začetnika<br />
poučevanja govorništva in pisanja govorov, 9 svoje nauke verjet<strong>no</strong><br />
zas<strong>no</strong>vala okoli delov govora, ki so bili morda bolj zbirka posameznih<br />
primerov in zgledov za učinkovit govor na sodišču. Aristotel<br />
v Retoriki omenja, da so priročniki vsebovali že štiridel<strong>no</strong> delitev<br />
sodnega govora (3.13.3 1414a37–b6), nekaj nasvetov v zvezi z izbiro<br />
besed, okrasom in čustvi (1.1.3–5 1354a11–21) ter argument<br />
verjet<strong>no</strong>sti kot glav<strong>no</strong> obliko dokazovanja (2.24.11 1402a17–20).<br />
Kennedy (1994: 32–34) meni, da Platon v znamenitem odlom-<br />
5 Cf. tudi Johnstone (1996: 3–6).<br />
6 To je Retorika za Aleksandra iz 4. stol.<br />
pr. n. št., ki so jo zaradi uvoda, posvečenega<br />
Aleksandru Velikemu, nekoč zmot<strong>no</strong><br />
pripisovali Aristotelu, danes pa večina<br />
meni, da je njen avtor retor Anaksimen iz<br />
Lampsaka (ok. 380–320 pr. n. št.).<br />
7 Platon v svojih dialogih pogosto omenja<br />
retoriko in najrazličnejše retorje, saj je<br />
bila ta tudi glav<strong>no</strong> orodje sofistov, proti<br />
katerim v večini primerov nastopa njegov<br />
glavni junak Sokrat. Dialoga Gorgias in<br />
Fajdros obravnavata retoriko neposred<strong>no</strong><br />
in zlasti slednji vsebuje kar nekaj podatkov<br />
v zvezi z najstarejšimi priročniki.<br />
Aristotel je o prvih učiteljih retorike in o<br />
njihovih delih napisal razpravo Synagogé<br />
tekhnón (Zbir veščin), ki je žal izgubljena,<br />
a so jo kot izhodišč<strong>no</strong> delo za poznavanje<br />
najstarejših piscev retoričnih priročnikov<br />
navajali številni poznejši antični pisci,<br />
denimo Ciceron (De inv. 2.2.6–7). Sledi<br />
o prvih teh<strong>no</strong>grafih najdemo tudi v Sofističnih<br />
zmotnih sklepih (SE 33 183b29)<br />
in v Retoriki (Rh. 1.1.3 1354a11ss.; 1.2.4<br />
1356a10–13).<br />
8 Cf. Arist. Rh. 1.1.9 1354b16–19.<br />
9 O prvih proučevalcih in učiteljih retorike<br />
si že v antiki pisci niso bili e<strong>no</strong>tni.<br />
Ponavadi se v vlogi začetnikov retorike<br />
najpogosteje res pojavljata imeni Koraks<br />
in Tejsija, a na drugi strani pisci navajajo<br />
le Tejsija (Arist. SE 33 138b29; Cic. De<br />
inv. 2.2.6) in Empedokla, kot naj bi<br />
pisal Aristotel v Sofistu (cf. D. L. 8.57).<br />
Kennedy (1994, 18–19) meni, da je to<br />
posledica dveh ločenih retoričnih tradicij,<br />
ki naj bi ju poznal že Aristotel: e<strong>no</strong> je bila<br />
priročniška tradicija, katere začetnik je<br />
Tejsij Koraks (cf. Kennedy 1994, 34; Cole<br />
1992), druga smer, ki si je prizadevala za<br />
razvoj poetičnega sloga v govorih in pisani<br />
prozi, pa ima začetnika v Empedoklu in<br />
njegovem nasledniku Gorgiju. Radermacher<br />
(1951) navaja 38 posameznikov<br />
(začenši z Empedoklom), ki si sledijo v<br />
okvirnem kro<strong>no</strong>loškem za<strong>por</strong>edju od<br />
konca 6. stol. pr. n. št. do 4. stol. pr. n.<br />
št. M<strong>no</strong>ge izmed njih tradicija pozna le<br />
po imenu, drugi so znani kot filozofi,<br />
državniki, zgodovi<strong>no</strong>pisci in retorji.<br />
ku Fajdra (266c–267d) našteva takratne teoretske razprave o retoriki, ki jih lahko razdelimo v tri<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 25
azlične konceptualne smeri proučevanja govorništva. V odlomku<br />
dialoga Sokrat in Fajdros namreč razpravljata o desetih retorjih<br />
(Trazimahu, Teodorju, Evenu, Tejsiju, Gorgiju, Prodiku, Hipiju,<br />
Polu, Likimniju in Protagori) in v povezavi z njimi navajata<br />
različne nauke o učinkovitem govoru, govorništvu in jeziku. Po<br />
Kennediju tako Koraks in Tejsij skupaj še z retorjem Teodorjem<br />
iz Bizanca spada v skupi<strong>no</strong> piscev govorniških priročnikov (teh<strong>no</strong>grafov),<br />
ki so se posebej posvečali sodnemu govoru in vlogi dokazovanja; to je temeljilo na<br />
rabi posebne oblike argumenta verjet<strong>no</strong>sti, ki ga je bilo v istem primeru mogoče enakovred<strong>no</strong><br />
u<strong>por</strong>abljati za obe strani. 10 10<br />
Tako Platon kot Aristotel sta o tovrstnem<br />
načinu sklepanja in dokazovanja<br />
pogosto kritič<strong>no</strong> pisala, njegove začetke<br />
pa sta pripisovala Koraksu in Tejsiju (cf.<br />
Phdr. 273a–b in Rh. 2.24.11 1402a17–<br />
20). Tudi poznejši učbeniki in priročniki<br />
za pouk govorništva so začetke dokazovanja<br />
verjetnega pripisovali omenjenima<br />
sicilskima Grkoma.<br />
Drugi dve smeri v zgodnjem obdobju razvoja retorične teorije nista<br />
bili strogo omejeni na posamez<strong>no</strong> zvrst govorništva in ju je bilo mogoče u<strong>por</strong>abljati tako v zvezi s<br />
sodnim, svetovalnim kot tudi hvalnim govorom. Prva smer se je bolj posvečala proučevanju jezika<br />
in v to skupi<strong>no</strong> spadajo zlasti leksikografska dela oziroma različne razprave o pomenu in oblikah<br />
besed skupaj s seznami ustreznih primerov, ki so jih pripisovali Protagori, Polu in Likimniju. Za<br />
drugo smer se zdi, da jo je zanimalo predvsem dvoje: na eni strani sredstva prepričevanja, še zlasti<br />
vplivanje na čustva poslušalcev s pomočjo posredne hvale in graje, na drugi strani pa tudi samo<br />
podajanje govora. Tovrstne retorične tehnike naj bi bodisi v razpravah bodisi v vzorčnih govorih<br />
poudarjali Even Paroški, Gorgias in Trazimah.<br />
Številne izmed zgoraj omenjenih proučevalcev govorniških elementov tradicija prišteva k<br />
sofistom. Njihovo delovanje označujemo kot sploš<strong>no</strong> intelektual<strong>no</strong> gibanje 5. in 4. stol. pr. n.<br />
št., ki je odprlo številna kritična vprašanja o človeku in družbi, zlasti pa imajo sofisti zasluge pri<br />
popularizaciji znanja in uspešnem povezovanju izobraževanja z intelektualnimi, kulturnimi in<br />
političnimi spremembami v tistem obdobju. Med pomembna področja njihovega poučevanja je<br />
spadala tudi veščina učinkovitega prepričevanja, za katero so menili, da se je lahko nauči vsak in<br />
jo mora obvladati tisti, ki želi postati uspešen član takratne družbe. Sofisti so zlasti zaradi nekoliko<br />
drugačnega pojmovanja človeka in družbe ter inventivnih didaktičnih metod imeli nadvse<br />
pomemb<strong>no</strong> vlogo pri pre<strong>no</strong>su in dopolnitvi prvih teoretskih dognanj o retoričnih tehnikah in<br />
načinih njihovega poučevanja. Čeprav ne moremo govoriti o pravih teoretskih sistemih, pa so<br />
s svojimi pogledi na resnič<strong>no</strong>st, jezik, govor in komunikacijo sooblikovali izhodišča retorične<br />
teorije, ki sta jih zas<strong>no</strong>vala Izokrat in Platon, v celovit sistem pa jih je povezal Aristotel. Čeprav<br />
so vsi trije nasprotovali posameznim stališčem in metodam poučevanja sofistov, so jih imeli<br />
za »vzgojitelje Grčije« (Grimaldi 1996: 27) in so (šele) v polemiki z njimi razvili lasten sistem<br />
med seboj povezanih retoričnih prvin. Zato lahko trdimo, da so sofisti za razvoj retorike nadvse<br />
pomemben dejavnik, ki je pripomogel k nastajanju tako kompleksnega teoretskega koncepta, kot<br />
ga, denimo, lahko najdemo pri Aristotelu. Z drugimi besedami bi vlogo sofistov lahko opisali kot<br />
most med prvimi teh<strong>no</strong>grafi in resničnimi s<strong>no</strong>valci retorične teorije.<br />
Kako je natanč<strong>no</strong> potekal pouk sofistov, ne vemo, ker so od njihovih del ohranjeni le fragmenti,<br />
pričevanja nasprotnikov in opisi poznejših proučevalcev, ki so se veči<strong>no</strong>ma opirali na<br />
tradicionalne sodbe. Zagotovo pa niso sestavljali le tipičnih govorniških priročnikov, ampak<br />
moramo, kot smo videli že v omenjeni Kennedyjevi analizi odlomka Plato<strong>no</strong>vega Fajdra,<br />
teoretske modele retorike iskati v njihovih govorih in posebnih razpravah o jeziku, govoru in<br />
prepričevanju. V zvezi s sofisti in njihovim vplivom na razvoj retorične teorije in prakse navaja<br />
Grimaldi (1996: 28–29) štiri metode oziroma tehnike, ki so jih ti potujoči učitelji u<strong>por</strong>abljali<br />
pri poučevanju in ki jih lahko najdemo v pričevanjih njihovih sodobnikov, zlasti Aristofana,<br />
Izokrata, Platona in Aristotela.<br />
26 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
I. JAVNI PRIKAZ, NASTOP (epídeiksis): 11 je bilo nekakš<strong>no</strong><br />
jav<strong>no</strong> predavanje, ki je vsebovalo predstavitev kakega problema oziroma<br />
ideje v jezikov<strong>no</strong> dovršenem slogu. 12 Pogosto je bilo predmet<br />
takih prikazov zna<strong>no</strong> stališče sofistov o nasprotju med nómos in<br />
phýsis, med ustaljenimi konvencijami in naravnimi/objektivnimi<br />
zakonitostmi. Izokrat v govoru O zamenjavi premoženja (Antid.<br />
46.3–47) pravi, da teme, ki so jih obravnavali taki prikazi, niso bile<br />
zasebne, temveč sploš<strong>no</strong> grške in da so bile primerne za hvalni in<br />
politični govor. Posebej pa omenja slog sofističnih epídeiksis in<br />
poudarja, da so bili to govori, ki so bili veliko bolj muzikalični in<br />
ritmični kot sodni govori, polni pesniških besed in drugih okrasov.<br />
II. EKSTEMPORALNI GOVORI: v zvezi s sofisti ekstem<strong>por</strong>alni<br />
govor pomeni pripravlje<strong>no</strong>st razpravljati o čemerkoli in brez<br />
vnaprejšnje priprave. 13 Napoved take razprave najdemo v prologu<br />
Plato<strong>no</strong>vega Gorgia (447a-447c8), kjer Kalikles pravi, da je Gorgias<br />
pravkar imel prikaz oziroma jav<strong>no</strong> predavanje (torej, zgoraj omenjeni<br />
epídeiksis), v okviru katerega je pozval poslušalce, naj mu<br />
postavijo poljub<strong>no</strong> vprašanje. Obljublja, da bo odgovoril na vsako<br />
vprašanje (447d6–448a5), v obliki vprašanj in odgovorov pa je pripravljen<br />
o čemerkoli razpravljati tudi s Sokratom (449b4–449c3).<br />
Čeprav v nadaljevanju Gorgias na Sokratova vprašanja odgovarja<br />
jedrnato, bi to mesto lahko ustrezalo sofističnim ekstem<strong>por</strong>alnim<br />
govorom. Prav zaradi poudarka o Gorgijevi pripravlje<strong>no</strong>sti na razpravo<br />
s Sokratom lahko namreč domnevamo, da gre v dialogu za<br />
Plato<strong>no</strong>vo prilagoditev, ki je podrejena Sokratovi dialektični metodi,<br />
in da so sofisti na tovrstna javna vprašanja lahko odgovorili v tudi<br />
obliki daljšega in strukturiranega govora.<br />
11 V slabšalnem smislu beseda pomeni<br />
tudi »razkazovanje«, »bahanje«. Platon in<br />
Aristotel epídeiksis pogosto rabita v zvezi<br />
s sofističnim besednim poigravanjem.<br />
12 Cf. Pl. Prt. 320d–322d, Hi. Ma. 286a,<br />
Phdr. 227a–234d; X. Mem. 2.1.21–34.<br />
13 Cf. Pl. Prt. 334e, 329b, Grg. 447c–d,<br />
449c, 461d, Men. 70b–c, Hi. Mi. 363c-d;<br />
Arist. SE 183b36–184a7.<br />
14 Cf. zlasti Plato<strong>no</strong>va dialoga Evtidem in<br />
Parmenid, Aristotelova razprava Sofistični<br />
zmotni sklepi in Izokratova govora Proti<br />
sofistom in Panatenajski govor.<br />
15 Poudariti moramo, da na tem mestu<br />
govorimo o eristiki zgolj kot o metodi<br />
poučevanja, katere glavni cilj je besed<strong>no</strong><br />
tako izuriti učenca, da zmore od nasprotnika<br />
pridobiti absoluten odgovor na izjavo,<br />
ki zahteva opredelitev (tako kot, denimo,<br />
v Plato<strong>no</strong>vem Evtidemu 284c, kjer razpravljajo<br />
o tem, ali práttein in poieín pomenita<br />
isto). Začetnik tovrstne oblike razpravljanja<br />
je verjet<strong>no</strong> Ze<strong>no</strong>n (rojen ok. leta 490 pr.<br />
n. št.), o katerem Aristotel pravi, da je<br />
odkril dialektiko (cf. D. L. 8.57 in 9.25). Že<br />
antični pisci so se zavedali, da je meja med<br />
obema tehnikama, eristiko in dialektiko,<br />
tanka in so zato eristiko različ<strong>no</strong> pojmovali.<br />
Tako so tudi med Plato<strong>no</strong>vim, Izokratovim<br />
in Aristotelovim stališčem razlike o tem,<br />
kaj je eristika in kakšna je razlika med njo<br />
in dialektiko ali celo antilogijo.<br />
III. METODA KRITIČNE ANALIZE POEZIJE: Grki so jo dobro poznali, saj prve interpretacije<br />
Homerjeve Iliade in Odiseje izhajajo že iz 7. stol. pr. n. št., v okviru sofističnega pouka pa<br />
je bila to verjet<strong>no</strong> že uveljavljena tema razprave. Izokrat v Panatenajskem govoru (18–19) omenja<br />
dogodek, ko trije sofisti razpravljajo o poeziji, še posebej o Heziodu in Homerju. Izokrat je do njih<br />
sicer kritičen in jih prikazuje kot vase zagledane praz<strong>no</strong>glavce, toda o omenjenih sofistih pove tudi,<br />
da niso povedali nič <strong>no</strong>vega, ampak so le recitirali verze in navajali najboljše domislice, ki so jih o<br />
obeh pesnikih povedali že drugi v preteklosti. Iz odlomka lahko sklepamo, da je bila to običajna in<br />
tudi priljubljena tema razprav, saj avtor nadaljuje, da so jih gledalci naklonje<strong>no</strong> poslušali. Dodaten<br />
dokaz za to najdemo v Aristofa<strong>no</strong>vih Žabah (1119ss.), kjer znamenito tekmovanje med Ajshilom in<br />
Evripidom za lovoriko najboljšega pesnika kaže na očit<strong>no</strong> parodijo take vrste razprave. Neposreden<br />
primer metode kritične analize pesniškega dela, ki je obenem najstarejši primer literarne kritike<br />
v evropski literaturi, pa je odlomek iz Plato<strong>no</strong>vega dialoga Protagoras (339a–340b), kjer naslovni<br />
junak s Sokratom sicer razpravlja o pomenu svojega poučevanja in o vrlini (politiké areté), v omenjenem<br />
odlomku pa kot primer za vrli<strong>no</strong> analizira odlomek iz Simonidovega epinikija, s čimer<br />
poskuša tudi pokazati, da učenje take analize povečuje jas<strong>no</strong>st in natanč<strong>no</strong>st v izražanju.<br />
IV. ERISTIKA: pri nasprotnikih sofistov je veljala za najmanj priljublje<strong>no</strong> metodo poučevanja<br />
14 in je pomenila obliko dokazovanja, kjer so bile v ospredju tehnike, kot so razpravljanje<br />
(disputatio), zavračanje (refutatio) in pobijanje (contradictio). 15 Eristiki so ponavadi poskušali<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 27
svojega nasprotnika za vsako ce<strong>no</strong> premagati, tako da so ga<br />
zvabili v logične zanke in zasuli z logičnimi ugankami in s paradoksi;<br />
izkoriščali so jezikovna dvoumja in u<strong>por</strong>abljali napačna<br />
sklepanja, s katerimi so poskušali pokazati, da nasprotnikov argument<br />
vodi v absurd. Zlasti Platon je zavračal eristiko kot obliko<br />
prevare, ki se je poslužujejo tisti, ki jih zanimajo prepirljive in<br />
trivialne diskusije. Edina prava in pravilna oblika razpravljanja<br />
je zanj dialektika, ki vodi v iskanje resnice (R. 499a4–9). V<br />
njegovem dialogu Evtidem lahko v besednem poigravanju dveh<br />
sofistov, Evtidema in Dionisodora, prepoznamo tipične eristične<br />
prakse, o katerih Platon misli vse najslabše. Med mladimi pa je<br />
bila eristika očit<strong>no</strong> zelo priljubljena in zato sta bila zaskrbljena<br />
tako Izokrat16 , ki je sicer menil, da je bolj kot mlade treba<br />
obsojati njihove učitelje (Hel. 6), kot tudi Platon, ki je v golem<br />
pobijanju mnenj in nenehnem ugovarjanju videl pasti neustrezne<br />
vzgoje, a tudi vzroke za slab ugled filozofije (R. 539b–c3).<br />
Dobrega mnenja o tej obliki razpravljanja ni imel niti Aristotel,<br />
ki za eristiko pravi, da je »podel, nepošten način bojevanja« (sc.<br />
adikomakhía) in usmerjena le v zmago (SE 171b22–28). Toda<br />
za razvoj retorike je eristika kot tehnika pomembna zato, ker je<br />
bila to sploš<strong>no</strong> priljubljena oblika razpravljanja (ki je svoje mesto<br />
našla zlasti na sodiščih) in je tako neposreden primer značilne<br />
grške prepirlji<strong>vos</strong>ti. Na drugi strani pa je njena korist za retorični<br />
pouk tudi v tem, da gre za »vrsto intelektualnega dvoboja, ki ostri<br />
misli in pomaga odkriti in določiti s<strong>por</strong>na vprašanja« (Grimaldi,<br />
1996: 29). V širšem pomenu je z eristiko povezana tudi oblika<br />
dokazovanja, ki se imenuje dissoí lógoi ali »dvojni dokazi« in je<br />
najbolje ohranjena v istoimenskem delu Dissoí lógoi, a<strong>no</strong>nimni<br />
sofistični razpravi iz poznega 5. stol. pr. n. št. Verjet<strong>no</strong> je bil to<br />
učbenik ali zbirka zapiskov kakega učenca, ki »ponuja dober<br />
primer, kako zagovarjati obe strani nekega primera« (Kennedy,<br />
1994: 17). 17 Koncept dvojnih dokazov namreč temelji na znameniti<br />
sofistični ideji, da obstajata dve nasprotni stališči ne glede na<br />
vidik resnič<strong>no</strong>sti. 18 Ne glede na številne (zlasti Plato<strong>no</strong>ve) kritike<br />
tovrstnega pojmovanja resnič<strong>no</strong>sti so sofisti s tovrstnim nači<strong>no</strong>m<br />
poučevanja govorniške veščine svojim učencem omogočili celovitejši pogled na primer in<br />
iskanje tistih argumentov, ki bi se poslušalcem utegnili zdeti resnični in zato prepričljivejši. Na<br />
drugi strani pa tovrstna metoda predvideva urjenje v izoblikovanju pogleda na točko s<strong>por</strong>a, ki<br />
je v retoriki izhodišče vsakega prepričevalnega govora.<br />
V okviru sofističnih pedagoških metod lahko obravnavamo tudi tópoi19 16<br />
Izokrat o eristiki ni imel v celoti<br />
negativnega mnenja, saj pravi v govoru O<br />
zamenjavi premoženja (261–265), da je v<br />
nekem pogledu celo koristna, saj tako kot<br />
astro<strong>no</strong>mija in geometrija ostri duha.<br />
17<br />
Cf. Sprague (1972: 279–293). Delo<br />
je razdelje<strong>no</strong> na devet poglavij. Prva štiri<br />
vsebujejo argumente o etičnih sodbah<br />
in o tem, ali so nastale glede na kulturni<br />
kontekst (nómos) ali so nam prirojene in<br />
so naravna nagnjenja (phýsis). Tovrstne<br />
nómos/phýsis razprave obravnavajo<br />
naslednja področja oziroma topike:<br />
dobro/slabo, čast<strong>no</strong>/sramot<strong>no</strong>, pravič<strong>no</strong>/<br />
nepravič<strong>no</strong>, resnič<strong>no</strong>/neresnič<strong>no</strong>. Peto<br />
poglavje obravnava epistemološki relativizem<br />
s Protagorove perspektive (vsaka<br />
stvar je lahko oboje, velika ali majhna, v<br />
primerjavi z drugimi stvarmi) in iz Gorgijeve<br />
perspektive (nič ne obstaja v vsakem<br />
smislu, toda vse obstaja v nekem smislu).<br />
V šestem poglavju si stojijo nasproti<br />
»sokratski« in »protagorovski« argumenti<br />
o učlji<strong>vos</strong>ti modrosti in vrline, sedmo<br />
poglavje vsebuje argumente o ljudskih<br />
volitvah v demokratskih vladavinah.<br />
Osmo poglavje obravnava govorniško<br />
vešči<strong>no</strong>, zadnje, deveto pa je nekakšna<br />
predstavitev topik, ki govorniku pomagajo<br />
pri pomnjenju.<br />
18<br />
Diogen Laertski piše, da je bil Protagoras<br />
prvi, ki je trdil, da o vsaki stvari<br />
obstajata dve nasprotni stališči (9.51),<br />
in da je o tem tudi napisal razpravo v<br />
dveh knjigah z naslovom Antilogíai ali<br />
Protigovori (9.55).<br />
19<br />
Cole (1991: 88–89) celo povezuje s<br />
sofističnim poukom izvor besede topos,<br />
ki naj bi nastal s pomočjo naravne<br />
metonimije.<br />
oziroma koncept, ki<br />
ga Ciceron v Brutu (46–47) imenuje loci communes:<br />
In tako, pravi Aristotel, … je Protagoras napisal in sestavil razprave o splošnih stvareh, ki<br />
se sedaj imenujejo splošna mesta. Dodaja, da je enako storil Gorgias, ko je napisal hvale<br />
in graje o posameznih stvareh, ker je menil, da je za pravega govornika najbolj značil<strong>no</strong>,<br />
če zmore stvar povzdigniti s hvalo in jo spet potlačiti z grajo.<br />
28 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Iz odlomka lahko sklepamo, da so bili tópoi verjet<strong>no</strong> tes<strong>no</strong> povezani<br />
s sofističnim nači<strong>no</strong>m poučevanja in da za začetnika tovrstnih<br />
razprav veljata Protagoras in Gorgias. Glede na številne pomene,<br />
ki jih imata izraza tópos/locus v antični retoriki, za sofistične<br />
razprave o tópoi domnevamo, da so verjet<strong>no</strong> vsebovale seznam<br />
tematik, idej oziroma zbirko kratkih izjav ali splošnih načel, ki jih<br />
mora govornik imeti ved<strong>no</strong> na voljo. To so bile zadeve, o katerih<br />
se je obče govorilo in pri katerih se govornik ni smel pustiti ujeti.<br />
Vsebinsko so torej tópoi obsegali vsa tista področja, ki so zanimala<br />
sofiste in ki so bila takrat aktualna, oblikov<strong>no</strong> pa so to lahko bili<br />
samostojni seznami ali sestavni deli drugih priročnikov (zbirke<br />
uvodov, modelnih govorov, prikazov) oziroma posebnih razprav (e.<br />
g. Protagorova razprava Antilogíai in že omenjeni Dissoí lógoi).<br />
Kratek pregled metod poučevanja sofistov nam tako razkriva<br />
značil<strong>no</strong>sti, ki sta tes<strong>no</strong> povezani s poznejšim razvojem retorične<br />
teorije: prvič, da je za uspeš<strong>no</strong> obvladovanje govorniških veščin<br />
postalo zelo pomemb<strong>no</strong> tudi poznavanje strukture jezika in govora,<br />
in drugič, da so sofisti s svojimi raz<strong>no</strong>likimi metodami poučevanja<br />
veliko prispevali h konceptualizaciji retoričnih tehnik,<br />
saj m<strong>no</strong>ge izmed njih lahko prepoznamo kot zametke poznejših<br />
izoblikovanih teoretskih konceptov. A sofistični pouk retorike, ki<br />
se je razmahnil v antičnih mestih 5. stol. pr. n. št., ima še drugo,<br />
večjo razsež<strong>no</strong>st: razumeti in vred<strong>no</strong>titi ga moramo predvsem v<br />
kontekstu njegovega pomena za razvoj antičnega izobraževalnega modela, v katerem je bilo<br />
govorništvo temeljna izobraževalna vred<strong>no</strong>ta in s tem določalo ves kulturni razvoj v antiki.<br />
2. Retorična sredstva prepričevanja<br />
20 Izraz pístis izhaja iz glagola peítho<br />
(»prepričam«) in najprej pomeni »prepričevanje«,<br />
v drugotnem smislu pa<br />
»to, kar nas prepriča« oziroma »čemur<br />
verjamemo«, »zagotovilo« ipd. V retoriki<br />
so se uveljavili izrazi »sredstvo prepričevanja«,<br />
»argument«, »dokaz«. Nekateri<br />
Aristotelova sredstva prepričevanja iz<br />
omenjenega mesta prevajajo kot »zunanji<br />
in <strong>no</strong>tranji dokazi«, a se nam zlasti za<br />
písteis éntekh<strong>no</strong>i »dokaz« ne zdi najbolj<br />
posrečena izbira, ker današnji pomen<br />
besede ponavadi predvideva nekaj že<br />
obstoječega. Nasprot<strong>no</strong> pa Aristotel<br />
poudarja, da to, s čimer bomo prepričevali,<br />
ustvarjamo vsakič sproti in v okviru<br />
govorniške veščine. Izraza átekh<strong>no</strong>i in<br />
éntekh<strong>no</strong>i se nanašata na tékhne rhetoriké<br />
in zaznamujeta last<strong>no</strong>sti, ki bodisi ne<br />
pripadajo govorniški veščini (átekh<strong>no</strong>i)<br />
bodisi so njen sestavni del (éntekh<strong>no</strong>i).<br />
Ker se tékhne včasih prevaja tudi kot<br />
»umet<strong>no</strong>st«, se za átekh<strong>no</strong>i in éntekh<strong>no</strong>i<br />
u<strong>por</strong>abljata tudi izraza »neumet<strong>no</strong>stna«<br />
in »umet<strong>no</strong>stna sredstva prepričevanja«.<br />
Sami smo se odločili za prostorska izraza<br />
»zunanja« in »<strong>no</strong>tranja«, ker smo tékhne<br />
raje prevedli kot »veščina«.<br />
Etos (»učinkovita predstavitev značaja«) in patos (»vzbujanje čustev«) v klasični retorični teoriji<br />
veljata za prepričevalni tehniki, s pomočjo katerih poskuša govorec doseči os<strong>no</strong>vni cilj svojega<br />
dejanja: vplivati na misli in dejanja poslušalcev. Prepričevanje kot strategija vplivanja na misli in<br />
dejanja je bila že od prvih začetkov temelj<strong>no</strong> izhodišče govorništva v antični Grčiji, kakor sta bila<br />
kot njegovi primarni sestavini ved<strong>no</strong> prisotna tudi etos in patos. A standardna in morda najbolj sistematična<br />
teoretska opredelitev etosa in patosa izhaja od Aristotela. Ta v svoji izvirni obliki (deloma<br />
tudi zaradi usode njegove zapuščine) ni naletela na zanimanje antičnih teoretikov in so jo šele v<br />
obliki peripatetiških retoričnih razprav prevzeli nekateri poznejši proučevalci (zlasti Ciceron).<br />
Ko Aristotel v Retoriki (1.2.3 1356a1–4) opredeljuje temeljne sestavine in samo naravo<br />
veščine javnega nastopanja, loči med tremi različnimi »načini prepričevanja«, ki jih med<br />
sabo povezuje to, da so rezultat govornikovega preudarnega ustvarjanja in s katerimi govornik<br />
ustvarja in spreminja mnenje občinstva. Imenuje jih <strong>no</strong>tranja sredstva prepričevanja oziroma<br />
sredstva, ki jih je mogoče doseči z govorom (písteis éntekh<strong>no</strong>i), 20 ter jih razdeli na:<br />
– tista, ki obstajajo v značaju govorca;<br />
– tista, ki privedejo poslušalca v neko razpoloženje;<br />
– tista, ki v samem govoru nekaj dokazujejo ali se zdi, da dokazujejo.<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 29
21 Cf. Quint. 6.2.9.<br />
Govorčev značaj, zbujanje čustev pri poslušalcih in logična<br />
argumentacija so že pred Aristotelovo konceptualizacijo <strong>no</strong>tranjih<br />
sredstev prepričevanja nastali v vlogi različ<strong>no</strong> pomembnih<br />
sestavnih delov tradicionalnega govorniškega pouka in so imeli<br />
najrazličnejša imena. A poznejša retorična teorija je tako tradicionalne<br />
koncepte značaja in čustev kot tudi Aristotelova <strong>no</strong>tranja sredstva prepričevanja opisala s<br />
skupnimi termini: lógos, éthos in páthos. Zlasti pomen zadnjih dveh besed je bil zaradi mešanja<br />
konceptov ved<strong>no</strong> nekoliko dvoumen: v posameznih antičnih spisih namreč nikoli ni povsem<br />
jas<strong>no</strong>, kaj natanko zaznamujeta besedi éthos in páthos. 21 Kljub temu so se izrazi obdržali do<br />
danes in v sodobni retorični teoriji se v pomenu sredstev prepričevanja ponavadi u<strong>por</strong>abljajo le<br />
transliterirane oblike, ki zaznamujejo:<br />
– etos (prikaz govorčevega značaja ali značaja njegove stranke);<br />
– patos (govorčev vpliv na čustva poslušalcev oziroma njegovo izražanje čustev);<br />
– logos (logični argumenti).<br />
Logos so v priročnikih in razpravah pogosto obravnavali povsem loče<strong>no</strong> od etosa in patosa;<br />
slednja sta bila nekakšen e<strong>no</strong>ten vidik z<strong>no</strong>traj sistema retorike, to je, dve različni plati neracionalnega,<br />
nelogičnega prepričevanja, ki temelji na govorčevem poznavanju psihologije<br />
občinstva in družbenih stereotipov. In prav slednje nas bo zanimalo v zvezi s sofističnim pojmovanjem<br />
sredstev prepričevanja, zato logične argumentacije v pričujočem prispevku ne bomo<br />
obravnavali.<br />
Takoj na začetku opozorimo na skup<strong>no</strong> značil<strong>no</strong>st obeh neracionalnih prepričevalnih tehnik:<br />
etos in patos sta bila običajni del govorniške prakse v antični Grčiji in tako rekoč obvezni<br />
retorični konvenciji. Toda v prakso nista prišli iz priročnikov, ki so jih sestavljali teh<strong>no</strong>grafi,<br />
ampak izvirata iz značil<strong>no</strong>sti grške družbe oziroma iz narave govorništva v antični Grčiji, ki ga v<br />
najširšem pomenu lahko opišemo kot agonal<strong>no</strong> in ki je kot tako govorcu za dosego zmage dovoljevalo<br />
u<strong>por</strong>abo najrazličnejših sredstev. 22 Kljub stalni prisot<strong>no</strong>sti v govorniški praksi pa je bilo<br />
med antičnimi pisci sorazmer<strong>no</strong> malo zanimanja za pogloblje<strong>no</strong> ali celo samostoj<strong>no</strong> teoretsko<br />
proučevanje prepričevanja, ki temelji na prikazu značajskih last<strong>no</strong>sti in manipulaciji s čustvi.<br />
V historičnem pogledu sta v antični retorični teoriji morda obstajali dve različni pojmovanji<br />
etosa in patosa: starejše, »tradicional<strong>no</strong> oziroma priročniško«, in mlajše, »aristotelsko« oziroma<br />
iz njega nastalo »peripatetiško«. 23 22<br />
Več o agonalni grški retoriki v Žmavc<br />
(2007: 20–30).<br />
23<br />
Cf. Solmsen (1938: 394), ki govori o<br />
t. i. »trazimahovski« in »aristotelovski«<br />
tradiciji pojmovanja patosa.<br />
Ko govorimo o tradicionalni smeri pojmovanja, mislimo<br />
predvsem na sistemiziran prikaz v obliki navodil, ki je nastal za potrebe govorniškega pouka in<br />
v okviru katerega so retorji obravnavali tudi vprašanji govorčeve pozitivne podobe in njegovega<br />
vpliva na čustva poslušalcev. V priročnikih etos in patos, ki v tem kontekstu zaznamujeta omenjeni<br />
vprašanji, nastopata v okviru predstavitve delov govora (mória toú lógou/partes orationis)<br />
in sta veči<strong>no</strong>ma omejena na eksplicitna navodila v zvezi z oblikovanjem prologa in epiloga. Na<br />
drugi strani je Aristotel etos in patos razumel v luči govornikove določitve s<strong>no</strong>vi (heúresis/inventio)<br />
in kot del že omenjenih <strong>no</strong>tranjih sredstev prepričevanja. Slednja so eden konstitutivnih<br />
delov v njegovi opredelitvi retorike, ki jo je filozof pojmoval zlasti v kontekstu javnega govora<br />
in jo je v eni svojih definicij opredelil kot zmož<strong>no</strong>st, da lahko v vsakem posameznem primeru<br />
najdemo razpoložljiva sredstva prepričevanja (Rh. 2.1. 1355b25–26).<br />
Od helenizma naprej je v grško-rimski retorični teoriji, ki je nastajala v tesni povezavi z<br />
antičnim izobraževanjem, veči<strong>no</strong>ma prevladovala priročniška tradicija, v katero so retorji in<br />
govorniški teoretiki občas<strong>no</strong> vključevali Aristotelov nauk o sredstvih prepričevanja, a v največ<br />
primerih so ga poznali v prirejeni obliki, predvsem pa so ga tudi sami prilagajali lastnim<br />
30 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
teoretskim modelom. Tako je, denimo, pri Rimljanih Ciceron v<br />
okvir lastnega koncepta o govornikovih nalogah (probare/docere,<br />
conciliare, movere) vpletel tudi Aristotelova sredstva prepričevanja<br />
in jih v nekaterih teoretskih razpravah povezal celo s tremi<br />
govorniškimi slogi. 24 A Ciceron Aristotelove Retorike najverjetneje<br />
ni bral, ampak je njegova sredstva prepričevanja spoznal<br />
prek peripatetiških razprav (zlasti Teofrastovih spisov), ki so<br />
pomenile že odmik od izvirnega Aristotelovega pojmovanja etosa<br />
in patosa. 25 Še najpogosteje sta se obe smeri (tj. tradicional<strong>no</strong> in<br />
aristotelsko pojmovanje sredstev prepričevanja) pojavljali prepleteni<br />
v okviru sistema uveljavljenih retoričnih kategorij, zdaj<br />
kot del inventio v vlogi sredstev prepričevanja, zdaj kot sestavina<br />
partes orationis s tradicional<strong>no</strong> omejitvijo na prolog in epilog, ali<br />
celo z<strong>no</strong>traj elocutio kot »etična« in »patetična« slogovna sredstva.<br />
26 Najlepši primer za tako kompleks<strong>no</strong> pojmovanje najdemo<br />
pri Kvintilijanu, kjer sta etos in patos obravnavana sklad<strong>no</strong> z<br />
raz<strong>no</strong>liko in večstolet<strong>no</strong> antič<strong>no</strong> retorič<strong>no</strong> tradicijo. V njegovem<br />
delu Institutio oratoria, ki je nastalo skoraj v prvi polovici 1. stol.<br />
in povzema tako rekoč celoten antični sistem veščine javnega<br />
nastopanja, sta etos in patos prikazana kot dve plati ene retorične<br />
kategorije ter pomenita t. i. »psihološko dimenzijo govorništva«:<br />
avtor je etos in patos namreč pojmoval kot dve vrsti čustev (affectus)<br />
in kot sestavna dela tako z<strong>no</strong>traj govornikovih nalog (officia<br />
oratoris) kot tudi v natančnejšem smislu z<strong>no</strong>traj samega govora<br />
(partes orationis).<br />
3. Trazimah in Gorgias: primera<br />
protokonceptualizacije neracionalnih<br />
sredstev prepričevanja<br />
3.1 Trazimah in Primeri za zbujanje sočutja<br />
24 Cf. De or. 2.115–116: Tako vsa govorniška<br />
umet<strong>no</strong>st, namenjena prepričevanju,<br />
temelji na treh postavkah: da<br />
dokažemo resnič<strong>no</strong>st tega, kar zagovarjamo;<br />
da si pridobimo naklonje<strong>no</strong>st poslušalcev;<br />
da v njihova srca prikličemo tiste<br />
nagibe, ki jih primer zahteva.; Cf. tudi<br />
Id. 2.128.2–129.3: Moj način govorjenja<br />
in moja govorniška spret<strong>no</strong>st, …, imata<br />
tri temelje, kot sem rekel že prej: prvi je<br />
pridobivanje naklonje<strong>no</strong>sti ljudi, drugi je<br />
njihovo poučevanje, tretji pa navduševanje<br />
(prevod Ksenja Geister).<br />
25 Cf. Wisse (1989: 213–220), kjer avtor<br />
vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> s Cicero<strong>no</strong>vim spisom De<br />
oratore natanč<strong>no</strong> analizira tudi vsa mesta<br />
v njegovih spisih Brutus in Orator, ki jih<br />
je prav tako mogoče povezati z Aristotelovimi<br />
písteis, in posebej opredeli njihovo<br />
zvezo tako z officia oratoris (docere/<br />
probare, delectare, movere/flectere), kot<br />
tudi z genera elocutionis (genus subtile,<br />
g. medius, g. grande). V analizi Wisse še<br />
posebej poudari razlike med posameznimi<br />
koncepti in opozori na njihovo<br />
nezdružlji<strong>vos</strong>t.<br />
26 Tovrst<strong>no</strong> pojmovanje lahko srečamo<br />
že v Aristotelovi Retoriki, saj lahko v tretji<br />
knjigi (3.7. 1408a10–b20), kjer avtor<br />
govori o primer<strong>no</strong>sti sloga (tó prépon),<br />
opazimo idejo o tem, da obstajata različna<br />
slogovna tipa: »čustveni« in »moralni«<br />
slog. Cf. tudi Gill (1984: 155).<br />
27 Cf. tudi op. 2 in opise Trazimahovega<br />
sloga pri Dioniziju Halikarnaškem (Radermacher,<br />
1951: B.IX.10).<br />
28 Cf. Radermacher (1951: B.IX.1–3, 9).<br />
29 Cf. Arist. Rh. (3.1.7. 1404a12–15) in<br />
Quint. 3.3.4. O vsebini in obliki Éleioi glej<br />
tudi Kennedy (1963: 69).<br />
Oglejmo si zdaj sofistič<strong>no</strong> pojmovanje retoričnih sredstev prepričevanja,<br />
ki se zlasti kot posebna govorniška sredstva za zbujanje<br />
čustev najdejo tudi pri posameznih sofistih.<br />
V uvodnem prikazu smo omenili, da naj bi se s sredstvi prepričevanja še posebej ukvarjali<br />
sofistični retorji Trazimah, Gorgias in Even. Tradicija z začetki proučevanja patosa in retoričnimi<br />
priročniki zlasti povezuje Trazimaha, znamenitega retorja iz Halkedona. 27 Za svoje učence<br />
naj bi napisal retorični priročnik Megále tékhne (Veliki govorniški priročnik), sestavil zbirko<br />
prologov in delo z naslovom Éleioi (Primeri za zbujanje sočutja), ki je bilo morda celo sestavni<br />
del omenjenega priročnika. 28 Danes se večina strinja, da so bili Éleioi verjet<strong>no</strong> seznam najučinkovitejših<br />
toposov, ki so bili primerni za u<strong>por</strong>abo v zaključku govora, ali pa kar zbirka epilogov,<br />
ki so kot vzorčni primeri vsebovali tudi nekaj nasvetov o podajanju govora. 29 Trazimaha bi<br />
zaradi priročnika, ki ga omenja tradicija, lahko umestili zgolj med teh<strong>no</strong>grafe, a če sklepamo<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 31
po antičnih pričevanjih, je verjet<strong>no</strong> bolj spadal k sofistom. Tudi<br />
Platon v Fajdru (267c7–d2) o retorju iz Halkedona pove:<br />
S.: Toda po mojem mnenju je v govorih, ki pripeljejo do solz<br />
in jadikovanja, ko se posvečajo starosti in revščini, z ozirom na<br />
vešči<strong>no</strong> zmagovalna halkedonska moč; to je namreč mož, ki je<br />
izred<strong>no</strong> sposoben (267d) v tem, da zna m<strong>no</strong>ge razjeziti in razsrjene<br />
spet očarati z zarotitvami, kot trdi; najboljši je v tem, da<br />
na vse načine obrekuje in obrekovanja odpravi (prevod Gorazd<br />
Kocijančič).<br />
Kot smo že zapisali, je Trazimah sestavil vsaj dva seznama<br />
toposov oziroma dve zbirki prologov in epilogov, ki sta verjet<strong>no</strong><br />
vsebovali teme, primerne za obravnavo na začetku in na koncu<br />
govora. Če izhajamo iz last<strong>no</strong>sti grške agonalne retorike, lahko<br />
sklepamo, da sta toposa o starosti in revščini, ki ju Platon omenja<br />
v zvezi s Trazimahom, veljala za povsem običajni sredstvi za<br />
zbujanje sočutja pri poslušalcih. Toda dejstvo, da Platon retorju<br />
pripisuje sposob<strong>no</strong>sti tudi v zbujanju jeze in naklonje<strong>no</strong>sti<br />
(267c8–d2), daje slutiti, da se je Trazimah bolj kot za shematične<br />
nauke o strukturi govorov morda res zanimal za zbujanje čustev. Zlasti pozor<strong>no</strong>st, ki jo je<br />
namenil tematiki govorčevega vpliva na poslušalce in s katero se je oddaljil od običajnih priročniških<br />
navodil, ter sam princip sestavljanja seznamov, ki je bil ena tipičnih metod sofističnega<br />
načina poučevanja, Trazimaha bolj uvrščata med sofiste-retorje. Mednje ga je verjet<strong>no</strong> uvrščal<br />
tudi Kvintilijan (3.1.12), saj pravi, da so se poleg Trazimaha s proučevanjem čustev (affectus)<br />
ukvarjali tudi Prodik, Hipija in Protagoras. O tem, kakšne so bile njihove razprave o patosu in<br />
ali so bile to že nekakšne razprave ali le seznami učinkovitih primerov, ne vemo ničesar. Toda<br />
že ob prebiranju ohranjenih Gorgijevih govorov, Hvalnice Heleni in Palamedovega zagovora,<br />
lahko predvideva, da so se posamezni sofisti v okviru zanimanja za jezik in jav<strong>no</strong> nastopanje<br />
zagotovo ukvarjali tudi s prepričeval<strong>no</strong> močjo čustev. In kljub relativizmu in skepsi, ki sta prevladovala<br />
med sofističnimi nauki, ter splošni nagnje<strong>no</strong>sti k erističnemu načinu razpravljanja,<br />
je povsem verjet<strong>no</strong> tudi, da so se nekateri izmed njih v okviru retorike posvečali tudi karakterizaciji<br />
in govorčevi moralni podobi, ki pa ni bila samostojen retorični koncept, temveč del širše<br />
filozofske misli. 30<br />
Omenili smo že, da razprave sofistov niso bile teoretske raziskave, ki bi temeljile na sistematični<br />
obravnavi problemov, in da pravzaprav tudi posameznih spoznanj, ki so jih predstavljali<br />
v svojih razpravah, ne moremo imeti za teorije v takšnem smislu, kot jih lahko najdemo pri<br />
Platonu in Aristotelu. Z<strong>no</strong>traj govorniške veščine (kakor tudi v okviru grške filozofske misli<br />
sploh) so bili to poskusi drugačnega načina razmišljanja o jeziku, govoru in govorcu ter so<br />
vsebovali vzorčne primere in nauke, ki so jih sofisti v okviru svoje pedagoške dejav<strong>no</strong>sti zbrali<br />
za učence, čeprav ni povsem izključe<strong>no</strong>, da so obstajale tudi bolj specifične razprave, v katerih<br />
so učitelji obravnavali vsebine, ki bi konceptual<strong>no</strong> lahko bile sorodne temu, kar zaznamujeta<br />
pojma etos in patos v retoriki. 31 Toda glavni pomen sofističnih proučevanj za oblikovanje<br />
Plato<strong>no</strong>vih stališč o govornikovem značaju in dušah poslušalcev, zlasti pa za Aristotelov teoretski<br />
model o treh sredstvih prepričevanja, je verjet<strong>no</strong> v tem, da so sofisti nauk o zbujanju čustev<br />
poslušalcev prenesli v območje urejenih retoričnih tópoi ali toposov. 32 30<br />
Veliko bolj kot drugi sofisti je pomen<br />
govornikovega značaja poudarjal Izokrat.<br />
Če sklepamo iz Aristotelove opredelitve<br />
etosa v Retoriki, se retorični priročniki v<br />
preteklosti in v njegovem času niso pretira<strong>no</strong><br />
posvečali prikazu govornikovega<br />
dobrega značaja, češ da ta ne pripomore<br />
k prepričlji<strong>vos</strong>ti (1.1 1356a1ss.). Precej<br />
verjet<strong>no</strong> je, da se omenjena kritika<br />
nanaša zlasti na sofiste in na njihovo<br />
poudarjanje razpravljanja/dokazovanja, ki<br />
temelji zgolj na verjetnem in se ne ozira<br />
na to, kar je primer<strong>no</strong> (epieikés).<br />
31<br />
Cf. Pl. Phdr. 267a2–5, kjer Sokrat<br />
pravi, da naj bi Even napisal knjigo o<br />
skrivnem namigu ter posredni hvali in<br />
graji.<br />
32<br />
Več o problemu antičnih tópoi glej<br />
Rubinelli (2006), Žagar (2007), Žmavc<br />
(2008).<br />
S tem so zbrali gradivo,<br />
ki ga je bilo mogoče kritič<strong>no</strong> proučiti in na njem zas<strong>no</strong>vati tudi prave teoretske koncepte.<br />
32 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Baumhauer (1986: 147–165) v okviru prikaza sofistične retorike<br />
podrobneje opredeljuje tudi nauk o tópoi. Če izhajamo iz priročnika<br />
Retorika za Aleksandra, ki opredelitev toposov najverjetneje<br />
dolguje sofistični tradiciji, lahko, kot pravi avtor, sklepamo o<br />
sofistih tole: s sestavljanjem seznamov ustreznih mest, kjer je<br />
govornik lahko našel vsebinsko ustrezne in razmeram primerne<br />
misli oziroma ideje, so sofisti poleg »dialektičnih« toposov ustvarili<br />
vsaj tri vrste »vsebinskih« toposov, med njimi tudi posebne<br />
topose za zbujanje čustev. Analiza v Retoriki za Aleksandra nam<br />
pokaže, da so se slednji kot ustaljene formule u<strong>por</strong>abljali zlasti za<br />
oblikovanje epilogov v sodnih govorih (obtožb in obramb) in da<br />
so nastopali skupaj z navodili za zbujanje najrazličnejših čustev<br />
naklonje<strong>no</strong>sti in jeze. 33 Vse to kaže, da so bili tovrstni tópoi (kot<br />
so prijateljstvo, hvalež<strong>no</strong>st, sočutje, jeza, zavist, sovraštvo) v resnici<br />
trd<strong>no</strong> zasidrani stereotipi v antični družbi, ki so se oblikovali<br />
že dav<strong>no</strong> in so se v prakso (pozneje pa tudi v retorič<strong>no</strong> teorijo)<br />
prenesli kot ustaljeni vzorci. V času govorniškega pouka sofistov<br />
so jih retorji prvič poskušali standardizirati, s čimer so ustvarili<br />
metodološko in teoretsko podlago za njihovo poznejšo vlogo in<br />
stal<strong>no</strong> mesto v sistemu veščine javnega nastopanja.<br />
3.2 Gorgijeva Hvalnica Heleni<br />
Gorgias je slovel predvsem po svojem izjemnem govorniškem<br />
slogu in dramatičnem nastopu, katerih prvine si je izposodil iz<br />
poezije, s čimer je pomemb<strong>no</strong> zaznamoval razvoj antične grške<br />
proze in kompozicije. Ne da bi se strogo opredelili za posamez<strong>no</strong><br />
33 Glej Žmavc (2008: pass.).<br />
34 O različnih smereh v sodobnih interpretacijah<br />
Gorgijevih del glej Schiappa<br />
(1996: 85).<br />
35 Cf. tudi Schiappa (1996: 65–86) in<br />
Kennedy (1963: 167–170).<br />
36 Kennedy (1963: 168) pravi, da je iz<br />
Plato<strong>no</strong>vih dialogov mogoče sklepati tudi<br />
o načinu izvajanja takih govorov. Potujoči<br />
učitelj je, potem ko je nastopil s svojim<br />
govorom (bodisi oseb<strong>no</strong> ali v vlogi kake<br />
znamenite mitološke oziroma zgodovinske<br />
osebe), najverjetneje omogočil<br />
razpravo, v kateri je predstavil svoja<br />
stališča in nauke o tehnični in vsebinski<br />
plati govora (sc. ekstem<strong>por</strong>alni govor).<br />
Zraven Hvalnice Heleni in Palamedovega<br />
zagovora, ki je drugi tak Gorgijev govor,<br />
se je ohranilo še nekaj podobnih vzorčnih<br />
govorov: Ajant in Odisej, katerih avtorstvo<br />
pripisujejo Antistenu (Sokratovemu<br />
učencu), Psevdo-Alkidamantov Odisej iz<br />
4. stol. pr. n. št. in Antifontove Tetralogije<br />
kot primer sodnih vzorčnih govorov.<br />
37 Schiappa (1996: 68–72) to zavrača<br />
in pravi, da je Gorgijeva Hvalnica Heleni<br />
pravzaprav predhodnica (predisciplinary)<br />
hvalnega govorništva v smislu Aristotelove<br />
delitve govorništva na tri glavne vrste<br />
(sod<strong>no</strong>, svetoval<strong>no</strong> in hval<strong>no</strong>).<br />
interpretacijo o njegovem govorništvu, lahko na podlagi pričevanj sklepamo, da ga je zanimala<br />
predvsem prepričevalna moč govora. To pa posledič<strong>no</strong> vključuje tudi vse tiste elemente<br />
govorništva (tehnične in praktične), kjer je eksplicit<strong>no</strong> poudarjena vloga prepričevanja v smislu<br />
vsakršnega vplivanja na poslušalce. 34<br />
Oglejmo si, ali nam njegova Hvalnica Heleni kaj pove tudi o sofističnem pojmovanju sredstev<br />
prepričevanja. Na tem mestu ne bomo razpravljali o sicer pomembnih vprašanjih glede umestitve<br />
in vloge omenjenega govora, temveč bomo sprejeli pri večini uveljavlje<strong>no</strong> tezo, da gre za epídeiksis<br />
oziroma za modelni govor. 35 Njegova glavna funkcija je bila povezana z urjenjem učencev<br />
v javnem nastopanju, da bi se govor naučili na pamet in ga nato čim uspešneje posnemali. 36 Po<br />
tej plati bi lahko govor pojmovali tudi kot primer govorniške prakse 5. stol. pr. n. št., kajti vsebuje<br />
tipične značil<strong>no</strong>sti, ki so bile sestavni del govorniške prakse tistega obdobja, kot tudi retorične<br />
prvine, za iznajditelja katerih tradicional<strong>no</strong> velja omenjeni retor in filozof iz Leonti<strong>no</strong>v.<br />
Glede na govorniške zvrsti komentatorji Hvalnico Heleni ponavadi prištevajo k epidejktični<br />
oziroma hvalni vrsti govorništva, 37 ki pa vsebuje obenem tudi mojstrski prikaz t. i. apagogične<br />
metode, kjer govorec našteje nekaj verjetnih trditev in nato vsako posebej analizira. Potem<br />
ko Gorgias v uvodu pojasni, da je njegov namen oprati Hele<strong>no</strong> krivde, ker je zapustila moža<br />
Menelaja in pobegnila s trojanskim princem Parisom, kar je povzročilo trojansko voj<strong>no</strong> (1–2),<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 33
38<br />
Vse odlomke iz Hvalnice Heleni je<br />
prevedla Jelena Isak Kres.<br />
39<br />
Cf. Rh. Al. 36.29.1–7 (1443b15– na kratko opiše njen izvor, osebne last<strong>no</strong>sti in <strong>por</strong>oko (3–5),<br />
1443b20).<br />
preide na glavni del govora. To je dokazovanje Helenine nedolž<strong>no</strong>sti,<br />
v okviru katerega navede štiri mogoče razloge, zakaj<br />
je Helena odšla v Trojo: a) dejanje je storila po volji usode ali sklepu bogov, b) na silo jo je<br />
odvedel Paris, c) prepričale so jo njegove besede (lógos), d) obsedla jo je ljubezenska blaz<strong>no</strong>st.<br />
Domnev<strong>no</strong> obstajajo le omenjene mož<strong>no</strong>sti in Gorgias vsako po vrsti preišče s pomočjo metode,<br />
ki jo sam imenuje logismós. Slednjo bi lahko poime<strong>no</strong>vali tudi »racionalna argumentacija«<br />
ali dokazovanje s pomočjo navajanja argumentov, ki so po obliki podobni Aristotelovemu entimemu.<br />
V resnici ne gre za veljav<strong>no</strong> retorič<strong>no</strong> sklepanje, kot ga je opredelil filozof iz Stagire, saj<br />
se Gorgijeve premise le zdijo sprejemljive in zato verjetne. V preiskovanju omenjenih razlogov<br />
za Helenin odhod v Trojo pa Gorgias ugotovi, da ima vsaka izmed mož<strong>no</strong>sti tolikš<strong>no</strong> moč, da<br />
Helene ni mogoče obdolžiti neprimernega vedenja. A že antičnim govorniškim teoretikom ni<br />
ušlo očit<strong>no</strong> dejstvo, da je v utemeljevanju posameznih argumentov Gorgias največ prostora<br />
namenil besedam, ki so prepričale Hele<strong>no</strong>, da je zapustila Menelaja. Znameniti odlomek 8–14<br />
je tako v celoti posvečen prikazu moči logosa oziroma besednega prepričevanja, kjer Gorgias<br />
v obliki racionalne razlage in sistematičnega opisa predstavi njegove last<strong>no</strong>sti, učinke in delovanje.<br />
Zato bi o Hvalnici Heleni lahko govorili tudi kot o teoretični retorični razpravi v obliki<br />
govora, ki ilustrira svojo last<strong>no</strong> teoretič<strong>no</strong> vsebi<strong>no</strong>: o govoru, ki prepričuje o prepričevalni moči<br />
besede.<br />
Izhajajoč iz tega »metaretoričnega« s<strong>por</strong>očila lahko v govoru opredelimo tudi vlogo prepričevalnih<br />
sredstev, saj so zlasti neracionalna sredstva eksplicit<strong>no</strong> predstavljena kot tista, ki<br />
nadomeščajo razumsko argumentacijo ali »aristotelski logos« in katerih funkcija je spreminjati<br />
komaj verjetne trditve v sprejemljive (»Helena je bila nedolžna«). V pod<strong>por</strong>o takšnemu stališču<br />
lahko interpretiramo tista mesta v govoru, kjer Gorgias trdi, da je moč besednega prepričevanja<br />
mogoče presojati po tem, kako učinkuje na duše poslušalcev. Slednje pa zelo očit<strong>no</strong> kaže tudi<br />
na to, da se je Gorgias zelo zanimal za čustveni odziv poslušalcev, oziroma za tehnike, s pomočjo<br />
katerih je mogoče manipulirati s čustvi poslušalcev. Tako že v uvodnem stavku odlomka<br />
8–14, kjer poda opredelitev logosa, kot posledico njegovega delovanja navede štiri čustvena<br />
stanja, ki jih lahko občutijo poslušalci:<br />
Hel. 8: … govor je mogočen gospodar, ki s skraj<strong>no</strong> majhnim in skoraj docela nevidnim<br />
telesom izvršuje najvišja božanska dejanja. Zmore namreč tako pomiriti strah in pregnati<br />
žalost, kakor tudi zbuditi veselje in okrepiti usmiljenje. 38<br />
Čustva, ki jih omenja Gorgias, lahko povežemo z že omenjenim tradicionalnim pojmovanjem<br />
patos, ki izhaja iz dolge govorniške prakse in ga najdemo zlasti v retoričnih priročnikih.<br />
Če namreč primerjamo pričujočo skupi<strong>no</strong> s tisto v Retoriki za Aleksandra, opazimo, da je tudi<br />
v omenjenem v priročniku enak nabor čustev. 39 Glede na to, da je Gorgias precej starejši od<br />
avtorja omenjenega priročnika in da v njegovem času pravih teoretskih razprav še ni bilo, bi o<br />
njegovem pojmovanju zbujanja čustev kot posebni retorični tehniki lahko sklepali naslednje:<br />
– čustva, kot so strah, žalost, veselje in sočutje, so bila že dolgo pred sistemizacijo retorike<br />
običajni in sestavni del govorniške prakse;<br />
– njihovo uspeš<strong>no</strong> vpletanje v govor je bilo posledica govorčevega zavedanja in poznavanja<br />
navad in stereotipov v antični družbi;<br />
– Gorgias je poznal prepričevalne tehnike, ki so vključevale tudi u<strong>por</strong>abo ustaljenih čustvenih<br />
»topik«.<br />
34 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
V nadaljevanju Gorgias podrob<strong>no</strong> pojasni tudi delovanje<br />
besednega prepričevanja. Primerja ga s poezijo in pravi, da kakor<br />
pri pesmih tudi v govoru besede vplivajo na duše poslušalcev.<br />
Slednji zaradi čustve<strong>no</strong> zaznamovane vsebine, posebej izbranih<br />
besed in učinkovitosti njihove predstavitve tudi sami izkusijo<br />
bodisi veselje ali trpljenje. 40<br />
Hel. 9: Vso poezijo imam za govor v metrični shemi in jo tako<br />
tudi imenujem. V tiste, ki jo poslušajo, prodrejo s strahom prežet<br />
drget, solza prepol<strong>no</strong> sočutje in bridkosti želj<strong>no</strong> hrepenenje, tako<br />
da duša zaradi besed o srečnih in nesrečnih usodah in življenjih<br />
tujih ljudi tudi sama utrpi nekakš<strong>no</strong> last<strong>no</strong> srečo ali trpljenje.<br />
Sodobna retorična teorija imenuje to okolišči<strong>no</strong> tudi psihološki<br />
vidik delovanja govora in prav Gorgias velja za njenega<br />
utemeljitelja. Govornik je tako kot pesnik vodnik duš, ki poslušalce<br />
z različnimi besednimi sredstvi vodi skozi različna čustvena<br />
stanja zamaknje<strong>no</strong>sti in jih tako prepriča o lepoti, resnič<strong>no</strong>sti<br />
in korist<strong>no</strong>sti tega, o čemer govori. 41 Ne glede na to, kako zelo<br />
si prizadeva, da bi se poslušalci odzvali brez lastne razumske<br />
presoje o povedanem, pa sam govornik ved<strong>no</strong> nastopa neodvis<strong>no</strong><br />
40 Dejstvo, da je Aristotel (Po. 1.10–12<br />
1447a28–1447b24) to mnenje zavračal,<br />
na tem mestu nima pomembne vloge,<br />
saj nas zanima predvsem izhodišče, da je<br />
Gorgias z nakaza<strong>no</strong> vz<strong>por</strong>ednico med poezijo<br />
in govorništvom poskušal ponazoriti<br />
učinek govora na poslušalce.<br />
41 Cf. Kennedy (1963: 167–68). Takš<strong>no</strong><br />
pojmovanje najdemo zlasti v Plato<strong>no</strong>vem<br />
konceptu o psykhagogía.<br />
42 Cf. Pl. Grg. 456b7–c8; 464b2–465e.<br />
Arist. Rh. 1.1 1355b12–14; 1.2<br />
1355b27–29; 1.2 1356b28–35. Ne<br />
moremo trditi, da je prav Gorgias vplival,<br />
denimo, na Aristotelovo primerjavo<br />
retorike z medici<strong>no</strong>, saj je na slednjega<br />
brez dvoma vplivala tudi okoliščina, da<br />
je bil njegov oče zdravnik, zaradi česar je<br />
Aristotel imel globlji uvid v sam sistem in<br />
naravo veščine.<br />
43 O Gorgijevi povezavi retorike z magijo<br />
in medici<strong>no</strong> glej zlasti De Romilly (1975).<br />
od »mističnega navdiha« in se povsem zaveda svoje moči. Zato jo lahko tudi zlorabi, kot pravi<br />
Gorgias, in navaja primere, ko so govorniki brez težav in s pomočjo spretne u<strong>por</strong>abe posebnih<br />
sredstev prepričali poslušalce. Med njimi so zlasti sodni govori tisti, kjer govorniki z zbujanjem<br />
čustev pri <strong>por</strong>otnikih le-te uspeš<strong>no</strong> prepričajo o lažnih stvareh (Hel. 10–13).<br />
Za razvoj retorične teorije pa je pomemben tudi odlomek, kjer Gorgias, da bi čim nazorneje<br />
pojasnil prepričeval<strong>no</strong> moč govora, uvede znamenito in precej vpliv<strong>no</strong> analogijo med logosom<br />
in medici<strong>no</strong>, ki jo lahko najdemo tudi pri Platonu in Aristotelu. 42 Filozof in retor iz Leonti<strong>no</strong>v<br />
namreč pravi:<br />
Hel. 14: Moč besede ima na ureditev duše enak učinek, kakršnega ima odreditev zdravil<br />
na stanje telesa. Kakor namreč različna zdravila izženejo iz telesa različne sokove in zato<br />
nekatera končajo bolezen, druga pa življenje, tako tudi nekateri govori razžalostijo, drugi<br />
razveselijo, eni prestrašijo, drugi poslušalcem vlijejo pogum, nekateri pa z zlobnim prepričevanjem<br />
zastrupijo in začarajo dušo.<br />
Govor na duše poslušalcev torej deluje enako kot zdravila na telo: ena ga ozdravijo, druga<br />
pogubijo. Tako tudi nekateri govori pri poslušalcih zbudijo veselje, drugi žalost, eni jih prestrašijo,<br />
drugi opogumijo, spet drugi omamijo in začarajo njihove duše z zlobnim prepričevanjem.<br />
Pustimo ob strani raziskovanje zanimivega vprašanja o zvezi med magijo, medici<strong>no</strong> in retoriko<br />
43 ter izhajajmo iz že omenjene predpostavke, da je Hvalnica Heleni v najširšem pomenu<br />
tudi poskus teoretske opredelitve nekaterih praktičnih govorniških prvin. Kajti če si v pravkar<br />
omenjenem odlomku ogledamo vrste »zdravil« in nakažemo vz<strong>por</strong>ednico z retorič<strong>no</strong> teorijo,<br />
natančneje, s tisto, ki jo najdemo v Retoriki za Aleksandra, lahko ugotovimo, da je Gorgias v<br />
resnici s pomočjo analogije opisal topose za zbujanje čustev. Takšne primere pa so v praksi<br />
pogosto u<strong>por</strong>abljali govorniki, prav tako so jih v govorniške vaje preoblikovali govorniški učitelji<br />
in morda jih je opisoval ali vsaj v obliki zgledov navajal tudi Trazimah.<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 35
S to ugotovitvijo lahko sklenemo naše raziskovanje neracionalnih sredstev prepričevanja pri<br />
obeh sofistih. Kljub pomanjkanju virov lahko na podlagi pričevanj in ohranjenih fragmentov<br />
domnevamo, da so se tudi sofisti (med njimi tudi Trazimah in Gorgias) intenziv<strong>no</strong> zanimali<br />
tudi za ta vidik govorništva, saj so prvine predstavitve značaja in zbujanja čustev tako proučevali<br />
kot tudi poučevali. Razlogi za to izhajajo predvsem iz narave grškega govorništva, ki zaradi svoje<br />
agonal<strong>no</strong>sti ob racionalni argumentaciji veliko prostora namenja tudi prepričevanju z drugimi<br />
sredstvi. Sofisti so slednja obravnavali tako na teoretski kot praktični ravni, s čimer so na eni<br />
strani pripomogli k razvoju poznejših pravih konceptov o sredstvih prepričevanja, kakor so s<br />
populariziranjem govorniškega pouka omogočili njihovo uspešnejše obvladovanje v praksi.<br />
Literatura<br />
ARISTOTLE (1991): On Rhetoric. A Theory of Civic Discourse. A Newly translated with Introduction, Notes, and<br />
Appendices by George A. Kennedy. New York, Oxford, Oxford University Press.<br />
CICERON, M. T. (2002): O govorniku. Trije pogovori o govorniku, posvečeni bratu Kvintu. Prevedla Ksenja<br />
Geister, spremna besedila in opombe napisal David Movrin. Ljubljana, Družina.<br />
PLATON (2004): Zbrana dela. Prevedel Gorazd Kocijančič. Celje, Mohorjeva družba.<br />
RADERMACHER, L. (1951): Artium scriptores (Reste der voraristotelische Rhetorik). Wien, Österreichische<br />
Akademie der Wissenschaften.<br />
SPRAGUE KENT, R. (ur.) (1972): The older Sophists: a complete translation by several hands of the fragments<br />
in Die Fragmente der Vorsokratiker, edited by Diels-Kranz. With a new edition of Antiphon and of<br />
Euthydemus. South Carolina, Columbia, University of South Carolina Press.<br />
BAUMHAUER, O. A. (1986): Die sophistische Rhetorik. Eine Theorie sprachlischer Kommunikation. Stuttgart,<br />
Metzler.<br />
COLE, T. (1991): The Origins of Rhetoric in Ancient Greece. Baltimore. London, The Johns Hopkins University<br />
Press.<br />
GILL, C. (1984): The Ethos/Pathos Distinction in Rhetorical and Literary Criticism. Classical Quarterly, št. 34(i),<br />
149–166.<br />
GRIMALDI, W. M. A. (1996): How Do We Get from Corax-Tisias to Plato-Aristotle in Greek Rhetorical Theory?<br />
V: JOHNSTONE, C. L. (ur.): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. Albany, State<br />
University of New York Press, 19–43.<br />
JOHNSTONE, C. L. (ur.) (1996): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. Albany, State<br />
University of New York Press.<br />
KENNEDY, G. A. (1963): The Art of Persuasion in Greece. New Jersey, Princeton, Princeton University Press.<br />
KENNEDY, G. A. (1994): A New History of Classical Rhetoric. Princeton University Press, New Jersey, Princeton.<br />
DE ROMILLY, J. (1975): Magic and Rhetoric in Ancient Greece. Cambridge, Massachusetts, London, Harvard<br />
University Press.<br />
RUBINELLI, S. (2006): The Ancient Argumentative Game: tópoi and loci in Action. Argumentation, št.20/3,<br />
253–272.<br />
SCHIAPPA, E. (1990): Did Plato Coin Rhetorike? AJPh, št. 111, 457–70.<br />
SCHIAPPA, E. TOWARD A PREDISCIPLINARY ANALYSIS OF GORGIAS’ HELEN. V: JOHNSTONE, C. L. (UR.)<br />
(1996): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. York Press. Albany, State University of<br />
New, 65–86.<br />
SCHIAPPA, E. (1999): The Beginnings of Rhetorical Theory in Classical Greece. Yale University Press.<br />
36 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
SENEGAČNIK, B. (ur.) (2001): Lisija, Izokrat, Demosten, Ciceron, Evmenij: antologija antičnega govorništva.<br />
Spremna študija Matej Hriberšek, prevodi in spremne besede Matjaž Babič … et al., Ljubljana, Študentska<br />
založba.<br />
SOLMSEN, F. (1938): Aristotle and Cicero on the Orator’s Playing Upon the Feelings. Classical Philology, št. 33,<br />
390–404.<br />
THOMAS C. G., WEBB E. K. (1994): From Orality to Rhetoric: An Intellectual Transformation. V:<br />
WORTHINGTON, I. (ur.): Persuasion: Greek Rhetoric in Action. London, Routledge, 3–26.<br />
WISSE, J. (1989): Ethos and Pathos from Aristotle to Cicero. Amsterdam, Hakkert.<br />
ŽAGAR Ž., I. (2007): Topoi : črna skrinjica argumentacije. V: VENDRAMIN, V. (ur.): Jezik v vzgoji in<br />
izobraževanju : vpliv na teorijo in prakso. Šolsko polje, št. 18, 7/8, 73–98.<br />
ŽMAVC, J. (2007): Etos in patos v antični retorični teoriji in praksi ter nju<strong>no</strong> razmerje do zgodnje rimske<br />
komedije. Ljubljana, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.<br />
ŽMAVC, J. Ethos and Pathos in Anaximenes’ Rhetoric to Alexander: a Conflation of Rhetorical and<br />
Argumentative Concepts. V: VAN EEMEREN, F., WILLIAMS C., D., ŽAGAR Ž., I. (UR.) (2008):<br />
Argumentation Today: the Proceedings of the International Koper Conference. Sic Sat. Amsterdam (v tisku).<br />
Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 37
I.<br />
Luka Omladič<br />
Sofisti in<br />
politična<br />
pravič<strong>no</strong>st:<br />
»Zakoni so dani<br />
zavoljo oči,<br />
kaj smejo videti«<br />
Pravič<strong>no</strong>st ima svoj izvor med približ<strong>no</strong> enako močnimi, kot to pravil<strong>no</strong> dojame<br />
Tukidid (v strašnem pogovoru atenskih in meloških odposlancev); ker ni jas<strong>no</strong> razpoznavne<br />
premoči in bi boj postal zgolj medseboj<strong>no</strong> škodovanje brez vsakršnega<br />
uspeha, nastane ideja o s<strong>por</strong>azumevanju in pogajanju o obojestranskih zahtevah:<br />
značaj menjave tako predstavlja začetni značaj pravič<strong>no</strong>sti.<br />
Nietzsche, Človeško, prečloveško, I. 92 (Nietzsche; 2005: 74)<br />
Sredi peloponeške vojne, leta 416. p. n. št., so Atenci na otok Melos (današnji Milos), ki je v<br />
s<strong>por</strong>ih med Peloponeško zvezo pod vodstvom Šparte in atensko Delsko zvezo vzdrževal nevtral<strong>no</strong><br />
pozicijo, poslali vojaško ekspedicijo pod Alkibiadovim poveljstvom. Atenci so od Melijcev<br />
zahtevali, naj opustijo svojo nevtral<strong>no</strong>st in se jim pokorijo, ali pa se soočijo z vojaškim napadom.<br />
Veliki kronist vojne Tukidid je v 5. knjigi Peloponeške vojne v dramatizirani obliki zapisal<br />
dialog, ki naj bi se na predvečer napada odvijal med Melijci in atenskimi poslanci, in predstavlja<br />
enega najbolj konkretnih dokumentov »krize« pojma pravič<strong>no</strong>sti. Torej tistega procesa<br />
razgradnje pravič<strong>no</strong>sti, ki ga je Platon pripisal svojim filozofskim nasprotnikom, ki jih je povzel<br />
pod skup<strong>no</strong> ime sofisti, da bi jih razločil od v Sokratu personificiranega lika pravega filozofa.<br />
Tukididovi atenski odposlanci napovejo neposred<strong>no</strong>st svojega govora: »Atenec: Prav! Zato<br />
ne maramo govoriti na dolgo in z lepimi besedami, ki bi vas ne prepričale kot na primer,<br />
da imamo oblast po pravici, ker smo premagali Medijce, ali da prihajamo nad vas, ker smo<br />
doživeli krivico. Zato tudi ne pričakujemo, da bi si morda ne domišljali in nas poskušali<br />
38 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
prepričati s stvarmi, kot če bi navajali, da niste šli v voj<strong>no</strong> na<br />
strani Lacedemocev, čeprav od njih izvirate in nam niste naredili<br />
škode. Velika bolj poskušajte prodreti s predlogi, ki so po naši in<br />
vaši misel<strong>no</strong>sti mogoči. Z nami vred dobro veste, da je lahko v<br />
človeškem razpravljanju u<strong>por</strong>abljati pravič<strong>no</strong>st le tam, kjer so<br />
prisilna sredstva na obeh straneh enaka, pa da močnejši storijo<br />
to, kar jim je moči, a šibkejši se vdajo.« Peloponeška vojna V. 89<br />
(Tucydides, 1958: 317)<br />
Svojih političnih zahtev, trdijo Atenci, nam ni treba utemeljevati<br />
z njihovo pravič<strong>no</strong>stjo. Zato tudi od Melijcev ne pričakujejo,<br />
da bi se v pogajanjih sklicevali na pravič<strong>no</strong>st ali nepravič<strong>no</strong>st<br />
atenskih zahtev – to bi bila preprosto izguba časa. Pravič<strong>no</strong>st<br />
je zgolj tisto, kar po svoji volji za pravič<strong>no</strong> razglasi močnejši.<br />
Pogajanja naj torej potekajo ob jasnem zavedanju realnih okoliščin,<br />
ki so v tem primeru dejstvo močne atenske vojaške grožnje<br />
in veliko šibkejše meloške obrambe.<br />
1 V podobnem duhu zna<strong>no</strong> mesto v<br />
Machiavellijevem Vladarju: »Tu pa se<br />
zastavi vprašanje: ali je bolje, da te imajo<br />
radi, kakor da se te boje, ali narobe?<br />
Odgovarjam, da bi bilo želeti oboje. Ker<br />
pa je to dvoje težko spojiti, je precej<br />
bolj zanesljivo, da se te boje, kot pa da<br />
te imajo radi, kadar že mora e<strong>no</strong> od<br />
obojega manjkati. O ljudeh namreč na<br />
sploš<strong>no</strong> lahko rečemo, da so nehvaležni,<br />
muhasti, hinavski in potuhnjeni ... Dokler<br />
jim izkazuješ dobrote, so vsi tvoji, ... ko<br />
se stiska približa, odpadejo.« (Machiavelli,<br />
1990: 61) Ob številnih razpravah<br />
o primerjavi Machiavellija in sofistov<br />
omenimo le klasič<strong>no</strong> študijo Lea Straussa<br />
Thoughts on Machiavelli (Strauss, 1995),<br />
ki pa nasprot<strong>no</strong> Machiavellija ne bere kot<br />
platonskega sofista.<br />
Melijci poskušajo še naprej najti vsaj en argument, zakaj naj Atenci vendarle povsem ne<br />
zavržejo načel pošte<strong>no</strong>sti v od<strong>no</strong>sih samostojnih mestnih držav: »Melijec: Ker nas že silite, da<br />
upoštevamo korist, ki je postala vaše načelo, ko ste zavrgli pravič<strong>no</strong>st, bo po našem mnenju<br />
prav, da ne uničujete skupnih dobrin. Razumljivo je, da prepričuje drugega, kdor je v nevar<strong>no</strong>sti,<br />
čeprav bi se to ne ujemalo s strogim pravom. Zlasti pričakujemo kaj takega od vas, ki boste<br />
s svojo strogo kaznijo za zgled drugim, če nekoč klonete.« Peloponeška vojna V. 90 (Tucydides,<br />
1958: 317)<br />
Melijci merijo na pragmatične razloge, za to, da smo vsaj minimal<strong>no</strong> pravični do drugih<br />
tudi tedaj, ko je naša moč bistve<strong>no</strong> večja. Zgodi se nam namreč lahko, da bomo sami nekoč<br />
v nasprotnem položaju in takrat bo pravič<strong>no</strong>st, ki smo jo prej pokazali do šibkejših, delovala<br />
kot zgled, kako bo močnejši ravnal z nami. A za Atence ta argument ne pretehta: »Atenec:<br />
Prav nič nas ni strah, če bi bilo nekoč konec naše oblasti. Za premagance niso strašni ljudje, ki<br />
vladajo sami drugim. Take vrste so tudi Lacedemonci, s katerimi pa nismo v vojni. Veliko bolj<br />
se je treba bati podložnikov, če napadejo svoje gospodarje in zmagajo. Glede na to pa bodite<br />
mirni in nam jo le prepustite. Zdaj samo trdimo, da smo prišli sem zaradi utrditve oblasti in<br />
da razpravljamo z vami, kako bi rešili vašo državo. Vladati vam hočemo, ne da bi nam delali<br />
težave, in naša želja je, da se obdržite, kar bo koristilo nam in vam.« Peloponeška vojna V. 91<br />
(Tucydides, 1958: 317)<br />
Ni torej bistve<strong>no</strong>, kakšen zgled smo dajali, dokler smo bili zmagovalci. Če se vojna sreča<br />
obrne, bi bilo naiv<strong>no</strong> računati na usmiljenje države, ki smo jo nekoč podjarmili. Volja po<br />
maščevanju vselej pretehta nad občutkom pravič<strong>no</strong>sti. Ravnati je treba pragmatič<strong>no</strong> in drugo<br />
državo pokoriti s kar najmanj na<strong>por</strong>a; a hkrati strah pred njenim prihodnjim maščevanjem ne<br />
sme biti razlog, da si je ne bi enako odloč<strong>no</strong> pokorili. Milost, menijo Atenci podob<strong>no</strong> kot veliko<br />
pozneje Machiavelli, ni najučinkovitejše sredstvo za pridobitev in ohranitev oblasti:<br />
»Melijec: Ali bi ne bili zadovoljni, če bi vam namesto sovražnikov postali prijatelji ter se<br />
vedli mir<strong>no</strong>, ne da bi z orožjem v rokah pristopili k eni vojskujočih se strank?<br />
Atenec: Nikakor ne! Vaše sovraštvo nam ne more toliko škodovati kot to prijateljstvo, ki<br />
bi našim podložnikom pokazalo našo slabost, vaše sovraštvo pa bi bilo dokaz naše moči.«<br />
Peloponeška vojna V. 94–95 (Tucydides, 1958: 318) 1<br />
Luka Omladič | Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 39
II.<br />
Če je Tukidid svoj dialog umestil v leto 416 p. n. št., se je v<br />
Plato<strong>no</strong>vem fiktivnem času dialoga Država nekaj let pred tem<br />
odvil prav tako napet intelektualni spopad o pojmu pravič<strong>no</strong>sti<br />
med »sofisti« in Sokratom. 2 2<br />
Platon je Državo verjet<strong>no</strong> napisal okoli<br />
l. 375 p. n. št., dogajanje dialoga pa je<br />
umestil petdeset let v preteklost, v l. 422<br />
p. n. št., kar je razvid<strong>no</strong> iz uvodnih stavkov<br />
Države, ki govorijo o prvem festivalu,<br />
posvečenem traški boginji (Bendis). Resnični<br />
Sokrat (469–399) je bil Tukididov<br />
(okoli 460–395) sodobnik.<br />
Stališče, ki ga zlahka prepoznamo<br />
kot moč<strong>no</strong> sorod<strong>no</strong> tistemu Tukididovih Atencev, v prvi knjigi<br />
Države Platon položi v besede sofista Trazimaha. Odlomek, kjer poskuša Platon v kar najjasnejši<br />
in dramatični luči prikazati teorijo politične pravič<strong>no</strong>sti sofistov, navedimo v celoti.<br />
»Poslušaj torej,« je dejal [Trazimah]. »Jaz trdim, da pravica ni nič drugega kot korist močnejšega.<br />
No, zakaj me ne hvališ? Seveda ne boš hotel tega!«<br />
[Sokrat:] »Le če bom najprej razumel, kaj govoriš,« sem odgovoril, »zdaj namreč še ne vem.<br />
Trdiš, da je pravica korist močnejšega – toda kaj nekaj hočeš s tem povedati, Trazimah? (...)«<br />
»Ali ne veš,« je rekel, »da je v nekaterih polisih tiranska oblast, v drugih demokracija, v<br />
tretjih pa aristokracija?«<br />
»Vsekakor.«<br />
»Torej ima v vsakem polisu oblast to, kar vlada?«<br />
»Gotovo.«<br />
»Sleherna vladavina postavlja zakone sebi v korist: demokracija demokratične, tiranija tiranske<br />
in druge vladavine podob<strong>no</strong>. S tem, da jih postavljajo, razglasijo, da je to, kar je zanje korist<strong>no</strong>,<br />
za podložnike pravič<strong>no</strong>, in vsakogar, ki naredi proti temu prestopek, kaznujejo kot nekoga, ki krši<br />
zakone in ravna krivič<strong>no</strong>. Trdim torej, najboljši moj, da je ta reč ista v vseh polisih. Pravica: korist<br />
obstoječe vladavine. Ta ima namreč oblast, tako da za vsakogar, ki pravil<strong>no</strong> razmišlja, (iz tega) sledi:<br />
povsod je pravič<strong>no</strong> isto, namreč korist močnejšega!« Država (338c–338e; 2004: 1011–12)<br />
»Trazimahova« teorija pravič<strong>no</strong>sti (razen tega, da je resnič<strong>no</strong> živel govornik s tem ime<strong>no</strong>m,<br />
je sofist Trazimah znan le kot Plato<strong>no</strong>v lik), povzeta v formuli pravica je korist močnejšega, je<br />
postala najbolj ekspliciten izraz »sofistične« politične morale, ki ga v antični literaturi po neposred<strong>no</strong>sti<br />
morda lahko primerjamo le z Meloškim dialogom. Pojem pravice Trazimah najprej<br />
izenači s pojmom zakona: pravičen oziroma nepravičen človek je tisti, ki se ravna po zakonih<br />
oziroma krši zakone. Ta definicija je izjem<strong>no</strong> pomembna in umešča Trazimahovo teorijo<br />
pravič<strong>no</strong>sti v širši krog grških teorij morale, ki so dobile zbir<strong>no</strong> ime »sofistične«. Če je pravica<br />
določena le z zako<strong>no</strong>m (<strong>no</strong>mos), je nekaj »umetnega«, kar je ustvaril in vzpostavil človek, ne<br />
pa nekaj, kar bi bilo da<strong>no</strong> po »naravi« (physis) stvari, neodvis<strong>no</strong> od človeka in njegove volje<br />
in interesa. Drža Atenca pri Tukididu je podobna: Melijce takoj opozori, da je govorjenje o<br />
pravič<strong>no</strong>sti umet<strong>no</strong>, da šteje edi<strong>no</strong> prevlada močnejšega. A Trazimah je subtilnejši: pravič<strong>no</strong>st<br />
kot tako ohranja, le dodaja, da je ta proizvod močnejšega. In to ne močnejšega kar tako, kar<br />
mu poskuša podtakniti Sokrat. »Močnejši« je zanj natanč<strong>no</strong> oblast. Oblast proizvaja zakone in<br />
s tem »proizvaja« pravico; a ker zakone vselej naredi takšne, da so v korist oblasti, je posledič<strong>no</strong><br />
pravica nekaj, kar koristi le močnejšemu, torej oblasti.<br />
Sliko sofistične teorije politične pravič<strong>no</strong>sti pri Platonu – politične zato, ker je Trazimahova<br />
razprava o pravič<strong>no</strong>sti vselej v kontekstu od<strong>no</strong>sa do oblasti – dopolnjuje druga Trazimahova teza<br />
o pravič<strong>no</strong>sti, ki jo izreče nekoliko pozneje v razpravi. Pravič<strong>no</strong>st, trdi, je nekaj, kar človeku ne<br />
koristi in je zanj pravzaprav slabo. Nasprot<strong>no</strong> pa je krivič<strong>no</strong>st zanj koristna. Ob navajanju številnih<br />
primerov, kako nepravičnik, če ga le ne zasačijo, živi bolje od poštenjaka, Trazimah konča: »Tako<br />
je, Sokrat, krivica močnejša, svobodnejša in bolj gosposka od pravič<strong>no</strong>sti, samo da se uresničuje v<br />
40 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
4<br />
Ibid.: 99.<br />
zadostni meri; in – kakor sem govoril od začetka – korist močnejšega<br />
je pravica, krivica pa je to, kar njemu samemu prinaša dobiček<br />
in korist.« Država 344c (Platon, 2004: 1019) Trditvi, da je pravica<br />
korist močnejšega, torej Trazimah doda trditev, da je nepravič<strong>no</strong>st koristnejša od pravice. Da bi<br />
obe na videz nekoliko nasprotujoči si trditvi združili, ju je spet treba brati v političnem kontekstu:<br />
za »vladarja« je pravič<strong>no</strong>st koristna, saj zakoni, katerih avtor je, delujejo v njegov prid. Nasprot<strong>no</strong><br />
pa so za »podložnika« zakoni škodljivi ali nekoristni in bo zanj bolje, če jih krši oziroma ravna<br />
nepravič<strong>no</strong> – iz njegove perspektive je torej nepravič<strong>no</strong>st koristnejša od pravice.<br />
III.<br />
3 Glej tudi Sovrè, 1988: 63.<br />
Opredelitev sofistov kot intelektualnega toka v 5. stol. p. n. št., za katerega je značilna razveza<br />
naravne ali kozmološke legitimacije morale, religije, politike ali kulture, je poe<strong>no</strong>stavljena in<br />
nekoliko slovarska, kolikor moč<strong>no</strong> heterogene avtorje povezuje v nekakš<strong>no</strong> »filozofsko šolo« –<br />
takšna sinteza je seveda v veliki meri rezultat Plato<strong>no</strong>ve slike sofističnega negativa filozofije. A<br />
vendarle lahko s stališča naše razprave o politični pravič<strong>no</strong>sti pri avtorjih iz 5. stoletja najdemo<br />
razliko, da nekateri legitimirajo pravič<strong>no</strong>st po naravni ali kozmološki poti, drugi, tehnič<strong>no</strong> jih<br />
vendarle imenujmo sofisti, pa legitimacijo ali vsaj nastanek pravič<strong>no</strong>sti razlagajo kot političen<br />
ali kulturen proces.<br />
Primer naravne teorije pravič<strong>no</strong>sti in enakosti najdemo denimo v zgodnjih medicinskih<br />
teorijah. Tako Alkmaion iz Krotona zdravje definira kot rav<strong>no</strong>vesje, bolezen pa samovlado ene<br />
telesne sile nad drugo: »Alkmaion trdi, da se zdravje ohranja po rav<strong>no</strong>vesju sil, vlažnega in<br />
suhega, mrzlega in toplega, sladkega in grenkega itd., samovlada med njimi pa povzroča bolezen,<br />
zakaj samovlada enega v dvojici je pogubna. ... Nasprot<strong>no</strong> pa je zdravje enakomerna zmes<br />
kako<strong>vos</strong>ti« (Alkmaion, DK 24 B 4). 3<br />
Zdravje pomeni, da so sestavne sile v rav<strong>no</strong>vesju in zato med seboj enake. Če se harmonija<br />
<strong>por</strong>uši, dobimo bolezen. Imamo politič<strong>no</strong> metaforo za narav<strong>no</strong> dogajanje v telesu, a metafora<br />
lahko deluje tudi v nasprotni smeri: tudi polis, njegovo »zdravje« ohranja prava mera enakoprav<strong>no</strong>sti<br />
nasprotujočih si političnih sil in njihovo rav<strong>no</strong>vesje, ko <strong>no</strong>bena ne sme prevladati nad<br />
drugo. Če bi katerakoli sila ušla iz »zmesi« mesta in se postavila sama zase, bi postala premočna<br />
in povzročila »politič<strong>no</strong> bolezen«. Podob<strong>no</strong> je v hipokratskih spisih zmerna klima opredeljena<br />
kot enakoprav<strong>no</strong>st toplega in hladnega, suhega in vlažnega (cf. Guthrie, 1971: 58).<br />
Podob<strong>no</strong> lahko »politič<strong>no</strong> kozmologijo« vidimo pri Empedoklu, kjer je mogoče kozmološke,<br />
fizikalne, politične in moralne pojme u<strong>por</strong>abljati vzajem<strong>no</strong> in izmenjaje, npr.:<br />
»Vse s<strong>no</strong>vi so po moči enake, enake po rodu, vsaka ima svoj krog in sleherna svoje učinke,<br />
v časa obtoku menjaje, po vrsti dobivajo premoč. Njim se nič ne doda, od njih se nič ne<br />
vzame, saj ko docela prešle bi, tedaj bi več ne bilo jih.« (Empedokles, DK 31 B 17). 4<br />
Za Empedokla so vse s<strong>no</strong>vi po »rodu« enake, <strong>no</strong>ben izmed njih si ne more lastiti zaradi<br />
starosti svojega rodu; kozmos ne more biti nekakšna dedna monarhija, ampak je organiziran<br />
po domala demokratičnih pravilih periodične »menjave oblasti«. Politični naboj ima tudi<br />
Empedoklova tema dveh dinamičnih naravnih sil, Ljubezni in Prepira. Tudi tukaj ni prevlade,<br />
ampak določena enakost. Če Ljubezen ne bi imela nasprotja v Prepiru, svet ne bi nastal iz brezoblične<br />
mešanice (Sfairos) – šele dinamika dveh nasprotnih sil omogoča nastanek kozmosa.<br />
Luka Omladič | Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 41
Še izraziteje »narav<strong>no</strong>« se pravič<strong>no</strong>st legitimira pri Parmenidu. Najprej v pesnitvi filozofu<br />
prav boginja Díke, personificirana pravica, razkrije resnico:<br />
»Tam so vrata poti Noči in dneva, / obdaja jih podboj, pred njimi skalnat je prag: / eterična<br />
vrata, ki jih izpolnjujejo velika vratna krila: / Dike, ki izravnava krivice z obilnimi kaz<strong>no</strong>vanji, ima<br />
njihove dvojne ključe ... Pozdravljen, saj ni te poslala slaba usoda, / na to pot, ki res je proč od ljudi,<br />
daleč od ceste / (po kateri hodijo), temveč (sta te poslali) božanska postava in pravica. / Toda moraš<br />
izvedeti vse: / neomaj<strong>no</strong>, čudovito prepričljivo srce Resnice.« Fragment 1 (Parmenid, 1995: 43)<br />
Po Parmenidu je Bivajoče nuj<strong>no</strong> pravič<strong>no</strong>, nepravič<strong>no</strong> sploh ne more biti: če je namreč<br />
nepravič<strong>no</strong>st kršenje »prave mere«, seganje čez meje, ki jih določa tvoja narava, je to za<br />
Bivajoče nemogoče – Bivajoče namreč »mogočna Nuj<strong>no</strong>st / drži v vezeh meje: meje, ki ga oklepa<br />
vseokrog, / saj po božanski postavi O<strong>no</strong>, kar (edi<strong>no</strong>) JE, ne sme biti nepopol<strong>no</strong>.« Fragment<br />
8 (Parmenid, 1995: 57) Nepravič<strong>no</strong>st kot transgresija meje je metafizič<strong>no</strong> nemogoča.<br />
Medtem ko je za Parmenida pravica opredeljena kot metafizična identiteta Bivajočega in<br />
Resnice, pa Heraklit pravico definira prav skozi »s<strong>por</strong>« nenehnega nastajanja:<br />
»Treba je vedeti, da je boj obči in da je pravica s<strong>por</strong> in da vse postaja po s<strong>por</strong>u in potrebi.«<br />
Fragment 80 (Heraclitus Ephesius, 1993: 41)<br />
Vendar Heraklita nikakor ne smemo brati kot »sofista« v smislu Plato<strong>no</strong>vega Trazimaha in<br />
njegove trditve o pravič<strong>no</strong>sti kot koristi močnejšega. Tudi pri Heraklitu gre pri pravici za vprašanje<br />
mere: pravica je »s<strong>por</strong>« zato, ker se skozi postajanje kot proces s<strong>por</strong>a nasprotij mera vselej<br />
ohranja. Pravica je, tako kot pri Parmenidu, torej legitimirana kozmološko in metafizič<strong>no</strong>. Tudi<br />
nasprotja namreč navsezadnje veže določena e<strong>no</strong>st: »In isto je živeče in mrtvo, in bud<strong>no</strong> in<br />
speče, in mlado in staro. To je namreč po spremembi o<strong>no</strong>, in o<strong>no</strong>, ko se spremeni nazaj, to.«<br />
Fragment 88 (Heraclitus Ephesius, 1993: 43)<br />
E<strong>no</strong>, e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>st nasprotij, je tisto skup<strong>no</strong> vsemu univerzumu, skupni, božanski kozmični<br />
zakon in <strong>por</strong>ok pravič<strong>no</strong>sti: »Tisti, ki govore z duhom, se morajo pokazati močne v tem, kar<br />
je vsemu obče, kakor država v zakonih, in veliko močneje, kajti vse človeške zakone hrani en<br />
božanski. Močan je namreč toliko, kolikor hoče, in dovolj ga je za vse, in še presega.« Fragment<br />
114 (Heraclitus Ephesius, 1993: 111)<br />
Bivajoče po Heraklitu označuje proces postajanja, proces večnega »s<strong>por</strong>a nasprotij«. A za<br />
tem s<strong>por</strong>om je vselej neko obče, skup<strong>no</strong> in E<strong>no</strong> – namreč Zakon, ki vlada procesu postajanja.<br />
Takšna metafizična teorija Heraklita neposred<strong>no</strong> vodi k določenemu političnemu stališču,<br />
ki je diametral<strong>no</strong> nasprot<strong>no</strong> tistemu »sofistov«. Označimo ga lahko kot strog legalizem. Tako<br />
kot svetu vlada in ga ohranja zakon, je Zakon absolutna podlaga in pogoj politične skup<strong>no</strong>sti.<br />
»Ljudstvo se mora boriti za zakon kot za obzidje«, Fragment 44 (Heraclitus Ephesius, 1993: 27),<br />
je kategoričen Heraklit v izreku, ki po duhu spominja na Sokratove besede v dialogu Harmid:<br />
»Mar nismo bili na prvem mestu mi [zakoni], ki smo ti pomagali v življenje? Ali se ni tvoj oče<br />
po nas oženil s tvojo materjo in te zaplodil? ... Ko si bil torej rojen, vzrejen in vzgojen, ali moreš<br />
tajiti, da nisi naš sin in služabnik, ti sam in tvoji predniki?« Kriton 50d (Platon, 1988: 110)<br />
IV.<br />
Razliko, ki te diskurze razločuje od diskurzov avtorjev, ki so tipič<strong>no</strong> označevani za sofiste, lahko<br />
morda še najizraziteje začrtamo prek drugačne legitimacije pravič<strong>no</strong>sti, kot je značilna za<br />
teorijo Heraklita ali Parmenida. Ali gre v resnici za »krizo« ali »zlom« te legitimacije, razpad<br />
42 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
e<strong>no</strong>tnega sveta na physis in <strong>no</strong>mos, kakor se glasi pogosta učbeniška<br />
definicija? 5 In kaj bi bil tedaj njen vzrok? Najbrž niti iskanje<br />
čiste točke preloma niti njegovega vzroka ni vprašanje, ki bi bilo<br />
zastavlje<strong>no</strong> na pravilen način. Po drugi stani lahko sledimo besedilom,<br />
ki zares kažejo na relativizacijo prepričanja o univerzal<strong>no</strong>sti<br />
zakona polisa, prek izkušnje, ki se zdi blizu izkušnji »multikulturalizma«,<br />
kakrš<strong>no</strong> v znanem odlomku opisuje Herodot: »Ko<br />
je Dareios za svoje vlade sklical Grke, ki jih je imel pri sebi, ter<br />
jih vprašal, za kakš<strong>no</strong> ce<strong>no</strong> bi bili pripravljeni jesti trupla svojih<br />
očetov, so mu odvrnili, da bi tega ne storili za <strong>no</strong>ben denar. Nato<br />
je poklical Kalatijce, kot se imenujejo, indijsko pleme, ki jé svoje<br />
starše, in jih je vpričo Grkov – ti so bili poslušali po tolmaču –<br />
vprašal, za kakš<strong>no</strong> ce<strong>no</strong> bi bili voljni sežgati trupla svojih očetov:<br />
oni pa so kriknili od groze in ga za božjo voljo prosili, naj takih<br />
5 V <strong>no</strong>vejših zgodovinah filozofije je ta<br />
anti<strong>no</strong>mija seveda relativizirana. Npr.<br />
Giovanni Reale: »V učbenikih pogosto<br />
naletimo na že obrablje<strong>no</strong> trditev, da je<br />
sofistika protipostavljala <strong>no</strong>mos in physis,<br />
to je »zakon« in »naravo«, da bi prvemu<br />
odvzela veljavo in ga omejila na čisti<br />
dogovor. Vendar je ta trditev le del<strong>no</strong><br />
upravičena. Nasprotja med zako<strong>no</strong>m in<br />
naravo ne najdemo ne pri Protagoru ne<br />
pri Gorgiu, niti pri Prodiku ne; pojavlja pa<br />
se pri Hipiju in Antifonu, torej tisti smeri<br />
sofistike, ki je bila upraviče<strong>no</strong> ime<strong>no</strong>vana<br />
nara<strong>vos</strong>lovni tok sofistike, nato pa na<br />
drugi ravni pri političnih sofistih.« (Reale,<br />
2002: 218)<br />
besed ne jemlje na jezik. Tako je pač: zoper šego nič ne opraviš in Pindar ima po mojem mnenju<br />
prav, ko trdi, da je običaj vsemu svetu kralj.« Zgodbe III.38 (Herodot, 2003: 247)<br />
Celo najsvetejše območje človeških zako<strong>no</strong>v, pogrebni običaji in od<strong>no</strong>s do mrtvih, je relativen.<br />
Kar se eni kulturi zdi absolut<strong>no</strong>, je za drugo nepredstavljivo. Grki se zgrozijo, ko slišijo za<br />
pogrebne običaje Indijcev, a reakcija drugih je prav enaka. Herodot zavzame distancira<strong>no</strong> držo<br />
modernega antropologa – tako je pač, običaji in kulture so različni, in kdor je videl dovolj sveta,<br />
bo to različ<strong>no</strong>st vzel na znanje. Kulturnemu pa lahko sledi še filozofski uvid. Ali ni tedaj neizogiben<br />
sklep, da so zakoni proizvod človeka in odvisni od običajev, ne pa podobni Heraklitovemu<br />
univerzalnemu zakonu, ki je eden in ostaja enak skozi vse premene?<br />
S tega izhodišča se vrnimo k ožjemu vprašanju politične pravič<strong>no</strong>sti in njene »sofistične«<br />
teorije na treh mestih, kjer je vprašanje formulira<strong>no</strong> v čisti obliki: po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> pri dveh Plato<strong>no</strong>vih<br />
sofistih, Protagori in Glavkonu, ter v enem redkih ohranjenih primerov avtentičnega glasu<br />
sofistov, fragmentu filozofa Antifona.<br />
Protagorova teorija pravič<strong>no</strong>sti (še enkrat poudarimo, da je kakor v številnih drugih primerih<br />
rekonstrukcije »sofistične teorije« vir Platon, ki sofistu, oziroma svojemu branju njegove teorije<br />
dá besedo v dialogu Protagora – izvirna Protagorova besedila, razen nekaj redkih fragmentov,<br />
niso ohranjena) nekoliko izstopa iz »amoralnega« modela politične pravič<strong>no</strong>sti, kakršnega<br />
srečamo na številnih mestih sofističnega govora o družbi. Tudi Guthrie v svoji vplivni interpretaciji<br />
sofistov poudarja razliko med Protagorovim epistemološkim relativizmom in zavračanjem<br />
»moralne in politične anarhije, ki sta povsem tuji njegovi misli, v kateri se ohranjata morala<br />
in družbeni red kljub opustitvi trdnih kriterijev resnice in zmote.« (Guthrie, 1971: 187) Na<br />
ključnem mestu opisa evolucije kulturnega napredka človeštva – človek, ki po naravi ni bil<br />
obdarjen s preživetvenimi tehnikami, kakršne imajo živali, je bil prisiljen izumljati teh<strong>no</strong>logije,<br />
kakršne so bivališča, oblačila, orožje, jezik in nazadnje polis – se mlada človeška družba sooči<br />
z usod<strong>no</strong> pomanjklji<strong>vos</strong>tjo. Ker pravič<strong>no</strong>st človeku ni prirojena, človeške skupine vselej, ko se<br />
združijo, takoj propadejo: ker ljudje po naravi niso imeli »politične veščine,« so si med seboj<br />
delali krivice in se nazadnje »spet razkropili in pri tem propadali.« Protagora 322b (Platon,<br />
2004: 778) Da bi ljudje pridobili politič<strong>no</strong> vešči<strong>no</strong> in s tem omogočili obstanek družbe, morajo<br />
usvojiti dve ključni moralni vrlini: »Zevs se je zbal za naš rod, da se ne bi v celoti pogubil,<br />
zato je poslal Hermesa, ki naj bi ljudem pripeljal sram (aidos) in pravico (dike), da bi prinesla<br />
ureje<strong>no</strong>st polisov in pomenila združujoči vezi prijateljstva. Hermes je tedaj vprašal Zevsa ...<br />
Luka Omladič | Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 43
‘Ali naj to dvoje razdelim tako, kot so razdeljene veščine? Te<br />
so namreč razdeljene takole: nekdo, ki je usvojil zdravilstvo,<br />
odtehta m<strong>no</strong>žico neukih, in enako je s strokovnjaki ... – ali pa<br />
naj ju razdelim med vse?’ ‘Med vse’, je odgovoril Zevs, ‘in vsi<br />
naj ju bodo deležni! Polisi namreč ne morejo nastati, če ju bodo<br />
deležni le maloštevilni, kot so deležni drugih veščin. In postavi<br />
zakon v mojem imenu: kdor ne more biti deležen sramu in pravice,<br />
naj se usmrti, saj je za polis kuga!’« Protagora 322c (Platon,<br />
2004: 778)<br />
Po Protagoru torej dve temeljni politični vrlini nista omejeni<br />
le na nekatere. Pri veščinah, kot je zdravilstvo, glasba itd.,<br />
nekateri imajo talent, drugi pa ne. Politič<strong>no</strong> vrli<strong>no</strong> pa si morajo<br />
deliti vsi, saj polisi, če bi jo bila deležna le manjšina, ne bi<br />
mogli obstati. In paradoks<strong>no</strong>, če za to, da bi bili politični, ne<br />
potrebujemo naravne nadarje<strong>no</strong>sti, pa nam je minimalna dispozicija,<br />
ki je za politič<strong>no</strong> potrebna, vendarle dana »po naravi«<br />
(kar v Protagorovem govoru ponazarja božji poseg). Se torej<br />
Protagora pravzaprav vrača k naturalistični utemeljitvi politične<br />
pravič<strong>no</strong>sti? Rav<strong>no</strong> razlika, ki jo vzpostavlja med dvema nači<strong>no</strong>ma distribucije vrlin – na eni<br />
strani naravne nadarje<strong>no</strong>sti za poklicne veščine, ki so razdeljene neenakomer<strong>no</strong>, na drugi strani<br />
sram in pravica, ki sta <strong>por</strong>azdeljeni enakomer<strong>no</strong> in enako – pričajo o nasprotnem. A ta navidez<strong>no</strong><br />
paradoksna rešitev je konec koncev podobna moderni. Politični subjekt v demokraciji<br />
po eni strani ni odvisen od svojih naravnih da<strong>no</strong>sti – politične pravice so neodvisne od telesnih<br />
značil<strong>no</strong>sti, inteligent<strong>no</strong>sti, zdravja itd. Po drugi strani pa je seveda v temelju politične pravice<br />
neka posebna naravna legitimacija: človek se namreč »rodi svoboden«, kot se glasi prvi aksiom<br />
moderne politične subjektiv<strong>no</strong>sti.<br />
Drugač<strong>no</strong> rešitev glede nastanka politične pravič<strong>no</strong>sti Platon v drugi knjigi Države položi<br />
v besede Glavkona, ki od Trazimaha prevzame zastopanje sofistične teorije proti Sokratovi.<br />
S klasič<strong>no</strong> ilustracijo sofističnega amoralizma v Gigesovem mitu – lidijski pastir Giges najde<br />
čarobni prstan, ki ga naredi nevidnega, kar izrabi v svojo korist, nazadnje ubije kralja in se<br />
polasti oblasti6 6<br />
Gigesov mit sicer vsebuje številne<br />
zanimive vidike problema moral<strong>no</strong>sti v<br />
razmerju do vid<strong>no</strong>sti in nevid<strong>no</strong>sti. Platon<br />
kot enega izmed primerov Gigesovega<br />
okoriščanja z nevid<strong>no</strong>stjo navede prešuštvo<br />
s kraljevo že<strong>no</strong> (360b). V Herodotovi<br />
verziji zgodbe seksualna drama dobi še<br />
dodaten zasuk: Giges je tu kraljevi zaupnik<br />
in kralj se mu hoče pohvaliti, kako<br />
lepa je njegova žena. Zato ga prepriča<br />
(kljub Gigesovemu nasprotovanju), da se<br />
zvečer skrije v spalnico in jo opazuje, ko<br />
se bo slekla. Kraljica za zaveso skritega<br />
Gigesa spregleda, vendar molči. Drugi<br />
dan pa se mu približa in ga postavi pred<br />
dilemo: »Zdaj ti je odprtih dvoje poti,<br />
Giges ... Ali ubij (kralja) ter se oženi z me<strong>no</strong>j<br />
in zavladaj Lidijcem, ali pa moraš pri<br />
priči sam umreti, da v prihodnje ne boš<br />
več slepo poslušal (kralja) ter gledal stvari,<br />
ki jih gledati ne smeš!« I, 11 (Herodot,<br />
2003:53). Ubogi Giges izbere prvo pot.<br />
– potrdi tezo, ki jo je nakazal že Trazimah, da je nepravič<strong>no</strong> ravnanje za človeka<br />
neposred<strong>no</strong> korist<strong>no</strong>, če mu ga uspe početi nekaz<strong>no</strong>va<strong>no</strong>, in jo razširi s trditvijo, da bi vsakdo,<br />
še tak pravičnik, opustil moral<strong>no</strong> ravnanje, če bi bil povsem gotov (kakor nevidni pastir Giges),<br />
da bo kršitev nekaz<strong>no</strong>vana.<br />
A Glavkon se pravič<strong>no</strong>sti vendarle ne odpove tako kot Trazimah. Najde namreč okoliščine, v<br />
katerih je pravič<strong>no</strong>st kljub svoji nesubstancial<strong>no</strong>sti vendarle koristna, in to so natanč<strong>no</strong> okoliščine<br />
političnega življenja. Krivica kot taka, trdi Glavkon, je za človeka dobra, če jo prizadeva drugemu,<br />
ko se z njim okorišča. Po drugi strani pa je krivica za človeka seveda slaba, če jo sam pretrpi.<br />
Če oboje postavimo na tehtnico, ugotovimo, da »dobro«, ki ga predstavlja nekaz<strong>no</strong>va<strong>no</strong> škodovanje<br />
drugemu, pravzaprav ne odtehta »slabega« – tega, da me drugi nekaz<strong>no</strong>va<strong>no</strong> oškoduje.<br />
Presenetljiva rešitev, ki jo ponudi Glavkon, je videti kot zgodnja različica teorije družbene pogodbe:<br />
»Ljudje trdijo, da je po naravi krivič<strong>no</strong> ravnanje nekaj dobrega, trpljenje krivice pa nekaj<br />
slabega, in da presežek slabega v trpljenju krivice prekaša presežek dobrega v krivičnem ravnanju.<br />
Zato imajo ljudje, ki si med seboj povzročajo krivice in jih trpijo ter zatorej okušajo oboje, saj se<br />
ne morejo enemu izogniti, drugo pa izbrati – za pred<strong>no</strong>st, da med seboj sklenejo dogovor, da ne<br />
44 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
odo krivice niti delali niti utrpeli ... To je torej nastanek in bit<strong>no</strong>st<br />
pravič<strong>no</strong>sti ... Pravice, ki je v sredini med obojim, ljudje nimajo<br />
radi kot nekaj dobrega, temveč jo spoštujejo, ker nimajo moči, da<br />
bi delali krivico.« Država 359a (Platon, 2004: 1031)<br />
V igri vid<strong>no</strong>sti in nevid<strong>no</strong>sti torej prevlada pragmatizem.<br />
Prstan nevid<strong>no</strong>sti je le hipotetičen, v resnici smo vsi ljudje v položaju,<br />
ko smo enako verjet<strong>no</strong> storilci in žrtve krivice. Dogovorna<br />
odločitev o usta<strong>no</strong>vitvi zako<strong>no</strong>v je zato posledica dejstva, da človek<br />
vselej živi v skup<strong>no</strong>sti, in da bi bilo politič<strong>no</strong> življenje brez<br />
pravič<strong>no</strong>sti (zako<strong>no</strong>v) nez<strong>no</strong>s<strong>no</strong>.<br />
7 A zadevo je mogoče pojasniti še<br />
neposredneje. Tako Antifon pravi: »Ko je<br />
nekoč nekdo imel za slabo znamenje, ker<br />
mu je prasica požrla prasce, in je Antifon<br />
videl, da je žival vsa suha in sestradana<br />
zavoljo preskope piče, mu je dejal: ’Vesel<br />
bodi, da ti ni požrla tvojih otrok, ki je<br />
tako lačna!’« Antifon, DK 87 A 8. (Sovrè;<br />
1988: 173)<br />
A v morda najradikalnejšo smer je teorijo pravič<strong>no</strong>sti razvil sofist Antifon. Fragment spisa<br />
O resnici je eden redkejših neposrednih zapisov teorij, ki jih je povzemal Platon. »Pravič<strong>no</strong>st<br />
obstaja v tem,« trdi Antifon, »da človek ne krši zakonskih odredb države, v kateri je državljan.«<br />
Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177) Pravič<strong>no</strong>st je vezana na zakonitost, politična pravič<strong>no</strong>st,<br />
ki jo določajo zakoni države. Nadaljuje z zna<strong>no</strong> temo vid<strong>no</strong>sti in nevid<strong>no</strong>sti: »Največ<br />
koristi utegne človek imeti od gojitve pravič<strong>no</strong>sti tako, da pred pričami spoštuje zakone, sam<br />
in brez prič pa zapovedi narave.« Glavkon in Trazimah bi se strinjala: pragmatič<strong>no</strong> podrejanje<br />
zako<strong>no</strong>m v izogib kazni in njihovo izigravanje, ko sem za kaz<strong>no</strong>vanje »neviden«, se lahko zdi<br />
racionalna politika. A od tod naprej Antifon argument razvija drugače. Loči namreč dva tipa<br />
»zako<strong>no</strong>v«, tiste, ki jih je ustvarila družba in so umetni, ter »nujne določbe narave«, katerih<br />
avtor ni človek, a zanj veljajo absolut<strong>no</strong>. Prva Antifo<strong>no</strong>va ugotovitev je, da je igro vid<strong>no</strong>sti in<br />
nevid<strong>no</strong>sti mogoče igrati le z družbenimi zakoni, z naravo pa ne: »Kdor krši predpise zako<strong>no</strong>v,<br />
ostane, če drugi ne opazijo, prost sramote in kazni, če pa opazijo, ne. Kdor pa skuša katero po<br />
naravi zraslih vodil posiliti prek svoje moči, ni njegova škoda, če ostane vsem ljudem prikrito,<br />
zato nič manjša, in če ga vidijo vsi, nič večja.« Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177)<br />
Moralo je mogoče izigrati, narave pa ne: če ravnam proti svoji naravi, bom kaz<strong>no</strong>van v vsakem<br />
primeru. (Predstavljajmo si »Antifo<strong>no</strong>vski« primer, ko na osamljenem otoku lačni Robinzon<br />
ujame ribo. Sankcije, če je ne deli s še bolj sestradanim Petkom, bodo sledile le, če Petek ve, da<br />
je ujel ribo. Sankcije narave, če ribo prepusti, namesto da bi jo pojedel, pa sledijo neizogib<strong>no</strong><br />
v obliki kruljenja v Robinzo<strong>no</strong>vem želodcu.) 7<br />
Še več, za Antifona ne vzdrži glavko<strong>no</strong>vska rešitev, ko pravič<strong>no</strong>st in zakone kljub njihovi<br />
nenarav<strong>no</strong>sti sprejmemo iz pragmatičnih razlogov, saj omogočajo sobivanje v skup<strong>no</strong>sti.<br />
Zakoni, trdi Antifon, so ne le nenaravni, ampak protinaravni in zato človeku škodljivi. Ovirajo<br />
njegovo narav<strong>no</strong> svobodo, zapirajo človeka v spone, a v zame<strong>no</strong> ne prinesejo nič dobrega:<br />
»Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti, kaj ne; in zaradi ušes, kaj smejo slišati, česa ne;<br />
in zaradi jezika, kaj sme govoriti, česa ne; in zaradi rok, kaj smejo delati, česa ne; in zaradi <strong>no</strong>g,<br />
kam smejo iti, kam ne; in zaradi čuta, kaj sme želeti, česa ne ... Kar izvira iz zako<strong>no</strong>v, je naravi<br />
spona, kar zapoveduje narava, je svobod<strong>no</strong>.« Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177)<br />
Tvegajmo neizogibni anahronizem: Antifo<strong>no</strong>ve besede, ki utelešajo Platonu tako mrzek sofistični<br />
prezir do avtoritete Zakona in države, so duhov<strong>no</strong> sorodne besedam princa Kropotkina:<br />
»Namesto da bi puhoglavo ponavljali staro formulo ‘spoštovanja zako<strong>no</strong>v’, kličemo: ‘Zaničujte<br />
zakone’, pravimo: ‘Uprite se vsem zako<strong>no</strong>m!’ Samo primerjajte zločine, ki so bili narejeni v<br />
imenu zako<strong>no</strong>v, z dobrim, ki so ga prinesli, skrb<strong>no</strong> pretehtajte dobre in slabe strani zako<strong>no</strong>v,<br />
da boste lahko sami presodili, ali imamo prav.« Peter Kropotkin, Zakon in avtoriteta (Rizman,<br />
1986: 261)<br />
Luka Omladič | Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 45
Literatura<br />
GUTHRIE, W. K. C. (1971): The Sophists. Cambridge, Cambridge University Press.<br />
HERACLITUS, E. (1993): Fragmenti. Maribor, prev. Franci Zore, Založba Obzorja.<br />
HERODOT (2003): Zgodbe. Ljubljana, prev. Anton Sovrè, Slovenska matica.<br />
MACHIAVELLI, N. (1990): Politika in morala. Ljubljana, prev. Niko Košir, Slovenska matica.<br />
NIETZSCHE, F. (2005): Človeško, prečloveško. Ljubljana, prev. Alfred Leskovec, Slovenska matica.<br />
PARMENID (1995): Fragmenti. Maribor, prev. Gorazd Kocijančič, Založba Obzorja.<br />
PLATON (1988): Poslednji dnevi Sokrata. Ljubljana, prev. Anton Sovrè, Slovenska matica.<br />
PLATON (2004): Zbrana dela. Celje, prev. Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba.<br />
REALE, G. (2002): Zgodovina antične filozofije I. Ljubljana, prev. Matej Leskovar, Studia humanitatis.<br />
RIZMAN, R. (ur.) (1986): Antologija anarhizma. Ljubljana, Krt.<br />
SOVRÈ, A. (1988): Predsokratiki. Ljubljana, Slovenska matica.<br />
STRAUSS, L. (1995): Thoughts on Machiavelli. Chicago, University of Chicago Press.<br />
TUCYDIDES (1958): Peloponeška vojna. Ljubljana, prev. Janez Fašalek, Državna založba Slovenije.<br />
46 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Mirt Komel<br />
O statusu<br />
filozofije<br />
in retorike<br />
v politiki<br />
1. Resnica in laž v politiki.<br />
Če upoštevamo, da se danes politika ponavadi razume predvsem v kontekstu parlamentarne<br />
demokracije, potem se ne smemo čuditi, če so današnji politiki videni predvsem kot tisti, ki<br />
nastopajo na volitvah, govorijo na govorniških odrih v parlamentu in zunaj njega in katerih<br />
posel je potemtakem predvsem v njihovem govorniškem nastopu, ki naj prepriča volivce<br />
(kategorija, na katero je reduciran političen subjekt v našem času), naj ga izvolijo in morebiti<br />
povrh vsega še volijo (v slovenskem in hkrati srbo-hrvaško-bósanskem pomenu besede). Ker je<br />
potemtakem primar<strong>no</strong> delo politika, vsaj kolikor se kaže jav<strong>no</strong>sti, v tem, da govori (daje izjave,<br />
diskutira, ima govore itd.), se nam s tega vidika zdi legitim<strong>no</strong> odpreti vprašanje retorike v politiki<br />
in s tem poveza<strong>no</strong> vprašanje resnice in laži v politiki, kakor ga je odprla Hanna Arendt v enem<br />
svojih spisov, Truth and Politics, zbranih pod skupnim naslovom Between Past and Future; ne<br />
zato, da bi obnavljali, kar je že bilo poveda<strong>no</strong>, ampak da bi z že povedanim polemizirali.<br />
Namreč, za Arendtovo je politika predvsem stvar delovanja, praxis, ki je neločljivo od govorjenja,<br />
neločljivo vse do te mere, da delovanja ne bi bilo, če ne bi bilo govorjenja, ki ga spremlja, in<br />
nasprot<strong>no</strong>, samega govorjenja ne bi bilo, če ne bi bilo delovanja, na katero se govorjenje nanaša:<br />
»Nobenega človeškega opravila ni, ki bi tako potreboval besedo, kot jo potrebuje delovanje. Pri<br />
vseh drugih dejav<strong>no</strong>stih igrajo besede podreje<strong>no</strong> vlogo; služijo zgolj informaciji ali spremljajo<br />
delovni postopek, ki bi lahko potekal tudi molče.« (Arendt, 1996: 185) Za Arendtovo je torej<br />
politika, kateri poskuša povrniti vse dostojanstvo, ki ga je uživala v stari Grčiji, predvsem stvar<br />
diskurza v širšem pomenu besede, se pravi dialoga, diskusije, polemike, argumentiranja in vsega<br />
tega, kar pravzaprav pomeni področje, s katerim se danes (tako kot v antiki) ukvarja retorika.<br />
Če si postavimo naiv<strong>no</strong>, malodane retorič<strong>no</strong> vprašanje, ali politika zadeva resnico ali kaj drugega,<br />
potem se odgovor nemara zdi samoumeven: resnica je tisto, kar je najbolj daleč od politike.<br />
Še več, politika se ukvarja, če že kaj, z njenim nasprotjem, z lažjo: »No one has ever doubted that<br />
truth and politics are on rather bad terms with each other, and <strong>no</strong> one, as far as I k<strong>no</strong>w, has ever<br />
counted truthfulness among the political virtues. Lies have always been regarded as necessary and<br />
Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 47
justifiable tools <strong>no</strong>t only of the politician’s or the demagogue’s but<br />
also of the statesman’s trade. Why is that so?« (Arendt, 2006: 223)<br />
In Arendtova nadaljuje, da so bile laži pogosto u<strong>por</strong>abljene kot<br />
»nadomestek za bolj nasilna sredstva«, in da se s tega vidika kažejo<br />
kot »relativ<strong>no</strong> neškodljivi pripomočki v širokem naboru političnega<br />
delovanja« (ibid.: 224). Tako se zdi, pravi Arendtova, da je<br />
vprašanje resnice v politiki povsem neumest<strong>no</strong>, saj navsezadnje v<br />
politiki ne gre za resnico, ampak za nekaj drugega – za »svet«, zato<br />
se »izplača« žrtvovati marsikaj, tudi nadvse spoštovanja vredne stvari,<br />
kot so resnica, pravica itd. Geslo Fiat iustitia, et pereat mundus<br />
je tu obrnje<strong>no</strong> na glavo: Fiat mundus, et pereat iustitia, pri čemer<br />
lahko iustitia nadomestimo z veritas ali s katero koli drugo vrli<strong>no</strong>,<br />
ki je vseskozi na udaru, ko pride politika do dejanja in besede.<br />
Zato pa imamo, tako danes kot nekoč, poleg politike in političnih<br />
institucij tudi druge institucije, ki naj ohranijo in se ukvarjajo<br />
s tem, kar politika vse prepogosto dojema kot realpolitiko,<br />
kot zgolj collateral damage: sodstvo in druge pravne institucije<br />
naj bi se ukvarjali s pravom in pravico, akademija z resnico v širšem<br />
pomenu besede (od objektivne, subjektivne, do faktične pa<br />
vse tja do fiktivne), medtem ko naj se politika ukvarja z mundus,<br />
s svetom, »kakršnim dejansko je«.<br />
Toda, kot opominja Arendtova, med resnico in politiko, med<br />
»resnicoljubi in resnicogovorci (»truthseekers and truthtellers«)<br />
na eni strani in politiki na drugi« je ved<strong>no</strong> obstajala napetost in<br />
konflikti med enimi in drugimi nikakor niso <strong>no</strong>va stvar: dokler so<br />
filozofi, znanstveniki in drugi svoja spoznanja in odkritja držali z<strong>no</strong>traj štirih sten svojega domovanja,<br />
delovne sobe, ali štirih ušes skup<strong>no</strong>sti, kateri so pripadali, ni bilo nikakršnih drastičnih<br />
posledic, ko pa so svoje resnice začeli razglašati naokrog bodisi svojim študentom bodisi drugim<br />
čla<strong>no</strong>m skup<strong>no</strong>sti, so, če se te resnice niso skladale z urad<strong>no</strong> verzijo oblasti, praviloma trčili ob<br />
nasprotovanje uradne politike (prim. Arendt, 2006: 225).<br />
Če pomislimo na vse primere iz zgodovine, 1 1<br />
Najbolj znane primere lahko seveda<br />
vzamemo iz časa, ko je oblast pripadala<br />
Rimskokatoliški cerkvi: Kopernik, Galileo,<br />
Bru<strong>no</strong>, če naj navedemo nekaj tistih, ki<br />
so zašli v največje s<strong>por</strong>e zaradi svojih<br />
znanstvenih odkritij. Ali pa pozneje Kant,<br />
ko se je znašel v težavah zaradi svojega<br />
poučevanja, ali takoj za njim s<strong>por</strong><br />
o ateizmu, ki je Fichteja stal stolico na<br />
Univerzi, ali če gremo dlje, do današnjega<br />
časa in prostora, nenehni konflikti med<br />
<strong>no</strong>vinarsko stroko, »<strong>por</strong>očevalci faktičnih<br />
resnic«, kakor jih imenuje Arendtova, in<br />
oblastjo.<br />
2<br />
Novembra leta 1784 je Berlinische<br />
Monatschrift objavil apel morebitnim<br />
piscem, ki jih je želel povprašati in skupaj<br />
z njimi poiskati odgovor na vprašanje: Kaj<br />
je razsvetljenstvo? – Was ist Aufklärung?<br />
Avtor odgovora, ki ga je berlinski časopis<br />
izbral za objavo, je bil kakopak takrat<br />
najvidnejši predstavnik razsvetljenskega<br />
gibanja, Immanuel Kant.<br />
3<br />
Originalni tekst je Foucault spisal v<br />
angleščini, šele pozneje je bilo besedilo<br />
prevede<strong>no</strong> v francošči<strong>no</strong>. Magazine littéraire<br />
je objavil francosko predavanje na<br />
isto temo pod naslovom Un cours inédit<br />
maja meseca 1984, torej natanko dve<br />
stoletji pozneje, ko je Kant podal odgovor<br />
na vprašanje, kaj je razsvetljenstvo.<br />
kjer so filozofi ali znanstveniki trčili ob nasilje<br />
oblasti, vidimo, da je resnica, če ostane stvar razprave z<strong>no</strong>traj neke posamezne stroke, za politiko<br />
»neškodljiva«, če pa pride na dan kot nekaj, kar nasprotuje uradni verziji oblasti, je takoj<br />
v nevar<strong>no</strong>sti, da izgine. Še več, lahko ogrozi tistega, ki jo izreka – dokler je resnica stvar stroke,<br />
stvar zaprte znanstvene ali katere druge skup<strong>no</strong>sti, ki svojih dognanj ne prenese v jav<strong>no</strong>st, nima<br />
nikakršne politične teže; ko pa pride na dan, na oči jav<strong>no</strong>sti, potem sta političen učinek in<br />
reakcija kot predvidljivi protiučinek oblasti malodane neizogibna.<br />
2. Kaj je razsvetljenstvo?<br />
Tega vprašanja se je na javen način lotil že Kant v svojem času, ko je podal svoj odgovor na<br />
vprašanje: kaj je razsvetljenstvo 2 in s tem poskušal pokazati na vlogo, ki naj jo zavzamejo filozofi,<br />
intelektualci tistega časa par excellance, v razmerju do avtoritete. Tega vprašanja se je veliko<br />
pozneje lotil tudi Foucault v spisu Kaj je razsvetljenstvo, 3 kjer je poskušal po<strong>no</strong>viti Kantovo<br />
48 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
potezo tako, da se je po eni strani lotil Kantovega načina odgovarjanja,<br />
po drugi strani pa tudi sam zavzel stališče in poskusil odgovoriti<br />
na vprašanje, kaj je z vlogo filozofov, torej intelektualcev,<br />
v njegovem času, in ker je njegov čas vsekakor še ved<strong>no</strong> tudi naš<br />
čas, se bomo osredotočili predvsem na slednjega.<br />
Iz Foucaultovega branja tega mi<strong>no</strong>rnega – a hkrati za nas<br />
še kako relevantnega – Kantovega teksta izhaja, da Kant definira<br />
Aufklärung na docela negativen način, se pravi: izogiba se<br />
pozitivnim definicijam, ki bi dejansko odgovarjale na vprašanje<br />
njegovega časa, tako da je za Kanta razsvetljenstvo prej proces kot<br />
doseže<strong>no</strong> stanje, prej <strong>por</strong>ajanje kot dovršitev, prej izhod in pot<br />
ven, Ausgang (prim. Foucault, 1991: 146) kot pa vhod v neko stanje,<br />
kjer bi bile nejas<strong>no</strong>sti razjasnjene in vprašanja odgovorjena.<br />
4 Kantovi primeri so vzeti iz vsakdanjega<br />
življenja, ki pa so še ved<strong>no</strong> aktualni: v<br />
»zrelem stanju« naj bi ljudje brezpogoj<strong>no</strong><br />
plačevali davke, hkrati pa bi lahko o<br />
napakah in krivicah davčnega sistema<br />
svobod<strong>no</strong> razpravljali, kolikor bi hoteli.<br />
Primer lahko razširimo do skraj<strong>no</strong>sti:<br />
trpeti in podrejati bi se morali recimo<br />
policijskemu nasilju, hkrati pa bi lahko<br />
svobod<strong>no</strong> razpravljali, kako je policijsko<br />
nasilje arbitrar<strong>no</strong> in nenadzorova<strong>no</strong>. Ali<br />
še drugače: morali bi hoditi na volitve,<br />
hkrati pa bi lahko razpravljali, da je<br />
demokratičen sistem zastopništva nedemokratičen.<br />
Razsvetljenstvo je torej izhod – toda izhod iz česa? Iz stanja nezrelosti uma, kjer je nezrelost<br />
mišljena kot nekritič<strong>no</strong> sprejemanje avtoritete uma nekoga drugega: »Kant takoj nakaže, da je<br />
‘pot ven’, ki označuje razsvetljenstvo, proces, ki nas odvezuje statusa ‘nezrelosti’. In z ‘nezrelostjo’<br />
misli določe<strong>no</strong> stanje naše volje, ki povzroči, da sprejmemo avtoriteto nekoga drugega, da<br />
bi nas vodila na področjih, ki zahtevajo rabo uma«. (Foucault, 1991: 147)<br />
Kant poda tri primere: ko knjiga zavzame mesto našega razumevanja, ko tak ali drugačen<br />
duhovni voditelj zavzame mesto naše vesti, ko zdravnik namesto nas določa, kaj bomo jedli, v<br />
vseh teh primerih imamo opravka z »nezrelim stanjem duha«, kjer je naša volja podrejena takšni<br />
ali drugačni avtoriteti. Da pa bi lahko »izstopili iz stanja nezrelosti«, moramo po Kantu zadostiti<br />
predvsem enemu bistvenemu pogoju: raba uma mora biti jas<strong>no</strong> ločena od podreje<strong>no</strong>sti, svoboda<br />
mišljenja nikakor ne sme biti omejena s strani uma zunanje avtoritete, pri čemer Foucaultov<br />
premislek meri na neki drugi Kantov poudarek, namreč, da naj bo svobodna raba uma omejena<br />
na jav<strong>no</strong> razmišljanje, medtem ko naj bo zasebna raba uma podrejena (Foucault, 1991: 148).<br />
Ali še drugače: pogoj za svobod<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> rabo uma je zasebna podreje<strong>no</strong>st nuj<strong>no</strong>sti uboganja. Po<br />
Focaultu je problem v tem, da Kant zahteva, naj človek v »zrelem stanju« razmišlja svobod<strong>no</strong>,<br />
toda le, če je njegovo zaseb<strong>no</strong> delovanje podreje<strong>no</strong>. 4 Za Foucaulta je ključ<strong>no</strong>, da Kant artikulira<br />
zadeve tako, da mora biti javna raba uma svobodna, zasebna raba (uma) pa podrejena. Zasebna<br />
raba uma je nekaj, kar spada na področje družbenega. Zaseb<strong>no</strong> potrebuje človek um takrat,<br />
ko je »zobnik v stroju«, ko opravlja svojo družbe<strong>no</strong> vlogo, skratka, ko dela. Javna raba uma pa<br />
zahteva od človeka, da »ne uboga slepo, temveč naj svoj um u<strong>por</strong>abi svobod<strong>no</strong> – naj »razmišlja<br />
zaradi razmišljanja samega«, torej nasprot<strong>no</strong> od poprejšnje, zasebne rabe uma. Zadeve bi lahko<br />
postavili tudi takole: ko gre za zasebne zadeve (ko gre torej za delo), naj bo človek kar se da<br />
pokoren – ko pa gre za javne zadeve (ko gre torej za nekaj, kar je delu kar najbolj nasprotnega),<br />
potem naj bo um svoboden.<br />
Toda Kantov odgovor nikakor ni zadovoljiv za Foucaulta, saj se zanj pravi problem odpre šele<br />
tam, kjer Kant svoj odgovor že konča: ne gre namreč zgolj za nasprotje med delom in delovanjem<br />
(če z delom mislimo zaseb<strong>no</strong>, z delovanjem pa jav<strong>no</strong> rabo uma), ampak kako uskladiti jav<strong>no</strong><br />
delovanje z zasebnim delom, če se rav<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> delovanje zoperstavlja zasebnemu delu? Reče<strong>no</strong> s<br />
filozofskimi kategorijami: Kako je mogoče uskladiti svobodo in nuj<strong>no</strong>st? Ali še drugače, reče<strong>no</strong> v<br />
arendtovski govorici, ki nas bo vodila naprej pri obravnavi naslednjega vprašanja: Kako je mogoče,<br />
če sploh, uskladiti »zaseb<strong>no</strong> rabo uma«, ki izreka »racionalne resnice«, z »jav<strong>no</strong> rabo uma«, ki naj<br />
izreka take ali drugačne »resnice« (racionalne ali faktične), ki vselej že trči ob dejstvo oblasti?<br />
Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 49
5 Dojemanje politike v stari Grčiji je bilo<br />
veza<strong>no</strong> na takrat<strong>no</strong> organiziranje političnih<br />
skup<strong>no</strong>sti v polis. Specifika grškega<br />
polis, grške mestne državice, je natanko<br />
v tem, da ni bila »država« v sedanjem<br />
pomenu besede, ampak kar rav<strong>no</strong> izraža<br />
izraz: mesto država, mestna država, ali<br />
reče<strong>no</strong> iz današnjega vidika: »država v<br />
malem« (tipa Luksemburg, Andora ali<br />
San Mari<strong>no</strong>, če vzamemo najbolj priročne<br />
sodobne primere). Številni evropski jeziki,<br />
med drugim tudi srbščina, hrvaščina in<br />
bósanščina, lepo izražajo to starogrško<br />
zvezo med državljanstvom in pripad<strong>no</strong>stjo<br />
mestni državici polis: biti »građan«<br />
pomeni biti »državljan« in »meščan«, kar<br />
odlič<strong>no</strong> izpričuje, kar so stari Grki ime<strong>no</strong>vali<br />
politična skup<strong>no</strong>st polis: politika, ta<br />
politika, ni bila stvar »nacionalne države«,<br />
ampak mesta, točneje mestnih državic in<br />
njihovih mešča<strong>no</strong>v-državlja<strong>no</strong>v (»polisča<strong>no</strong>v«);<br />
pri njih je »biti meščan« pomenilo<br />
in bilo isto, kar nam danes pomeni »biti<br />
državljan«.<br />
6 Da je »bit učinek govorice«, je tudi<br />
Laca<strong>no</strong>va gesta, ki je v Rimskem govoru<br />
vzel stavo nase in se je raje kot za<br />
filozofa (status, ki se ga je ved<strong>no</strong> otepal)<br />
»deklariral« za sofista. Stavo, ki jo je pozneje<br />
izpolnil v seminarju iz leta 71/72,<br />
posvečenem tezi »Je E<strong>no</strong>« (Il Y a de l’Un),<br />
kjer je rav<strong>no</strong> iz laca<strong>no</strong>vskega branja Parmenida<br />
mogoče uvideti, da se je moral<br />
tudi sam Platon poslužiti »sofističnih«<br />
sredstev, da bi rešil »očeta Parmenida«.<br />
Zaradi trditev iz omenjenega seminarja<br />
in onih, ki jih Lacan povzema naslednje<br />
leto v seminarju Še, ga Cassin »vzame<br />
za svojega« in pravi: »Nasproti ontologiji<br />
sta sofistična in Laca<strong>no</strong>va teza ena sama<br />
stvar: bit je ‘učinek govorice’, ‘dejstvo<br />
govorice’.« (Cassin, 1995: 400)<br />
3. S<strong>por</strong> med filozofijo in sofistiko.<br />
Konflikt med politiko in resnico ima po H. Arendt korenine<br />
nič manj kot v Plato<strong>no</strong>vi izkušnji smrti svojega učitelja Sokrata,<br />
smrti, ki je posledica konflikta med »diametral<strong>no</strong> nasprotnima<br />
nači<strong>no</strong>ma življenja – življenja filozofa in življenja državljana<br />
[citizen]« (Arendt, 2006: 228). Iz razlike med življenjem filozofa<br />
in življenjem državljana 5 izhaja tudi razlika med resnico,<br />
kakor jo dojema filozof, »racional<strong>no</strong> resnico«, ki temelji (vsaj<br />
od Aristotela naprej) predvsem na načelu neprotislov<strong>no</strong>sti, in<br />
»faktič<strong>no</strong> resnico«, ki temelji na nečem rav<strong>no</strong> nasprotnem, na<br />
»mnenju«. Razlika je, po Arendtovi, predvsem v tem, da se za<br />
prvo filozof podaja v samoti, ali če že, v dialogu, za drugo pa ni<br />
mogoče, da bi obstajala v samoti, temveč lahko obstaja samo<br />
kot plural<strong>no</strong>st, kot dejstvo plural<strong>no</strong>sti človeških skup<strong>no</strong>sti. Se<br />
pravi kot plural<strong>no</strong>st mnenj – stari heraklitovski »truizem«, da je<br />
»resnič<strong>no</strong> to, kar se zdi večini ljudem resnič<strong>no</strong>«, tu najde svoje<br />
mesto, čerav<strong>no</strong> rav<strong>no</strong> kot »truizem« ne pove cele zgodbe.<br />
Da bi se lahko dokopali do srčike tega s<strong>por</strong>a, se moramo<br />
spomniti na s<strong>por</strong>, ki ga je inavguriral Platon, ko je napovedal<br />
gonjo zoper sofiste: vsaj po mojem znanju je bil Gorgija s Sicilije<br />
prvi, ki ga je Platon eksplicit<strong>no</strong> označil za sofista v pejorativnem<br />
pomenu besede, saj se je podal na pot, za katero je Parmenid v<br />
svoji pesnitvi O naravi dejal, naj se po njej ne hodi, če se išče<br />
resnica (Parmenid v Sovré, 2002: 84–85 ):<br />
»… ena uči, da bivanje je, da ne more ne biti,<br />
to je Prepričanja pot (saj ta sledi le Resnico),<br />
druga, da bivanja ni, da nuj<strong>no</strong> le-to je ne-bitje:<br />
ta pot – rečem ti koj – povsem je temačna in kriva,<br />
kajti kar ni, se spoznati ne dá ne z besedo izreči«.<br />
Gorgija naredi natanko to, kar Parmenid prepové: ne samó,<br />
da »izgovori in spozna« nebivajoče, ampak z njim tudi v treh<br />
korakih postavi v negoto<strong>vos</strong>t ne samo bivajoče, ampak tudi sámo<br />
ne-bivajoče (prim. Gorgija v Sovré, 2002: 150–154). Radikal<strong>no</strong>st Gorgijeve geste je po Barbari<br />
Cassin, nemara edini zagovornici sofistike v današnjem času, ne toliko v tem, da je dokazoval,<br />
kako »bivajoče ali nebivajoče biva ali ne biva« (ne torej v tem, da bi sebe dokazal kot filozofa),<br />
ampak predvsem v tem, da je filozofiji spodmaknil tla in pokazal, da je tudi ona sama pravzaprav<br />
sofistika. V tem smislu in skozi takš<strong>no</strong> branje Gorgija se »bit kaže ne kot tisto, kar odkriva<br />
diskurz, ampak kot tisto, kar diskurz proizvede« (Cassin, 1995: 13). Skratka, da je tudi sama bit<br />
v končni posledici izdelek, artefakt, učinek govorice. 6<br />
Ne da bi se podrobneje spuščali v strikt<strong>no</strong> filozofsko izpeljavo, v čem je bila problematika<br />
tega, kar je povedal Gorgija, bomo na kratko rekli takole: Gorgija, ki je kot poslanik s Sicilije<br />
prišel v Atene predvsem kot diplomat, se pravi kot »politik«, se je v s<strong>por</strong> s Plato<strong>no</strong>m zapletel,<br />
50 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
ker je svoje govorniške sposob<strong>no</strong>sti začel u<strong>por</strong>abljati v filozofiji, ki je do tedaj ostajala v domeni<br />
filozofov. V trenutku torej, ko govornik stopi na področje politike, se začne s<strong>por</strong>, ki je postal<br />
znan kot s<strong>por</strong> med filozofijo in sofistiko. Če povemo še bolj na kratko, od tedaj se razmerja<br />
med retoriko, politiko, sofistiko in filozofijo obrnejo tako, da velja, da je retorika v razmerju do<br />
politike to, kar je sofistika v razmerju do filozofije.<br />
Za Platona je sofist tisti filozof, ki namer<strong>no</strong> zavaja svoje poslušalce in govori o resnici in laži<br />
na enak način, tako da je razlika med enim in drugim predvsem vprašanje etike in ne toliko<br />
»tehnič<strong>no</strong>-filozofsko« vprašanje; oba, tako sofist kot filozof, navsezadnje ne moreta mimo navidez<strong>no</strong><br />
preprostega dejstva, da govorita. To nas seveda privede do vprašanja retorike: z vidika<br />
filozofije je razlika med filozofom in sofistom predvsem razlika v etični ali neetični rabi neke<br />
čisto specifične filozofske retorike – razlika med filozofovim in sofistovim govorom pa je z vidika<br />
retorike nič drugega kot vprašanje stila in prepričlji<strong>vos</strong>ti, ki izhaja iz enega ali drugega stila.<br />
4. Cicero<strong>no</strong>v govornik.<br />
Problematika etičnega vprašanja glede u<strong>por</strong>abe te očit<strong>no</strong> tako izred<strong>no</strong> nevarne zadeve, ki se<br />
imenuje retorika, je torej domala analog<strong>no</strong> onemu znanemu vprašanju, ki se je zastavilo glede<br />
sofistov: sofistika je lahko izred<strong>no</strong> »dobra« zadeva (s političnega vidika), kolikor je usmerila človekovo<br />
spoznanje na človeka samega, na medčloveške od<strong>no</strong>se, na skup<strong>no</strong>st kot tako, in posledič<strong>no</strong><br />
tudi pripomogla k problematiziranju ustaljenih predsodkov v antičnem polisu (recimo o<br />
statusu žensk v družbi ali o od<strong>no</strong>su Grkov do barbarov, Negrkov). Lahko pa je izred<strong>no</strong> »slaba«<br />
(s filozofskega vidika), če relativizira vse resnice, dokazuje resnič<strong>no</strong>st lažnih argumentov in<br />
sploh vse drugo, kar se je v antičnem polisu, predvsem v filozofskih krogih, zdelo za skup<strong>no</strong>st<br />
škodljivo. Kakor se je o tem izrazil Sovrę: »Pravo utegnemo zadeti, ako strnemo svojo sodbo v<br />
podobo in rečemo, da je bila sofistika kot oster <strong>no</strong>ž, pametnemu korist<strong>no</strong> orodje, če ga pa dobi<br />
otrok ali <strong>no</strong>rec v roke, se zgodi nesreča.« (Sovrę, 2002: 136)<br />
Z retoriko ni bilo in še danes v določeni meri ni prav nič drugače kot s sofistiko tistega časa<br />
in tega se je prav dobro zavedal tudi sam Ciceron, najvidnejši predstavnik retorike antičnega<br />
Rima, in – če je mogoče verjeti njegovi slavi – nemara največji govornik vseh časov: »Tako se<br />
dogaja s to zmož<strong>no</strong>stjo [retoriko], da če poseduje univerzal<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st, zmore izraziti skozi besede<br />
čustva in misli na ta način, da lahko premakne poslušalce kamor hoče; in kolikor močnejša<br />
je ta moč, toliko bolj nuj<strong>no</strong> jo je združiti s pošte<strong>no</strong>stjo in globoko modrostjo; če bi učili retoriko<br />
ljudi, ki nimajo teh vrlin, ne bi ustvarjali iz njih govorcev, ampak bi tako rekoč dajali orožje v<br />
roke <strong>no</strong>rcem.« (Cicerone, 2002: 609)<br />
Ciceron je v svojem De Oratore etič<strong>no</strong> vprašanje nasprotja med dobronamernim in slabonamernim<br />
retorikom izrazil skozi usta Krasa (Crassum) in Antonija (Antonius), ki sta bila sicer<br />
dejansko živeči osebi in ki si ju je Ciceron sposodil za ponazoritev svojih stališč glede vprašanja<br />
retorike, kjer je Kras model popolnega retorika, tako po široki izobrazbi kot po etičnih prepričanjih,<br />
medtem ko igra Antonij v tem edinstvenem spisu vlogo antijunaka, ki zastopa nihilistič<strong>no</strong>sofistič<strong>no</strong><br />
stališče retorika, ki je s svojo vešči<strong>no</strong> zmožen početi tudi etič<strong>no</strong> dvomljiva dejanja,<br />
samo da doseže svoj cilj.<br />
V tem izred<strong>no</strong> platonsko-literar<strong>no</strong> obarvanem dialogom med Krasom in Antonijem si je<br />
Ciceron zastavil nalogo spoznati vsa mogoča stališča glede retorike, nje<strong>no</strong> rabo in zlorabo v<br />
praksi, ne nazadnje najbolj primer<strong>no</strong> intelektual<strong>no</strong>-kultur<strong>no</strong> podlago, ki bi omogočila izobraziti<br />
Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 51
idealne retorike. Zanimivo je, da Kras, ki si ga je Ciceron nekako izbral za to, da zastopa njegovo<br />
stališče, ved<strong>no</strong> z<strong>no</strong>va kliče filozofijo na pomoč, ko pride do točke, da je retorika zgolj sredstvo<br />
nečesa drugega, bodisi prava, bodisi politike. Kot da retorika sama ne zadostuje za osmišljanje<br />
delovanja govornika v politični skup<strong>no</strong>sti, ki ji pripada, tako se filozofija v De Oratore ved<strong>no</strong><br />
z<strong>no</strong>va prikazuje kot vsebina, ki naj dejansko napolni retorikov govor s koherentnimi in resničnimi<br />
vsebinami. Tako recimo Ciceron skozi Krasova usta: »Vsak govor je narejen iz vsebine<br />
in besed; besede ne najdejo svojega mesta, če manjka vsebina, vsebina pa se ne zmore jas<strong>no</strong><br />
izraziti, če umanjkajo besede.« (Cicerone, 2002: 585) Po Krasovem mnenju je retorika sama<br />
nezadostna za podajanje dejanske vsebi<strong>no</strong> tega, kar govori, če se retorik ne obrne na filozofijo,<br />
medtem ko stoji Antonij natanko na diametral<strong>no</strong> nasprotnem stališču: »(Retorik) operira z vsemi<br />
človeškimi čustvi, manipulira čustva in misli tako, da ne potrebuje filozofskih definicij, niti ne<br />
v svojih govorih raziskovati, ali ima slav<strong>no</strong> najvišje dobro sedež v duši ali v telesu, ali obstoji iz<br />
vrline ali iz užitka, ali se lahko te stvari povezujejo med seboj ali še, kot menijo nekateri, da se<br />
ne da vedeti ničesar zagotovo, ničesar spoznati ali jas<strong>no</strong> zaznavati.« (Cicerone, 2002: 267)<br />
Filozofija je torej za Antonija popol<strong>no</strong>ma neu<strong>por</strong>abna veda, vsaj kar se cilja retorike tiče. Se<br />
pravi, če je cilj retorike definiran tako, da gre izključ<strong>no</strong> za prepričevanje poslušalca o stvari, ki<br />
jo ponuja govor. Tako Antonij recimo na enem izmed v De Oratore najbolj eksplicitnih mestih<br />
o retoriki: »Vsa umet<strong>no</strong>st govora temelji na teh treh sredstvih prepričevanja: dokazati resnič<strong>no</strong>st<br />
lastne teze, pridobiti si poslušalce na svojo stran in v njihovih dušah povzročiti tista čustva, ki<br />
jih zahteva stvar, za katero gre.« (Cicerone, 2002: 383) Retorika naj bi torej po Antoniju bila<br />
popol<strong>no</strong>ma indiferentna ne samo do etičnega smotra svojega početja, ampak celo do resnič<strong>no</strong>sti<br />
ali laž<strong>no</strong>sti svojih argumentov, navidezne ali dejanske resnič<strong>no</strong>sti govorjenega; cilj je prepričati<br />
poslušalca o neki stvari, vse drugo pa je podreje<strong>no</strong> temu cilju, pri čemer so, v merah diskurzivne<br />
real<strong>no</strong>sti, dovoljena prav vsa sredstva.<br />
5. Sinteza filozofije in retorike v politiki?<br />
Problem razmerja med retoriko in filozofijo se nam je ob trčenju z vprašanjem namena podvojil:<br />
če je retorika tako rekoč stvar videza, filozofija pa stvar vsebine, kako razločiti drugo od<br />
drugega, če lahko videz doseže prav takšne učinke, če že ne boljših, kot sama vsebina? Čemu<br />
se torej učiti filozofijo, če bi se lahko učili retorike in z videzom vsebine ustvarili v morebitnih<br />
poslušalcih ali bralcih vtis, da filozofiramo? Kako vzpostaviti merila, po katerih bi lahko ločili<br />
»pravo« filozofijo od »navidezne«? Kako določiti kriterije, po katerih presojati, ali imamo opravka<br />
z »dejansko vsebi<strong>no</strong>« ali zgolj z »videzom vsebine«? Sploh pa, kaj pa je to, prava filozofija,<br />
kako je mogoče pravil<strong>no</strong> filozofirati, kdo je lahko pravi filozof?<br />
In že smo spet pri Sokratu – pri Sokratu, ki je dolgo veljal in še danes velja za zgled, za ideal<br />
filozofa, tako po načinu kot po dejanjih. Toda Ciceron nam Sokrata prikaže kot rav<strong>no</strong> tistega, ki<br />
je prvi povzročil, da so se začele težave razločevanja »pravih« od »nepravih« filozofov, dejanske<br />
vsebine filozofije in navidezne vsebine filozofije. Sploh pa – in to je za nas ključ<strong>no</strong> – je bil<br />
Sokrat po Ciceronu tisti, ki je prvi povzročil ločitev retorike od filozofije, ki sta bili po njegovem<br />
mnenju na začetku združeni v eni in isti osebi modreca, eni in isti praksi modrovanja, torej<br />
v samem pojmu modrosti (phronesis): »Stari Grki so z ime<strong>no</strong>m modrost ime<strong>no</strong>vali to metodo<br />
razmišljanja in izražanja, to zmož<strong>no</strong>st govorjenja … isti ljudje so bili mojstri življenja in<br />
govorjenja … bili so torej možje in bilo jih je veliko, ki so zasedali vidna mesta v državi zaradi<br />
52 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
njihove modrosti v dejanjih in govorjenju … toda bili so tudi<br />
drugi, obdarjeni s kulturo in inteligent<strong>no</strong>stjo, ki so zaradi osebnega<br />
prepričanja čutili od<strong>por</strong> do politike in javnih zadev in se borili<br />
ter zaničevali tovrst<strong>no</strong> prakso govorništva. In Sokrat je bil prvi in<br />
najpomembnejši med njimi.« (Cicerone, 2002: 609–613)<br />
V antičnih časih so bili seveda najbolj znani modreci tisti, ki so<br />
bili poznani pod ime<strong>no</strong>m Sedem modrecev, 7 a zlahka predpostavljamo,<br />
da so si ta laskavi naziv pridobili tudi drugi, ki so imeli bolj<br />
ali manj isto vlogo, kakor jo opisuje Ciceron: bili so zako<strong>no</strong>dajalci,<br />
politiki, filozofi, predvsem pa – in to najbolj zanima Cicerona –<br />
izredni govorci. 8 Znali so svoje misli artikulirati tako, da so bili<br />
ljudem razumljivi, znali so artikulirati zakone tako, da so bili vsem<br />
poznani, navsezadnje pa so to bili tudi izkušeni mojstri življenja:<br />
»Politiki torej in državniki, pa socialni preureditelji, nrav<strong>no</strong> močne<br />
oseb<strong>no</strong>sti, ki so z obema <strong>no</strong>gama stale sredi življenja ter s čvrsto<br />
roko in modrim svetom posegale v usodo svojih mestnih državic.«<br />
(Sovrę, 2002: 24) Ciceron sicer najbolj poudarja njihove retorične<br />
spret<strong>no</strong>sti, toda obenem s tem tudi njihovo etič<strong>no</strong> držo, ki naj bi<br />
bila <strong>por</strong>ok za to, da svojih izjemnih govorniških veščin niso zlorabljali.<br />
Modreci, ki so bili filozofi in govorniki, so za Cicerona izvor,<br />
ko sta filozofija in retorika še sovpadali v popolni zmesi teorije in<br />
prakse, Sokrat pa naj bi bil odgovoren za to, da sta se ta dva vidika<br />
modrosti ločila in skozi zgodovi<strong>no</strong> zasovražila: »Namreč, tako kot<br />
sem prej dejal, stari filozofi do Sokrata so z retoriko povezovali<br />
vsakrš<strong>no</strong> učenje in vsakrš<strong>no</strong> vedenje vsega, kar se tiče človeških<br />
običajev, načina življenja, morale in politike. Sokrat pa je ločil, kot<br />
sem prej razložil, govornike od učenih, kar so nato storili tudi vsi<br />
sokratiki, in od tistega trenutka naprej so filozofi začeli zaničevati<br />
govorništvo in govorniki modrost. … sokratiki so od sebe oddaljili<br />
govornike in jih razlastili skupnega ime<strong>no</strong>valca filozofov, čeprav<br />
bi si stari želeli ohraniti tisto čudež<strong>no</strong> zavezništvo med mislijo in<br />
besedo.« (Cicerone, 2002: 623)<br />
7 Sedem modrih ni bilo natanko sedem,<br />
saj je antič<strong>no</strong> zgodovi<strong>no</strong>pisje zabeležilo<br />
kar 23 modrecev, ki si je delilo ta laskavi<br />
naslov. Med štiri stalna imena, ki so jih na<br />
sploš<strong>no</strong> vsi priznali, spadajo: Tales, Bias,<br />
Pitakos in kralj Solon. Potem so sledili<br />
drugi, najpogostejša pa so bila naslednja<br />
imena: Hilon, Kleobulos in Periandros.<br />
8 Težko si predstavljamo, da bi to bili kaj<br />
zgovorni ljudje, ko pa so njihovi izreki,<br />
čeprav izred<strong>no</strong> jasni, bili znani rav<strong>no</strong><br />
zaradi neke izjemne »lakonske jedrnatosti«,<br />
kot se izrazi Platon v svojem dialogu<br />
Protagora. Od izrekov, ki jih je ljudem<br />
polagalo na srca sedem modrih, so bili<br />
recimo slavni »Spoznaj samega sebe!«,<br />
ki so ga vrezali celo na Apolo<strong>no</strong>v tempelj<br />
v Delfih, pa »Ničesar preveč!«, ki docela<br />
povzema njihovo etič<strong>no</strong> stališče, t.i. etiko<br />
srednje mere. In ne nazadnje geslo, ki<br />
so ga vsi ti modreci najbrž ved<strong>no</strong> z<strong>no</strong>va<br />
ponavljali: »Težko je biti dober.«<br />
9 Tako zelo čislani cesar Mark Avrelij, ki<br />
je izrekel nekaj takega kot: »Bodisi v verigah<br />
bodisi na prestolu, sem svoboden«,<br />
je tipičen primer hinavščine nekoga, ki<br />
je na oblasti in še ved<strong>no</strong> vztraja pri tem,<br />
da je filozof, pri čemer seveda poudarja<br />
svojo etič<strong>no</strong>st. Dvomimo, da bi takšen<br />
stavek lahko zapisal, če bi bil v verigah<br />
in ne na prestolu. Model »razsvetljenega<br />
vladarja« je neka takšna idealiteta vladarja<br />
filozofa, ki je hkrati etič<strong>no</strong> dober in<br />
politič<strong>no</strong> sposoben – sodeč po zgodovini<br />
je ta ideal ostal to, kar navsezadnje ideal<br />
je: neuresničen.<br />
Ali je mogoče v tem izhodišču videti tudi razrešitev <strong>no</strong>tranjega nasprotja med retoriko in<br />
filozofijo? Ali je mogoče v skupnem izvoru najti paradigmo, kako po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> združiti retoriko<br />
in filozofijo v modrosti? Ali je mogoče iz Cicero<strong>no</strong>vih besed razbrati zahtevo, naj se po<strong>no</strong>v<strong>no</strong><br />
vzpostavi to »čudež<strong>no</strong> zavezništvo med mislijo in besedo«, besedo in dejanjem, močjo in<br />
etiko?<br />
Menimo, da se je treba glede tega vprašanja izraziti negativ<strong>no</strong>, če je naš namen še ved<strong>no</strong><br />
pokazati, v čem je specifika filozofije in retorike v razmerju do politike. Če bi poskusili slediti<br />
Cicero<strong>no</strong>vi gesti, bi se znašli v isti zagati kot nekdo, ki bi poskušal zgodovi<strong>no</strong> po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> povezati<br />
z mitologijo, s čimer bi se izničila ne samo mož<strong>no</strong>st, da pokažemo, v čem je zgodovina še ved<strong>no</strong><br />
mitološka, ampak tudi (v našem primeru) mož<strong>no</strong>st, da pokažemo, v čem je filozofija še ved<strong>no</strong><br />
retorična, in, za kar nam navsezadnje gre, v čem je politika predvsem stvar retorike in ne toliko<br />
stvar filozofije ali sofistike. Reči ali bolje obtožiti, da so politiki sofisti, je prav tako absurd<strong>no</strong> kot<br />
slišati, da se nekateri politiki deklarirajo za filozofe. 9<br />
Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 53
6. Nemoč resnice.<br />
Spomnimo se Protagorove trditve, da je mogoče z retorič<strong>no</strong> vešči<strong>no</strong> narediti šibkejše argumente<br />
za močnejše (Sovrę, 2002: 139). S to trditvijo Aristotel polemizira na naslednji način: »Zato<br />
so se ljudje po pravici zgražali nad Protagorovo trditvijo: gre namreč za laž (pseudós) in ne za<br />
resnico (alethęs), ampak zgolj za navidez<strong>no</strong> verjet<strong>no</strong>st (phainóme<strong>no</strong>n eikós), in tega ni najti v<br />
<strong>no</strong>beni drugi umet<strong>no</strong>sti, razen v retoriki ter eristiki.« (Aristoteles, 1996: 273[1402a])<br />
Kaj pa, če zadeve obrnemo na glavo, rekoč, da šibkejša stvar ni laž, ampak resnica, in da<br />
je laž močnejša od resnice? Mar s tem ne izrečemo rav<strong>no</strong> te last<strong>no</strong>sti retorike, ki se nam tukaj<br />
nakazuje? Namreč, njene moči prikazovanja laži kot resnice? Če se sploh zmore prikazati kot<br />
resnica, če ji to uspe, mar ni s tem rav<strong>no</strong> laž močnejša?<br />
Lacan v svojih Štirih diskurzih skupaj s Freudom loči resnico (Wirklichkeit) od real<strong>no</strong>sti<br />
(Realität) in za slednjo pravi, da je »razmerje do realnega nemogoče« (prim. Lacan, 2003: 100), iz<br />
česar bi lahko izpeljali za nas nadvse pomemb<strong>no</strong> trditev, da je rav<strong>no</strong> zato mogoče laž prikazati kot<br />
resnico, ker namreč ni mogoče preveriti resnič<strong>no</strong>sti ali laž<strong>no</strong>sti izrečenega v razmerju do realnega.<br />
Ali kot zadeve postavi Lacan: »Če se real<strong>no</strong> definira iz nemogočega, se umešča na etapo, kjer se<br />
je izkazalo nemogoče dokazati resnič<strong>no</strong>st registra neke simbolne artikulacije. To nam lahko služi<br />
kot merilo naše ljubezni do resnice.« (Lacan, 2003: 103–104) Zdaj nam je lahko sicer malce bolj<br />
jas<strong>no</strong>, zakaj ni mogoče vzpostaviti nekega merskega instrumenta, s katerim se da umeriti kriterij<br />
resnice, toda s tem se nam je problem razmerja med resnico in navidez<strong>no</strong> resnič<strong>no</strong>stjo samo podvojil<br />
na ravni realnega, rav<strong>no</strong> kolikor imamo tudi na tej ravni opravka z realnim kot nemogočim<br />
in realnim kot takim, kot »mogočim«, lahko bi dejali »imaginarnim realnim«: »Ne bi bilo tako<br />
slabo, če bi vam analiza omogočila ugledati, od kod izhaja nemož<strong>no</strong>st, se pravi, kaj ovira zajetje<br />
ali natanč<strong>no</strong> določitev tistega, kar bi na koncu edi<strong>no</strong> lahko vpeljalo neko mutacijo, namreč golo<br />
real<strong>no</strong>, brez resnice. Vendar pa so stvari take, da med nami in realnim obstaja resnica. Nekoč sem<br />
vam v pesniškem za<strong>no</strong>su že rekel, da je resnica ljuba sestrica nemož<strong>no</strong>sti.« (Lacan, 2003: 105)<br />
Resnica ne samo, da ima veliko obrazov, resničnih in lažnih, ampak je tudi sestra številnih<br />
stvari: je sestra užitka recimo, pa tudi, kot smo pravkar menili, sestrica nemož<strong>no</strong>sti zajetja real<strong>no</strong>sti.<br />
Toda zakaj je resnica sestrica nemož<strong>no</strong>sti, če ne rav<strong>no</strong> zato, da je jo je nemogoče, tako<br />
kot samo real<strong>no</strong>, zajeti v njeni pol<strong>no</strong>sti, v njeni čistosti, v njeni goloti, če že hočete? »Kaj je ljubezen<br />
do resnice? Nekaj, kar se roga manku biti resnice.« (Lacan, 2003: 55) In kaj je ta manko<br />
biti resnice? »…da lahko o resnici govorimo zgolj tako, kolikor nakažemo, da je dostopna zgolj<br />
iz polrekanja, da je ni mogoče reči cele, in sicer zato, ker onstran njene polovice ni več kaj<br />
reči. To je vse, kar lahko rečemo. Tu se torej diskurz odpravi. Ne govorimo o neizrekljivem, ki<br />
nekaterim tako ugaja.« (Lacan, 2003: 54)<br />
V tem je Lacan precej »arendtovski« in, vsaj kolikor je meni zna<strong>no</strong>, ni še nihče poskusil<br />
vzpostaviti te paralele: če se vrnemo na izhodišče, na spis, v katerem Arendtova tretira razmerje<br />
resnice do politike: »Since philosophical truth concerns man in his singularity, it is unpolitical<br />
by nature. If the philosopher nevertheless wishes his truth to prevail over the opinions of the<br />
multitude, he will sufer defeat, and he is likely to conclude from this defeat that truth is impotent.«<br />
(Arendt, 2006: 241). Neposredna posledica tega je, nadaljuje Arendtova, da se bo filozof,<br />
ko bo ugotovil, da je »resnica nemočna«, tako kot Platon obrnil na nasilna sredstva (tako kot se<br />
je Platon obrnil na tirana na Siciliji, da bi tam udejanjil svoj model idealne države), s katerim<br />
bo poskusil uveljaviti svojo resnico, s čimer pa bo rav<strong>no</strong> zapravil razliko, ki teče med njim in<br />
politikom, čigar poglavit<strong>no</strong> delo je navsezadnje nasilje in ne resnica.<br />
54 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Zato pa Hannah Arendt poudari pomen serije institucij, od Sodstva, Akademije pa tja do<br />
Novinarstva kot »četrte veje oblasti«, ki so bile usta<strong>no</strong>vljene rav<strong>no</strong> zato, ker real<strong>no</strong>st, s katero<br />
operira politika, nima in ne more imeti nikakršne zveze z resnico, pravico ali faktič<strong>no</strong> resnico, s<br />
katerimi imajo opravka omenjene tri institucije (prim. Arendt, 2006: 256). In nasprot<strong>no</strong>, ker so<br />
resnica, pravica in faktična resnica, za katero navsezadnje Arendtovi gre, ne morejo v razmerju<br />
do političnih institucij in real<strong>no</strong>sti, v kateri te institucije operirajo, biti izrečene drugače kot le<br />
na pol, kot polrekanje, ki lahko zadene politič<strong>no</strong> real<strong>no</strong>st, se je dotakne, ne more pa se z njo<br />
združiti. Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo, da živimo v totalitarnem režimu.<br />
Literatura<br />
ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Založba Krtina.<br />
ARENDT, H. (2006): Between Past and Future. New York, Penguin Books Ltd.<br />
ARISTOTELE (1996): Retorica. Mila<strong>no</strong>, Ar<strong>no</strong>ldo Mondadori Editore.<br />
CASSIN, B. (1995): L’effet sophistique. Paris, Gallimard.<br />
CICERONE (2002): Dell’Oratore. Mila<strong>no</strong>, RCS Libri.<br />
FOUCAULT, M. (1991): Ved<strong>no</strong>st–oblast–subjekt. Ljubljana, Založba Krtina.<br />
LACAN, J. (2001): Il rovescio della psihoanalisi. Tori<strong>no</strong>, Einaudi editore.<br />
LACAN, J. (2003): Narobna plat psihoanalize. V: Razpol 13, Problemi 6–8/2003. Ljubljana, Društvo za<br />
teoretsko psihoanalizo.<br />
PARMENID (1995): Fragmenti. Maribor, Založba obzorja.<br />
PLATON (2004): Zbrana dela. Celje, Mohorjeva družba.<br />
SOVRÈ, A. (2002): Predsokratiki. Ljubljana, Slovenska matica.<br />
Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 55
Roger Scruton<br />
Vrnitev<br />
sofistov 1<br />
1<br />
Pričujoči prevod je iz revije The Times,<br />
(London), 11 August 1997.<br />
Antični Atenci, ki so veslali daleč na Mediteran, so videli različne<br />
vrste in absurd<strong>no</strong>sti človeške religioz<strong>no</strong>sti. Po dolgih stoletjih<br />
uspešne trgovine lokalni bogovi in festivali niso več mogli zadovoljiti<br />
njihove potrebe po religiji. Njihova duhov<strong>no</strong>st je bila na preizkušnji, zaradi stresa mestnega<br />
življenja, nenehnega strahu pred uničenjem in mračne vizije totalitarne Šparte: vizije življenja<br />
brez svetlobe, lepote ali humorja, za katerega se je zdelo, kakor da so iz njega pobegnili bogovi.<br />
V prenaselje<strong>no</strong> mesto Periklejevih Aten so prišli potujoči učitelji, ki so prodajali svojo modrost<br />
naivnemu prebivalstvu. Vsak šarlatan je lahko pripravil ljudi do ubijanja, če mu je le verjela dovolj<br />
velika m<strong>no</strong>žica ljudi. Ljudje, kot so Gorgija in Protagora, ki so hodili od hiše do hiše in zahtevali<br />
plačilo za svoje znanje, so prežali na naivne ljudi, ki so bili prestrašeni zaradi vojne. Za mladega<br />
Platona, ki je z zgrože<strong>no</strong>stjo opazoval njihovo početje, sta omenjena sofista pomenila napad na<br />
samo dušo mesta. Izmed vseh učiteljev je bil vreden njegove pozor<strong>no</strong>sti le eden, veliki Sokrat, ki<br />
ga je Platon naredil nesmrtnega v svojih dialogih, ker edini ni bil sofist, ampak pravi filozof.<br />
Filozof po Plato<strong>no</strong>vem opisu zbuja raziskovalnega duha. Njegovim poslušalcem pomaga<br />
odkriti resnico in ti z njegovo pomočjo sami poiščejo odgovore na življenjske uganke. Filozof je<br />
babica, njegova naloga je pomagati, da smo to, kar smo – svobodna in racionalna bitja, ki jim nič<br />
ne manjka, da bi spoznali sebe. V nasprotju s tem nas sofist zavaja s svojimi zvijačami in izrablja<br />
naše slabosti, da se lahko predstavlja kot rešitev za naše probleme, katerih vzrok je sam.<br />
Sofista prepoznamo po številnih znakih, glavni izmed njih pa so: govoričenje, priljud<strong>no</strong>st<br />
in plačilo za njihove storitve. Filozof nasprot<strong>no</strong> u<strong>por</strong>ablja izčiščen jezik, se ne postavlja nad<br />
poslušalce in nikoli ne zahteva plačila. Takšen je bil Sokrat in ko ga je Platon postavil za vzor,<br />
je definiral družbeni status filozofa v naslednjih stoletjih.<br />
Ni dvoma, da je sofistika živa in v dobrem stanju. Številni današnji guruji so sofisti: Derrida,<br />
Foucault, Heidegger, Lyotard, Rorty, če naj naštejemo nekatere izmed njih. Tisti, ki so živi, ustvarjajo<br />
dobiček s predavanji, ki naj bi bila izobraževalne narave. Predsokratska praksa ponujanja<br />
56 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
privatnega vodstva nevednim in pomoč pri njihovih problemih s<br />
stiskanjem njihove denarnice (praksa, ki ustvarja močan motiv za<br />
opuščanje neved<strong>no</strong>sti) je bila do nedavnega mo<strong>no</strong>pol psihoanalitikov.<br />
Toda vstopili smo v postmoder<strong>no</strong> dobo – dobo, v kateri so prepričanja in različne vere na<br />
voljo, kot bi jih vzeli s police. Čedalje več ljudi se obrača k filozofiji in <strong>por</strong>oča o različnih<br />
mož<strong>no</strong>stih, ki so jim na voljo. In navsezadnje, kakšna je u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st vodnika, če ga ne moremo<br />
prodati potrošniku kot mazilo za njegove osebne rane? Louis Mari<strong>no</strong>ff, profesor filozofije na<br />
New York City Collegeu, je prvi, ki je začel izkoriščati <strong>no</strong>vo ozračje v družbi. Če naj se filozofija<br />
uspeš<strong>no</strong> trži, morajo ljudje zanjo plačati. Kajti ljudje vred<strong>no</strong>tijo dobrine sklad<strong>no</strong> s tem, koliko<br />
morajo zanje plačati, in v potrošniški družbi potolaži le tisto, kar je drago.<br />
Profesor Mari<strong>no</strong>ff primerja svojo ponudbo s ponudbo psihoterapevtov. V razpravi o nedavnem<br />
primeru, v katerem je obravnaval žensko, ki jo je preganjal duh umrlega brata, je dejal:<br />
»Psihoterapevti bi rekli, da podoživlja krivdo, ki jo je sprožila bratova smrt. Vendar pa je po<br />
nekaterih vred<strong>no</strong>tnih sistemih mogoče, da je bila ob njej prisotna neka entiteta. Jaz sem tukaj,<br />
da ji pomagam odkriti njen sistem vred<strong>no</strong>t in prepričanj.«<br />
Te pripombe je objavil New York Observer in morda niso tisto, kar je Mari<strong>no</strong>ff dobesed<strong>no</strong><br />
izjavil. Vendar pa nam nekaj povedo o profesorjevi viziji njegovega poslovanja. Filozof nas ne<br />
vodi več k resnici s prebujanjem naše inherentne zmož<strong>no</strong>sti mišljenja. Pred nami razgrne katalog<br />
»os vred<strong>no</strong>stnih sistemov« in nam pomaga identificirati našega. Da bi prepričal klientko, da<br />
je bil njen denar dobro investiran, bo favoriziran »vred<strong>no</strong>stni sistem« okitil s primer<strong>no</strong> razlago<br />
in takš<strong>no</strong> ce<strong>no</strong>, ki jo bo psihološko prepričala o njeni ozdravitvi. Zato ni čud<strong>no</strong>, če so medtem,<br />
ko profesor Mari<strong>no</strong>ff lovi svojo sapo, newyorški psihoterapevti hitro znižali svoje cene v odgovor<br />
na edi<strong>no</strong> konkurenco, ki so jo dobili, odkar so se zrušile stare religije.<br />
Sofisti so se vrnili v polnem maščevanju. Še huje, prišli so preoblečeni v filozofe. V času<br />
nepoboljšljivega relativizma in subjektiv<strong>no</strong>sti se filozofija sama upira plimi in nas opominja, da<br />
so ključne razlike, na katerih temelji življenje – razlike med resnico in lažjo, dobrim in zlim,<br />
pravim in napačnim – objektivne in zavezujoče. Do zdaj je filozofija govorila z akademskim<br />
glasom in ne z glasom prerokovalke.<br />
Ko je Platon usta<strong>no</strong>vil prvo akademijo in postavil filozofijo v nje<strong>no</strong> osrčje, je to storil z<br />
name<strong>no</strong>m, da bi obvaroval dragoce<strong>no</strong> zakladnico znanja pred napadi šarlata<strong>no</strong>v, da bi med<br />
vsemi obstoječimi zmotami ustvaril tempelj resnice in marginaliziral sofiste, ki so prežali na<br />
človeško zmede<strong>no</strong>st. Kaj malo je slutil, da bo s tem sofistom ponudil delovanje pod najboljšo<br />
krinko.<br />
Louis Mari<strong>no</strong>ff<br />
Uredniku 2<br />
2 The Times (London), Avgust 1997.<br />
Kratko, vendar ostro odgovarjam na članek Rogerja Scrutona »Vrnitev sofistov« (11. avgust<br />
1997), v katerem samovolj<strong>no</strong> in napač<strong>no</strong> interpretira mojo profesional<strong>no</strong> filozofsko prakso ter<br />
naredi povsem napačne zaključke o moji politični usmerje<strong>no</strong>sti.<br />
Pod prvo točko: g. Scruton ne pozna nikogar v mednarodni skup<strong>no</strong>sti filozofskih svetovalcev,<br />
kakor ga ne pozna nihče izmed omenjene skup<strong>no</strong>sti, ne obiskuje naših konferenc, ni prebral<br />
<strong>no</strong>bene izmed naših publikacij in ni govoril z <strong>no</strong>benim izmed naših klientov. Toda glede na<br />
Roger Scruton | Vrnitev sofistov 57
postmoder<strong>no</strong> znižanje standardov objektiv<strong>no</strong>sti, kar Scruton pravil<strong>no</strong>, a ironič<strong>no</strong>, obsoja, bi človek<br />
predvideval, da je Scruton povsem kvalificiran za podajanje sodb o našem gibanju. Resnica<br />
pa je, da je skupina tako individualnih kot kor<strong>por</strong>ativnih klientov enako zadovoljna s kako<strong>vos</strong>tjo<br />
storitev in znanja filozofskih svetovalcev. Imamo namreč veliko več zadovoljnih klientov kot<br />
ostrih kritikov in veliko več ostrih kritikov kot nezadovoljnih klientov.<br />
Pod drugo točko: iz trženja legalne, zdravniške ali psihološke ekspertize posameznika je<br />
napač<strong>no</strong> sklepati na njegova politična stališča. Imamo pravnike, zdravnike in psihologe, ki zagovarjajo<br />
vsako mogoče (in pogosto tudi nemogoče) politič<strong>no</strong> stališče. Isti argument velja za nas,<br />
ki tržimo filozofsko znanje. Nekateri svetovalci so družbeni konstruktivisti in dekonstruktivisti;<br />
drugi, med katerimi sem tudi jaz, smo njihovi nepopustljivi ideološki in politični nasprotniki.<br />
Če bi g. Scruton prebral moj tretji roman (»Pravični <strong>no</strong>vi svet«), v katerem na satiričen način<br />
obravnavam politič<strong>no</strong> korekt<strong>no</strong>st in feminizem, bi mu vzelo sapo. »Pravični <strong>no</strong>vi svet« je tako<br />
politič<strong>no</strong> nekorekten, da se <strong>no</strong>ben večji založnik ne upa lotiti njegove po<strong>no</strong>vne izdaje. Sem<br />
Derridajeva in Rortyjeva najhujša <strong>no</strong>čna mora in ne njun politični zaveznik.<br />
Če sklenem, sem moč<strong>no</strong> proti tistim, ki so proti realizmu in razumu. Tako malo nas je in<br />
naših sovražnikov tako veliko, da se ne smemo nepremišlje<strong>no</strong> obstreljevati s sovražnim ognjem.<br />
Pridružujem se kritiki sofistike g. Scrutona, toda namesto da razpravlja o mojih idejah na podlagi<br />
sekundarnih virov, mu pri<strong>por</strong>očam, da prebere katero mojih filozofskih in političnih del.<br />
Njenemu visočanstvu pa bi pri<strong>por</strong>očil, da počaka s povišanjem Sira Rogerja v viteza glede na<br />
njegovo neuspeš<strong>no</strong>st pri ustavljanju mli<strong>no</strong>v na veter.<br />
S spoštovanjem,<br />
Louis Mari<strong>no</strong>ff.<br />
58 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Katarina Majerhold<br />
Vrnitev sofistov v obliki<br />
filozofskih svetovalcev?<br />
O sofistih imamo veliko mnenj, predvsem negativnih. Toda nihče<br />
nima in ne more imeti dokončnega ali pravega mnenja o njih,<br />
preprosto zaradi pomanjkljivih originalnih virov in posredne<br />
interpretacije. Različne akademske discipline so sofiste opredeljevale<br />
na različne načine, nekatere kot filozofe, druge kot retorike,<br />
tretje kot učitelje aretě, redko katera pa je ubrala pristop do njih<br />
kot do sofistov v polnem pomenu besede.<br />
In zato na vprašanje, kaj natanč<strong>no</strong> pomeni sofist, še do danes<br />
nimamo pravega odgovora. 1 Zakaj so se sofisti zdeli Aristofanu<br />
tako politič<strong>no</strong> nevarni, Sokratu tako pedagoško impotentni in<br />
Aristotelu tako filozofsko nerafinirani? 2 Zakaj so se zdeli Heglu<br />
tako pomembni za antič<strong>no</strong> demokracijo in zakaj je bil Grot<br />
mnenja, da so se o sofistih motili vsi, ki so pred tem pisali o njih?<br />
In kaj je tako zanimivega, nevarnega, vznemirljivega, da še danes<br />
zaposluje domišljijo filozofov, ki vsepovsod vidijo njihove inkarnacije<br />
– celo v obliki filozofskih svetovalcev, ki z njimi nimajo<br />
nikakršne zveze?<br />
1. Kaj in kdo je sofist?<br />
Nuj<strong>no</strong> se moramo vprašati , kdo je bil oz. pravzaprav ni bil sofist<br />
za antične Grke, in zakaj. Trdila bom, da je sredi 5. stol. pr. n. št.<br />
besedo sofist, ki se je že dolgo u<strong>por</strong>abljala za modrece in učitelje<br />
na sploš<strong>no</strong>, prevzela majhna skupina potujočih učiteljev, ki je<br />
1 V delu Lea Straussa sofisti nastopajo<br />
kot glasniki »vulgarnega konvencionalizma«,<br />
ki temelji na prepričanju, da po<br />
naravi vsakdo išče le dobro »zase« in da<br />
je največje dobro »imeti več kot drugi ali<br />
vladati drugim«. V delu Erica Voegelina<br />
so »prototip nereda« misleci, ki se<br />
»pravemu redu v človeški duši« upirajo z<br />
lažmi in neresnicami ter seveda »edinemu<br />
pravemu humanistu, tj. filozofu«. Pri<br />
drugih mislecih pa sofisti nastopajo kot<br />
heroji: Eric Havelock jih tako predstavlja<br />
kot prve znane »liberalce«.<br />
2 Antične kritike (Aristofan, Platon, Aristotel)<br />
in moderne interpretacije (Hegel,<br />
Grote, sodobne študije) sofistov sem<br />
predstavila v eseju »Dilema sofistov in<br />
filozofov« (v izdajanju) in je tu ne bom v<br />
celoti navajala. Portret o sofistih, kakor ga<br />
je predstavil Aristofan v Oblakih, je eden<br />
najzgodnejših in najbolj vplivnih. Prav<br />
tako je eden najbolj ostrih in ponižujočih,<br />
češ da so sofisti navadni mazači in čudaki,<br />
do katerih je treba biti skraj<strong>no</strong> sumničav.<br />
Aristofan aplicira pojem »sofist« na različne<br />
vrste intelektualcev, tudi na Sokrata,<br />
zaradi česar je bil pozneje obsojen na<br />
smrt, češ da pohujšuje mladi<strong>no</strong>. Platon<br />
usmeri topove na sofiste v dialogih Protagora,<br />
Sofist, Gorija, Evtidem, Me<strong>no</strong>n na<br />
račun tega, da ne znajo definirati, kaj je<br />
aretê, ki naj bi jo učili, in trdi, da je zato<br />
ne morejo učiti. Sofiste kritizira tudi zato,<br />
ker jo učijo za plačilo, zaradi česar naj bi<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 59
ile prostitutke, o<strong>por</strong>tunisti, nepravičneži<br />
in manipulatorji. Aristotel glav<strong>no</strong> kritiko<br />
usmeri na drugo in tretjo generacijo sofistov<br />
v Topiki, Nikomahovi etiki Retoriki<br />
in se usmeri na logične napake njihovih<br />
argumentov in učenja ter jim zameri, da<br />
učijo nekaj, pri čemer nimajo izkušenj.<br />
Hegel je v svoji Filozofiji zgodovine do<br />
sofistov ambivalenten. V okviru svoje dialektične<br />
triade (teza, antiteza in sinteza)<br />
sofistom sicer prizna pozitiv<strong>no</strong> veljavo v<br />
smislu antiteze predsokratikom (uvedli<br />
so do tedaj neznani individualizem in<br />
subjektiv<strong>no</strong>st v antič<strong>no</strong> demokracijo) in<br />
kot vmesna stopnja k Sokratu, negativ<strong>no</strong><br />
pa, da so bili razdiralci dotedanjega<br />
družbenega, moralnega reda. Grote je<br />
bil prepričan, da so Hegel in njegovi<br />
nasledniki sofiste napač<strong>no</strong> razumeli in<br />
predstavili. Še več, prepričan je bil, da<br />
so se o sofistih motili vsi, ki so pred tem<br />
pisali o njih: 1) Aristofan jih je napač<strong>no</strong><br />
negativ<strong>no</strong> opredelil iz nerazumevanja,<br />
da gre med sofisti in njihovimi predhodniki<br />
preprosto za generacijsko razliko;<br />
2) nemški filozofi so s pojmom »Die<br />
Sophistik«, ustvarili fikcijo in ničvred<strong>no</strong><br />
abstrakcijo (resnici ne obstaja neka vsem<br />
sofistom skupna last<strong>no</strong>st, razen tega, da<br />
so bili plačani učitelji), 3) hkrati je trdil,<br />
da bi sofistom naredili manj krivice, če jih<br />
ne bi imeli za nevarne, ampak za koristne<br />
učitelje praktične aretê in da je bilo<br />
Atenam bolje z njimi kot brez njih. Danes<br />
se srečujemo s poplavo različnih študij o<br />
sofistih, ki ustvarjajo nekoherentne in celo<br />
protislovne teorije: po eni strani so veliki<br />
pohujševalci mladine, prinašalci <strong>no</strong>vega<br />
in moral<strong>no</strong> pokvarjenega »pogleda«, po<br />
drugi strani so impotentni in neizvirni<br />
izobraževalci; po tretji so koheziv<strong>no</strong><br />
intelektual<strong>no</strong> gibanje, po četrti sploh ne<br />
gre za gibanje; po peti so razdiralci grške<br />
demokracije, po šesti so odgovorni za<br />
nje<strong>no</strong> zdravje …<br />
3 Aretê ali človeška odlič<strong>no</strong>st, še zlasti v<br />
argumentiranju in govorništvu, vendar tudi<br />
intelektualna in praktična odlič<strong>no</strong>st. Dobro<br />
razlago aretê ponudi C. D. Reeve v svoji<br />
The trials of Socrates: Six classic texts:<br />
An Essay on Plato’s Apology of Socrates<br />
(2002), str. x: »Če je nekaj <strong>no</strong>ž (ali človek)<br />
je aretê <strong>no</strong>ža ali človeka stanje ali last<strong>no</strong>st,<br />
zaradi česar je <strong>no</strong>ž ali človek dober …<br />
Aretê <strong>no</strong>ža je lahko njegova ostrina; aretê<br />
človeka pa je njegova inteligent<strong>no</strong>st,<br />
z njo opredelila (zdaj bolj v tehničnem pomenu) svojo <strong>no</strong>vo<br />
podjet<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st, to je poučevanje aretě 3 za denar. 4 Še več, od<br />
takrat naprej, se je vsak učitelj ali intelektualec, ki se ni opredelil<br />
za učitelja aretě, ki prodaja svoje znanje, začel razlikovati od<br />
»sofistov« v tem <strong>no</strong>vem tehničnem pomenu.<br />
Poznavanje zgodovinskega razvoja mi bo ponudilo tudi<br />
uvid, zakaj Sokrat ni bil sofist: zanikal (pravil<strong>no</strong> ali napač<strong>no</strong>)<br />
je dokonč<strong>no</strong> poznavanje aretě in zato zmož<strong>no</strong>st poučevanja te<br />
(čeprav bo poznejše podrobnejše branje pokazalo, da ni čisto<br />
tako). Vendar pa bomo prav tako jas<strong>no</strong> videli – in to je v nasprotju<br />
z obstoječo tradicijo – da liki, kot so Gorgija, Polos in Trazimah,<br />
niso bili sofisti, 5 saj so tudi oni zanikali mož<strong>no</strong>st poučevanja<br />
aretě (Gorgija) ali pa so se vzdržali moralnega prizvoka, ki ga je<br />
imela beseda aretě (Polos in Trazimah). Če so moja opažanja<br />
pravilna, so bili v petem stol. pr. n. št. le štirje glavni sofisti (vsaj<br />
za katere vemo): Protagora, Prodik, Hipija in Evtidem. In še s teh<br />
štirih lahko seznam zožimo na tri glavne – Protagoro, Prodika in<br />
Hipijo, za Evtidema pa lahko rečemo, da je atipičen sofist.<br />
1.1 Beseda »sofist« pred razvojem »prve« filozofije<br />
Beseda »sofist« (ho sophistěs; m<strong>no</strong>žina hoi sophistai) je samostalnik,<br />
ki izvira iz glagola sophidzo, kar dobesed<strong>no</strong> pomeni nekoga,<br />
ki se ukvarja z modrostjo (sophia), 6 bolj specifič<strong>no</strong> pa se nanaša<br />
na nekoga, ki uči modrost. In kakor se koncepta »modrost« ter<br />
»učitelj« skozi čas dramatič<strong>no</strong> spreminjata v zgodovini grške<br />
zgodovine, tako se tudi u<strong>por</strong>aba in pomen besede sofist. V obstoječi<br />
literaturi se prva u<strong>por</strong>aba besede pojavi v Pindarjevi Istamski<br />
odi (478 p. n. št.): »… junaki, vrli borci, slavo pesmi zaslužijo,<br />
in so, dokler traja vek, slavni ob zvokih lire in blagoglasnih flavt.<br />
Po Zevsovi volji jih zaradi pesmi dobrih pesnikov (sophistais)<br />
(Pindar, 1957: V.II. E–A) častijo kot božanstva. Na tem mestu<br />
vidimo, da se »sofist« jas<strong>no</strong> nanaša na pesnike ali glasbenike<br />
(nekoč je bilo to neločljivo). Takš<strong>no</strong> pojmovanje sofista nastane v<br />
nekaterih drugih tekstih iz tistega časa: Kratinus, oče stare komedije,<br />
govori o Homerju in Heziodu kot o sofistih. V Ajshilovem<br />
fragmentu pa zasledimo: »Sophistěs je iz svoje lire iz želvinega<br />
oklepa izvabil divje, neuglašene zvoke« (Ajshil, 1982: fr. 314).<br />
Zakaj bi ti avtorji pesnike in glasbenike ime<strong>no</strong>vali sophistěs?<br />
Brez dvoma zato, ker so bili pesniki in glasbeniki opredeljeni ne<br />
le kot vir starodavne modrosti, ampak tudi kot učitelji. 7 Glede<br />
na številne antične avtorje, vključ<strong>no</strong> z Izokratom, so tudi sedem<br />
modrecev ime<strong>no</strong>vali sofiste, od katerih je bil najbolj znan kralj<br />
Solon. 8 In čeprav je imela beseda sofist v času Izokratovega pisa-<br />
60 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
nja (okrog 354–3 pr. n. št.) že negativen prizvok, si je Izokrat prizadeval<br />
pokazati, da ni bilo ved<strong>no</strong> tako: »Kdo od starih bi lahko<br />
predvidel, da se bodo stvari tako spremenile rav<strong>no</strong> v Atenah, kjer<br />
se bolj kot drugi krasimo s svojo modrostjo? V času naših prednikov<br />
je bilo drugače; nasprot<strong>no</strong>, sofiste so občudovali in njihovim<br />
učencem zavidali uspeš<strong>no</strong> usodo, medtem ko so prilizovalcem<br />
privoščili njihovo nesrečo. Najmočnejši dokaz za to lahko najdeš<br />
v tem, da so kralju Solonu kot prvemu izmed Atencev podelili<br />
naziv sofist.« (Isocrates, Antidosis: 312–14)<br />
Toda kakor je prozni stil začenjal nadomeščati poezijo kot<br />
sredstvo »znanstvenega« diskurza in izobraževanja, tako je tudi<br />
pojem sofist začenjal spreminjati svoj pomen. Izokrat v Pismu<br />
Demonicusu piše, da naj ne pobira sadov lekcij le od pesnikov,<br />
ampak tudi od drugih sofistov, in da mora poznati znanja znanih<br />
pesnikov in sofistov oz. še bolj, da mora poslušati pesnike in se učiti<br />
od sofistov (Isocrates, 1991: 51). Čeprav takšni odlomki kažejo, da<br />
so besedo sofist še ved<strong>no</strong> lahko aplicirali na pesnike, pa so jo prav<br />
tako u<strong>por</strong>abljali za razlikovanje pesnikov od drugih vrst modrecev<br />
in pisateljev. Kdo bi lahko bili ti modreci? Morda so bili to sofisti,<br />
kakor jih pojmujemo danes, ljudje, kot so Protagora, Hipija in<br />
Prodik, saj so ti zagotovo pisali razprave v prozi. Hkrati pa bi na ta<br />
seznam morali vključiti tudi številne druge predsokratske sofiste.<br />
Izokrat jih našteje, da so to Anaksagora, Empedokel, Parmenid,<br />
Herodot pa pitagorejci – po njegovem naj bi bil Pitagora sploh<br />
največji grški modrec ali sofist (Herodot, IV 95). 9<br />
Kakor smo lahko do zdaj videli, se v temelju besede sofist<br />
skrivata pojma modrost in poučevanje, čeprav se je pojem<br />
modrosti za Grke skozi čas spreminjal oz. vsaj širil. Pesniki so bili<br />
v antični Grčiji prvi dediči in zagovorniki kulture ter izobraževanja,<br />
to vlogo so čez čas dobili modreci, kot so kralj Solon, ki so<br />
praktič<strong>no</strong> modrost prenesli na študente in ustvarili politič<strong>no</strong> harmonijo<br />
s sprejemanjem dobrih zako<strong>no</strong>v, nato so to vlogo dobili<br />
prozni avtorji, ki so svoj čas posvečali proučevanju bistva ne le<br />
pravič<strong>no</strong>st ali pogum. Aretê je tako širši<br />
pojem kot moralna vrlina. Nanaša se tudi<br />
na stvari (kot so <strong>no</strong>ži), ki niso moralni subjekti.<br />
Po drugi strani pa se lahko aplicira<br />
na različne vidike moralnih subjektov, kot<br />
so inteligent<strong>no</strong>st ali družinski status, ki<br />
jih ponavadi ne obravnavamo kot njihove<br />
moralne last<strong>no</strong>sti. Zato je včasih aretê bolje<br />
u<strong>por</strong>abiti za odlič<strong>no</strong>st. Toda aretê se še<br />
ved<strong>no</strong> najpogosteje prevaja kot »vrlina«.<br />
Toda ko nam je enkrat jas<strong>no</strong>, da aretê<br />
pomeni »vrlina« in »odlič<strong>no</strong>st«, se težko<br />
zmotimo v pomenu. Cf. W. K. C. Guthrie,<br />
The Sophists (1971: 253–4).<br />
4 Na to nas opozori že Grote v svoji<br />
Zgodovini Grčije.<br />
5 Poleg tega so bili retoriki.<br />
6 Glej Guthrie (1971: 27–34).<br />
7 Havelock, Preface to Plato (1963: 41).<br />
Prav zato, ker so pesnike v antični Grčiji<br />
ime<strong>no</strong>vali modrece in učitelje, jih Sokrat<br />
v Apologiji povpraša o njihovi modrosti<br />
(Apologija, 22–7) in zaradi česar jih<br />
Platon napade v Državi (Država, knjige<br />
2, 3 in 10).<br />
8 Glej Antidosis 235, v katerem jih<br />
Izokrat eksplicit<strong>no</strong> imenuje sedem sofistov;<br />
prav tako glej Herodot (I, 29–34):<br />
»… so iz Grčije drug za drugim prihajali<br />
tja vsi modrijani tedanje dobe, med njimi<br />
tudi Atenec Solon, ki je Atencem na njih<br />
željo dal zakone …«.<br />
9 Izokrat Antidosis 268. Da so bili predsokratiki<br />
na sploš<strong>no</strong> ime<strong>no</strong>vani kot sofisti,<br />
prav tako potrjuje Kse<strong>no</strong>fon (Memorabilia<br />
I.i.11), ki piše »kar sophistais imenujejo<br />
‘kozmos’«.<br />
človeka in polisa, ampak tudi kozmosa na sploš<strong>no</strong>. Če gledamo s širšega zgodovinskega vidika,<br />
lahko vidimo, zakaj so Protagoro, Hipija in Prodika (sofisti v ožjem pomenu besede) ime<strong>no</strong>vali<br />
sofiste, saj so bili vse naštete stvari: pesniki, politiki, »znanstveniki« in učitelji.<br />
Toda tisto, kar je morda najbolj zanimivo, je, da je beseda, ki se je nekoč nanašala na širok<br />
spekter spoštovanih modrih ljudi in učiteljev, čez <strong>no</strong>č postala pojem zlorabe za majh<strong>no</strong> skupi<strong>no</strong><br />
učiteljev petega stoletja.<br />
Kaj oz. kdo je bil odgovoren za to spremembo? Morda Platon? Tako misli George Grote,<br />
ki je v svoji Zgodovini Grčije (History of Greece) izjavil, da je bilo le malo ljudi v zgodovini<br />
tako nepravič<strong>no</strong> obravnanih kot sofisti. Po njegovem mnenju ni šlo za <strong>no</strong>v pojav, namreč pojav<br />
sofistov v Atenah, ampak za <strong>no</strong>vo u<strong>por</strong>abo stare besede, »ki jo je Platon izvzel iz običajnega<br />
konteksta in u<strong>por</strong>abil za eminent<strong>no</strong> plačane učitelje v času Sokrata« (Grote, 2001: 491, 485).<br />
Podob<strong>no</strong> meni tudi Karl Popper: »Ne smemo pozabiti, da Platon rad izpodbija retoriko in<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 61
sofistiko; prav zares je človek, ki je s svojimi napadi na ‘sofiste’<br />
ustvaril negativne asociacije, povezane s to besedo« (Popper,<br />
1981: 263). Toda ne glede na to, da je Platon dejansko u<strong>por</strong>abil<br />
besedo sofist v ožjem in negativnem pomenu, kot sem jo predstavila,<br />
ni mogel biti avtor teh sprememb.<br />
Resnica je, da je dobila omenjena beseda negativni prizvok že zelo zgodaj. Zdi se, da tiči<br />
vzrok v tem, da je modrost že nekdaj opredeljena kot nekakšen dvorezni meč, kajti iskati modrost<br />
in druge poučevati o njej lahko človeka pripelje v težave. Tako Hermes pravi Prometeju, kakor<br />
piše Ajshil v Uklenjenem Prometeju: »Hej, ti! Sophistěs, zagrenje<strong>no</strong>st nad zagrenje<strong>no</strong>stjo, ti,<br />
ki si grešil proti bogovom, ko si počastil kreature dneva, ti, kradljivec ognja! Tebi govorim!«<br />
(Ajshil, 1982: 944–6) Takšni primeri nas opozarjajo, da so v Atenah na intelektualce gledali z<br />
nezaupanjem. In ko je Aristofan v Oblakih (o)sramotil intelektualce in intelektual<strong>no</strong>st, je lahko<br />
značil<strong>no</strong>sti številnih mislecev preprosto zmešal v glavni lik Sokrata in ga opredelil za sofista<br />
(Guthrie, 1971: 31). Toda ko so leta 423 pr. n. št. nastali Oblaki, je bilo Platonu komaj pet let,<br />
zato ni mogel biti odgovoren za takšen razvoj. Prav tako ni odgovoren za nenad<strong>no</strong> in dramatič<strong>no</strong><br />
zožitev pojma, ki je nastala na sredini petega stoletja pr. n. št. Domneva, da je, pravzaprav<br />
zasenči pomemben in fascinanten razvoj tega pojma.<br />
Velja opozoriti, da je beseda sophistěs, kakor smo jo do zdaj obravnavali, ved<strong>no</strong> veljala tako,<br />
da jo je nekdo (bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem pomenu) izrekel za nekoga drugega,<br />
nikoli pa je ni nihče u<strong>por</strong>abil za oznako samega sebe. Toda oglejmo si nenavaden, a izjem<strong>no</strong><br />
pomemben govor Protagore v pogovoru s Sokratom v dialogu Protagora (316c–317c): »Ker<br />
tujec, ki pride v velika mesta in tam nagovarja najboljše mlade može, da opustijo stike z drugimi,<br />
sorodniki in znanci, mladimi in starimi, da bi se družili z njim zato, da bodo boljši – ta, ki<br />
to dela, mora biti previden; to zbuja veliko ljubosum<strong>no</strong>sti, sovraž<strong>no</strong>sti in intrig. Sam trdim, da<br />
je umet<strong>no</strong>st sofizma starodavna umet<strong>no</strong>st, toda ljudje, ki so jo prakticirali v starih časih, so jo<br />
zaradi nevar<strong>no</strong>sti, poveza<strong>no</strong> z njo, včasih zamaskirali v poezijo, kot so to storili Homer, Heziod<br />
in Simonid, v mistič<strong>no</strong> religijo ali prerokovanje, kot orfejevci in mauzejevci, in občas<strong>no</strong>, kakor<br />
sem opazil, celo v atletiko, Ikos iz Tarantuma, v našem času pa Herodikus iz Selimbrije (prvot<strong>no</strong><br />
iz Megare) ... Vsi ti, kakor sem rekel, so iz strahu pred posledicami u<strong>por</strong>abljali omenjene<br />
različne umet<strong>no</strong>sti kot masko. In na tej točki se ločim od vseh, saj mislim, da niso dosegli svojega<br />
cilja … Sam pa se lotevam stvari iz popol<strong>no</strong>ma nasprotne smeri. Priznam, da sem sofist in da<br />
izobražujem ljudi. Rajši to priznam kot skrivam – to je, mislim, boljša previd<strong>no</strong>st od njihove.«<br />
Ta govor je tako rekoč zelo sofisticiran način zaslepljevanja, vendar pa vsee<strong>no</strong> jas<strong>no</strong> predstavi<br />
to, kar želi zakriti: Protagora je bil prvi človek, ki je samega sebe ime<strong>no</strong>val sofist. Zakaj je<br />
bil prvi? Zagotovo ne, ker so se predhodniki Protagore bali priznati, da so sofisti. Pravi razlog je,<br />
da ni obstajala sophistikěn techněn, umet<strong>no</strong>st sofistike, dokler je ni izumil Protagora. Tako je<br />
bilo na tej točki nekaj popol<strong>no</strong>ma drugega, če si bil označen (ime<strong>no</strong>van) za sofista ali bil sofist!<br />
Homer ni bil prikrit sofist, ampak je bil preprosto pesnik — morda največji pesnik in vreden<br />
naslova sophistěs, vendar vsee<strong>no</strong> pesnik.<br />
Protagora u<strong>por</strong>ablja pojem sofist, vendar z njim misli nekaj povsem <strong>no</strong>vega, in sicer povsem<br />
samosvojo techně. 10 10<br />
Protagora želi s tem govorom domnev<strong>no</strong><br />
doseči dve stvari: (1) zamaskirati<br />
last<strong>no</strong> i<strong>no</strong>vacijo in se s tem izogniti sumu,<br />
(2) povezati <strong>no</strong>vo umet<strong>no</strong>st z dolgim<br />
seznamom spoštovanih učiteljev.<br />
V tem pogledu je bil Protagora tisti, ki je dal besedi sofist njen tehnični<br />
pomen. Še več, pokazal je kaj je bil prvi »sofist« v <strong>no</strong>vem smislu. Drugi pa so se radi kmalu<br />
pridružili.<br />
Toda še preden se lotimo odgovora na vprašanje, kdo so bili in kdo niso bili sofisti v <strong>no</strong>vem<br />
pomenu besede, je nuj<strong>no</strong> razčistiti, kaj natanč<strong>no</strong> naj bi pomenila ta <strong>no</strong>va umet<strong>no</strong>st.<br />
62 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
1.2 Nova umet<strong>no</strong>st sofizma<br />
Raziskovalci, ki so se lotili <strong>no</strong>ve definicije sofizma, so se ga,<br />
kot ved<strong>no</strong>, lotili na nenavaden način. Običajne osumljence<br />
– Protagora, Prodik, Hipija, Gorgija, Polos, Kalikles, Antifon,<br />
Trazimah, Kritija, Evtidem – so zbrali skupaj in se vprašali, kaj<br />
imajo skupnega. 11 Takšna os<strong>no</strong>vna zastavitev je vsekakor problematična,<br />
saj omenjeni nimajo ničesar skupnega, razen da so bili<br />
Grki in poklicni učitelji, hkrati pa takšna naravna<strong>no</strong>st pomeni, da<br />
smo vnaprej postavili domnevo, namesto da bi se vprašali, kdo je<br />
oz. kdo ni sofist. Da bi resnič<strong>no</strong> lahko definirali sofizem, bi bilo<br />
treba najti sodobnika – nekoga, ki je spoznal (prepoznal) <strong>no</strong>v,<br />
tehnični pojem in ki ga je tudi sam u<strong>por</strong>abljal (Aristofan na tem<br />
mestu odpade); nekdo, ki se je s sofisti pogovarjal in jih spraševal<br />
o njihovi definiciji sofizma. Vsekakor ni težko uganiti, kdo bi to<br />
(lahko) bil – seveda je to Sokrat. In čeprav se moramo pri tem<br />
zanašati na Plato<strong>no</strong>v pre<strong>no</strong>s Sokratovih pogovorov s sofisti, ti<br />
vsebujejo veliko natanč<strong>no</strong>st in konsistent<strong>no</strong>st. Dve značil<strong>no</strong>sti sta<br />
bistveni in definirajoči za <strong>no</strong>vo umet<strong>no</strong>st sofizma, in obe izvemo iz<br />
Sokratovega pogovora s Protagoro (Protagora, 1968: 348d–349a.):<br />
»Tako se raje pogovarjam s teboj kot s katerimkoli drugim,« pravi<br />
Sokrat Protagori, »ker si najbolj podkovan za raziskovanje ne le<br />
11 Guthrie (1971: 44–5) trdi, da je<br />
njihova skupna značil<strong>no</strong>st interes v<br />
poučevanju retorike (čeprav ta trditev<br />
zanemarja dejstvo, da Evtidem ni učil<br />
retorike).<br />
12 Kakor priznava Protagora – glej zlasti<br />
Protagora 325a–326e.<br />
13 Glej Me<strong>no</strong>n 90b–e.<br />
14 Velikokrat naj bi za to veljal temeljni<br />
razlog: poučevanje aretê bi moralo biti<br />
brezplač<strong>no</strong> (Glej Leo Strauss, Natural<br />
Right and History (1965: 115); vendar<br />
sama mislim, da razlog tiči v preprostem<br />
dejstvu, da poučevanje aretê nikoli ni<br />
bilo dojeto kot obrt (morda z dobrim<br />
razlogom).<br />
15 Izjema je le šesti tip sofizma, t.i.<br />
»sofist s plemenitim <strong>por</strong>eklom« (Sofist<br />
230a–232b), ki je očit<strong>no</strong> rezerviran za<br />
opis Sokrata. O korelaciji med plačilom<br />
in aretê ter drugimi tipi glej za prvi tip<br />
223a; za drugi 224c–d; za tretji in četrti<br />
224d–e; za peti 225c; in sedmi 267c (cf.<br />
Evtidem 273d).<br />
vseh stvari, ki jih raziskuje pameten človek, ampak še zlasti aretě. In kdo drug kot ti? Ne misliš,<br />
da si le vrl in dober [kalos k’agathos], kakor drugi, ki so sicer pametni in dobri, vendar drugih ne<br />
morejo narediti takšnih, ti si pa dober in zmožen tudi druge narediti dobre. In tako si samozavesten,<br />
da si se, čeprav so drugi prikrivali to vešči<strong>no</strong>, jav<strong>no</strong> pohvalil pred vsemi Grki in se ime<strong>no</strong>val<br />
sofist ter priznal, da si učitelj aretě. In prvi si si upal za to zaračunati ce<strong>no</strong>.«<br />
Kaj Protagora misli, ko se razglasi za sofista? Kaj je njegov <strong>no</strong>vi sophistikěn techněn? To je<br />
(1) poskus (ali obljuba) (na)učiti aretě in (2) pričakovanje plačila za uslugo. Kombinacija teh<br />
dveh last<strong>no</strong>sti je za takratni čas resnič<strong>no</strong> nekaj <strong>no</strong>vega. Res je, da je veliko ljudi pred Protagoro<br />
poskušalo učiti aretě, starši, šolski učitelji, pesniki in zako<strong>no</strong>dajalci, 12 vendar pred njim tega<br />
nihče ni dojemal kot poklic in za to dobil/zahteval plačilo.<br />
Pred Protagoro je veliko ljudi zahtevalo plačilo za svoje obrtniško znanje in prenašanje tega<br />
na učence, 13 vendar tega do takrat še nihče ni poskusil z aretě. 14 Se pravi, <strong>no</strong>bena izmed obeh<br />
last<strong>no</strong>sti sama po sebi ni <strong>no</strong>va, vendar v omenjeni kombinaciji dobimo resnič<strong>no</strong> nekaj <strong>no</strong>vega.<br />
In Protagora je označil to i<strong>no</strong>vacijo s svojo, <strong>no</strong>vo, samoreferenč<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abo besede sophistěs.<br />
Da sta omenjeni last<strong>no</strong>sti bistveni značil<strong>no</strong>sti sofizma od takrat naprej, lahko ugotovimo s<br />
preprostim pregledom referenc o sofistih v Plato<strong>no</strong>vih dialogih. Na primer v Me<strong>no</strong>nu (91a–b)<br />
Sokrat pove, da če želi nekdo kupiti »tiste vrste modrost in aretě, ki ljudem omogoča dobro voditi<br />
hiš<strong>no</strong> gospodarstvo in mesto«, mora študirati s sofisti. V Lahes (186a–c) Sokrat toži (nedvom<strong>no</strong><br />
z ironičnim prizvokom), da je prereven, da bi se lahko učil pri sofistih, saj so to edini ljudje v<br />
Atenah, ki trdijo, da lahko »naredijo« ljudi dobre. V Gorgiju (519e, 520c–d) so sofisti po<strong>no</strong>v<strong>no</strong><br />
opredeljeni kot plačani učitelji aretě. V Sofistu, kjer je predstavljenih sedem različic sofizma,<br />
sta last<strong>no</strong>sti poučevanja in plačila značilni za skoraj vsako različico. 15 No<strong>vos</strong>t plačevanja pouka<br />
o aretě je v dialogih pogosto poudarjena. Tako Sokrat govori Hipiju v istoimenskem dialogu<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 63
(282c–283b), da se »nihče izmed velikih mož v preteklosti,<br />
Pitakos, Bias, Tales in Anaksagora, ni nikoli počutil tako dobro<br />
poučenega, da bi to naredil; in da to ostro razlikuje »sedanjo<br />
generacijo od njenih prednikov«.<br />
Zdaj pa primerjajmo, kdo ima in kdo nima predstavljene<br />
last<strong>no</strong>sti. Vsa zgoraj našteta imena so učitelji, ki računajo za<br />
svoje storitve, vendar ne trdijo vsi, da učijo aretě. Ali so vsee<strong>no</strong><br />
sofisti? Po Platonu niso. Pravzaprav Platon na tem mestu kaže<br />
neverjet<strong>no</strong> konsistent<strong>no</strong>st. Kajti Platon na primer Trazimaha<br />
nikoli ne opredeli za sofista in zdaj tudi lahko razumemo, zakaj:<br />
Trazimah ni učitelj aretě. Resnič<strong>no</strong> je beseda za to, kar počne<br />
Trazimah, veliko preveč moralistična, saj uči ljudi rav<strong>no</strong>, kako<br />
biti nepravičen in kako u<strong>por</strong>abiti retoriko za dosego tega cilja,<br />
kar prikaže Platon v prvi knjigi Države. Isto velja za Polosa, ki<br />
ga Platon prav tako nikoli ne imenuje sofist. Še več, ko ga hoče<br />
Sokrat užaliti, naredi nejas<strong>no</strong> analogijo med njegovo umet<strong>no</strong>stjo,<br />
tj. retoriko in umet<strong>no</strong>stjo sofizma (Gorgija, 464b–466a, cf.<br />
520b). Analogija ni pretira<strong>no</strong> dobra, vendar je pomemb<strong>no</strong>, da je<br />
za Polosa žaljiva. Tudi Kalikles (če bi bil realna oseba) ni sofist,<br />
saj nima namena učiti aretě. Ko ga Sokrat vpraša o sofistih in<br />
zlasti o njihovem učenju aretě, ga Kalikles zavrne, da so sofisti<br />
popol<strong>no</strong>ma ničvredni (Gorgija, 520a). In konč<strong>no</strong> tudi Gorgija<br />
ni sofist, vsaj ne v tehničnem pomenu kot učitelj aretě proti<br />
plačilu. Dokaz za to je sicer malo bolj problematičen, vendar<br />
pa izstopata dve stvari: (1), Ko Sokrat vpraša Me<strong>no</strong>na (enega<br />
Gorgijevih učencev), ali sofisti res lahko (na)učijo aretě, kakor<br />
trdijo, Me<strong>no</strong>n odgovori: »Stvar, ki jo še posebej občudujem pri<br />
Gorgiji, je, da ga ne boš nikoli slišal trditi kaj takega; prav zares, smeje se tistim, ki to počnejo;<br />
po njegovem mnenju je njegovo delo preprosto ustvarjati pametne govorce.« (Me<strong>no</strong>n, 95c). In<br />
(2), Plato<strong>no</strong>v Sokrat Gorgija nikoli ne imenuje sofist, ampak ga name<strong>no</strong>ma imenuje retorik. 16<br />
Tako se lahko še enkrat vprašamo, kdo je sofist. Glede na Platona lahko rečemo, da so<br />
sofisti tisti, ki trdijo, da učijo aretě, in to tudi zaračunajo. V dialogih nastopajo le štiri imena:<br />
Protagora, Prodik, Hipija in Evtidem. Zagotovo so obstajali tudi drugi, vendar so bili bolj obrobnega<br />
pomena ali pa se o njih ni pisalo. Toda vse omenjene oseb<strong>no</strong>sti niso trdile le, da učijo aretě<br />
(oz. vsaj Plato<strong>no</strong>vemu Sokratu pustijo, da jih tako opiše), ampak jih je tudi ime<strong>no</strong>val sophistěs<br />
v dialogih. 17 16<br />
Glej Gorgija 449a: Sokrat: »Gorgija,<br />
sam nam povej, kako te moramo klicati,<br />
kot poznavalca katere technê«. Gorgija:<br />
»Retorike, Sokrat«. Sokrat: »Potem te<br />
moramo klicati retorik?«. Gorgija: »In to<br />
kot dobrega retorika.«<br />
17<br />
Za Hipija glej Hipija Večji 281d–282e;<br />
za Prodika glej Protagora 314c–316a,<br />
kjer je skupaj s Protagoro opisan kot<br />
sofist, in v Lahes 197d, kjer je eksplicit<strong>no</strong><br />
ime<strong>no</strong>van kot sofist; za Evtidema glej<br />
Evtidem 271b, kjer je opisan kot »<strong>no</strong>v tip<br />
sofista«.<br />
18<br />
Pripisuje se mu kar 15–16 del, ki<br />
obravnavajo nešteto področij: Umet<strong>no</strong>st<br />
razpravljanja, Protislovni argument,<br />
O resnici, O bogovih, O bivajočem, O<br />
matematiki, O bojevanju, O vladi, O<br />
ambiciji, O aretêh, O izvornem stanju<br />
stvari, O vsem v Hadu, Veliki govor,<br />
Smer. Toda od vsega tega so nam ostali<br />
zgolj posamezni fragmenti.<br />
19<br />
DK 80 B1. Sovré: Predsokratiki (1988:<br />
140). Naprej lahko tudi preberemo:<br />
»Trdim sicer, da je z resnico tako, kakor<br />
sem zapisal, da je sleherni med nami<br />
merilo temu, kar je in česar ni; trdim<br />
pa dalje, da je pri tem na tisoče razlik,<br />
ker so dozdevne in resnične predstave<br />
za vsakogar drugačne.« (Predsokratiki,<br />
1988, str. 141)<br />
Kdo so torej ti sophistěs in kaj je značil<strong>no</strong> zanje?<br />
1.3 Kratka predstavitev misli Protagore, Prodika, Hipija in Evtidema Protagora<br />
Protagora 18 se je rodil okoli leta 490 p. n. št. v traškem mestu Abdera. Verjet<strong>no</strong> je najbolj<br />
znan po svojemu humanizmu in relativizmu: »Človek je merilo vseh stvari, bivajočih, kako<br />
so, nebivajočih, kako niso.« 19 Znan je tudi po svojem ag<strong>no</strong>stičnem stališču do religije: »Kar<br />
zadeva bogove, na <strong>no</strong>ben način niti ne vem, ali obstajajo, niti ne vem, ali ne obstajajo. Kajti<br />
veliko ovir je, ki omejujejo moje znanje, kot tudi sama nejas<strong>no</strong>st vprašanja in kratkost človekovega<br />
življenja.« (fragment 4) Omenjena fragmenta sta zagotovo pomembna za razumevanje<br />
64 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Protagorovega stališča, vendar pa sta morda manj pomembna glede na to, koliko se navajata. V<br />
Plato<strong>no</strong>vem dialogu Protagora sofist ne nastopa niti kot relativist niti kot ag<strong>no</strong>stik per se, ampak<br />
kot spoštovani učitelj aretě. In težko je povezati učitelja aretě s popolnim relativistom, kajti če<br />
Protagorov relativizem prevedemo do ekstrema (kakor se velikokrat), postane njegova vloga<br />
učitelja nemogoča. Sama pa menim, da je treba Protagoro gledati ne toliko kot relativista in<br />
ag<strong>no</strong>stika, temveč predvsem kot plačanega učitelja aretě. Ko v Protagori Sokrat vpraša velikega<br />
sofista, po katerem se imenuje dialog, kaj si lahko nekdo obeta od njegovega učenja, Protagora<br />
(318a) nejas<strong>no</strong> odgovori: »Mladenič, če se boš z družil z ma<strong>no</strong>, boš tisti dan, ko boš prvi dan<br />
z ma<strong>no</strong>, odšel domov boljši, isto bo tudi jutri. In tako boš vsak dan bolj napredoval.« Ker ga<br />
Sokrat sili v podrobnejši opis, Protagora razloži (318e5–319a2), da uči euboulio z name<strong>no</strong>m<br />
dobrega in učinkovitega gospodarjenja svoje posesti in da bi učenec postal najmočnejši govorec<br />
in zako<strong>no</strong>dajalec na političnem področju – najboljši govorec in praktik. Euboulia pomeni v<br />
veliki meri umet<strong>no</strong>st argumentacije, v čemer naj bi bil Protagora specialist. Diogen Laertski<br />
<strong>por</strong>oča, da je bil Protagora prvi človek, ki je pokazal, da imamo lahko o vsaki stvari dva nasprotna<br />
argumenta (Diogen Laertius, IX.51). Prav tako je bil prvi, ki je u<strong>por</strong>abil metodo spraševanja,<br />
prvi vzpostavil javne formalne razprave in prvi, ki je študentom predstavil trike različnih<br />
argumentov (ibid.). Zakaj je učil vse te umet<strong>no</strong>sti? Morda je hotel svojim učencem pokazati<br />
način, kako lahko čim bolj uresničijo svoje interese in izkoristijo druge. Takšen je sploš<strong>no</strong> znan<br />
odgovor. Vendar pa za to obstaja le malo dokazov. Bolj verjet<strong>no</strong> je, da je Protagora razumel<br />
umet<strong>no</strong>st argumentiranja (predstavitev argumentov in protiargumentov) kot tehniko za doseganje<br />
jasnejšega vpogleda v zasebne in politične zadeve, kakor smo videli iz njegovega zgornjega<br />
odgovora Sokratu o njegovi dejav<strong>no</strong>sti. Kajti »[t]isti, ki pozna le svoj pogled na stvar, ve o njej<br />
malo«, piše John Stuart Mill.<br />
Prodik<br />
Prodik iz Keosa naj bi se rodil nekje med 470. in 460. pr. n. št. in bil Sokratov sodobnik. Tako<br />
kot Protagora ni bil le uspešen sofist, ampak tudi politik, ki je očit<strong>no</strong> dobro kombiniral omenjena<br />
poklica, saj je bil zelo spoštovan kot izjemen govorec pred skupšči<strong>no</strong>, obenem pa je znal<br />
svoje znanje in sposob<strong>no</strong>sti s predavanji (epideixeis) tudi dobro u<strong>no</strong>včiti, kakor lahko izvemo iz<br />
Hipija Večjega (282b–d).<br />
Prodik je bil prav tako učitelj aretě. V Hipiju Večjem (282c) sta omenjeni dve glavni metodi,<br />
ki so ju sofisti u<strong>por</strong>abljali za učenje aretě – jav<strong>no</strong> predavanje (epideixis) in metoda asociacije (suneimi)<br />
–, obe pa Platon prav tako pripiše Prodiku. Prodik je verjet<strong>no</strong> najbolj znan po enem najlepših<br />
epideixeis Herkules na razpotju, v katerem se mora Herkules odločiti med Vrli<strong>no</strong> in Pregreho.<br />
Vendar pa je njegov vpliv zaznati tudi na drugih področjih. Platon ga omenja v Harmidu,<br />
Lahesu in Evtidemu (ter na kratko v Protagori) kot umetnika razčlenjevanja pome<strong>no</strong>v besed, da<br />
ne bi prišlo do nepotrebnih napak, in še zlasti naj bi bilo to u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong> pri etičnih in političnih<br />
zadevah. V Plato<strong>no</strong>vem Protagori (337a–c) pa so njegovi govori ironič<strong>no</strong> predstavljeni v naslednjem<br />
smislu: »Zdi se mi, da lepo govoriš, kajti vsak, ki prisostvuje v pogovoru s takšnimi besedami,<br />
mora biti skupni poslušalec obeh sogovornikov, ne pa enak. Saj to ni isto. Skupaj je treba<br />
poslušati oba, vendar pa ne priznati vsakomur enako, ampak modrejšemu več, manj modremu<br />
pa manj. Tudi jaz sam, Protagora in Sokrat, mislim, da drug drugemu priznavata dokaze, ki<br />
jih ponujata, a se ne prepirata, ker se prijatelja med seboj ljubeznivo s<strong>por</strong>ečeta, medtem ko se<br />
prepirajo le tekmeci in sovražniki … « Za Platona se Prodikova umet<strong>no</strong>st osredotoča na razlike<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 65
20 Natančnih datumov Hipijevega rojstva<br />
ne vemo, predvideva se, naj bi bil v<br />
grobem Sokratov sodobnik oz. kakšnih<br />
10 let mlajši.<br />
21 Za to, da verjamemo Platonu, imamo<br />
precej dober razlog, saj so se njegovi<br />
bralci verjet<strong>no</strong> še spominjali Hipija.<br />
22 Seznam Hipijevih talentov imamo v<br />
Hipiju Večjem 285b–e in Hipiju Manjšem<br />
368b–e.<br />
23 Platon, Država, 4. knjiga, 10 – vsakdo<br />
mora delati, kar mu je določe<strong>no</strong> po naravi<br />
(trije sta<strong>no</strong>vi).<br />
24 Martha Nussbaum v delu Love’s<br />
K<strong>no</strong>wledge dokazuje, da je Platon ubral<br />
obliko dialogov za oris njegove oz. Sokratove<br />
filozofije kot način obračunavanja s<br />
tragiškimi pesniki, ki so do tedaj veljali za<br />
osrednje grške »učitelje etike«, ki so antičnemu<br />
človeku predstavljali, kako živeti<br />
sreč<strong>no</strong> in dobro življenje. To je naredil<br />
tako, da je zamenjal vsebi<strong>no</strong> in način<br />
govora dialoških protagonistov. Gleda<strong>no</strong><br />
v luči tega članka lahko povežem, da je<br />
Platon pri definiciji in promociji svoje<br />
filozofije na ravni oblike obračunaval s<br />
pesniki, vsebinsko pa s sofisti.<br />
med stvarmi, ki se giba v smeri m<strong>no</strong>štva in je zato kar najbolj<br />
neprimerna za Sokratovo filozofijo, ki gre v nasprot<strong>no</strong> smer – iz<br />
m<strong>no</strong>štva razbrati vsem stvarem skup<strong>no</strong> last<strong>no</strong>st – abstraktni, univerzalni<br />
pojem/idejo.<br />
Hipija<br />
Vse, kar vemo o Hipiji, 20 izvira iz Plato<strong>no</strong>vega dialoga Protagora,<br />
kjer ima manjšo vlogo, in iz drugih njegovih dveh dialogov<br />
Hipija Večji in Hipija Manjši, kjer nastopa kot Sokratov glavni<br />
sogovornik. Precej dolg odlomek v Kse<strong>no</strong>fa<strong>no</strong>vi Memorabilii<br />
prav tako prinaša pomembne podrob<strong>no</strong>sti. Toda glede dela in<br />
življenja Hipija se najbolj zanašamo na Platona, ki do njega<br />
nedvoum<strong>no</strong> zavzame precej sovraž<strong>no</strong> držo. 21<br />
Rečemo lahko, da je bil Hipija uspešen sofist (učil je moral<strong>no</strong><br />
in intelektual<strong>no</strong> aretě) in priznan politik. Najbolj znan je po<br />
svojem vsestranskem znanju. Na njegovem seznamu znanj se<br />
najdejo področja poznavanja starodavnih plemen, mest in znanih<br />
oseb<strong>no</strong>sti (predmeti, ki so jih radi poslušali tudi Špartanci);<br />
aritmetike, geometrije in astro<strong>no</strong>mije; študije besed, ritmov,<br />
harmonij, poezije in proze, ne nazadnje pa tudi umet<strong>no</strong>sti<br />
pomnjenja, na podlagi katere naj bi si zapomnil vsaj petdeset<br />
imen hkrati. 22<br />
Takšen neverjeten seznam talentov je bil za Platona kot<br />
nalašč zbijanja šal na njegov račun (Hipija Manjši, 368b–e). Toda če je Hipija definiral samozadost<strong>no</strong>st<br />
(autarkeia) za svoj osebni cilj, kakor o njemu <strong>por</strong>očajo iz Sude (Suda pod »Hipijem«,<br />
DK 86 A1), potem si lahko predstavljamo, da si je zato prizadeval visoko stopnjo podkova<strong>no</strong>sti<br />
v različnih ročnih, političnih in umetniških področjih. Hkrati pa si lahko predstavljamo, zakaj<br />
je zbujal posmeh pri Platonu. Kajti Platon je, kakor vemo, ostro zavračal vsestranskost kot e<strong>no</strong><br />
vodilnih načel njegove politične filozofije, kar ni očit<strong>no</strong> le v drugi knjigi Države, kjer se je državlja<strong>no</strong>m<br />
dovolje<strong>no</strong> izuriti le v eni veščini, 23 ampak tudi v deseti knjigi, kjer so m<strong>no</strong>gostranski<br />
pesniki 24 označeni s čarovniki, imitatorji in prevaranti.<br />
Hipija je bil prav tako učitelj aretě. Iz Plato<strong>no</strong>vih dialogov lahko izvemo, kaj je Hipija<br />
razumel pod besedo aretě. Tako kot Protagora je domnev<strong>no</strong> trdil, da lahko naredi učence »boljše«.<br />
Toda Hipija in Protagora se nista strinjala, kaj natanč<strong>no</strong> naj bi »izboljšanje« vključevalo.<br />
Medtem ko je Protagora svoje učence začel takoj učiti euboulio, si je Hipija vzel čas in svoje<br />
učence učil geometrijo, astro<strong>no</strong>mijo in glasbo. To seveda ne pomeni, da Hipija ni učil kaj<br />
podobnega kot euboulia, vendar pa ta ni bila prva na seznamu njegovega učenja. Očit<strong>no</strong> pa je,<br />
da je hotel svojo intelektual<strong>no</strong> vsestranskost prenesti in kultivirati tudi pri njegovih učencih.<br />
Evtidem<br />
Evtidem se v Diels and Kranzu ne pojavlja kot sofist, vendar pa je Platon napisal dialog z naslovom<br />
Evtidem, v katerem ga naslavlja s sofistom. Sokrat v Evtidemu (286) prepozna nekatere<br />
Evtidemove argumente za Protagorove. Zato lahko domnevamo, da obstaja velika verjet<strong>no</strong>st,<br />
66 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
da je bil Evtidem zgodovinska in ne fiktivna oseb<strong>no</strong>st, in da mora<br />
biti zato uvrščen na seznam sofistov. Še več, uvrstiti ga moramo<br />
med starejše sofiste, saj je bil Sokratov sodobnik. S sofistiko se<br />
je začel ukvarjati v poznem obdobju svojega življenja. Verjet<strong>no</strong><br />
je Atene obiskal vsaj enkrat pred nastankom Evtidema, saj se ga<br />
Sokrat spominja, a takrat se še ni predstavil kot sofist, ampak kot<br />
strokovnjak za vojaške zadeve, za strategijo napada in obrambe,<br />
kako postati general, ipd. (Evtidem, 273c, cf. 271d). Pozneje se je<br />
tudi predstavil kot poznavalec »vojne na sodišču«, za katere piše<br />
govore in uči, kako voditi takš<strong>no</strong> bitko (Evtidem, 272a, 273c).<br />
V dialogu pa nastopi kot star mož, prestar, da bi se udeležil<br />
fizičnega spopada, hkrati pa da se je lotil <strong>no</strong>ve umet<strong>no</strong>sti, umet<strong>no</strong>sti<br />
eristike (272b10). »In zdaj je postal tako vešč v besednem<br />
boju, da lahko enako uspeš<strong>no</strong> ovrže vse, kar kdo reče, ne glede<br />
na to, ali je resnič<strong>no</strong> ali ne,« pravi Sokrat (272b1). Zanimivo je,<br />
da na Sokratovo vprašanje, kaj je glavna poanta njegovega »šova«,<br />
kot iz topa izstreli (273d–274a): »Aretě, Sokrat! Prepričan sem, da<br />
ni nikogar, ki bi jo hitreje ali boljše učil.«<br />
Na tem mestu je pomemb<strong>no</strong> le, da je za Evtidema takšne<br />
vrste hitrega odgovora dokaz o njegovi sposob<strong>no</strong>sti poučevanja<br />
aretě. Kaj je zanj aretě? Očit<strong>no</strong> ne doktrina ali niz doktrin, saj<br />
lahko vsako doktri<strong>no</strong> ovržemo. Aretě mora zato zanj pomeniti<br />
vešči<strong>no</strong> samega spodbijanja. Tisto, kar uči, je preprosto eristika,<br />
in to naj bi bila aretě. Stališče, da bi bile inštrukcije iz eristike<br />
enakovredne poučevanju aretě, je precej <strong>no</strong>vo. Nihče izmed<br />
njegovih predhodnikov ni izjavil kaj takega, vendar pa se zdi, da<br />
je Evtidem s tem povsem zadovoljen.<br />
1.4 Zakaj Sokrat ni bil sofist<br />
Ko enkrat razumemo, da so bili sofisti plačani učitelji aretě, nam<br />
je takoj jas<strong>no</strong>, zakaj Sokrat ni bil sofist. 25 Je pa jas<strong>no</strong>, da so imeli<br />
sofisti in Sokrat veliko skupnih značil<strong>no</strong>sti: splošna intelektualna<br />
naravna<strong>no</strong>st, temelj<strong>no</strong> zanimanje za aretě in u<strong>por</strong>aba dialektike.<br />
Toda Sokrat se od njih razlikuje natanko v dveh temeljnih<br />
stvareh: zanikal je mož<strong>no</strong>st učenja aretě in ni sprejemal plačila.<br />
Platon na dolgo in široko razlaga omenjeni točki: v Apologiji (33)<br />
Sokrat trdi, da ni sposoben učiti aretě kot sofisti (kakorkoli plemenito<br />
bi to že bilo) zato, ker ne ve natanč<strong>no</strong>, kaj je aretě. 26 »Jaz<br />
25 O mnenju, da je bil Sokrat nekakšen<br />
sofist, glej G. B. Kerferd, The Sophistic<br />
Movement (1981: 55–7).<br />
26 Kakor je razvid<strong>no</strong> iz dialogov Protagora,<br />
Me<strong>no</strong>n in Hipija, Sokrat definira aretê<br />
kot nekakš<strong>no</strong> znanje oz. vsaj misli, da<br />
mora biti znanje nujen in zadosten pogoj<br />
za aretê. In rav<strong>no</strong> na tej točki Sokrat/<br />
Platon uvede sofiste. Kajti na vprašanje<br />
o tem, kaj je vrlina, ki jo učijo, se ved<strong>no</strong><br />
z<strong>no</strong>va pojavi njihovo neznanje o tem, kaj<br />
je vrlina.<br />
27 V Atenah 5. stol. pr. n. št. je aretê<br />
pomenila veliko stvari – najpogosteje<br />
je veljala kot »sposob<strong>no</strong>st učinkovito<br />
upravljati hiš<strong>no</strong> gospodarstvo ali mesto«,<br />
»napisati in predstaviti izbran ter lep<br />
govor«, »pobrati glav<strong>no</strong> nagrado vseh<br />
nagrad, last<strong>no</strong> (od)rešitev in (od)rešitev<br />
tvojih prijateljev ter lastnine«. To je<br />
natančen opis tistega, kar so pod vrli<strong>no</strong><br />
razumeli in oglaševali veliki sofisti. Vrli<strong>no</strong>,<br />
razumlje<strong>no</strong> v tem smislu, bi lahko upraviče<strong>no</strong><br />
primerjali s tehničnim znanjem,<br />
saj vrlina za »tehnič<strong>no</strong>« znanje pomeni<br />
znanje, nuj<strong>no</strong> za dosego določenih ciljev,<br />
ki so ekstrinzični v od<strong>no</strong>su do same vrline<br />
in ki naj bi prinašali dobiček. Pri medicini<br />
in čevljarstvu je aretê razumljena kot<br />
sredstvo. Seveda sofistični tip vrline ni bil<br />
edini tip, vreden kultiviranja, vendar pa<br />
je bila brez dvoma pomemben in zaželen<br />
tip vrline za vsakogar, ki je živel aktiv<strong>no</strong><br />
jav<strong>no</strong> življenje. Zato je Sokratova moralna<br />
obsodba jemanja plačila za poučevanje<br />
vrline zelo dvomljiva in tudi redukcionistična<br />
ne le zato, ker vse vrline reducira<br />
na tiste, katerih vred<strong>no</strong>st naj bi bila v njih<br />
samih (intrinzična vred<strong>no</strong>st), ampak tudi<br />
zato, ker reducira vse medčloveške od<strong>no</strong>se<br />
na tiste, katerih vred<strong>no</strong>st je philia.<br />
28 Protagora, 360e–361c; Me<strong>no</strong>n, 70c,<br />
100b.<br />
29 Glej Gregory Vlastos, »Socrates’ Disavowal<br />
of K<strong>no</strong>wledge« (1985: 1–31).<br />
nisem bil nikoli nikogar učitelj; če pa kdo želi, bodisi mlad bodisi star, poslušati me v pogovoru<br />
in pri izvrševanju mojega poslanstva, nikoli nikomur ne zapiram prilož<strong>no</strong>sti. Tudi to ni res, da<br />
za konverzacijo zahtevam plačilo, brez plačila da se ne razgovarjam.« 27 Podob<strong>no</strong> nezaupanje<br />
izrazi v Protagori in Me<strong>no</strong>nu. 28 Ali je Sokrat ironičen? Morda. Toda Platon poda relevantne<br />
argumente, s katerimi nas poskuša prepričati, da Sokrat dejansko ni verjel, da bi lahko aretě na<br />
koga prenesel. 29 Prav tako Sokrat ni sprejemal plačila. Zakaj ne? Verjet<strong>no</strong> zato, ker je tako dvo-<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 67
30 Tako Sokrata, čeprav je bil nekakšen<br />
učitelj vsaj dveh največjih pobali<strong>no</strong>v, kar<br />
so jih imele Atene – Kritija in Alkbijada<br />
– niso nikoli obtoževali zaradi njunih<br />
vragolij. V zanimivem odlomku Kse<strong>no</strong>fon<br />
(ki misli, da je Sokrat premalo cenil svoje<br />
sposob<strong>no</strong>sti učitelja) poudari, da bi morala<br />
Kritija in Alkibijad več časa preživeti<br />
s Sokratom.<br />
31 Platon predstavi tudi druge vrste kritike,<br />
kot so produciranje velikih govorov,<br />
nemoralna eristika, znanje bi moralo<br />
biti za vse, ne le za nekatere, prodajanje<br />
znanja kot prostitucija itd.<br />
32 Več o tem si lahko preberete v<br />
člankih Majerhold K.: »Kaj je filozofsko<br />
svetovanje?« (ČKZ, 2006) in Majerhold<br />
K.: »Filozofsko svetovanje – da ali ne?«<br />
(Sodob<strong>no</strong>st, 2004).<br />
33 Pravzaprav ne vidim velike razlike<br />
med prakso filozofskega svetovalca in<br />
visokošolskim poučevanjem filozofije<br />
– v grobem lahko rečemo, da je edina<br />
razlika v plačniku (v praksi je to klient,<br />
v visokošolskem sistemu pa država oz.<br />
davkoplačevalci).<br />
34 Louis Mari<strong>no</strong>ff pravi, da psihologi<br />
delajo z rigidnimi modeli in /.../, če se<br />
problem ne ujema s temi, potem vam ne<br />
morejo pomagati (Mari<strong>no</strong>ff, 1999: 6).<br />
mil o (z)mož<strong>no</strong>sti prenašanja aretě (Apologija, 19–3, 31–18). Ko<br />
je Aristofan opredelil Sokrata kot sofista v Oblakih, je zameglil<br />
prav te razlike. Toda Platon je po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> razjasnil, kar je Aristofan<br />
zamešal, tako o sofistih kot o Sokratu.<br />
Konč<strong>no</strong> pa je vred<strong>no</strong> pripomniti nekaj besed o Sokratovem<br />
originalnem stališču do osebne odgovor<strong>no</strong>sti glede (ne)poučevanja<br />
aretě. Sploš<strong>no</strong> zna<strong>no</strong> je, da se za škodljiva in krivična dejanja<br />
študentov krivijo njihovi učitelji. Sam Sokrat se o tem izreče v<br />
Gorgiju, ko se <strong>no</strong>rčuje iz sofistov, ki se pritožujejo nad vedenjem<br />
njihovih učencev (519c–d). In da naj bi bili za dejanja učencev<br />
dejansko krivi učitelji, Platon pokaže v Evtidemu, ko namiguje,<br />
da so učenci sofistov zaradi njihovega učenja postali sovraž<strong>no</strong><br />
naravnani in zagrenjeni. Toda Sokrat je iz tega izvzet, ker ne trdi,<br />
da lahko naredi ljudi boljše. 30<br />
Kolikor sem do zdaj pokazala, je sofizem ekvivalent za »poučevanje<br />
vrline za denar« in kolikor je Sokratova/Plato<strong>no</strong>va kritika<br />
uperjena prav v to, da sofisti ne vedo, kaj je vrlina, in ne morejo<br />
dokazati njene zmož<strong>no</strong>sti poučevanja (za denar), je to pravzaprav<br />
edina splošna kritika, 31 ki jo ima Platon za sofiste.<br />
2. Kaj je filozofsko svetovanje<br />
in kaj filozofski svetovalec? 32<br />
Dva tisoč petsto let pozneje pa so se nekateri filozofi vsee<strong>no</strong><br />
odločili, da bodo odprli svojo filozofsko prakso. 33 Kljub temu, da<br />
so plačljive dejav<strong>no</strong>sti filozofskega svetovanja precej raz<strong>no</strong>vrstne<br />
in heterogene, pa je »[n]ajbolj izstopajoča značil<strong>no</strong>st, ki je skupna vsem oblikam filozofskega<br />
svetovanja, da se, v nasprotju z veči<strong>no</strong> psihoterapij in drugega svetovanja, seansa osredotoča na<br />
filozofiranje svetovalca s klientom. Ni poanta, da svetovalec zavzame določe<strong>no</strong> filozofsko stališče<br />
do klientovega problema, kakor to na primer počnejo eksistencialni psihoterapevti, ki vnaprej<br />
pristopajo s stališča eksistencialne filozofije. /.../ Poanta je, da je filozofsko svetovanje odprt<br />
filozofski dialog /.../ filozofiranje« (Lahav v Majerhold, 2004: 1476). 34 Schusterjeva ponudi še<br />
e<strong>no</strong> iztočnico: »Filozofski svetovalci in jav<strong>no</strong>st imajo dobre razloge za to, da zavrnejo veči<strong>no</strong><br />
psihoterapevtskih teorij, ki opozarjajo na nevar<strong>no</strong>st samorazkrivanja in intimnega diskurza med<br />
ljudmi brez nadzora strokovnjaka na tem področju, tj. strokovnjaka za duševne bolezni. Večina<br />
teh teorij se na ‘raziskave’ zanaša kot na dokaz, vendar pa so te raziskave pogosto protislovne. Na<br />
primer, vzemimo razpravo, ki obkroža teorijo o transferju. Behavioristi jo tradicional<strong>no</strong> zavračajo<br />
na podlagi njihovih znanstvenih izsledkov, medtem ko v psihodinamičnih terapijah prepričanje<br />
v transfer še ved<strong>no</strong> opravičujejo na podlagi znanstvenih/opaženih dejstev.« (Schuster<br />
v Majerhold, 2004: 1477)<br />
Tisto, kar poskušajo, je, v nasprotju s terapevti, ljudem ponuditi drugačen pogled na njihov<br />
svetovni nazor (niz zavednih in nezavednih, argumentiranih in privzetih prepričanj ter<br />
vred<strong>no</strong>t), ki temelji na dialogu, preizpraševanju, preiskovanju nasprotujočih si vred<strong>no</strong>t, problematičnih<br />
predpostavk, definicij, konfliktnih čustev, dvomljivih prepričanj, neupravičene<br />
68 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
pristranskosti in podob<strong>no</strong>. Izraelski filozofski svetovalec Lahav<br />
namreč »trdi, da je interpretacija svetovnega nazora temeljni<br />
element /.../ filozofskega svetovanja« (Lahav v Majerhold, 2004:<br />
1478). Toda filozofski svetovalec Peter B. Raabe se s tem le del<strong>no</strong><br />
strinja in pravi, da je prej nasprot<strong>no</strong>, da je svetovni nazor posledica<br />
ali končni izdelek filozofskega raziskovanja in koncipiranja<br />
človekovega načina življenja« (Raabe, 2001: 206). In nadaljuje,<br />
če ne moremo pričakovati, da bi lahko dobili vpogled v klientove<br />
probleme, ne da bi pri tem raziskali njegov svetovni nazor, tako<br />
ne moremo pričakovati, da bi klientu pomagali interpretirati<br />
njegov svetovni nazor, ne da bi u<strong>por</strong>abili vsaj nekaj elementov<br />
iz kritičnega in kreativnega mišljenja ter na sploš<strong>no</strong> filozofske-<br />
35 Konceptualna analiza (tj. postavljanje<br />
definicij, vzpostavitev ločnic in opozarjanje<br />
na pomen ter u<strong>por</strong>abo besed);<br />
- kritič<strong>no</strong> mišljenje (tj. preiskovanje<br />
predpostavk, sklepanje o zaključkih in<br />
ugotavljanje nekonsistent<strong>no</strong>sti);<br />
- miselni eksperiment (vsak poskus, ki ga<br />
ni treba izvesti, da bi bil učinkovit).<br />
Razprava o dobrem življenju je tako lahko<br />
metodološko filozofska, če v njej želimo<br />
razlikovati ‘dobro’ življenje od drugih<br />
podobnih konceptov, ki govorijo npr. o<br />
pragmatičnem ali družbe<strong>no</strong> zaželenem<br />
življenju … (Majerhold, 2004: 1478).<br />
ga raziskovanja. »/.../ to postavlja kreativ<strong>no</strong> in kritič<strong>no</strong> mišljenje filozofskega raziskovanja,<br />
v nasprotju z interpretacijo svetovnega nazora, za temelj filozofskega svetovanja« (Raabe v<br />
Majerhold, 2006: 114).<br />
Zanimivo je, da sami filozofski svetovalci v bran filozofskega svetovanja navajajo dva tisoč<br />
let staro Sokratovo izjavo, da »nereflektira<strong>no</strong> življenje ni vred<strong>no</strong> življenja« in njegove dialoge s<br />
sogovorniki, v katerih jih poskuša spodbuditi h kritičnemu razmišljanju o njihovih predpostavkah<br />
(argumentih, prepričanjih, vred<strong>no</strong>tah), jemljejo za temelj<strong>no</strong> metodo svojega dela.<br />
Sicer pa naj bi bilo v zgodovini filozofije znanih še nekaj slavnih primerov filozofskega<br />
svetovanja, na primer pri epikurejcih in stoikih. Pred več kot dva tisoč leti je Epikur opredelil<br />
filozofijo kot »terapijo duše«. Vztrajal je, da so argumenti filozofov prazni, če ne zmanjšujejo<br />
človeškega trpljenja. Podob<strong>no</strong> so se izjasnili tudi stoiki, ki so trdili, da filozofija ni zgolj memoriziranje<br />
abstraktnih teorij ali eksegeza tekstov, ampak umet<strong>no</strong>st učenja živeti dobro (Nussbaum,<br />
1994: 102–140; Hadot, 1995: 259–274). Pa tudi Descartes in Spi<strong>no</strong>za sta videla filozofijo kot<br />
»prakso modrosti«. Celo Nietzsche se je pritoževal nad degeneracijo filozofije v dolgočas<strong>no</strong><br />
akademsko discipli<strong>no</strong> in čakal na »filozofa zdravnika«, ki bi zbral pogum in si upal priznati,<br />
da ves ta čas v filozofiji sploh ni šlo za »resnico«, ampak za nekaj drugega – za moč, zdravje,<br />
prihod<strong>no</strong>st (Raabe, 1999: 1).<br />
Seveda je sklad<strong>no</strong> s predstavljenim jas<strong>no</strong>, da Sokratov primer ni identičen z »modernim«<br />
gibanjem, ki se je začelo nedav<strong>no</strong> tega – natančneje je pred dvaindvajsetimi leti oziroma leta<br />
1982 Gerd Achenbach blizu Kölna odprl prvo filozofsko prakso, temu pa so sledile filozofske<br />
prakse po vsem svetu, Združenih državah Amerike (Louis Mari<strong>no</strong>ff), Kanadi (Peter Raabe, Petra<br />
von Morstein), Nizozemskem (Ad Hoogendijk, Anette Prins-Bakker), Veliki Britaniji (Tim<br />
LeBon, Donald Robertson) in Izraelu (Shlomit C. Schuster, Ran Lahav), če naj naštejemo<br />
nekatere najbolj znane filozofske svetovalce (Majerhold, 2004: 1477).<br />
2.1 Delo in metodologija najbolj znanih filozofskih svetovalcev –<br />
Achenbach, Mari<strong>no</strong>ff, Raabe, Hoogendijk<br />
Kakor reče<strong>no</strong>, se različni filozofski svetovalci v svoji praksi osredotočajo na različne dejav<strong>no</strong>sti,<br />
probleme, dileme, vendar pa se pri svojem delu vsi poslužujejo filozofske metode, ki se na<br />
primer od znanstvene metode razlikuje po tem, da bolj u<strong>por</strong>ablja kritič<strong>no</strong> mišljenje, miselni<br />
eksperiment in konceptual<strong>no</strong> analizo, 35 kot opazovanje, eksperiment in golo izjavljanje.<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 69
Nizozemski filozofski svetovalec Ad Hoogendijk je opredelil<br />
šest filozofskih metod, ki jih u<strong>por</strong>ablja pri svojem delu, in sicer:<br />
konceptualna analiza, reflektiranje temeljnih konceptualnih<br />
mrež, kritič<strong>no</strong> mišljenje, raziskovanje predpostavk, u<strong>por</strong>aba dialoga in utopič<strong>no</strong> mišljenje. Če<br />
so filozofi te metode nekoč u<strong>por</strong>abljali zgolj za analiziranje abstraktnih problemov ali za napade<br />
na nasprotnike, jih filozofski svetovalci danes u<strong>por</strong>abljajo za izostritev konceptov, argumentov,<br />
vred<strong>no</strong>t, ki bodo prinesli razrešitev klientovega/klientkinega problema, konflikta ali dileme.<br />
Drugi filozofski svetovalci, kot sta Gerd Achenbach in Shlomit Schuster, vztrajajo, da je<br />
filozofsko svetovanje proces, ki ne u<strong>por</strong>ablja <strong>no</strong>bene metode (šlo naj bi za »metodo onkraj<br />
metode«), drugi spet, se držijo zgoraj predstavljene tipične triadne metodologije (kritič<strong>no</strong><br />
mišljenje, konceptualna analiza in miselni eksperiment), spet tretji so izumili svoje metode,<br />
med njimi sta Peter Raabe in Louis Mari<strong>no</strong>ff.<br />
Peter Raabe ponuja štiristopenjsko metodo:<br />
1) Prosti tek (je stopnja hermenevtičnega poslušanja, na kateri se mora svetovalec seznaniti s<br />
klientom in njegovimi problemi in nasprot<strong>no</strong>, klient seznaniti s svetovalčevim pristopom<br />
(ker je vsak klient drugačen, se mora na tej stopnji pozanimati, kaj ta hoče od svetovalca, in<br />
nasprot<strong>no</strong>).<br />
2) Takojšnja rešitev problema (je stopnja, ko si svetovalec prizadeva rešiti klientove trenutne<br />
probleme in dileme. Na tej stopnji klient ponavadi jemlje svetovalca kot strokovnjaka ali<br />
avtoriteto, ki u<strong>por</strong>abi svoje filozofsko znanje in sposob<strong>no</strong>st rigoroznega mišljenja).<br />
3) Učenje kot intencional<strong>no</strong> dejanje (Raabe vidi filozofsko svetovanje kot učenje, kar pomeni,<br />
da po tem, ko je svetovalec poiskal rešitev, klienta nauči logike in kritičnega mišljenja, da si<br />
bo lahko v prihod<strong>no</strong>sti sam pomagal). 36<br />
36<br />
Raabe je nedvom<strong>no</strong> edini filozofski<br />
svetovalec, ki zagovarja poučevanje filozofskih<br />
veščin v okviru svoje prakse.<br />
4) In transcendenca (na tej točki se klientu prikaže njegovo življenje kot del večje celote, bodisi<br />
da je to družba, svet ali kozmos. Prav tako klient razvija svojo teorijo o življenju in svetu).<br />
Louis Mari<strong>no</strong>ff pa pri svojem svetovanju sledi petstopenjski metodi za reševanje problemov,<br />
ki jo imenuje (MIR):<br />
1. Identificiraj problem.<br />
2. Preišči prisotna čustva.<br />
3. Analiziraj, oštevilči in oceni mož<strong>no</strong>sti rešitve problema.<br />
4. Preuči celot<strong>no</strong> situacijo oziroma razvij celosten in objektiven pogled na problem ter možne<br />
rešitve. Preuči še filozofske uvide in interpretacije problema oz. problemov ter zavzemi<br />
filozofsko stališče.<br />
5. Ko se odločiš za e<strong>no</strong> mož<strong>no</strong>st, jo u<strong>por</strong>abi in tako dosežeš ekvilibrium ter mir.<br />
Toda ne glede na različne vsebine, na katere se nanašajo filozofski svetovalci (nekateri se<br />
ukvarjajo s partnerskimi od<strong>no</strong>si, drugi s človeškimi viri, tretji s poslovnimi, kariernimi problemi<br />
in na različne pristope (metode in tehnike), pa je vsem pristopom skup<strong>no</strong>, da jemljejo<br />
Sokratovo načelo, da neraziska<strong>no</strong> življenje ni vred<strong>no</strong> življenja, Sokratovo metodo dialoškega<br />
preizpraševanja in dialektič<strong>no</strong> pot k resnici za temelj filozofske prakse. In kakor je rekel oče<br />
modernega filozofskega svetovanja Gerd Achenbach, »vse, kar se samookliče za resnico in kar<br />
zato želi odsloviti vsakrš<strong>no</strong> nadaljnje spraševanje o tej, ne spada v filozofsko prakso, saj je za<br />
filozofijo in filozofsko svetovanje – če se ukvarja z m<strong>no</strong>goplastnimi temami ter ne priznava<br />
enega ali edinega odgovora – prav tako značil<strong>no</strong>, da svoje metode in orodja ne u<strong>por</strong>ablja za<br />
pridobivanje gotovih resnic ali rešitev« (Achenbach, 1995: 68). Kljub temu, da se filozofsko<br />
svetovanje ukvarja z vsako temo, dogmo ali avtoriteto (od najbolj vsakdanjih, kot kaj je uspeh<br />
70 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
in blaginja, problemi v partnerstvu, spoštlji<strong>vos</strong>t otrok do staršev in<br />
podob<strong>no</strong>), pa je zanj še posebej značil<strong>no</strong>, da se ukvarja s problemi<br />
in vprašanji, na katera ni samo enega pravilnega ali pa sploh<br />
ni odgovora (na primer vprašanje smisla življenja, sreče, svobode,<br />
smrti, dobrega, zlega in podob<strong>no</strong>).<br />
3. Zakaj filozofski svetovalci niso sofisti<br />
37 Glej prevod Scruto<strong>no</strong>vega članka Vrnitev<br />
sofistov v pričujoči številki Časopisa<br />
za kritiko zna<strong>no</strong>sti.<br />
38 Zvezo med interesi in filozofsko<br />
dejav<strong>no</strong>stjo na samem začetku filozofije,<br />
npr. pri Platonu, lepo pokaže Lyotard v<br />
slavnem delu Postmoder<strong>no</strong> stanje.<br />
Filozof Scruton v članku Vrnitev sofistov 37 trdi, da so filozofski svetovalci <strong>no</strong>vodobni sofisti zgolj<br />
zato, ker prodajajo svoje znanje klientom na podlagi nekakšnega govoričenja oz. blebetanja in<br />
ker to znanje naj ne bi bilo predstavlje<strong>no</strong> v obliki objektivnih, rigoroznih konceptov (resnice),<br />
ampak naj bi jih izkrivljali sklad<strong>no</strong> s klientovimi pričakovanji. Scruto<strong>no</strong>va primerjava/obtožba<br />
sofistov s filozofskimi svetovalci ne drži. Kajti da bi lahko bili sodobni filozofski svetovalci sofisti,<br />
bi morali (1) dobro poznati nauk sofistov in (2) s poučevanjem njihovega nauka to tudi prodajati.<br />
A je v luči predstavljenega jas<strong>no</strong>, da nima sodob<strong>no</strong> filozofsko svetovanje s sofistiko ničesar<br />
skupnega. Kajti filozofski svetovalci nikakor ne oglašujejo, da bodo ljudi s svojim poučevanjem<br />
izboljšali – pravzaprav sploh ne oglašujejo nikakršnega poučevanja. Poleg tega se ne ukvarjajo<br />
niti z retoriko niti z eristiko (današnjim debatiranjem – izurjene prvake v debatiranju danes<br />
najemajo različni lobiji) in zato tudi ne morejo oglaševati poučevanja te discipline (to počnejo<br />
drugi – izurjeni retoriki in eristiki). Še najmanj pa njihova praksa vključuje stališče o dokončni<br />
ali konvencionalni resnici ali dobrem, ki bi ga želeli prodajati svojim klientom.<br />
Poleg tega filozofski svetovalci v nasprotju s sofisti v svoji praksi ne zagovarjajo nuj<strong>no</strong> tradicionalnih<br />
moralnih pojmov, ki bi jih prodajali klientom za rezrešitev npr. njihovih moralnih in<br />
etičnih dilem – pravzaprav je prej nasprot<strong>no</strong>, pomagajo klientu raziskati njegove predpostavke<br />
in utemelje<strong>no</strong>st predpostavk v zvezi z moralo, ki jo zagovarjajo in ki jim povzroča probleme v<br />
zasebnem ali poklicnem življenju.<br />
Edina povezava sofistov s filozofskimi svetovalci, ki bi jo lahko videli, je tako v prodajanju<br />
znanja. Toda kakor sem že zgoraj pokazala slabost v tem argumentu, moram reči tudi, da zgolj<br />
povezava filozofskih svetovalcev s sofisti na ravni trženja znanja ni na mestu, saj je to isto kot<br />
reči, da sta soboslikarstvo in slikarstvo e<strong>no</strong> in isto zato, ker tako soboslikar kot slikar prodaja svoje<br />
izdelke/storitve na trgu, čeprav sta njegovi tehniki in dejav<strong>no</strong>sti nekaj povsem različnega.<br />
Pa tudi ostra ločnica med praktičnimi, koristoljubnimi sofističnimi ter brezinteresnimi,<br />
meditativnimi in modroslovnimi dejav<strong>no</strong>stmi, ki jo je zarisal Sokrat oz. Scruton, ni na mestu.<br />
Pravzaprav filozofski svetovalci s svojo dejav<strong>no</strong>stjo kar najbolje urav<strong>no</strong>vesijo razmerje med refleksijo<br />
in prakso ter pokažejo, da je (bila) ta delitev pravzaprav umet<strong>no</strong> ustvarjena. Kajti resnici<br />
na ljubo, filozofske resnice niso bile nikoli brezinteresne, objektivne 38 in še manj refleksiv<strong>no</strong><br />
nepraktične (čeprav so filozofi tako zapovedali in se za to, žal neuspeš<strong>no</strong>, trudili). Hadot v knjigi<br />
Utehe filozofije lepo zapiše, da je Epikur videl vlogo filozofa kot terapevta zato, ker si je prizadeval<br />
za spremembo posameznikovega načina videnja in življenja, ki ga osvobodi strahov, ki so<br />
mu v preteklosti preprečevali pol<strong>no</strong> in mir<strong>no</strong> življenje. S tem Hadot pokaže, da se filozofske<br />
razprave že daleč nazaj niso hotele ukvarjati zgolj z abstraktnimi mislimi in mišljenjem, ampak<br />
tudi s konkretnimi izkušnjami, kajti nihče »/.../ ne trpi zaradi abstraktnih problemov, razen če<br />
ti ne skrivajo problemov, s katerimi se spopadamo v konkretnem življenju. O nekem problemu<br />
razmišljamo, ker je za nas tako ali drugače pomemben: zato, ker nas preseneča, ker nas iritira,<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 71
ker smo na tem področju neuspešni, in tako naprej ... Odgovori<br />
na življenjske situacije so smiselni le z<strong>no</strong>traj konkretne izkušnje.<br />
Izkušnja je tista, ki določi meje filozofskega razumevanja, onkraj<br />
katere postane filozofija čista spekulacija.« (Boele, 1995: 44) 39<br />
39<br />
Velja namreč, da četudi lahko formuliramo<br />
osebni problem na abstrakten<br />
način, je to ved<strong>no</strong> abstrakcija konkretne<br />
situacije. Tisto, kar nas motivira, da<br />
razmišljamo na primer o podcenje<strong>no</strong>sti<br />
žensk v javnem in zasebnem življenju na<br />
abstrakten način, odseva naše osebne<br />
okoliščine. V vsakdanjem življenju smo Temu pa pritrjujejo tudi naj<strong>no</strong>vejša kognitivna odkritja:<br />
del teh okoliščin – izkušamo njihovo kri- kognitivna filozofa Lakoff in Johnson v knjigi Philosophy in<br />
vič<strong>no</strong>st, poniževanje in boleči<strong>no</strong> ob tem<br />
the Flesh trdita, da odkritja kognitivne zna<strong>no</strong>sti govorijo, da je<br />
–, vendar ne vemo natanč<strong>no</strong>, kaj naj si<br />
mislimo o njih ali kako naj jih odpravimo. človeški razum neločljivo povezan z našimi telesi in poseb<strong>no</strong>st-<br />
To izkušnjo lahko analiziramo skupaj s mi naših možga<strong>no</strong>v, ki so jih oblikovale evolucija in izkušnje.<br />
svetovalcem in si jo razjasnimo. Analiza »Evolucija nas je opremila s prilagojenimi telesi in možgani,<br />
razjasni naše stališče do problema in nas ki nam dajejo občutek resnič<strong>no</strong>sti in omogočajo prilagajanje<br />
osvobodi občutka zmede in nesmisel<strong>no</strong>-<br />
na naša okolja ali celo njihovo preobrazbo prek zaznavanja,<br />
sti, ki je izraz pomanjkanja razumevanja.<br />
gibanja, kategoriziranja, konceptualiziranja in manipuliranja.«<br />
(Lakoff in Johnson, 1999: 95) S svojimi raziskavami potrjujeta<br />
nedelji<strong>vos</strong>t kategorij, konceptov in človeških izkušenj in pravita, da morajo vsi živeči sistemi<br />
kategorizirati, da bi preživeli. Pri tem pa ni pomemb<strong>no</strong> le, da naša telesa in naši možgani določajo,<br />
da bomo kategorizirali, ampak prav tako določajo, kakšne vrste kategorij in konceptov<br />
bomo imeli in kakš<strong>no</strong> strukturo bodo te imele. In tisto, kar dela koncepte koncepte, je njihova<br />
zmož<strong>no</strong>st medsebojnega povezovanja na načine, ki omogočajo sklepanje. »Utelešeni koncept<br />
je nevronska struktura, ki je dejansko del senzomotoričnega sistema našega telesa ali pa ga<br />
u<strong>por</strong>ablja. Večina naših konceptualnih sklepov je tako senzomotoričnih sklepov /.../« (Lakoff<br />
in Johnson: 1999: 19–20).<br />
Skratka, glede na predstavitev dejav<strong>no</strong>sti in metode dela sofistov ter filozofskih svetovalcev je<br />
jas<strong>no</strong>, da filozofski svetovalci, čeprav nekoliko premikajo fokus filozofskega »delovanja«, kakor<br />
ga je začrtal Sokrat (čista spekulacija, univerzalne, abstraktne Ideje, neplačlji<strong>vos</strong>t uslug) njihovega<br />
delovanja vsee<strong>no</strong> ne moremo enačiti s sofisti. Še več, vsak izmed njih bi takš<strong>no</strong> analogijo<br />
imel za žaljivko in temelj<strong>no</strong> nepoznavanje bistva dejav<strong>no</strong>sti sofizma in filozofije.<br />
Literatura<br />
ACHENBACH, G. (1995): Philosophy and Psychotherapy. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on<br />
Philosophical Counseling. University Press of America.<br />
AJSHIL (1982): Uklenjeni Prometej. Ljubljana, Kondor.<br />
ARISTOFAN (2006): Oblačice. Maribor, Litera.<br />
ARISTOTEL (1994): Nikomahova etika. Ljubljana, SM.<br />
ARISTOTELES (1997): Posterior analytics/Topica. London, Cambridge (Mass.), Harvard University Press.<br />
BOELE, D. (1995): The Training of a Philosophical Counselor.: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on<br />
Philosophical Counseling. University Press of America.<br />
DIELS, H., WALTHER KRANZ, W. (1951–52): Die Fragmente der Vorsokratiker. Berlin, vol. 3, šesta izdaja,<br />
Weidmann.<br />
GROTE, G. (2001): A History of Greece: from the time of Solon to 403 B. C. London, New York, Routledge.<br />
GUTHRIE, W. K. C. (1971): The Sophists. Cambridge, Cambridge University Press.<br />
HADOT, P. (1999): Utehe v filozofiji. Ljubljana, Vale Novak.<br />
HAVELOCK, E. (1957): The Liberal Temper in Greek Politics. New Haven, Yale University Press.<br />
72 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
HAVELOCK, E. (1963): Preface to Plato. Cambridge, Harvard University Press.<br />
HERODOT (2006): Zgodbe. Ljubljana, SM.<br />
HEZIOD (1974): Dela in dnevi. Ljubljana, MK.<br />
HOMER (1997): Iliada. Ljubljana, MK.<br />
HOOGENDIJK, A. (1995): The Philosopher in Business World as a Vision Developer. V: LAHAV, R., TILLMANS,<br />
M. (ur.): Essays on Philosophical Counseling. University Press of America.<br />
HTTP://geocities.com/athens/forum/5914/press/epc.html<br />
ISOCRATES (1991): (Antidosis, Letters … ). Cambridge, London, Harvard University Press.<br />
ISOCRATES: Antidosis. (Izbrani odlomki) http://home.uchicago.edu/~ahkissel/rhetoric/isocrates.html<br />
JEBB, R. C.: The Attic Orators from Antiphon to Isaeos. ://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%<br />
3Atext%3A1999.04.0077%3Ahead%3D%23266<br />
KENT SPRAGUE, R. (ur.) (1972): The Older Sophists. Columbia, University of South Carolina Press.<br />
KERFERD, G. B. (1981): The Sophistic Movement. Cambridge, Cambridge University Press.<br />
LAERTIUS, D.: The Lives and Opi<strong>no</strong>ns of Eminent Philosophers. http://fxylib.znufe.edu.cn/wgfljd/<br />
B9C5B5E4D0DEB4C7D1A7/pw/dioegenes/dlprotagoras.htm<br />
LAHAV, R. (1995): A Conceptual Framework for Philosophical Counselling. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.):<br />
Essays on Philosophical Counseling. University Press of America.<br />
LAHAV, R. (2003): Philosophical Counseling as a Quest for Wisdom. V: Practical Philosophy (The Journal of the<br />
Society for Philosophy in Practice, Vol 4) http://www.members.aol.com/PracticalPhilo/Volume4Articles/<br />
Lahav.htm<br />
LAKOFF, G. in JOHNSON, M. (1999): Philospohy in the Flesh: The Embodied Mind and Its Challenge to<br />
Western Thought. New York, Basic Books.<br />
MAJERHOLD, K. (2004): Filozofsko svetovanje – da ali ne?, letnik 68, št. 12.<br />
MAJERHOLD, K. (2006): Kaj je filozofsko svetovanje? Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, letnik 33, št. 222.<br />
MARINOFF, L. (2002): Platon a ne Prozak! Primena drevne mudrosti u rešavanju svakodnevnih problema.<br />
Beograd, ПЛАТΩ.<br />
NUSSBAUM, M. C. (1994): Therapy of Desire. Jersey, Princeton University Press.<br />
PINDAR (1952): Ode i fragmenti. Zagreb, Matica Hrvatska.<br />
PLATO: Hippias Major. http://www.ellopos.net/elpe<strong>no</strong>r/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-hippias-major.asp<br />
PLATO: Hippias Mi<strong>no</strong>r. http://www.ellopos.net/elpe<strong>no</strong>r/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-hippiasmi<strong>no</strong>r.asp<br />
PLATO: Sophist.<br />
http://www.ellopos.net/elpe<strong>no</strong>r/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-sophist.asp<br />
PLATON: Me<strong>no</strong>.<br />
http://www.ellopos.net/elpe<strong>no</strong>r/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-me<strong>no</strong>.asp<br />
PLATON (1968): Protagora, Gorgija. Beograd, Kultura.<br />
PLATON (1995): Država. Ljubljana, DZS<br />
PLATON (2002): Izbrani dialogi in odlomki. Ljubljana, MK.<br />
POPPER, K. R. (1966): The Open Society and its Enemies. Princeton, vol. 1, The Spell of Plato, Princeton<br />
University Press.<br />
PRINS-BAKKER, A. (1995): Marriage Counseling. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on Philosophical<br />
Counseling. University Press of America.<br />
RAABE, P. B. (2001): Philosophical Counselling: Theory and Practice. West<strong>por</strong>t CT.<br />
REEVE, C. D. C. (2002): The trials of Socrates: six classic texts: An Essay on Plato’s Apology of Socrates.<br />
Indianapolis, Hackett.<br />
SCHUSTER, S. C. (1998): Everybody’s Philosophical Counseling.<br />
Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 73
SCHUSTER, S.C. (1996): What Do I Mean When I Say ‘Philosophical Counseling’. http://www.geocities.com/<br />
centersophon/press/meaning.html<br />
SCRUTON, R. (11. 8. 1997): The Return of the Sophist. V: The Times, London.<br />
SOVRE, A. (PREV.) (1988): Predsokratiki. Ljubljana, SM.<br />
STRAUSS, L. (1989): Natural Right and History. Chicago, University of Chicago Press.<br />
VLASTOS, G. (1985): Socrates’ Disavowal of K<strong>no</strong>wledge. Philosophical Quarterly.<br />
VOEGELIN , E. (1952): The New Science of Politics. Chicago. University of Chicago Press.<br />
XENOPHON ATHENIENSIS : Memorabilia<br />
http://www.classicreader.com/read.php/bookid.1792/sec./<br />
74 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
Rebeka Vidrih<br />
Retorič<strong>no</strong>st,<br />
politič<strong>no</strong>st<br />
umet<strong>no</strong>sti<br />
Vznik umet<strong>no</strong>sti, izoblikovanje pojma in na njem temelječe institucije umet<strong>no</strong>sti, je vz<strong>por</strong>eden<br />
renesančnemu prehajanju iz mestne republike v absolutistič<strong>no</strong> monarhijo. Umet<strong>no</strong>st kot krovni<br />
pojem za zbir izdelkov, ki so opredeljeni za umetniške, in za način njihovega ustvarjanja in<br />
uživanja v njih je v tem času in prostoru <strong>por</strong>ojena z besedo. Porojena je v določenem jeziku in<br />
na določen način, v humanistični latinščini (ki v italijanski renesančni družbi zaseda specifič<strong>no</strong><br />
mesto), vznikne iz potrebe po besedi (po razpravljanju).<br />
I.<br />
Renesančni humanisti, zaposleni kot tajniki, zgodovinarji, učitelji italijanskih mestnih držav in dvorov,<br />
ljudje, ki so brali in pisali o literaturi, zgodovini in etiki v klasični latinščini (in včasih v grščini),<br />
so svojo pozor<strong>no</strong>st namenjali tudi opazovanju, opisovanju in slavljenju umetniških del (in umetnikov).<br />
Njihova neoklasična latinščina, neoklasična ne le v slovnici, temveč v svojem celotnem<br />
slogu in značaju (ne le v gramatiki, temveč tudi v retoriki), je domačo italijanšči<strong>no</strong> le dopolnjevala.<br />
Latinščina in italijanščina sta soobstajali precej neproblematič<strong>no</strong>, ker sta premogli vsaka svoje<br />
ozemlje. Jezik polj in delavnic je ostajala italijanščina in tudi najbolj navdušenemu humanistu niti<br />
na misel ni prišlo, da bi si izposodil denar ali svojemu kuharju dal navodila v latinskem le<strong>por</strong>eku.<br />
Humanisti so se latinščine posluževali v relativ<strong>no</strong> igrivih kontekstih, oddaljenih od nuj<strong>no</strong>sti vsakdanjega<br />
življenja. Bila je elitni, prestižni jezik, namenjen višjim, intelektualnim zadevam.<br />
Humanisti so se latinščine naučili na formalen in tehničen način, niso je vpili že z materinim<br />
mlekom (kakor italijanšči<strong>no</strong>), temveč so se v njej izurili z zavestnim na<strong>por</strong>om, z učenjem<br />
in apliciranjem (gramatičnih in retoričnih) pravil. Prilož<strong>no</strong>sti za razkazovanje svojih tako<br />
pridobljenih spret<strong>no</strong>sti pa so imeli bolj malo: poz<strong>no</strong>srednjeveške in zgodnjerenesančne italijanske<br />
republike niso premogle institucionaliziranih prizorišč za retorič<strong>no</strong> nastopanje (kakor so<br />
antična grška in rimska mesta imela sodišča in skupščine).<br />
Rebeka Vidrih | Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti 75
1 O renesančnih humanistih, njihovem<br />
od<strong>no</strong>su do latinščine in vzpostavljanju<br />
jezika za govorjenje o umet<strong>no</strong>sti glej:<br />
Baxandall, M. Giotto and the Orators.<br />
Humanist observers of painting in Italy<br />
and the discovery of pictorial composition,<br />
1350–1450. Clarendon Press,<br />
Oxford, 1971.<br />
2 Alberti je bil humanist, član nekoč pomembne<br />
florentinske bankirske družine,<br />
sicer tajnik papeške kurije in tudi sam<br />
slikar in arhitekt.<br />
3 Precej površen prevod v italijanšči<strong>no</strong><br />
(Della pittura) je sicer sledil že naslednje<br />
leto, vendar je latinski rokopis v<br />
15. stoletju ostal veliko bolj razširjen od<br />
italijanskega, ob koncu 15. stoletja so<br />
nanj že povsem pozabili in v 16. stoletju<br />
so latinski izvirnik na <strong>no</strong>vo prevedli.<br />
Baxandall, M. Giotto and the Orators.<br />
Humanist observers of painting in Italy<br />
and the discovery of pictorial composition,<br />
1350–1450. Clarendon Press,<br />
Oxford, 1971: 50, 122, 126.<br />
Ker je klasični retorični sistem predvsem orodje sodnega<br />
in političnega argumentiranja in ni namenjen splošnemu razpravljanju<br />
o življenju in književ<strong>no</strong>sti, kar so humanisti ponavadi<br />
počeli, ga niso prevzemali na celosten ali dosleden način.<br />
Prevzeli niso toliko metode argumentiranja (metode deduktivnih<br />
dokazov, entimemov), kolikor metodo primerjanja (metodo<br />
induktivnih dokazov, zgledov). Renesančna retorika je predvsem<br />
sistematični študij verbalne stilistike. Humanisti, ki so kakš<strong>no</strong><br />
rekli tudi o umetniških delih in umetnikih, so kategorije za to<br />
svoje početje prevzeli iz retorike: latinščina jim je s svojim precej<br />
izpopolnjenim literar<strong>no</strong>kritičnim besednjakom omogočila<br />
opaziti stvari, ki jih sicer na podobah ne bi opazili. 1<br />
II.<br />
V tako rekoč istem trenutku, ko je Firencam zavladal Cosimo<br />
de’ Medici (1434), prevladal nad drugimi gospodarsko in politič<strong>no</strong><br />
vodilnimi florentinskimi družinami (čeprav ni hotel, da bi<br />
ta prevlada bila preveč očitna), je Leon Battista Alberti postavil<br />
svojo teorijo umet<strong>no</strong>sti slikarstva. 2 Spis De pictura (1435),<br />
napisan v latinščini, se vpisuje v občo humanistič<strong>no</strong> razpravo o<br />
stvareh umet<strong>no</strong>sti, je pa resnejše, obsežnejše in dalj<strong>no</strong>sežnejše delo, pisa<strong>no</strong> s stališča osebnega<br />
stika s slikarstvom in pristnega zanimanja zanj. 3 Poprejšnje humanistične prilož<strong>no</strong>stne slavilne<br />
opazke je povzel in uzakonil s teorijo ustvarjanja in uživanja v slikah, ki jo je postavil dosled<strong>no</strong><br />
po vzoru teorije govorništva.<br />
Slikarjeva naloga (pictoris officium) je, pravi Alberti, da na katerikoli površini – tabli ali<br />
steni – neko telo nariše s črto in pobarva z barvo tako, da se bo z določene razdalje in z določene<br />
pozicije glede na središče podobe naslika<strong>no</strong> zdelo relief<strong>no</strong> in podob<strong>no</strong> danemu telesu.<br />
Slikarstvo je torej sestavlje<strong>no</strong> iz treh delov, »vzetih iz narave«: najprej namreč vidimo, da neka<br />
stvar zavzema neki prostor in slikar ta prostor oriše; nato vidimo, da različne ploskve telesa spadajo<br />
skupaj, in slikar jih nariše na svojih mestih; nazadnje jasneje razločimo različne barve in<br />
slikar jih ustrez<strong>no</strong> prikaže.<br />
Kakor so tri govornikove naloge inventio (v kateri gre za iskanje primerne s<strong>no</strong>vi, odločitev<br />
glede tega, kaj povedati o zadevi), dispositio (v kateri gre za raz<strong>por</strong>editev poiskane s<strong>no</strong>vi po<br />
načelu delov govora) in elocutio (v kateri gre za iskanje primernih besed, za ubeseditev govora,<br />
odločitev glede tega, kako s<strong>no</strong>v povedati, v kakšnem slogu), tako so tri slikarjeve naloge circumscriptio<br />
(pravilo za označevanje robov površin), compositio (pravilo, po katerem se deli na sliki<br />
skladajo) in luminum receptio (pravilo, s katerim se ustvari reliefni učinek naslikanega telesa<br />
in podob<strong>no</strong>st danemu telesu).<br />
Sliko, ki nastane kot rezultat te dejav<strong>no</strong>sti, Alberti opredeli kot prerez vizualne piramide<br />
(picturam diximus esse intercisionem pyramidis). Ključni, osrednji pojem njegove teorije pa<br />
ni perspektiva (perspektivična konstrukcija kot temelj pravilnega posnemanja, ki jo Alberti tudi<br />
posebej in natanč<strong>no</strong> opiše), temveč kompozicija (compositio). Albertiju ne gre za posnemanje<br />
kar tako (samo po sebi, česarkoli že), temveč za upodabljanje teles, ki tvorijo zgodbo, za upri-<br />
76 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
zoritev zgodbe. Perspektiva služi zgodbi: pravil<strong>no</strong> upodobljena in<br />
po prostoru pravil<strong>no</strong> raz<strong>por</strong>ejena telesa pripomorejo k temu, da se<br />
zgodba zdi prepričljiva, kot da se dogaja v dejanskem, resničnem<br />
življenju. 4<br />
Alberti Giottovo sliko obravnava enako kot Cicero<strong>no</strong>vo in<br />
Brunijevo periodo in s tem zatrjuje, da premore slika enako trd<strong>no</strong><br />
strukturo kot perioda. Kakor je perioda sestavljena iz stavkov,<br />
stavki iz fraz in fraze iz besed, je tudi naslikani prizor, ki pripoveduje<br />
zgodbo (historia), sestavljen iz teles (cor<strong>por</strong>a), telesa iz<br />
udov (membra) in udje iz površin oziroma ploskev (superficies).<br />
Sestavljanje ali skladanje je tista dejav<strong>no</strong>st, ki poskrbi, da so v<br />
velikosti, vrsti in funkciji deli (udje in telesa) skladni med seboj<br />
in v od<strong>no</strong>su do celote (udje v od<strong>no</strong>su do telesa, telesa v od<strong>no</strong>su<br />
do zgodbe).<br />
V tej kompoziciji teles, v tem sestavljanju zgodbe, sta slikarjeva<br />
genial<strong>no</strong>st in hvalevred<strong>no</strong>st. Historia je tisto slikarjevo<br />
delo, s katerim lahko doseže največjo slavo. Medtem ko je cilj<br />
slikarjevega slikanja po Albertiju pridobiti si slavo (finis pictoris<br />
laudem, gratiam et benivolentiam vel magis quam divitiam ex<br />
opere adipisci), je cilj govornikovega govorjenja po Ciceronu<br />
prepričati, privesti do neke odločitve (finis persuadere dictione).<br />
Naloga govornika je razpravljati o tistih stvareh, ki so jih zakoni<br />
in navade namenili za državljansko rabo, ter pri tem doseči,<br />
kolikor je mogoče, strinjanje svojih poslušalcev. Retorika je torej<br />
del zna<strong>no</strong>sti politike (eam civilis scientiae partem esse dicamus).<br />
Govornik mora dokazati resnič<strong>no</strong>st svojih stališč, poučiti (docere,<br />
probare), ob tem mora poslušalce zabavati in pridobiti na svojo<br />
stran (delectare, conciliare) ter premakniti njihova čustva v žele<strong>no</strong><br />
smer (movere, permovere). To troj<strong>no</strong> retorič<strong>no</strong> nalogo je na<br />
področje slikarstva prenesla že zahodna srednjeveška Cerkev (ki<br />
bi sicer morala ubogati drugo božjo zapoved: »Ne delaj si rezane<br />
podobe!«) in z njo utemeljila korist<strong>no</strong>st svetih podob: podobe naj<br />
služijo poučevanju preprostega ljudstva (docere), utrjevanju spomina<br />
na čudež božjega utelešenja in zgledna življenja svetnikov<br />
(memoria; tu na mesto antičnega razveseljevanja stopi opominjanje)<br />
ter zbujanju in spodbujanju pobožnih čustev (movere).<br />
4 Alberti je nekoliko pozneje postavil<br />
tudi teorijo arhitekture (De re aedificatoria,<br />
ok. 1450), zanjo pa se je zgledoval<br />
predvsem pri Vitruvijevem traktatu.<br />
Graditeljska dejav<strong>no</strong>st, pravi, je sestavljena<br />
iz šestih delov (regio, area, partitio,<br />
paries, tectum, apertio), najpomembnejši<br />
pa je partitio, arhitekturna vz<strong>por</strong>ednica<br />
slikarskega compositio, katerega naloga<br />
je razdelitev celotne stavbe v dele ter<br />
združitev teh delov v e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>, dobro<br />
sestavlje<strong>no</strong> telo. V tem spisu se Alberti<br />
ne ukvarja s konstruiranjem prostora,<br />
temveč z videzom objektov, s problemom<br />
lepote in krašenja stavb. Kakor se<br />
v obravnavah njegove teorije slikarstva<br />
rado pozablja na nje<strong>no</strong> retorič<strong>no</strong><br />
dimenzijo in se poudarja predvsem opis<br />
perspektivičnega konstruiranja slike (kot<br />
temelj renesančnega slikarskega naturalizma),<br />
tako se v obravnavah njegove<br />
teorije arhitekture navad<strong>no</strong> spregleda<br />
njena politična dimenzija – ustavlja se pri<br />
vprašanju pro<strong>por</strong>cev in opisu klasičnih<br />
stebrnih redov (kot temelju renesančnega<br />
obujanja antike). Alberti svojo teorijo<br />
(ratio) namenja dobremu državljanu,<br />
ki gradi zato, da bi sebi in svoji družini,<br />
pa tudi svojim naslednikom in svojemu<br />
mestu, pridobil slavo in čast. Poudarja,<br />
da je treba graditi sklad<strong>no</strong> z lastnim<br />
družbenim položajem in z njim povezanimi<br />
potrebami. Različne stavbne tipe<br />
(stavbe bodisi za družbo v celoti bodisi<br />
za vodilne državljane bodisi za navadne<br />
ljudi) je treba ustrez<strong>no</strong> okrasiti (najbolj<br />
okrašene morajo biti sakralne stavbe,<br />
nekoliko manj javna profana poslopja, še<br />
manj zasebna domovanja), za najodličnejši<br />
okrasni element pa razglasi (dorski,<br />
jonski, korintski, italski) steber.<br />
Alberti pa pravi le, da mora historia – ki mora biti tako prijet<strong>no</strong> privlačna, da bo ujela pogled<br />
tako izobraženega kot neizobraženega gledalca (oculos docti et indocti spectatoris detineat) –<br />
ugajati gledalčevim očem in ganiti njegovo dušo (oculos et animos spectantium tenebit atque<br />
movebit). Pri Albertiju umanjka docere, tako izobraževanje ljudstva kot politič<strong>no</strong> argumentiranje.<br />
Ključna funkcija antičnega govora in srednjeveške podobe zagotovo tudi iz njegovih misli<br />
ne kar izgine, očit<strong>no</strong> pa se mu ne zdi dovolj pomembna, da bi jo posebej omenjal. Historia<br />
gledalca razveseljuje z m<strong>no</strong>ženjem (copiae) in raz<strong>no</strong>vrst<strong>no</strong>stjo teles in barv, njegovo dušo pa<br />
gane s tem, da vsaka naslikana oseba jas<strong>no</strong> prikazuje gibanja svoje duše (svoja čustva) prek svojih<br />
telesnih gibanj (svojih obraznih izrazov in gest).<br />
Rebeka Vidrih | Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti 77
Alberti sicer ni ekspliciral, za katero vrsto zgodb gre, zato pa<br />
je bil dobrih dvesto let pozneje s svojo hierarhijo žanrov zelo<br />
jasen André Félibien. 5<br />
Vsi umetniki, pravi, se ukvarjajo s posnemanjem naravnih oblik<br />
(la representation d’un corps), vendar je to samo po sebi zgolj<br />
mehanič<strong>no</strong> delo (un travail méchanique), razlike med umetniki<br />
določa šele vsebina njihovih del (differens sujets). Težavnejši in<br />
plemenitejši ko je predmet, ki so si ga izbrali za upodobitev, imenitnejše<br />
je njihovo delo. Najniže tako stojita tihožitje in krajina (upodobitve<br />
mrtve in rastlinske narave), sledijo jima upodobitve živih<br />
živali, ker pa je človek najpopolnejši izdelek boga na zemlji, je tisti<br />
slikar, ki upodablja ljudi, izvrstnejši od vseh drugih. Toda tudi zgolj<br />
<strong>por</strong>tretist še ne dosega tiste visoke popol<strong>no</strong>sti umet<strong>no</strong>sti, temveč je<br />
treba narediti korak naprej – od upodabljanja posameznih figur<br />
je treba napredovati k upodabljanju več figur skupaj, treba se je<br />
ukvarjati z zgodbo (il faut traiter l’histoire et la fable). Treba je<br />
upodabljati velika človeška dejanja, kot to počnejo zgodovinarji, ali<br />
prijetne teme, kot to počnejo pesniki, predvsem pa je treba ustvarjati<br />
alegorične kompozicije, za katerimi se skrivajo kreposti velikih<br />
mož in najbolj vzvišeni misteriji. To, čemur pravimo un Tableau,<br />
l’Histoire ali la Fable, je posnetek nekega pomembnega dejanja, ki<br />
se je zgodilo ali pa bi se lahko zgodilo med več osebami, prikazati<br />
pa ga je treba jas<strong>no</strong>, e<strong>no</strong>t<strong>no</strong> in razumljivo. Figure se morajo zdeti<br />
vse v gibanju, bodisi z dejanji telesa bodisi z gibanji duše, ker to<br />
gane tiste, ki gledajo sliko, in jih pripravi do tega, da vstopajo v ista<br />
občutja, kot jih doživljajo upodobljene osebe (les font entrer dans<br />
les měmes sentiments de joye ou d’admiration que souffrent les<br />
personnes qui sont representées).<br />
Slikarjeva naloga je torej uprizarjanje veličastnih zgodb, vzetih<br />
iz Biblije ali klasične mitologije ali zgodovine, upodabljanje vélikih<br />
dejanj vélikih ljudi, zgodb z vzvišenim moralnim in političnim<br />
s<strong>por</strong>očilom. Slikarjeva naloga je upodabljanje politike: dogajanja<br />
med več osebami, skupnega delovanja, nekega dejanja, ki pomeni<br />
nekaj več od zgolj samega sebe, ki je pomenljivo in pomemb<strong>no</strong> za<br />
celot<strong>no</strong> skup<strong>no</strong>st, ki sodeluje pri njenem vzpostavljanju. 6<br />
Medtem ko je Alberti pokazal, kako je zgodbo treba izdelati,<br />
je Giorgio Vasari pokazal še, kako je izdela<strong>no</strong> zgodbo treba brati.<br />
7 5<br />
Félibien je bil eden izmed teoretikov<br />
slovite francoske Kraljeve akademije<br />
slikarstva in kiparstva, ki so jo leta 1648<br />
s kraljevim odlokom usta<strong>no</strong>vili dvorni<br />
slikarji, ki so hoteli dokazati, da so nekaj<br />
več kot zgolj navadni cehovski, obrtniški<br />
mojstri. Po letu 1663 (pod Ludvikom XIV.<br />
in Colbertom) je akademska struktura<br />
postala še poseb<strong>no</strong> jas<strong>no</strong> in togo hierarhična.<br />
Že leta 1655 vpeljana mesečna<br />
predavanja (conférences), namenjena<br />
tako akademskim slikarjem kot amateurs,<br />
ljubiteljem umet<strong>no</strong>sti, ki so se rav<strong>no</strong> s<br />
pomočjo teh predavanj iz zgolj radovednežev<br />
prelevili v poznavalce (connaisseurs),<br />
so imela za nalogo analiziranje<br />
posameznih slik iz kraljeve zbirke z<br />
name<strong>no</strong>m ugotoviti in uveljaviti préceptes<br />
positifs, s katerimi bi si umetniki pomagali<br />
pri ustvarjanju, ljubitelji umet<strong>no</strong>sti pa<br />
pri cenjenju njihovih stvaritev. Amateur<br />
ho<strong>no</strong>raire Félibien je dobil nalogo, da<br />
ta predavanja zapiše (Conférences de<br />
l‘ Académie Royale de Peinture et de<br />
Sculpture, 1668).<br />
6<br />
Politična jav<strong>no</strong>st (pólis) je v nasprotju z<br />
zasebnim oikos tisto področje, ki je skup<strong>no</strong><br />
vsem svobodnim državlja<strong>no</strong>m. Politika<br />
je skupna vladavina enakih (enakost<br />
torej pomeni obenem vladati in biti vladan),<br />
ki se vzpostavlja tako, da državljani<br />
občujejo med sabo kot enaki z enakimi,<br />
vzpostavlja se z njihovim pogovarjanjem<br />
(léksis) in skupnim delovanjem (prâksis)<br />
v skrbi za skup<strong>no</strong> blaginjo (eudaimonía).<br />
Glej: Aristotele. Politica. RCS Libri. Mila<strong>no</strong>,<br />
2002; Arendt, H. Vita Activa, Krtina.<br />
Ljubljana, 1996: 25–40; Habermas, J.<br />
Strukturne spremembe jav<strong>no</strong>sti, ŠKUC in<br />
FF. Ljubljana, 1989: 15–16.<br />
7<br />
Vasari je bil slikar in arhitekt ter sousta<strong>no</strong>vitelj<br />
leta 1563 usta<strong>no</strong>vljene florentinske<br />
akademije.<br />
V svoji zgodovini renesančne umet<strong>no</strong>sti (Le vite de’ più eccellenti pittori, scultori, et architettori,<br />
1550, druga izdaja 1568), sestavljene iz življenjepisov umetnikov, je njihova dela opisal<br />
po načelu retoričnega ékphrasis ali descriptio, živahnega opisa kraja, osebe, slike, kipa, stavbe,<br />
ki služi temu, da opisa<strong>no</strong> prinese pred gledalčeve oči. Ne gre za podrob<strong>no</strong> dejstve<strong>no</strong> opisovanje,<br />
temveč za prizadevanje posredovati splošni (vizualni) vtis opisane stvari ter čustveni odziv, ki<br />
ga zbuja ta vtis. Vasari o umetninah, ki jih je bil videl, pripoveduje bralcu, ki jih je morda tudi<br />
že videl, najverjetneje pa ne, in jih najbrž tudi nikoli ne bo (v knjigi pa niso reproducirane). S<br />
svojimi opisi pokaže, da je slike treba gledati ne kot formalne kompozicije, temveč kot naslikane<br />
78 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
zgodbe: pokaže, da jih je treba dojemati kot živa, resnična dogajanja,<br />
ki se odvijajo pred našimi očmi in v katera se moramo<br />
vživeti prek duševnih stanj njihovih protagonistov (vživimo se v<br />
duševna stanja upodobljenih oseb in s tem sodelujemo v zgodbi,<br />
ki jo tvorijo). Pokaže, da je pri slikah treba presojati njihovo (ne<br />
le fizič<strong>no</strong>, temveč tudi psihološko) prepričlji<strong>vos</strong>t.<br />
III.<br />
Po antični retorični teoriji je govor sestavljen iz treh elementov: iz<br />
tistega, ki govori; iz tistega, o čemer se govori; in iz tistega, komur<br />
se govori. Glede na namen (télos, finis), ki ga ima govor doseči, in<br />
glede na občinstvo, ki ga nagovarja, obstajajo tri govorniške zvrsti<br />
(kolikor je vrst tistih, ki govor poslušajo).<br />
8 Na teh dveh vrstah govora temelji<br />
Cicero<strong>no</strong>va definicija govornika sploh:<br />
govornik je tisti, ki je zmožen govoriti na<br />
sodišču ali v skupščini tako, da dokaže,<br />
ugaja in prepriča. Cicerone. L’Oratore.<br />
Mondadori, Mila<strong>no</strong>. 1998: 48.<br />
9 Ker je hvalni govor prilož<strong>no</strong>st za razkazovanje<br />
govornikove izurje<strong>no</strong>sti, se na tej<br />
točki odpre mesto za uveljavitev slikarja,<br />
kiparja, arhitekta (ki so dotlej veljali za<br />
precej običajne obrtnike) kot umetnika.<br />
Ker je umet<strong>no</strong>st hvalni govor, se lahko<br />
razvije tudi kult umetnika.<br />
10 Aristotele. Retorica. Mondadori,<br />
Mila<strong>no</strong>, 1996: 17.<br />
Poslušalec je bodisi zgolj poslušalec, zgolj gledalec (theorós, auscultator), bodisi nekdo, ki<br />
odloča, razsoja (disceptator). Pri govoru gre torej bodisi za zgolj razveseljevanje občinstva (epidiktika)<br />
bodisi za dokazovanje, utemeljevanje nekega primera, razpravljanje o določeni zadevi<br />
(apodiktika). Svetovalni govor, ki se obrača na državljana (člana skupščine, senatorja), in sodni<br />
govor, ki se obrača na sodnika, morata prepričati: utrditi to, kar je dvomljivo, dokazati nekaj,<br />
privesti do neke odločitve. Svetovalni govor (genus deliberativum) pri<strong>por</strong>oča ali odsvetuje neko<br />
dejanje (kot korist<strong>no</strong> ali škodljivo), ki ga je izvršiti v prihod<strong>no</strong>sti, sodni govor (genus iudicale) pa<br />
obtožuje ali zagovarja neko v preteklosti že storje<strong>no</strong> dejanje (kot krivič<strong>no</strong> ali pravič<strong>no</strong>). 8<br />
Nasprot<strong>no</strong> hvalni govor (genus demonstrativum) hvali ali graja to, kar je (v sedanjosti), stvari,<br />
kakor so (lepe ali grde). Hvalni govor je bolj kot prepričevanju, utrjevanju dvomljivega, namenjen<br />
zbujanju čustev, povečevanju gotovega (amplificatio). Hvalni govor ne razpravlja, ne vzpostavlja<br />
dejstev, temveč opisuje da<strong>no</strong>: že vzpostavljena dejstva poudarja in okrašuje (exornatio).<br />
Hvalni govor ne prikazuje (argumentov), temveč razkazuje: tako opisa<strong>no</strong> stvar kot govorniško<br />
spret<strong>no</strong>st tistega, ki opisuje, govornikovo moč. Ne vodi k odločitvi, temveč se zadržuje pri ugajanju<br />
občinstvu, zabavanju ljudstva (hvalni govor je spektakelski govor).<br />
Alberti eksplicira politič<strong>no</strong> vlogo umet<strong>no</strong>sti (s tem ko jo opredeli z retoriko, s tem ko teorijo<br />
slikarstva postavi po vzoru teorije govorništva), jo opredeli kot hvalni govor (s tem ko izmed njenih<br />
nalog izpusti docere, ji naloži le ugajanje in ganje<strong>no</strong>st). 9 Obenem slike in stavbe postavi kot<br />
nekaj, kar je mogoče in treba motriti in presojati, umet<strong>no</strong>st uveljavi kot predmet razpravljanja.<br />
Umet<strong>no</strong>st je kot hvalni govor označevanje točk oblasti. Umet<strong>no</strong>st enako kot hvalni govor<br />
velja slavljenju krajev in oseb: mest oblasti (arhitekturni objekti, ki so še poseb<strong>no</strong> poudarjeni,<br />
poseb<strong>no</strong> okrašeni glede na preostalo mest<strong>no</strong> tkivo) in <strong>no</strong>silcev oblasti (slikarski in kiparski<br />
<strong>por</strong>treti vladarjev in drugih odličnikov ter upodobitve zgodb, s katerimi se ti legitimirajo).<br />
Arhitektura in slikarstvo sta vizualni hvalni govor, govor brez besed: pri utrjevanju tega, kar je<br />
(tega, kar je gotovo), so besede odveč (razpravljamo, pravi Aristotel, namreč le o tistih stvareh,<br />
ki so lahko drugačne, kakor so). 10<br />
Vendar je bil spomin na slavne čase republikanstva premočan, da bi ga bilo mogoče preprosto<br />
izbrisati. Razpravljanje o slikah, kipih, stavbah je bilo tistim, ki so bili iz političnega<br />
odločanja izločeni, ki pa se vendarle nahajajo v vladarjevi bližini, ponuje<strong>no</strong> kot nekakšna soudeleže<strong>no</strong>st<br />
pri oblasti.<br />
Rebeka Vidrih | Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti 79
V renesansi so bili taki pomenki o umet<strong>no</strong>sti še precej neformalna<br />
zadeva, ena izmed stvari, ki jih počnejo dvorjani, da jim<br />
čas hitreje in prijetneje mine (kakor to opisuje Castiglione), 11<br />
tudi florentinska akademija je bila s svojim pokroviteljem,<br />
toskanskim vojvodo Cosimom I. de’ Medici še bolj ohlap<strong>no</strong><br />
povezana. S francoskim absolutizmom se akademija institucionalizira<br />
kot kraljevo podjetje za izdelovanje umetniških del, ki<br />
slavijo kralja; v tem kraljevem prostoru pa so institucionalizirani<br />
tudi pomenki o teh delih (pozneje se to pomenkovanje preseli v<br />
nič manj institucionalizirane plemiške pariške salons). 12<br />
11<br />
Glej: Castiglione, B. Il libro del<br />
cortegia <strong>no</strong>. Mursia. Mila<strong>no</strong>, 1984.<br />
12<br />
Jav<strong>no</strong>st (le public) so v Franciji 17. stoletja<br />
lecteurs, spectateurs, auditeurs kot<br />
naslovniki, <strong>por</strong>abniki, kritiki umet<strong>no</strong>sti in<br />
literature (sestavljena je iz dvora, delov<br />
mestnega plemstva in ozke vrhnje plasti<br />
meščanstva). Šele na tej podlagi, v tem<br />
okviru umet<strong>no</strong>stne jav<strong>no</strong>sti se je nato<br />
vzpostavila spet tudi politična jav<strong>no</strong>st<br />
(rezoniranje, ki se je vnemalo ob umetniških<br />
in književnih delih, se je razširilo še<br />
na gospodarske in politične zadeve), ki<br />
je nato s francosko revolucijo privedla do<br />
moderne demokratične države. Haber- V vladarjevi senci, v senci vladarjevega blišča se razpravlja<br />
mas, J. Strukturne spremembe jav<strong>no</strong>sti. o vladarjevem blišču (o njegovi javni reprezentaciji gospostva).<br />
ŠKUC in FF. Ljubljana, 1989: 42–46.<br />
Razpravlja se o hvalnem govoru na način svetovalnega govora.<br />
Razpravljajo enaki med sabo o skupnih zadevah. Toda ne razpravljajo<br />
(odločajo) o finančnih sredstvih, vojni in miru, obrambi<br />
dežele, uvozu in izvozu, zako<strong>no</strong>daji (o vsem tem, kar zadeva sploš<strong>no</strong> blaginjo in kar je po<br />
Aristotelu predmet svetovalnega govora), temveč razpravljajo o reprezentativnih znamenjih<br />
tistega, ki o teh zadevah odloča v imenu (namesto) vseh. Razpravljanje o umet<strong>no</strong>sti, o tem, kako<br />
nam umet<strong>no</strong>st ugaja in kako nas gane, ponuja nadomestek za tisto republikansko skup<strong>no</strong>st, ki<br />
ne obstaja več. Umet<strong>no</strong>st je bila izdelana kot substitut za politiko.<br />
Literatura<br />
ALBERTI, L. B. (1972): On Painting and On Sculpture: the Latin texts of De pictura and De statua. GRAYSON,<br />
C. (ur.), New York, Phaidon.<br />
ALBERTI, L. B. (1966): L’architettura [De re aedificatoria]. ORLANDI, G. (ur.), Mila<strong>no</strong>, Il Polifilio.<br />
ALPERS, S. (1960): Ekphrasis and Aesthetic Attitude in Vasari’s Lives. V: Journal of the Warburg and Courtauld<br />
Institutes 23, 190–215.<br />
ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Krtina.<br />
ARISTOTELE (1996): Retorica. Mila<strong>no</strong>, Mondadori.<br />
ARISTOTELE (2002): Politica. Mila<strong>no</strong>, RCS Libri.<br />
BARTHES, R. (1990): Retorika Starih. Elementi semiologije. Ljubljana, ŠKUC in FF.<br />
BAXANDALL, M. (1971): Giotto and the Orators. Humanist observers of painting in Italy, and the discovery of<br />
pictorial composition 1350–1450. Oxford, Clarendon Press.<br />
BAXANDALL, M. (1996): Slikarstvo in izkušnja v Italiji XV. stoletja: začetnica iz socialne zgodovine slikovnega<br />
stila. Ljubljana, Studia humanitatis.<br />
CASTIGLIONE, B. (1984): Il libro del cortegia<strong>no</strong>. Mila<strong>no</strong>, Mursia.<br />
[CICERO] (1999): Rhetorica ad Herennium. London – Cambridge, Mass., William Heinemann – Harvard<br />
University Press.<br />
CICERO (2000): De inventione. De optimo genere oratorum. Topica. London – Cambridge, Mass., William<br />
Heinemann – Harvard University Press.<br />
CICERO (1968): De partitione oratoria. V: De oratore (book III). De fato. Paradoxa Stoicorum. De partitione<br />
oratoria. London – Cambridge, Mass., William Heinemann – Harvard University Press.<br />
CICERON, M. T. (2002): O govorniku. Trije pogovori o govorniku, posvečeni bratu Kvintu. Ljubljana, Družina.<br />
80 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
CICERONE. (1998): L’Oratore. Mila<strong>no</strong>, Mondadori.<br />
CASSIN, B. (1995): L’effet sophistique. Pariz, Gallimard.<br />
FÉLIBIEN, A. (1996): Conférences de l’Académie Royale de Peinture et de Sculpture (1668). V: GAETHGENS,<br />
TH. W. in FLECKNER, U. (ur.): Historienmalerei. Berlin, Reimer, 156–158.<br />
GOLDSTEIN, C. (1996): Teaching Art: Academies and Schools from Vasari to Albers. Cambridge, Cambridge<br />
University Press.<br />
HABERMAS, J. (1989): Strukturne spremembe jav<strong>no</strong>sti. Ljubljana, ŠKUC in FF.<br />
QUINTILIANO. (1997): La formazione dell’oratore. Mila<strong>no</strong>, RCS Libri.<br />
VASARI, G. (2001): Le vite dei più eccellenti pittori, scultori e architetti. Rim, Newton Compton.<br />
Rebeka Vidrih | Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti 81
I. Uvod<br />
Igor Bijuklič<br />
»Sta<strong>no</strong>vati<br />
v medijih«<br />
Vdor medijske logike<br />
v vsakdanjo percepcijo<br />
tistega, čemur smo rekli »svet«<br />
Mimo vseh institucionalnih in mainstreamovskih na<strong>por</strong>ov, da bi iz odprave meja med javnim<br />
in zasebnim kovali takšne ali drugačne dobičke ali morda zgolj poveličevali in razglašali last<strong>no</strong><br />
iznajdlji<strong>vos</strong>t (<strong>no</strong>ve kreativne potenciale in svojevrst<strong>no</strong> moč), je s strani eksperimentalne margine<br />
prišlo do povsem zanimivih preizkušanj, ki so odpravo meje vzeli radikal<strong>no</strong> dobesed<strong>no</strong> – na<br />
ravni bivanjske eksistence.<br />
Skupina nizozemskih skvotarjev je hotela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izkustve<strong>no</strong><br />
preveriti, ali je v medijih mogoče živeti. »Zakaj ne bi mogli zapuščenih <strong>no</strong>silcev imaginarnega<br />
začarati v dnev<strong>no</strong> sobo?« (Bilwet, 1999: 108) Sklad<strong>no</strong> s Stirnerjevo maksimo »podarjene<br />
pravice in svoboda so piškave« so samoiniciativ<strong>no</strong> rešili last<strong>no</strong> sta<strong>no</strong>vanjsko problematiko in<br />
si za <strong>no</strong>vo domovanje vzeli zapušče<strong>no</strong> zgradbo nekdanjega kina Victoria na amsterdamski<br />
Sloterkade. »Velikanska dvorana je skvoterje tako navdušila, da se jih je deset odločilo, da bodo<br />
prve mesece bivakirali na praznem odru, kjer so še delovali zvočniki. Ker filmska dvorana pač<br />
nima oken, se je biološki ritem sta<strong>no</strong>valcev popol<strong>no</strong>ma zmedel … Nastopil je nenavadni fe<strong>no</strong>men,<br />
da vsak iskalec sta<strong>no</strong>vanja, ki je v Victorii obvisel dlje kot tri tedne, ni bil več sposoben<br />
navezati stikov z dobromislečimi občani zunaj. Bojevniki iz Victorie so izgubili celo stik z osrednjo<br />
monado skvotarske skupine soseske. Nekaj let so se ved<strong>no</strong> z<strong>no</strong>va izseljevale in naseljevale<br />
<strong>no</strong>ve skupinice, ki so neizogib<strong>no</strong> ubrale ved<strong>no</strong> isto pot: »od mož<strong>no</strong>sti za pogovor do silovitega<br />
mirovanja« (ibid., 109).<br />
Izkušnja je pokazala, da je bivanje v kinu pripeljalo do usodne inercije in izgube »stika«<br />
z zunanjim okoljem. Skvoterji so spoznali, da niso zgolj odsluženi tanki in prazni rezervoarji<br />
neprimerni za bivanje, tudi v »prostranem« medijskem prostoru ni mogoče dlje živeti. Kdor se<br />
bo dolgotraj<strong>no</strong> naselil v njih, kmalu ne bo več vedel, kaj se dogaja »zunaj«. Izkušnja omenjene<br />
skupine nam daje slutiti, da se pred podob<strong>no</strong> zagato nahajajo številni zvesti teledržavljani (vse<br />
bolj telepotrošniki) sveta, ki z nenehnim priklopom na medije blažijo last<strong>no</strong> para<strong>no</strong>jo, da jim<br />
bo ušlo kaj od tega, kar se dogaja na »zemlji« in kar ta ponuja, vendar presenetljivo zamujajo,<br />
82 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
če ne kar izgubljajo rav<strong>no</strong> tisto, kar naj bi tako zvesto spremljali.<br />
V inerciji svojih zasebnih votlin smo danes lahko vsi teleprisotni. 1<br />
Na ulici pa ni več ničesar razen ceste, kjer v čedalje hitrejšem<br />
obtoku kroži mobilizirana in motorizirana populacija.<br />
II. Medijska narava<br />
Naraščajoča vseprisot<strong>no</strong>st medijske teh<strong>no</strong>logije in zato, ker že<br />
montirani mediji težijo k totalni prezenci, postane smisel<strong>no</strong><br />
vprašanje: »Ali še obstaja zunajmedijsko?«. Vprašanje, ki nadgrajuje<br />
že prisot<strong>no</strong> okoljevarstve<strong>no</strong> zavest, odpira prostor <strong>no</strong>vemu<br />
gibanju – medijski ekologiji. Čeprav mediji fizič<strong>no</strong> niso povsod,<br />
je njihov na<strong>por</strong> usmerjen v ustvarjanje iluzije totalnega dosega in<br />
obsega. Skupina Bilwet s pojmom »totalni mediji« opiše namen<br />
po<strong>no</strong>vnega ustvarjanja zunanjega sveta, ki nam ga postrežejo<br />
mediji sklad<strong>no</strong> z nuj<strong>no</strong> korekcijo podob in informacij. Končna<br />
izpolnitev »totalnega medija« pa je odprava informacije same,<br />
ki jo že nadomešča »emancipatorna« interaktiv<strong>no</strong>st realne izkušnje.<br />
V tem smislu lahko potegnemo vz<strong>por</strong>ednico, ki t. i. »totalne<br />
medije« postavlja skupaj s simulakrom tretjega reda, kjer se je<br />
reprezentacija stvar<strong>no</strong>sti že otresla svojega referenta in zavladala<br />
nad njim. Zmaga »totalnega medija« je v tem, da preoblikuje<br />
zavest do te mere, da za spoznanje ne potrebuje več »izhoda«<br />
(izklopa) in izkušnje v živo.<br />
Medij, ki je v svoji temeljni konstelaciji razumljen kot vmesnik,<br />
torej nekakšna selektivna prepustna pregrada, se samopozicionira<br />
že kot stvar sama. Nimamo opravka z valovi, frekvenco ali<br />
TV-studiom, kjer bi se nekaj prenašalo. Smo bliže nečemu, kar bi<br />
lahko poime<strong>no</strong>vali izdelava (produkcija!) resnice ali stvar<strong>no</strong>sti, ki<br />
se praviloma odvija in se postavlja kot tisto »pravo« ved<strong>no</strong> na račun<br />
prve (stvar<strong>no</strong>sti), ki bi jo Hannah Arendt postavila kot »svet, skupen<br />
vsem«. Medij se bolj ali manj odkrito poistoveti z znanstve<strong>no</strong><br />
metodo objektiv<strong>no</strong>sti, vendar nima opravka z »objektivnim« ali<br />
distančnim prenašanjem oz. zrcaljenjem česarkoli, kot trdijo njegovi<br />
agenti, temveč gre za nekaj, kar je bliže procesu ustvarjanja<br />
in proizvajanja. 2 Na točki »tematskega parka« se pod geslom »mi<br />
smo tu, da vam ponudimo stvar<strong>no</strong>st zanimivejšo in po nižji ceni,<br />
kot je sicer«, vzpostavlja stanje divje inercije in konča potreba po<br />
nadležni telesni konfrontaciji z nepredvidljivim svetom. Tematski<br />
park gotovo ni geto, temveč prej kontrapunkt obdajajočemu okolju<br />
1 Ne gre le za iluzijo, da obstaja nekaj takega<br />
kot teleprisot<strong>no</strong>st pri »dogodkih« ali<br />
»dogajanju«, torej medijsko producirana<br />
iluzija vrste »kot da bi bili tam«. V končni<br />
posledici gre za fiksacijo o prisot<strong>no</strong>sti<br />
v medijskem dogodku samem. Definitiv<strong>no</strong><br />
gre za več ravni. Od preprostega<br />
navdušenja nad tem, da se gledamo<br />
po TV, potem ko smo bili posneti nekje<br />
zunaj, do dejstva, da se danes stvari<br />
odvijajo zato, da bi pristale na sliki. Za<br />
nas najbolj pereč fe<strong>no</strong>men je iz tega izhajajoča<br />
estetizacija politike. Slike ne zgolj<br />
dokumentirajo ali spremljajo nekaj, to je<br />
njihova pretekla funkcija, slika je danes<br />
nemesto (imaginarni cilj), v katerega vsi<br />
drvijo. Dogodki se dogajajo zato, da bi<br />
pristali na sliki. Če drži, da je real<strong>no</strong>st<br />
danes povzeta v sliki, je postalo povsem<br />
brezpredmet<strong>no</strong> vprašanje, kaj se dogaja<br />
ali nahaja za njo. Kdor je za sliko ali zunaj<br />
medija, ga preprosto ni in tudi vprašanja,<br />
ki bi se ukvarjalo s tistim za sliko, ni.<br />
2 Ultimativni proizvod ni <strong>no</strong>vica, temveč<br />
svet kot tak. Vzemimo samo tematski<br />
park Disneygalaxy ali kateregakoli drugega,<br />
kjer neskončne površine, ki obljubljajo<br />
real<strong>no</strong> izkušnjo »zadeve«, poskušajo<br />
ustvariti prepričanje, da je dejansko<br />
potovanje in raziskovanje posameznih<br />
držav ZDA postalo nepotreben strošek<br />
ter tveganje, saj so vse države »<strong>no</strong>vega«<br />
sveta predstavljene v programu njihovega<br />
tematskega parka.<br />
3 Ob Niagarskih slapovih se je bojda že<br />
udomačila šala o »panameriškem« turistu,<br />
ki se je kalil v tematskih parkih po vsej<br />
Ameriki, ki ob pogledu na velikanske količine<br />
padajoče vode sprašuje vodnika, kdaj<br />
imajo navado izklopiti slapove. Seveda ga<br />
zanima, koliko so razsipni pri uprizarjanju<br />
tega spektakularnega pojava narave.<br />
4 Kot vse kaže, je današnji čas korak dlje<br />
od marxovskega pojma odtujitve, ki ga je<br />
u<strong>por</strong>abila H. Arendt. Po odtujitvi, ko nam<br />
svet postane nekaj tujega, je destrukcija<br />
nekaj, kar se lahko odvije tako rekoč<br />
samodej<strong>no</strong> in neboleče.<br />
neparka, ki z metodo izkustva lastnega hiperrealnega okolja uči, da zunaj še biva predstopnja<br />
resnične civilizacije in drugorazredna, klasična resnič<strong>no</strong>st. 3 Ena bistvenih problematizacij moderne<br />
teh<strong>no</strong>logije, ki jih je opravila Hannah Arendt, poudarja teh<strong>no</strong>logijo kot medij, ki je človeka<br />
odtujil 4 od lastnega sveta. McLuha<strong>no</strong>vo provokativ<strong>no</strong> geslo iz zgodnjih šestdesetih »Medium is<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 83
the message« na sicer determinističen način želi opozoriti rav<strong>no</strong><br />
na mutacije in <strong>no</strong>va merila, ki jih vsak <strong>no</strong>v medij, ki napreduje po<br />
teh<strong>no</strong>loški plati in predstavlja <strong>no</strong>v »podaljšek« naših zmož<strong>no</strong>sti in<br />
nas samih, vnaša v človeške zadeve. McLuhan nas želi postaviti<br />
pred dejstvo, da <strong>no</strong>ben medij, tak ali drugačen, ni in ne more biti<br />
nevtralen, saj ne gre le za to, da neprizadeto »prenaša« vsebine,<br />
temveč je njegov »karakter« (izraz je McLuha<strong>no</strong>v) tisti, ki »izoblikuje<br />
in nadzoruje merila ter oblike človeških združenj in dejanj«.<br />
(McLuhan, 2002: 9) Ne glede na način u<strong>por</strong>abe strojev, ki bi<br />
definiral le-te kot dobre ali slabe, koristne ali ne, so ti radikal<strong>no</strong><br />
spremenili človeška razmerja. Po internetu ne bo nič več tako, kot<br />
je bi lo … Hitrost »instant« pre<strong>no</strong>sa je po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> premagala prostor.<br />
Po iznajdbi in nadaljnjem izpopolnjevanju tematskega parka recimo lahko usod<strong>no</strong> izgine hrepenenje<br />
po turistični izkušnji, tako značilni za 20. stoletje …<br />
Če preres<strong>no</strong> vzamemo medije zgolj skozi optiko, ki jim pripisuje funkcijo informacijskega<br />
ali komunikacijskega sistema, ki ima opravka s pre<strong>no</strong>som s<strong>por</strong>očil in morebit<strong>no</strong> povrat<strong>no</strong> zanko,<br />
to pomeni, da jim priznamo le del njihovih name<strong>no</strong>v in učinkov. Če se na tej točki opremo<br />
na McLuhana, je pri obravnavi medijev bistve<strong>no</strong>, da jih razumemo kot spremenje<strong>no</strong> naravo<br />
(okolje), na pa kot most ali posrednik med človekom in naravo. »Brez znanja o tem, kako mediji<br />
delujejo kot okolja, je nemogoče vsakrš<strong>no</strong> razumevanje družbenih in kulturnih sprememb.«<br />
(McLuhan v Bilwet, 1999: 56) Medije bomo poskušali misliti kot ustvarjalce <strong>no</strong>vega okolja<br />
(environment), torej iz nekakšne obratne ekološke (okoljevarstvene) perspektive, 5 5<br />
K procesu uničevanja človekovega<br />
sveta z industrijskim onesnaževanjem<br />
in destrukcijo narave moramo prišteti<br />
vsaj še en vidik, in sicer hiperprodukcijo<br />
virtualnega, medijskega sveta (okolja),<br />
ki real<strong>no</strong>st in s<strong>no</strong>vni svet postavi v drugi<br />
plan in ga zavrže kot zgolj videz.<br />
6<br />
Grška in latinska beseda za hiš<strong>no</strong> <strong>no</strong>tranjost,<br />
megaron in atrium, imata stranski<br />
pomen teme in črnine (Mommsen v<br />
Arendt, 1996: 73). Lahko sklepamo, da<br />
je oikos predstavljal prostor, kamor luč<br />
jav<strong>no</strong>sti ni smela in ni imela interesa<br />
posijati.<br />
kjer nimamo<br />
več opravka z destrukcijo narave, temveč z rav<strong>no</strong> tako pogub<strong>no</strong> hiperprodukcijo druge (medijske)<br />
narave. Približ<strong>no</strong> tako, kot si je vprašanje postavil McLuhan, bo tudi nas zanimalo, kako<br />
mediji učinkujejo na človeka prek spreminjanja njegovega okolja, in ne kako človek kreira<br />
medijsko okolje ter producira njegove vsebine.<br />
III. Zasebni raj in električ<strong>no</strong> očiščenje<br />
Sklad<strong>no</strong> z naslovom namenjamo glav<strong>no</strong> pozor<strong>no</strong>st osrednjemu oprijemališču, okolju, ki je<br />
točka izvora in primarnega izoblikovanja človeka kot družbenega ali političnega bitja, in sicer<br />
njegovemu domu, bivališču. V polis, od koder poznamo razlikovanje med javnim in zasebnim,<br />
so v slednjem potekale predvsem človeške dejav<strong>no</strong>sti, ki so bile neizogib<strong>no</strong> povezane z nujnim,<br />
kot recimo zahteve življenjskih potreb in funkcij. Rojevanje, hranjenje, iztrebljanje, ljubezen,<br />
razm<strong>no</strong>ževanje, gospodarjenje so nujne življenjske funkcije in opravila in ker so le nujni pogoj<br />
za pol<strong>no</strong> udejstvovanje državljana, preprosto niso zaslužile pozor<strong>no</strong>sti jav<strong>no</strong>sti, ki se obenem<br />
tudi ni vmešavala vanje, 6 saj je bil javni prostor osvobojen nuj<strong>no</strong>sti in rezerviran za skupne<br />
zadeve.<br />
Ne da bi se podrobneje spuščali v et<strong>no</strong>logijo doma, lahko rečemo, da v današnjem času dom<br />
ni le točka izvora in kraj, kjer se obnavljajo življenje in njegove funkcije. Od sredine prejšnjega<br />
stoletja, s povoj<strong>no</strong> glorifikacijo zasebnega kot varnega in udobnega, se je uveljavilo prepričanje,<br />
da je dom točka, kjer se človek lahko v miru samouresniči z<strong>no</strong>traj štirih sten. Čedalje težavnejše<br />
prakticiranje družinskih idealov je dopolnilo odkritje, da je lastna hiša lahko ogledalo jaza.<br />
Neskonč<strong>no</strong> preurejanje, spremljanje trendov in dizaj<strong>no</strong>v je dom določilo za oseb<strong>no</strong> terapijo in<br />
84 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
kreativni umetniški projekt. Moj dom, to sem jaz! Ta fascinacija<br />
z lastnim bivališčem je pripeljala do dejstva, da smo meje lastnih<br />
štirih sten prostovolj<strong>no</strong> določili za točko obstanka – izkustveni<br />
zid, mesto, ki ga struktur<strong>no</strong> naj ne bi več zapustili. Zato ni nič<br />
nenavadnega, da se ergo<strong>no</strong>mija doma, se pravi udobje, osebne<br />
preference, domač<strong>no</strong>st prostora, nadzor nad okoljem itd., v<br />
zadnjih petdesetih letih pospeše<strong>no</strong> seli in reproducira v vseh<br />
človekovih aktiv<strong>no</strong>stih, ki so povezane z gibanjem, premikanjem,<br />
kot so to avtomobili, potovanja, delo. »Biti povsod kot doma« je<br />
<strong>no</strong>v povojni trend, ki poskuša vnesti domač<strong>no</strong>st tudi v nepredvidljivo<br />
zunanje okolje.<br />
Biti v zasebnem, torej domačem okolju, med »domačimi«,<br />
7 Od komuniciranja med seboj so mediji<br />
ustvarili m<strong>no</strong>žič<strong>no</strong> situacijo informiranja,<br />
ki pa tistega, ki veči<strong>no</strong>ma prejema<br />
informacije, postavlja v podrejen položaj.<br />
Nemi poslušalec in gledalec je emblematični<br />
lik sodobnega podložnika. Dolar<br />
(2004) v svojem prispevku Panakustikon,<br />
ki obdeluje fe<strong>no</strong>men glasu kot samodejnega<br />
priveska oblasti, pomenljivo doda<br />
naslednje: »Poslušalec je že podložnik;<br />
brž ko je začel poslušati, je začel v<br />
minimalni obliki tudi ubogati, poslušanje<br />
pasivizira in pomeni tako rekoč pokoršči<strong>no</strong><br />
v miniaturi.«<br />
imeti udobje, var<strong>no</strong>st in posebej zaseb<strong>no</strong>st (skritost pred jav<strong>no</strong>stjo), je za vsakega človeka pogoj,<br />
da je umeščen kjerkoli drugje v svetu. Vendar je vztrajati v zasebnem (privo – prikrajšan) pomenilo<br />
o(b)stati v stanju nekakšne prikrajša<strong>no</strong>sti. Za Han<strong>no</strong> Arendt (1996) je dolgotraj<strong>no</strong> bivanje v<br />
zasebnem situacija, ko postane človek oropan bistvenih človeških last<strong>no</strong>sti. Oropan je namreč<br />
dejanskosti – s tem ko ni več viden in slišan, se zdi, da za druge sploh ne obstaja več. Človek je<br />
v odsot<strong>no</strong>sti drugih oropan predmetnega od<strong>no</strong>sa do drugih, ki lahko nastane samo na vsem skupnem<br />
prostoru, ki ločuje in obenem vzpostavlja skup<strong>no</strong> vez s skupnim posedovanjem nekega<br />
sveta stvari. Fe<strong>no</strong>men zapušče<strong>no</strong>sti, odsot<strong>no</strong>sti človeških od<strong>no</strong>sov, je za H. Arendt (1996) eden<br />
od simptomov m<strong>no</strong>žične družbe: »Razlog za takš<strong>no</strong> skraj<strong>no</strong>st je, da m<strong>no</strong>žična družba ni uničila<br />
samo javnega prostora, temveč tudi zaseb<strong>no</strong> področje, da torej ljudi ne oropa le njihovega<br />
mesta v svetu, temveč jim odvzame tudi var<strong>no</strong>st njihovih lastnih štirih sten, med katerimi so se<br />
nekoč počutili rav<strong>no</strong> skriti pred svetom.« (Arendt, 1996: 61)<br />
Dom kot bivališče gotovo ni več prostor, v katerega »ne posije svetloba«, temveč je ena<br />
glavnih referenčnih točk medijske infrastrukture. V tej mreži tvori konč<strong>no</strong> postajo, kamor se<br />
steka neskončni tok informacij, in obenem orientacijsko entiteto, po kateri se ravnata dizajn in<br />
produkcija medijskih vsebin. Flusser (2000) kot odločil<strong>no</strong> dominanto izpostavlja rav<strong>no</strong> trenutek<br />
produkcije medijskih vsebin, ki ga ne moremo več enačiti s procesom objavljanja, ki je še potreboval<br />
recimo nekakšen (javni) dogodek, ki naj bi ga posredoval (jav<strong>no</strong>sti) naprej. Ko govorimo<br />
o produkciji, je treba strogo upoštevati mesto, kjer se ta odvija. Prostori studijskih dvoran so<br />
prostori omejenega dostopa, kjer poteka delo (snemanje, montaža, postprodukcija) in kjer je<br />
vstop seveda omejen, saj bi lahko motil delovni proces, in navsezadnje tudi nesmiseln, saj tam<br />
ni dogodka. Produkcija medijskih vsebin se odvija v lastniški zaseb<strong>no</strong>sti proizvodnega procesa<br />
in od tam gre narav<strong>no</strong>st v drug zasebni prostor. Javna sfera je samodej<strong>no</strong> izginila in postala<br />
odvečna takoj, ko sta postala tako oddajnik kot prejemnik zasebna.<br />
Od zmož<strong>no</strong>sti biti viden in slišan v javnem prostoru se je stanje informirajočega »državljana«<br />
pasiviziralo na neskonč<strong>no</strong> zmož<strong>no</strong>st videti in slišati 7 v zasebnem prostoru. Iluzija,<br />
da bo od potence jav<strong>no</strong>sti z njenim vstopom v zaseb<strong>no</strong> še kaj ostalo, se je izkazala za docela<br />
zmot<strong>no</strong>. TV-zaboj, ki naj bi »povezoval« sprejemnika z javnim prostorom, ga tako rekoč<br />
»politiziral«, je pod to pretvezo proizvedel total<strong>no</strong> izolacijo. Elektronska osamlje<strong>no</strong>st se je<br />
udomačila s pomočjo zavesti, da obstajajo še številni drugi sotrpini, ki jim je »zaboj« postal<br />
edina povezava s svetom. Ko gledaš TV, nisi nikoli zares sam, skupaj s teboj si programe<br />
deli virtualna m<strong>no</strong>žica, s katero imaš o skupnih programih ob srečanju na stopnišču ved<strong>no</strong><br />
mož<strong>no</strong>st kakš<strong>no</strong> reči.<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 85
Lynn Spigel (2001) je potegnila zanimivo povezavo med<br />
vzpo<strong>no</strong>m ameriških suburbanih predmestij v petdesetih letih<br />
prejšnjega stoletja in uvajanjem televizije v sploš<strong>no</strong> rabo. Sama<br />
poskuša dokazati, da sta bila ta dva procesa, ki sta pomenila najmanj<br />
zasuk bivanjske dinamike (lahko jih štejemo kot najizrazitejše<br />
simptome <strong>no</strong>ve družbe<strong>no</strong>sti, pa tudi družab<strong>no</strong>sti in <strong>no</strong>ve<br />
vrste druženja), komplementarna na več ravneh. Nove suburbane<br />
tvorbe se formirajo stran od kaosa in prenatrpa<strong>no</strong>sti mestnih<br />
središč, pravzaprav gre za kreiranje radikal<strong>no</strong> čistega in v red<br />
spravljenega okolja, ki je bilo že načeloma načrtova<strong>no</strong> izključ<strong>no</strong><br />
za klasične družine, veči<strong>no</strong>ma anglosaksonskega rodu in protestantskega<br />
izročila. V jedru načrtovanj predmestnih aglomeracij<br />
je bil ta antiseptični model, ki naj bi ustvarjal izčišče<strong>no</strong> <strong>no</strong>vo okolje, kjer se ne bi mogla ustvariti<br />
za urbana središča značilna predmetna in človeška »umaza<strong>no</strong>st«. Široke homogene populacije<br />
se umikajo tako rekoč iz jav<strong>no</strong>sti in javnih prostorov mest8 v zasebni raj njihovih domov. V teh<br />
suburbanih rezervatih družbene sprejemlji<strong>vos</strong>ti diskurzivni prostor, kjer naj bi družina ali njeni<br />
posamezniki vzpostavljali od<strong>no</strong>se z drugimi člani, ni bil več javni prostor, temveč t. i. soseska,<br />
vase usmerjena e<strong>no</strong>ta (community), ki je na vseh ravneh skrbela za reprodukcijo in ohranitev<br />
klasične nuklearne družine in njenih vred<strong>no</strong>t.<br />
Eden prvih eksperimentatorjev televizijskih programov, Thomas Hutchinson, je leta 1946<br />
objavil knjigo, s katero je hotel širšemu občinstvu prvič predstaviti televizijski aparat kot izum, ki<br />
bo začetek <strong>no</strong>vega časa. Z naslovom »Here is Television, Your Window on the World« je lansiral<br />
začetek iluzije, da lahko kupimo <strong>no</strong>vo ok<strong>no</strong>, ki bo definitiv<strong>no</strong> končalo omeje<strong>no</strong> vid<strong>no</strong> polje, ki<br />
ga ponuja luknja v lastnem zidu, in ponudilo absoluten razgled ali potovanje brez premikanja.<br />
Od pristanišča, ki je v predmedijski zgodovini opravljalo vlogo okna v svet in omogočalo premagovanje<br />
na tisoče kilometrov in pustolovšči<strong>no</strong>, je <strong>no</strong>vo ok<strong>no</strong>, kateremu je inherentna inercija in<br />
pasiv<strong>no</strong>st, stvar totalne revolucije, ki postavi na glavo fizikal<strong>no</strong> dejstvo gibanja. Nove suburbane<br />
soseske so bile struktur<strong>no</strong> najustreznejše za <strong>no</strong>vo ok<strong>no</strong>, katerega obljube so bile mikavne; ponuditi<br />
»svet«, 9 8<br />
Mesto je le kraj, ki je v nasprotju s podeželjem<br />
vozlišče miselnih tokov in idej.<br />
»Mesto je milje zgodovine, ker obenem<br />
zgošča družbe<strong>no</strong> moč, ki omogoča zgodovinske<br />
podvige, in zavest o preteklosti.«<br />
(Debord, 1999: 117)<br />
9<br />
Tukaj u<strong>por</strong>abljena beseda »svet«<br />
namiguje na tisto občutje sveta, ki ga<br />
ljudje lahko oblikujejo le v medsebojnem<br />
komuniciranju in delovanju, kar lahko<br />
poteka le jav<strong>no</strong>. Predvsem tukaj se začne<br />
iluzija, da je občutje sveta mogoče ohraniti<br />
in nadaljevati z njegovim 24-urnim<br />
slikovnim pre<strong>no</strong>som.<br />
še obširnejši od tistega, ki so ga zapustili, na dom. Vendar tako kot lahko skozi ok<strong>no</strong><br />
le gledamo, tako je televizija dogodke, teme in izkustva, ki so se prej odvijali med ljudmi in na<br />
javnih površinah, privatizirala in reducirala na očes<strong>no</strong> fascinacijo. TV-naprave so (prim. Spigel,<br />
2001: 51–52) le nadgradile arhitekturni trend takratnih suburbanih predmestij, saj se je v njih<br />
prvič uvajalo slikov<strong>no</strong> ok<strong>no</strong> (picture window), velike drsne steklene površine-stene, ki so <strong>por</strong>ušile<br />
strogo ločevanje med zunaj in z<strong>no</strong>traj na račun boljšega in interaktivnejšega stika s skup<strong>no</strong>stjo<br />
(community), vendar so hkrati povečale dvoum<strong>no</strong>st med javnimi in zasebnimi površinami.<br />
Ključ<strong>no</strong> razsež<strong>no</strong>st pri uvajanju televizije, kot opozarja Spigel (prim. Spigel, 2001: 33), je<br />
lahko zaslediti na koncu 19. stoletja ob vrhuncu industrializacije v ZDA, ko je vzniknil diskurz<br />
o električni purifikaciji sveta industrijske onesnaže<strong>no</strong>sti in vseh življenju neprijetnih stranskih<br />
izdelkov in odpadkov. Utopični ideali so razglasili »električ<strong>no</strong> revolucijo« kot rešitev tudi pri<br />
čiščenju socialnega prostora, kot rešitev za nekatere družbene a<strong>no</strong>malije: »Tako v intelektualni<br />
kot v popularni kulturi je postala električna energija retorična figura, s katero so si ljudje predstavljali<br />
različne načine za očiščenje urbanih prostorov družbenih onesnaževalcev; problemi,<br />
povezani z imigranti in razrednimi konflikti, bi lahko izginili z magič<strong>no</strong> močjo elektrike.«<br />
(Spigel, 2001: 34) Z neslutenimi zmož<strong>no</strong>stmi električnih komunikacij na daljavo bi se formirale<br />
v svetovnem merilu različne, vendar z<strong>no</strong>traj sebe homogene skup<strong>no</strong>sti – po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> nekakšne<br />
86 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
communities, pa najsi bodo to intelektualne, četrtne, rasne ali<br />
poslovne, ki jih ne bodo motile interference izkustva zunanjega<br />
sveta. Tukaj se je že <strong>por</strong>azgubila iluzija reformatorjev iz sredine<br />
19. stoletja, kot je bil John Stuart Mill, ki so še verjeli v politični<br />
potencial komunikacij na daljavo, ki naj bi narav<strong>no</strong>st restavrirale<br />
model atenske demokracije in ustvarile virtual<strong>no</strong> agoro. Že ob<br />
začetku njihovega vzpona se <strong>no</strong>ve komunikacijske zmož<strong>no</strong>sti<br />
načrtujejo kot mož<strong>no</strong>st družbenega inženiringa. Električne<br />
10 Psevdoznanstveni diskurz o sanitar<strong>no</strong>sti,<br />
čistoči in higienskih pogojih ne le<br />
posameznikovega telesa, temveč tudi<br />
družbe kot organizma v svojem izhodišču<br />
predvideva, da obstajajo potencial<strong>no</strong><br />
nevarni elementi ali dejanja, ki so bolezenski<br />
ali povzročajo bolezni in ki jih je<br />
treba uničiti. Pri družbeni higieni ne gre<br />
več za bakterije kot e<strong>no</strong>celičarje, temveč<br />
za ljudi/človeštvo samo.<br />
komunikacije na daljavo bi domestificirale in sanirale nepredvidljivi zunanji svet – z omejevanjem<br />
potrebe po praktičnem izkustvu bi se opravljanje družbenih interakcij spravilo v kontekst<br />
var<strong>no</strong>sti, domač<strong>no</strong>sti in predvidlji<strong>vos</strong>ti.<br />
Spigel (2001) vidi povezavo med utopijo o purifikaciji z električnimi mediji in poznejšim<br />
formiranjem suburbanih predmestij v petdesetih v ustvarjanju antiseptičnega družbenega<br />
okolja, iz katerega sta izključeni sleherna drugač<strong>no</strong>st in nepredvidlji<strong>vos</strong>t. Vlogo električnega<br />
sanitarnega aparata je v polni meri izpolnila TV (pred tem pa je že radio imel status magičnega<br />
»etra«, s katerim so se mobilizirale človeške m<strong>no</strong>žice). Mnenjske avtoritete so jo pospremile<br />
kot sredstvo neomejenih popotovanj z vidika lastnega fotelja, kot sredstvo, ki bo združevalo<br />
intelektualne in razumske elite ter preprečilo družbe<strong>no</strong> delinkvenco (TV se samopozicionira<br />
kot »čisto« okolje nasproti grešnemu javnemu prostoru-ulici). Nasploh se tako opevana harmonizacija<br />
odvija na račun suspenza klasične dejanske udeležbe, medosebnih soočenj in v končni<br />
posledici medčloveških od<strong>no</strong>sov na račun »teleod<strong>no</strong>sov«, kjer se ljudje srečujejo in potapljajo<br />
v različne, vendar vselej izčiščene socialne kontekste in situacije.<br />
TV (v Spigel, 2001) je že v svojem začetku bila videna in dizajnirana kot totalni homogenizator,<br />
ki bi harmoniziral, zdravil in že vnaprej preprečeval vsa nasprotja tega sveta, dosegal mir,<br />
spravo in sožitje. Utopične ideje o t. i. »harmonizacijskih« potencialih TV iz zgodnjih let moramo<br />
vzeti dobesed<strong>no</strong>, saj ne le po naključju sovpadajo z idejo »zdrave« družine kot središčne<br />
celice družbe, temveč so plod istega mentalnega okvira. Obe entiteti sta z<strong>no</strong>traj sebe naravnani<br />
k ustvarjanju okolja, ki se vrti okoli avtoritet (ali so to strokovnjaki ali je to oče – poglavar družine).<br />
Se pravi, da je to okolje podrejanja, kjer je ved<strong>no</strong> nekdo, ki govori, in nekdo, ki posluša,<br />
nekdo, ki ve, in nekdo, ki ne ve, in nekdo, ki ukazuje, ter nekdo, ki uboga. Pomembnejše pa je,<br />
da gre v obeh primerih za okolje, ki iz sebe izključuje drugost in m<strong>no</strong>goterost ter z<strong>no</strong>traj sebe<br />
teži k tisti harmonič<strong>no</strong>sti in e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>sti (družina bi bila brez tega disfunkcionalna, za TV kot<br />
»agent« jav<strong>no</strong>sti pa bi morala biti disfunkcional<strong>no</strong>st – nesoglasje nekaj, kar je všteto v račun),<br />
ali pa higienič<strong>no</strong>sti in sanitar<strong>no</strong>sti (sanje o električni osvoboditvi), kar pa je tako ali drugače<br />
oblika nasilja. 10<br />
Morebitni šok, ki ga izzovejo iz TV-informiranja kapljajoča dejstva, se brez posledic za<br />
»zunanje« okolje absorbira v domačem okolju fotelja in daljinca. Govoriti o zbujanju politične<br />
ali kake druge zavesti ali o TV kot agentu jav<strong>no</strong>sti je brezpredmet<strong>no</strong>: »Svetovna zavest, ki jo<br />
izzovejo mediji, nikoli ne zapusti medijskega okolja.« (Bilwet, 1999: 66) Ne glede na hard core<br />
medijski svet, ki zbuja vtis, da je naš planet le korak od kataklizme, se zunaj dosega sevanja<br />
medijskih vsebin po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> priplazi na površje zavest o vsakdanjih banalnih problemih in obvez<strong>no</strong>stih,<br />
ki gladko in neproblematič<strong>no</strong> preglasijo prej tako alarmira<strong>no</strong> in spodbuje<strong>no</strong> zavest o<br />
denimo humanitarnih katastrofah. Stvar vsakdanjega tempa je, da lahko mimogrede pozabimo<br />
vplačati prostovolj<strong>no</strong> pomoč za žrtve svetovnih nesreč, ker smo se takoj po TV-oglasu razjezili<br />
ob puščajočem pralnem stroju ali smo morali hitro skočiti po nakupih ali v avtopralnico.<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 87
Ne gre pa le za hip<strong>no</strong>st medijsko zbujene zavesti, temveč<br />
narav<strong>no</strong>st za zmož<strong>no</strong>st pomnjenja in spomina. V Orwellovi<br />
utopiji 1984 rav<strong>no</strong> ažurni izbris vseh »neusklajenih« informacij,<br />
<strong>no</strong>vic ali obljub oblasti (ali so bile prvot<strong>no</strong> resnične ali ne, sploh<br />
ne šteje) radikal<strong>no</strong> onemogoča vsakrš<strong>no</strong> zmož<strong>no</strong>st spominjanja<br />
in premislek o stanju stvari. Videti je, da je ta Baudrillardov<br />
popolni zločin11 danes v domeni TV-oddajanja, kjer je vračanje<br />
na rav<strong>no</strong>kar videne in slišane vsebine za preprostega u<strong>por</strong>abnika<br />
nemogoče opravilo. Percepcijska logistika, torej čedalje obsežnejša<br />
in hitrejša mimobež<strong>no</strong>st slikovnega gradiva na zaslonu,<br />
onemogoča premislek in sodbo o čemerkoli. Vse kaže, da se<br />
minevajoči kro<strong>no</strong>loški in historični čas umika času, ki se instant<strong>no</strong><br />
samoizpostavi in konča s trajnim izgi<strong>no</strong>tjem v TV-arhivu. 12<br />
11<br />
Baudrillard razlaga, da smo problem<br />
z real<strong>no</strong>stjo razrešili podob<strong>no</strong>, kot so<br />
razrešili Boga slikarji ikon. Svet in njegova<br />
real<strong>no</strong>st sta razrešena s tehnič<strong>no</strong> simulacijo,<br />
z izobiljem podob, na katerih ni več<br />
kaj videti. Za Baudrillarda živimo v svetu,<br />
kjer je dominacijo prevzel znak in katerega<br />
vrhovna funkcija je v tem, da povzroči<br />
izgi<strong>no</strong>tje real<strong>no</strong>sti, obenem pa zabriše in<br />
prekrije samo dejstvo izginjanja.<br />
12<br />
»TV arhiv« je odlagališče pres<strong>no</strong>vljenega<br />
gradiva, ki je organizira<strong>no</strong> sklad<strong>no</strong><br />
z last<strong>no</strong> funkcijo, to pa ni po<strong>no</strong>v<strong>no</strong><br />
preverjanje informacij in dejstev, temveč<br />
reciklaža u<strong>por</strong>abljenega gradiva za nadaljnjo<br />
produkcijo.<br />
13<br />
High Vision je teh<strong>no</strong>logija, pri kateri<br />
je televizijska slika sestavljena iz 1125 Fredric Jameson (v McQuire, 1998) opozarja, da je pravo<br />
namesto iz 625 vrstic. Razmerje zaslona učinkovanje <strong>no</strong>vic takojšnje izginjanje prezentnih (pravkar<br />
tako ni več 3:4, temveč 3:5,33.<br />
nastalih) zgodovinskih izkušenj oz. mož<strong>no</strong>sti za njihovo nastajanje<br />
v preteklosti. »Informacijska funkcija medijev naj bi nam<br />
pomagala pozabljati ter je kot agent in mehanizem za našo zgodovinsko amnezijo.« (Jameson<br />
v McQuire, 1998: 129) Spominjanje ni igralo in ne more igrati vloge v TV-oddajanju, ki je<br />
nastavlje<strong>no</strong> na produkcijo hipnih vsebin. »Namesto da bi se nanašalo na določen pretekli dogodek,<br />
TV locira svoje gledalce v mitični sedanjosti, v kateri se zgodovina neneh<strong>no</strong> dogaja pred<br />
njihovimi očmi (…) glejte, kako zgodovina nastaja.« (McQuire, 1998: 129)<br />
IV. Ergo<strong>no</strong>mija »teh<strong>no</strong>doma«<br />
Sledeč arhitekturni metaforiki, s katero je bila v začetni fazi uvedena TV, lahko domnevamo, da<br />
se že na samem začetku ni zadovoljila s statusom »okna v svet«, temveč je takoj izkoristila svoj<br />
potencial in se razširila tudi na vrata, kjer pa nimamo več opravka s pogledom skozi, temveč z<br />
bistvenejšim izstopom ali bolje prehodom med zunaj in z<strong>no</strong>traj, gotovo tudi med medijskim<br />
in zunajmedijskim: »… potem, ko smo pogledali skozi ok<strong>no</strong> in se orientirali, lahko skozi vrata<br />
odidemo v svet in tam delujemo«. (Flusser, 2000: 156). Elektronska okna niso sinhronizirana<br />
z vrati. Še več. »Televizijski zaboji nimajo vrat. Informacije, ki jih posredujejo, ne vodijo k<br />
dejanjem: so neodgovorne informacije.« (ibid.)<br />
Ta vrata, ki bi lahko bila vrata naših domovanj, obenem pa tudi vrata naših zavesti, vrata<br />
v javni prostor, ki se čedalje teže odpirajo – tudi tista zasilna, pomenijo glav<strong>no</strong> strateško točko<br />
medijske okupacije človekovega ognjišča in njegovega sveta obenem: »Vrata so postala ok<strong>no</strong>:<br />
brez skriv<strong>no</strong>sti, prozorna in nerazumljena. (…) Zanikati vrata pomeni zapustiti svet.« (Bilwet,<br />
1999: 115)<br />
Ko se je v petdesetih začela inštalacija TV, ta nikakor ni mogla vstopiti v domove kot radikalni<br />
tujek ali teh<strong>no</strong>loški bavbav, kar je pravzaprav takrat tudi bila. Nam, ki smo že desetletja prilagojeni<br />
na neneh<strong>no</strong> vstopanje <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij, ki so čedalje bliže našim intimnim osrčjem, pomenijo<br />
<strong>no</strong>ve medijske mašinerije le fascinacijo in pomirjajočo goto<strong>vos</strong>t, da bodo <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije<br />
z digitalnim in paketom high-vision 13 le izpeljale slikov<strong>no</strong> dovršitev stvar<strong>no</strong>sti, ki bo dokonč<strong>no</strong><br />
pustila za seboj pojem »originala«. Slika z elektronskega okna bo kako<strong>vos</strong>tnejša kot pogled<br />
88 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
skozi fizič<strong>no</strong> luknjo v zidu. Strah pred malikovanjem, ki so ga<br />
dobro poznali iko<strong>no</strong>klasti, bi moral biti z<strong>no</strong>va tu. Dovršena slika 14<br />
postaja konkretna real<strong>no</strong>st, svet pa zgolj videz. Slike bodo prekrile<br />
to, kar se dogaja zunaj. »Kažejo na svet, toda v tem, ko to poč<strong>no</strong>,<br />
ga hkrati skrivajo. V tem je dialektika vsakega posredovanja, ki je<br />
razlog za zelo globoko odtuje<strong>no</strong>st.« (Flusser, 2000: 188)<br />
Da <strong>no</strong>ve televizijske aparature ne bi izzvale prevelikega šoka v<br />
mirnem družinskem okolju, so se načrtovalci odločili za oblikovalsko<br />
potezo kamuflaže. Aparat je prevzel obliko kosa pohištva (šele<br />
pozneje TV-konzole dobijo kolesca in postanejo mobilne) in kot<br />
tak je bil vsaj na zunaj le del navadnega pohištvenega inventarja<br />
in obenem njegov presežek. Kljub oblikovni domač<strong>no</strong>sti je ta kos<br />
»pohištva« proizvedel radikal<strong>no</strong> reorganizacijo dnevnih prostorov,<br />
ki postanejo izrazito TV-centrični, tako v delavskih sta<strong>no</strong>vanjih,<br />
kmečkih izbah ali suburbanih družinskih sprejemnicah. Tudi v<br />
pa<strong>no</strong>ramsko boljših legah se arhitektura <strong>no</strong>tranjščine ravna po legi<br />
TV-sprejemnika. Predmedijski dnevni prostori so bili praviloma<br />
organizirani v zaključe<strong>no</strong> celoto raznih variacij (ponavadi je šlo<br />
za os<strong>no</strong>vne kose pohištva, kot so jedilna miza in potrebni stoli),<br />
ki so omogočali snidenje, soočenje in interakcijo, zbrane družine<br />
kot zaključene celote. 15 To zaokrože<strong>no</strong> e<strong>no</strong>to so dopolnjevali še<br />
drugi atributi, kot je recimo ognjišče, verski kotički kot zasebni<br />
nadomestki cerkvenih oltarjev in družinske galerije. Nekatere od<br />
teh je skušala TV posnemati in znane so razne groteskne reinterpretacije,<br />
ki jih lahko veči<strong>no</strong>ma opazimo na lokalnih TV-postajah,<br />
ki zaradi omejenih programskih potencialov v večernih in <strong>no</strong>čnih<br />
urah predvajajo posnetek ognjišča s prasketanjem ognja (znane so<br />
tudi verzije z akvarijem in ribami). Zbrana družina lahko gleda<br />
14 Za Flusserja (2000) je zagata v tem,<br />
da <strong>no</strong>bene oblike podob ne more šteti<br />
za <strong>no</strong>silko političnega. Podoba kot taka<br />
je že antipolitična, rav<strong>no</strong> zato, ker nekaj<br />
neposred<strong>no</strong> kaže in prikazuje, vendar<br />
zaradi svoje kodificira<strong>no</strong>sti v istem zamahu<br />
še več zakriva in prikriva. Na tej ravni<br />
slike ponavadi prikrivajo, kaj se dogaja.<br />
»Zavest, ki je v skladu s sliko, označujemo<br />
kot magijsko, mistič<strong>no</strong> zavest; zavesti,<br />
ki ustreza linearni pisavi, procesnemu<br />
pogledu na svet, pa pravimo politična<br />
zavest. (…) Še več, politična zavest je<br />
ved<strong>no</strong> usmerjena proti sliki.« (Flusser,<br />
2000: 189)<br />
15 Novi tip družinske (dis)harmonije<br />
je reprezentiran v tistem klasičnem<br />
nenehnemu preklapljanju pogleda od<br />
TV-zaslona do družinskih čla<strong>no</strong>v in nazaj.<br />
Ko je emancipacija dosegla še ženske in<br />
otroke, se je miroljub<strong>no</strong>st lahko sprevrgla<br />
v obsedeni boj za TV-teritorij do točke,<br />
ko je vsak družinski član izsilil svoj<br />
TV-sprejemnik in končal morečo skup<strong>no</strong><br />
družinsko gledanje ter zaživel v svoji<br />
lastni TV-sobi.<br />
16 Vladimir Zvorkin, izumitelj »iko<strong>no</strong>skopa«,<br />
prve oznake za elektronsko televizijo,<br />
je svoj izum predstavil kot sredstvo za<br />
povečanje dosega človekovega pogleda,<br />
na pa kot sredstvo m<strong>no</strong>žične komunikacije<br />
(prim. v Virilio, 2001: 36).<br />
TV, ki se pretvarja, da je ognjišče. Raziskav o gleda<strong>no</strong>sti tega pojava ni, morda TV-ognjišče povsem<br />
sameva, vendar je že sevanje z dnevnega programa zadost<strong>no</strong> nadomestilo za topli<strong>no</strong> ognja.<br />
Virilio (2001) šteje ta pojav za podvojitev pojma ognjišča (sekundar<strong>no</strong> tudi svetlobe), saj je od zdaj<br />
naprej treba razlikovati os<strong>no</strong>vne funkcije obeh, pri čemer tradicionalni tip oddaja toploto (ključni<br />
dejavnik v organizaciji tradicionalnega bivališča), drugo pa medlo električ<strong>no</strong> svetlobo polmraka in<br />
teme (neposred<strong>no</strong> elektronsko sevanje podob ne potrebuje več dnevne svetlobe), v kateri se presenetljivo<br />
razkriva <strong>no</strong>vo obzorje. 16 Morda je banal<strong>no</strong>st TV-posnetka ognjišča le nekakšen svojevrsten<br />
dokaz, s katerim TV opominja na hip<strong>no</strong>tič<strong>no</strong> moč sevanja lastnega zaslona. Ko zaslon seva, se<br />
obenem na njem odvija nič drugega kot televizijski pogled na svet in ta hipni svet brez skriv<strong>no</strong>sti,<br />
sploščen na površini zaslona, privablja poglede, tako kot je tribalni ogenj pripadnike plemena<br />
združil v mističnem izkustvu – v kolektivni alternaciji zavesti, ki je v plamenih interpretirala razodevanje<br />
»višjih« skriv<strong>no</strong>sti. Močnik (1993) poudarja kondicionira<strong>no</strong>st s televizijskim pogledom<br />
na svet kot neko nujo, kateri smo vsi, ne glede na razpoloženje do aparata, podrejeni: »Brž ko je<br />
televizor v sobi vključen, si ne morete, da ne bi pokukali, da ne bi vsaj sem pa tja pokukali na<br />
ekran. (…) Če je prižgan radio, lahko malo bolj na glas vpijete in prevpijete radio in ga ne slišite<br />
več čez nekaj časa, kakor da ga ne bi bilo: če pa je vključen televizor, je pogovor umrl. Vsi začnejo<br />
kukati in prej ali slej buljijo v ekran, ne glede na to, kaj se tam dogaja.« (Močnik, 1993: 90)<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 89
17 Okna (prim. Jormakka, 2003) niso<br />
bila montirana toliko z name<strong>no</strong>m, da bi<br />
prepuščala svetlobo v domovanje. To bi<br />
lahko dosegli z ognjiščem, svečami ali<br />
skozi dimnik. Funkcija se je morda bolj<br />
približala vizualni razširitvi z zasebne<br />
površine na dvorišče, kjer je lahko gospodar<br />
vizual<strong>no</strong> dominiral tudi nad okolico<br />
doma. Elektronsko ok<strong>no</strong> je spreobrnilo<br />
to perspektivo, saj so zdaj montirane podobe<br />
okolice tiste, ki sijejo skozi ok<strong>no</strong> v<br />
domovanje. Ok<strong>no</strong> je postalo oko – aktivni<br />
organ, ki naj bi po antičnih verovanjih<br />
lahko pošiljal svoje žarke v zunanji svet<br />
in vplival nanj (prim. zgodbe o zlobnem<br />
očesu pri Heliodorusu).<br />
TV pa ne priklene samo pogleda, temveč priklene telo samo.<br />
Tako kot so priklenjeni ljudje v Plato<strong>no</strong>vi votlini in buljijo v<br />
sence predmetov, tako »teleljudje« sedijo v svojih postplatoničnih<br />
votlinah-dnevnih sobah in gledajo TV-podobe misleč, da<br />
spremljajo svet; »TV je naša domača votlina!« (Kuzmanić, 2006:<br />
60) Vprašanje pa je, ali bo morebit<strong>no</strong> odprtje vrat še zmoglo<br />
imeti emancipatorne učinke? Bosta trenira<strong>no</strong> oko in redizajniran<br />
duh še zmožna prepoznanja in razumevanja tolikšne raz<strong>no</strong>likosti,<br />
ki se nahaja zunaj »votline«?<br />
V. Arhitekturni elementi medijske votline<br />
Za delovanje teledržavljana in za njegovo reprodukcijo ne potrebujemo<br />
nič več – gleda<strong>no</strong> vulgar<strong>no</strong> materialistič<strong>no</strong> – kot aparat<br />
in sedišče. Na delu je skrajni minimalizem, ki obdajajoče okolje lahko odmisli in zanemari<br />
vse do stanja plesni in lukenj v strehi. Pri sedišču so mogoče razne variacije, sodob<strong>no</strong> gledanje<br />
TV namreč ne pozna omejitev, kar se tiče psihofizičnega stanja in pozicije (tip in termin<br />
TV-programa še ved<strong>no</strong> proizvaja pozicijo gledanja – to pa ne pomeni, da nas <strong>por</strong>očila v glavnem<br />
terminu, šokant<strong>no</strong>sti navkljub, ne morejo spraviti v <strong>no</strong>tranjo izkušnjo polspanca): lahko smo<br />
zleknjeni ali na tleh ali na ležalniku, lahko pri frizerju ali v domači postelji, klasič<strong>no</strong> zadeti ali<br />
zadeti od trez<strong>no</strong>sti. Oba elementa, na eni strani elektronsko ok<strong>no</strong> – vir postmoderne pres<strong>no</strong>ve<br />
sveta v podobah, na drugi psihofizič<strong>no</strong> pozicioniranje gledalca, konstituirata gledalčev habitat,<br />
pri čemer, to moramo že zdaj poudariti, ni ved<strong>no</strong> jas<strong>no</strong>, kdo koga gleda, saj imamo opravka z<br />
nadvse zagatnim obratom optike. 17<br />
Virilio (2001a) v svojem prispevku Neverjetna arhitektura poudarja, da način arhitekturne<br />
zgraje<strong>no</strong>sti prostora, najsi bo to bivalna e<strong>no</strong>ta ali širše urbanistič<strong>no</strong> planiranje, omogoča vzpostavljanje<br />
ali prekinitev komunikacije. Kako je torej bilo s historičnim ok<strong>no</strong>m, s tisto odprti<strong>no</strong>,<br />
skozi katero, po Močnikovih besedah (prim. Močnik, 1993: 154), pelje prehod med arhitekturo<br />
in urbanizmom in obenem element, ki je v svojem neslutenem razvoju postavil v negoto<strong>vos</strong>t<br />
prehajanje med zunaj in z<strong>no</strong>traj. Poveza<strong>no</strong>st okna in vrat se pokaže v dejstvu, da prvotna bivališča<br />
osvetljene odprtine niso poznala, imela so le vhod in odprti<strong>no</strong>, ki je bila dimnik. Praok<strong>no</strong><br />
naj bi bila obenem vrata, ki pomenijo temelj<strong>no</strong> real<strong>no</strong>st bivališča. Združlji<strong>vos</strong>t funkcij ni bila<br />
problematična, saj je bil dom takrat razumljen zgolj kot zatočišče pred necivilizira<strong>no</strong> naravo<br />
in kraj, kjer so se odvijale temeljne življenjske funkcije. Vrata-ok<strong>no</strong> so poleg pretoka prebivalcev<br />
za ta namen prepustila tudi dovolj svetlobe. Za vsako najmanjše dejanje je bilo treba<br />
prestopiti prag, nihče ni pozneje tako pogosto prestopal tudi okna. »Ok<strong>no</strong> v pravem pomenu<br />
besede, drugo ok<strong>no</strong>, se – še preden postane značilni element kmečkih hiš, še zlasti pa palač in<br />
meščanskih domov – pojavi veliko prej: v prostorih, namenjenih čaščenju, in v samostanih.«<br />
(Močnik, 1993: 155) Prav v sakralnih prostorih se pojavi prav poseb<strong>no</strong> ok<strong>no</strong>, ki pa seveda ni<br />
namenje<strong>no</strong> gledanju skozi, temveč prepuščanju svetlobe, pravzaprav nebeške luči v prostor.<br />
Govorimo o barvitih in oblikov<strong>no</strong> pestrih gotskih vitražih, ki so vernikom projicirali abstrakt<strong>no</strong><br />
nebeško glorijo v drugače kamnit, temačen in hladen prostor: »… gotska okna, ki so zanimiva<br />
zato, ker so gotski ljudje na vitražnih oknih cerkva prvi gledali televizijo …, se pravi so zaslon<br />
projekcije nebes na zemljo in televizija je bilo obenem teleovizija in teovizija« (ibid.). Pozneje,<br />
90 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
z razvojem mest, postanejo recimo baročna okna element na<br />
fasadi, od zunaj, glede na pročelje, dekorativna, od z<strong>no</strong>traj funkcionalna.<br />
Vendar začne ok<strong>no</strong> delovati na mestni način šele skozi<br />
svojo ekspanzijo, ko postane m<strong>no</strong>žični element u<strong>por</strong>abne arhitekture.<br />
Industrijski postopek in strojna obdelava okenskih okvirov,<br />
tako kot njihovo nameščanje na fasade povzroči, kot temu<br />
reče Močnik (1993), da okna oglušijo. V trenutku, ko postanejo<br />
le serijski element na fasadi, »… ko se skoznje ne da več gledati<br />
v svet, v tisti kultivirani svet klasicistične psevdonature, ukročene<br />
narave, ko skoznje <strong>no</strong>ter ni videti več milih lic, ki jih je gledal še<br />
Casa<strong>no</strong>va, ko ok<strong>no</strong> torej ogluši« (ibid.: 157). Historič<strong>no</strong> ok<strong>no</strong> pa<br />
pozna tudi svoj konec, ko v nekem splošnem vodilu postmoderne<br />
arhitekture postane e<strong>no</strong> z zrcalom-fasado. 18<br />
Vendar bistve<strong>no</strong> je, da uvedba tretjega okna, ki jo poznamo<br />
dobrih petdeset let, izniči razgled, ki ga je omogočal osebni<br />
pogled skozi ok<strong>no</strong> na trg ali kakš<strong>no</strong> drugo mesto ali podeželsko<br />
pokraji<strong>no</strong>. Pri TV-oknu gre za »… v svojo <strong>no</strong>tranjost usmerje<strong>no</strong><br />
odprti<strong>no</strong>, ki ne daje več pogleda na okoliški prostor, temveč bolj<br />
oddaljeni pogled: pogled, ki sega onstran vidnega horizonta.«<br />
(Virilio, 2001a: 67) Zbiralec elektronskih podob daje le posred<strong>no</strong><br />
osvetlitev prostora, ki je neodvisna od naravnega ciklusa dneva<br />
in <strong>no</strong>či. Prav nasprot<strong>no</strong>, <strong>no</strong>vo ok<strong>no</strong>, poleg vidnega obzorja,<br />
sesuje tudi časovni ciklus in ponudi svojo 24-ur<strong>no</strong> navzoč<strong>no</strong>st in<br />
vsepričujoč<strong>no</strong>st – kontinuiteta, ki zanika svoj začetek in konec,<br />
se lahko prekine zgolj ob izpadu električnega toka. Rav<strong>no</strong> pri<br />
elektronskem oknu lahko tej »odprtini« prvič pripišemo polni<br />
pomen njegovega etimološkega izročila, ki ga povezuje s penetracijo<br />
(tudi posilstvom), 19 dejanjem, ki uveljavlja last<strong>no</strong> avtoriteto<br />
18 Stavba sama postane refleksivni<br />
megazaslon (videoekran), kjer obstaja<br />
potencialna mož<strong>no</strong>st, da se z učinkom<br />
live zapisuje in tako rekoč permanent<strong>no</strong>,<br />
24-ur na dan, predvaja urbana dinamika.<br />
Fasada stavbe ni več medij njene<br />
<strong>no</strong>tranje namenskosti ali razkošja, ampak<br />
je medij na način <strong>no</strong> comment pre<strong>no</strong>sa<br />
svoje neposredne okolice.<br />
19 Jormakka (2003) se v »Domestifikacija<br />
človeške vrste« poigrava z latinskim<br />
izvorom besede ok<strong>no</strong>. »… fenestra je<br />
sorodna latinski besedi penes (z<strong>no</strong>traj)<br />
in njenim derivatom penetrare (iti <strong>no</strong>ter)<br />
in naprej seveda penis ...«. Jormakka<br />
razlaga, da je bila ena zgodnejših funkcij<br />
bivališča zamejitev gibanja in varovanje<br />
ženske nedotaklji<strong>vos</strong>ti pred tujimi vsiljivci.<br />
Pogoj za nedotaklji<strong>vos</strong>t ženske je bila nedotaklji<strong>vos</strong>t<br />
samega bivališča, v katero ni<br />
smel skozi <strong>no</strong>be<strong>no</strong> odprti<strong>no</strong> nihče vdreti,<br />
saj bi to že pomenilo nekakš<strong>no</strong> predposilstvo<br />
in oskrunitev skriv<strong>no</strong>sti, ki jo varuje<br />
hiša, in v naslednjem koraku tam <strong>no</strong>tri<br />
skrivana ženska.<br />
20 Šele potem, ko se je restavriral v svoji<br />
antiseptični elektronski obliki, ko je postal<br />
bi(multi)seksualen, je TV-Romeo izgubil<br />
svojo subverziv<strong>no</strong>st, osvojil predvsem<br />
gospodarja in postal osvajalec (in penetrator)<br />
src, možga<strong>no</strong>v in drugih orga<strong>no</strong>v<br />
celotne družine.<br />
in kontrolo z nasilnim vstopom. Kdor je dobrodošel in ima dobre namene, vselej vstopa skozi<br />
vrata. Skozi vrata vstopajo povabljeni, skozi ok<strong>no</strong> se poskušajo priplaziti vsiljivci … Vendar je<br />
bilo klasič<strong>no</strong> ok<strong>no</strong> tudi točka u<strong>por</strong>a, mesto, kjer je bilo mogoče subverziv<strong>no</strong> obiti gospodarjevo<br />
oblast nad bivališčem. Tragični Romeo je požel vse naše simpatije, ko je prek okna (balkona)<br />
osvajal svojo Julijo. Prepovedane ljubezni se rade uresničujejo skozi okna. Elektronsko ok<strong>no</strong> 20<br />
nadaljuje izročilo osvajanja in dvorjenja, vendar brez »romantičnega« čara. TV-osvajanje ne<br />
naskakuje avtoritete gospodarja oikosa in ne osvobaja zatiranih, temveč je TV s reproduciranjem<br />
patriarhalne avtoritete usta<strong>no</strong>vila svojo last<strong>no</strong> vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> avtoriteto, ki tako ali drugače<br />
pristane v konfliktu s klasičnim paternalizmom.<br />
Če je stari gledalec lahko menjaval svojo pozicijo in oprezal skozi okna, usmerjena v različne<br />
smeri neba in na različnih etažnih nivojih, se vsaj na prvi pogled zdi, da je TV-gledalcu<br />
omogočena ista operacija z menjavanjem TV-programov. Vendar je stari gledalec bolj suveren,<br />
saj lahko stopi v neposred<strong>no</strong> interakcijo z oprezajočim okoljem. Lahko recimo vtakne glavo<br />
skozi ok<strong>no</strong>, ali pa tudi ne, in kriči provokativne parole, lahko tudi skoči skozi ok<strong>no</strong> ali koga<br />
k temu prisili, v vsakem primeru bo njegova zaznavna prekoračitev okenskega okvirja izzvala<br />
reakcijo okolja. TV-gledalec je po drugi strani apriori kastriran, saj je soočen z neprekoračljivo<br />
površi<strong>no</strong> ekrana in ne glede na to, da sta njegov vidni horizont in čas sprejemanja kvantitativ-<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 91
<strong>no</strong> neskončna, njegovo sliko ved<strong>no</strong> montira, kadrira, usmerja<br />
in izbira nekdo drug. Njegov pogled je ved<strong>no</strong> diktiran s strani<br />
pogleda nekoga drugega. »… od trenutka, ko vključijo svoje<br />
TV-sprejemnike, se prav telegledalci – naj so ti za<strong>por</strong>niki ali ne<br />
– nahajajo v polju televizije. V polju percepcije, nad katerim pa<br />
očit<strong>no</strong> nimajo nikakršne moči, razen morda edine mož<strong>no</strong>sti, da<br />
prekinejo predvajanje.« (Virilio, 2001: 40)<br />
Da bi polje televizije označili kot območje nadzora ni potreb<strong>no</strong>,<br />
da aparat priženemo do skraj<strong>no</strong>sti, kjer bi opravljal funkcijo<br />
Orwellovega teleekrana kot zalezovalskega receptorja, čeprav<br />
je tudi ta forma v raznih CCTV in resnič<strong>no</strong>stnih šovih še kako<br />
živa. Dovolj je, da TV-polje sprejemniku odmerja21 toč<strong>no</strong> nekaj,<br />
v nekem mentalnem okviru in ima tako nadzor nad njegovim<br />
vidnim poljem. »Kdor gleda, oslepi,« bi rekel Virilio po svojem<br />
L’écran du désert.<br />
Če se vrnemo na pozicijo gledalca in pogledamo moment<br />
voajerja kot nekoga, ki svojo aktiv<strong>no</strong>st izvaja v čisti inerciji, v<br />
zgolj gibanju lastnih očesnih zrkel, je potemtakem simptomatični<br />
voajer nekdo, ki je paralitik ali tetraplegik, nekdo, ki<br />
je obsojen na svoj (premični) stol. Vendar ima voajer, čeprav<br />
paraliziran, tako kot še ne povsem ozdravljeni James Stewart v<br />
Hitchcockovem Rear Window, le zmož<strong>no</strong>st prestopanja fizičnega<br />
okenskega okvirja in soočenje z opazovanim objektom. 22 V<br />
primeru TV-gledalca, če ta razvije voajersko patologijo, pa prehod<br />
skozi elektronsko ok<strong>no</strong> ni mogoč, kar tudi onemogoča takojšnje<br />
suspendirane voajerske pozicije (vsakrš<strong>no</strong> vstajanje s stola,<br />
da bi izkustve<strong>no</strong> preverili vide<strong>no</strong>, je utelešena nezmož<strong>no</strong>st) 23 in<br />
umešča TV-gledalce med fizič<strong>no</strong> povsem zdrave paralitike.<br />
Rav<strong>no</strong> stol je namreč kos pohištva, ki je postajal čedalje bolj<br />
avto<strong>no</strong>men (Virilio, 2001) in ga lahko štejemo kot referenčni<br />
model <strong>por</strong>ajajoče mobil<strong>no</strong>sti: »Vozilo se je pravzaprav pojavilo<br />
kot naslednik stola, na katerem si spočijemo spodnje dele telesa.«<br />
(Virilio, 2001: 34) Če je neposreden podaljšek premikajočega<br />
se stola kočija, rikša ali kar invalidski voziček, lahko motor<strong>no</strong><br />
vozilo, izdelek povojne avtomobilske industrije, enačimo z udobjem mobilnega salonskega<br />
naslanjača. Mobilne teh<strong>no</strong>logije, ki bi jih po učinkovanju kot povzročitelje gibanja lahko šteli<br />
med teh<strong>no</strong>logije kinetične energije, so povzročile drastič<strong>no</strong> krčenje prostorskih razdalj, kar je<br />
popol<strong>no</strong>ma spremenilo geografijo pokrajine. 24 TV in pozneje računalnika ne moremo šteti le<br />
kot agenta informacijske revolucije. Pojem »informacijska avtocesta« navsezadnje neposred<strong>no</strong><br />
namiguje, da ju je treba misliti v kategorijah prometnega sredstva, ki pa se mora vselej podrejati<br />
»prometnim« znakom in omejitvam »gibanja«. 25<br />
21<br />
Beseda »odmerjati« je tukaj name<strong>no</strong>ma,<br />
saj se načrtovanje TV-programiranja<br />
odvija na način doziranja v medicinskem<br />
ali farmacevtskem smislu, skratka<br />
družbe<strong>no</strong>-sanitarnem, ne gre pa le za<br />
odmerek t.i. zdravila ali mamila, temveč<br />
za »urav<strong>no</strong>teže<strong>no</strong>« mešanje s<strong>no</strong>vi-vsebin,<br />
ki zagotovi žele<strong>no</strong> učinkovanje.<br />
22<br />
Dejanski poskus soočenja se pri<br />
Hitchcockovem Rear Window konča z<br />
nepričakovanim vdorom opazovanega<br />
objekta v tem<strong>no</strong> kamro opazovalca in<br />
posledič<strong>no</strong> nesrečni padec glavnega lika<br />
rav<strong>no</strong> skozi njegovo opazoval<strong>no</strong> ok<strong>no</strong>, ki<br />
ga nemudoma pahne iz zdravega stanja<br />
nazaj v pozicijo voajerja-paralitika.<br />
23<br />
Načrtovalci so morali TV rešiti zagatne<br />
e<strong>no</strong>smer<strong>no</strong>sti in ustvariti bolj interaktiven<br />
medij. Televizijska prodaja je eden<br />
tovrstnih poskusov, kjer obstaja mož<strong>no</strong>st<br />
neposrednega soočenja prek TV-nakupa,<br />
na TV vidite <strong>no</strong>vi globinski sesalnik, ki<br />
vas prevzame, zavrtite številko in tega še<br />
isti dan lahko preizkusite pri sebi doma.<br />
Pedagoško s<strong>por</strong>očilo take TV-interakcije<br />
bi bilo, da »vključiti televizor pomeni<br />
zapustiti sta<strong>no</strong>vanje« (v Bilwet, 213).<br />
24<br />
Ne vprašamo se več, kako daleč je,<br />
temveč koliko časa traja vožnja do tja.<br />
25<br />
Promet je ureje<strong>no</strong> in usmerje<strong>no</strong><br />
gibanje. Površine in prostore, kjer poteka,<br />
determinirajo njegove omejitve gibanja<br />
oziroma optimizacije tekočega pretoka,<br />
kar pa se v celoti izključuje s pojmom<br />
javnega prostora. Prometni znak kot<br />
emblem »prometnega« gibanja pa se v<br />
različnih oblikah tihotapi tudi na druge<br />
površine in moral<strong>no</strong> »ureja« kadilce,<br />
sprehajalce, po<strong>no</strong>čnjake …<br />
Informacijska teh<strong>no</strong>logija se je povzpela na še radikalnejši različici gesla »travelling without<br />
moving«, saj s stališča potujočega nimamo več opravka z energijo, ki povzroča premikanje, kot<br />
bi se izrazil Virilio, ampak z energijo, ki jo sam imenuje kinematična. Energija torej, ki jo je<br />
v polni meru izkoristila TV in ki je posledica »učinka gibanja ter njegove bolj ali manj velike<br />
92 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
hitrosti na percepcijo očesa ter na optič<strong>no</strong> in opto-elektronsko<br />
percepcijo« (ibid.: 33). Od virtualnega popotovanja vas ne bodo<br />
skeleli sklepi, temveč vnete oči.<br />
Posledič<strong>no</strong> lahko postavimo ne le vprašanje sleherne prostorske<br />
prostra<strong>no</strong>sti, temveč tudi doslej znane zakonitosti arhitekturnega<br />
načrtovanja okolja, predvsem pa bivališč in bivanjske<br />
opreme. Tako ortodoksni hekerji skoraj ne potrebujejo postelje,<br />
kvečjemu kakš<strong>no</strong> žimnico in seveda ergo<strong>no</strong>mski stol, v katerem se<br />
da odlič<strong>no</strong> zadremati. Ob intenzivnem izkoriščanju kinematične<br />
energije se je pestrost človekovega bivališča in njegovih mobilnih satelitov-e<strong>no</strong>t minimalizirala<br />
na ergo<strong>no</strong>mijo stola in njegovega okoliša hightech. Človek je bog s protezami! »Preopremljeni«<br />
zdrav človek se v svoji inertni poziciji paradoks<strong>no</strong> izenači z invalidom. Zvesta prikloplje<strong>no</strong>st na<br />
medije lahko skrči bivalni prostor do njegovih skrajnih zmož<strong>no</strong>sti, do arhetipa camere obscure,<br />
najsi bo to bivalna kapsula v hotelu Kotobuki v Osaki, 26 v katerih ni mogoče stati vzravna<strong>no</strong>,<br />
čeprav so, ironič<strong>no</strong>, opremljene s televizorjem in telefo<strong>no</strong>m, ali sedež in zaslon v <strong>por</strong><strong>no</strong> videokabinah.<br />
»Od tod tudi vzpostavitev obsedenega stanja bivališča, ta za truplo značilna negib<strong>no</strong>st<br />
interaktivnega bivališča. Kabine, ki izpodrine pohištvo bivalne e<strong>no</strong>te, kjer bo glavni kos pohištva<br />
stol. Ergo<strong>no</strong>msko oblikovani stol invalida. Ali morda – kdo ve, kanape? – postelja. … Divan, na<br />
katerem bomo predmet sanj, ne da bi sanjali. Ležišče, na katerem bomo predmet gibanja, na<br />
da bi se gibali.« (Virilio, 2001: 33, 34)<br />
Vseobsegajoča inercija gibanja z<strong>no</strong>traj prostora, v katerega so potisnjeni teleakterji, na račun<br />
bivanja v mediju, je po Viriliu (2001) t. i. »zadnje vozilo« (bivalni prostor, reduciran na stol, na<br />
katerem smo predmet premikanja), s katerim potujemo in se obenem nikamor ne premaknemo.<br />
Odprtje tretjega okna, na račun izkoriščanja kinematične energije, je temeljito zamajala<br />
še včeraj jas<strong>no</strong> prehajanje med zunaj in z<strong>no</strong>traj in med vhodom in izhodom. Ob tem se <strong>por</strong>uši<br />
dosedanji koncept človekovega bivališča, ki je z zanikanjem vrat oziroma prestopanjem praga<br />
postala kapsula zadnje revolucije v trans<strong>por</strong>tu, namreč »trans<strong>por</strong>ta na mestu«. Elektronsko<br />
ok<strong>no</strong> odpravi temelj<strong>no</strong> načelo arhitekture kot pogojevalca gibanja, namreč dosedanjo nuj<strong>no</strong>st<br />
fizičnega dostopa oz. dejanske prisot<strong>no</strong>sti potisne v ozadje kot sekundarni drugi plan realne<br />
izkušnje. »Zadnje vozilo« bo poneslo teleakterja v okolje brez časovnih odmikov in razdalj, celo<br />
brez zunanjosti, tako bo vsak od priklopljenih lahko s hipnim pre<strong>no</strong>som izvajal miniaturizacijo<br />
svojega okolja pa lastni izbiri. Kolektiv<strong>no</strong> početje in obenem personalna (custom-made) kontrola<br />
okolja in lastnega življenja (identitete) kot ultimativna potrošniška izbira.<br />
VI. Kaj še ostane zunaj?<br />
26 Primer v Virilio, »Zadnje vozilo«, 39.<br />
27 Kiberfilozofi psihoanalitične orientacije<br />
mestoma namigujejo na sorod<strong>no</strong>st, da<br />
razkroj fizičnega prostora in predvsem<br />
prisot<strong>no</strong>sti teles v kiberokolju <strong>no</strong>sijo<br />
nekatere podobne poteze kot najstniške<br />
fantazije pubertetnikov in njihovo<br />
nelagodje z lastnim telesom. Second Life<br />
ideal<strong>no</strong> izpolnjuje infantilne sanjarije o<br />
zamenjavi identitete.<br />
Po vzpostavitvi zasebnega kot varne kapsule, mesta posameznikove samorealizacije in poznejši<br />
teh<strong>no</strong>loški nadgradnji v minimalizira<strong>no</strong> okolje »zadnjega vozila« lahko družbeni ergo<strong>no</strong>misti<br />
in upravljavci lansirajo geslo: »Spremeni svet, ostani doma.« (Bilwet, 1999: 216) Nekatere skupine<br />
aktivistov so še pravočas<strong>no</strong> spoznale, da je internet le socialna mreža in logistični prostor,<br />
in s tem ubranile vrata. Ker tudi relativ<strong>no</strong> svobodna mreža ne more premostiti zasebne pozicije<br />
priklopljenih u<strong>por</strong>abnikov, kibernetični prostor ne more postati polje akcije, temveč le organizacije<br />
ali inertne fiksacije v recimo Second Life. 27 Prevrat informacijske revolucije je rav<strong>no</strong> ta,<br />
da kdor zdaj vstopa v javni prostor, zamuja informacije. Če želimo biti informirani, moramo<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 93
ostati doma. Nenehni priklop umirja občutek izrednega stanja<br />
in ustvarja podobo <strong>no</strong>rmalnega poteka stvari. Teleprezenca ima<br />
učinek varljivega pomirjevala, ki osvobaja politič<strong>no</strong> in ekološko<br />
zavest občutkov krivde, da nismo ničesar storili. Prisesani na svoj<br />
kavč si mislimo: »Jaz s tem nimam nič«.<br />
Elektronska paradigma in m<strong>no</strong>žič<strong>no</strong> izkustvo medijev (v<br />
Eisenman 2001) so temeljito predrugačili naš način gledanja,<br />
kot tudi os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> kategorijo percepcije gledanja v arhitekturi,<br />
povezane z »mo<strong>no</strong>kularnim perspektivnim pogledom, ki omogoča,<br />
da se vse projekcije prostora zarišejo na eni sami planimetrični<br />
ravnini.« (Eisenman, 2001: 54) Še poseb<strong>no</strong> (post)moderna<br />
arhitektura se prilagaja <strong>no</strong>vemu pogledu, ki nima časa za interpretacijo.<br />
Preseči ali bolje zamajati poskuša last<strong>no</strong> real<strong>no</strong>st betona<br />
in opeke, stopiti se mora s čedalje bolj dinamičnim gibanjem,<br />
ki jo obdaja in preči. Postmoder<strong>no</strong> mesto je ukroje<strong>no</strong> po <strong>no</strong>vi<br />
dinamiki gibanja, ki ga obenem tudi omogoča, kjer gibajoči se<br />
subjekti in objekti nimajo več svojih fiksnih stojišč. Vožnja skozi<br />
urba<strong>no</strong> kraji<strong>no</strong>, predvsem vožnja in ne hoja, saj je mobil<strong>no</strong>st<br />
edini kompetentni način spoprijemanja z zahtevami urbanega tipa bivanja in obenem pomeni<br />
evolucijsko višjo in varnejšo stopničko kot pešec, 28 obremenjuje čute, z nešteto vtisov ustvarja<br />
skorajda halucinator<strong>no</strong> izkušnjo. Na podlagi Baudelairovih vtisov flanneurja Močnik (1993)<br />
poudarja rav<strong>no</strong> neartikulira<strong>no</strong>st vtisov, ki so »delni, bežni in mehanični«. In skoraj izključ<strong>no</strong><br />
vizualni, slušni vtisi pa so postali visokojakostna zvočna kulisa, sestavljena iz šumov in ropota,<br />
obe komponenti pa siromašita prostor za zaokrože<strong>no</strong> in celost<strong>no</strong> komunikacijo, ki je bila značilna<br />
za gemeinschaft. Močnik (1993) navaja nadvse zanimivo korelacijo na perceptivni ravni,<br />
in sicer med sodob<strong>no</strong> urba<strong>no</strong> kraji<strong>no</strong> in videospotom. Videospot kot medijski izdelek, kot<br />
umetniški poskus raztegnitve TV-estetike s šokant<strong>no</strong> montažo, hitrimi sekvencami in m<strong>no</strong>žico<br />
vizualnih efektov ponazarja vsakdanji izkustveni in obenem perceptivni okvir subjekta v urbanem<br />
okolju, pri čemer naj bi zgodnje izkustvo videa že bila prilagoditev na dinamiko urbanega<br />
okolja z udomačitvijo percepcijskih težav. »Video je urban: ni mogoče dognati, ali so morala<br />
najprej mesta podivjati v megalopolis, da je video razvil svoje teh<strong>no</strong>loške zmož<strong>no</strong>sti, mi pa<br />
smo se ga naučili gledati; ali smo se šele skozi video adaptirali na okolje.« (Močnik, 1993: 137)<br />
Urbane krajine, ki v svojih pospešitvah zahtevajo čedalje večje na<strong>por</strong>e očesa, so našle svojo sorod<strong>no</strong><br />
obliko v videoprodukciji (eden najpogostejših motivov videoarta sta rav<strong>no</strong> urbana krajina<br />
in njena dinamika). Ob nenehnem hranjenju z videopodobami se poznejše izkustvo gibanja<br />
po betonu in asfaltu kaj kmalu spremeni v fikcijsko doživetje29 28<br />
Pešec je v nekaterih urbanih predelih<br />
kategorija blizu izumrtja. Na<strong>por</strong> urbanistov<br />
in mestnih uradov, da bi odtegnili<br />
kakšen košček, predvsem mestnih<br />
središč, avtomobilskemu prometu, priča,<br />
da smo blizu ustvarjanja rezervatov, kjer<br />
naj bi bil pešec razbremenjen nenehne<br />
nevar<strong>no</strong>sti mobilnega okolja. Po drugi<br />
strani ostajajo mestni parki, ti poligoni<br />
umetne, ukročene narave, še edini rezervati,<br />
kjer je hitrost hoje ali reducirana na<br />
ritem sprehoda ali pospešena do hitrosti<br />
rekreacijskega teka.<br />
29<br />
Od vseh pre<strong>no</strong>snih avdioaparatur<br />
za izključ<strong>no</strong> zaseb<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abo je stari<br />
Sonyjev kasetar s svojim ime<strong>no</strong>m najbolje<br />
nakazal, za kaj gre. »Walkman« je avdionaprava<br />
za mobilne osebke, ki so si svoje<br />
gibanje nadgradili z individual<strong>no</strong> in zaseb<strong>no</strong><br />
zvoč<strong>no</strong> kuliso in tako prvi ustvarjali<br />
(režirali) lasten, instantvideospot na ulici.<br />
(od tod izvira tisti obči občutek<br />
udeležencev mestnega kaosa, da se neneh<strong>no</strong> nahajajo v videospotu).<br />
Pri ulici, ki je čedalje bolj le cesta, gre seveda veči<strong>no</strong>ma za promet, to je nevralgična<br />
točka mobilne družbe, ki izzove številne reakcije, če je prekinjena. Banal<strong>no</strong>st avtomatiziranih<br />
TV-sond mestne pokrajine, kjer kamere, nameščene na strehah nebotičnikov ali na kakšnih<br />
drugih mobilnih platformah, sondirajo svoj perimeter z avtorepete posnetki ter večer<strong>no</strong> pop<br />
glasbo, dokazujejo, da je za nami še en gladek iztek še enega povsem navadnega dne s povsem<br />
zmernim prometom, brez nereda in nepričakovanih m<strong>no</strong>žic. Po šokantnih terminih svetovnih<br />
nesreč je večerni off-termin TV-programa namenjen zasebnim po<strong>no</strong>čnjakom, kot garancija, da<br />
v naši soseski in bližnji okolici ni nikakršnih izrednih razmer. Vsako nepredvidlji<strong>vos</strong>t dojamemo<br />
94 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
kot a<strong>no</strong>malijo, za obliko nereda, ki moti ustaljeni potek stvari. Prostor ulice, ki bi moral izvor<strong>no</strong><br />
pripadati javnemu prostoru, je postal zaseden z neštetimi mobilnimi kapsulami, zasebne <strong>no</strong>tranjosti,<br />
ki ne poznajo postanka, temveč so v stalnem obtoku. Na tej točki se odvija eden glavnih<br />
simptomov privatizacije javnega prostora, saj je slednji kot nekaj, kar je kot rezultat človekovega<br />
delovanja apriori nepredvidljiv in nepodvrgljiv, postal stvar urejanja, nadzora in upravljanja,<br />
povzet v prepovedih in zapovedih m<strong>no</strong>žice prometnih znakov in zako<strong>no</strong>v o kršenju javnega<br />
reda in miru. Avtomobilizem kot tista prevladujoča real<strong>no</strong>st današnjih postmodernih cest je le<br />
podaljšek TV-izkustva z drugimi, bolj samoupravljalskimi sredstvi. Razlika ni le ta, da podobe z<br />
vožnjo montiramo sami, temveč da smo hočeš <strong>no</strong>češ prisiljeni gledati, saj programa ne moremo<br />
izklopiti ali preprosto zapreti oči. Na strateških linijah zgoščenega prometa je cesta kratkomalo<br />
mutirala v totalitar<strong>no</strong> TV, kjer še zadnjega izhoda v tipki »off« ni več. »Od sveta in narave ter<br />
nekdanjih poti, kar načeloma vse spada v območje čedalje bolj minljivih človeških eksistenc, je<br />
ostalo bore malo. Ostale so kvečjemu še kulise. Narava in celo mesta so tukaj le še kulise pocestniškega<br />
televiziranja kot vrhunske oblike podružbljanja/idiotizacije.« (Kuzmanić, 2006: 61)<br />
Če brez zadržkov poskušamo odgovoriti na vprašanje, »kaj ostane zunaj?«, lahko tvegamo in<br />
rečemo: zunaj je čedalje večja puščava! Pa ne zato, ker bi usihali vizualni ali avdioimpulzi, ali<br />
zato, ker bi prenehal obsedeni promet, prej nasprot<strong>no</strong>, dinamika urbane krajine dosega stopnjo,<br />
ko čedalje več gledamo in ved<strong>no</strong> manj vidimo, in kar je poglavitnejše, vse postaja vnaprej določljivo<br />
in predvidljivo, tako kot v puščavi pride za zr<strong>no</strong>m peska naslednje zr<strong>no</strong> in za naslednjo<br />
pešče<strong>no</strong> sipi<strong>no</strong> še ena enaka in tako v skorajšnjo e<strong>no</strong>lič<strong>no</strong> neskonč<strong>no</strong>st.<br />
Literatura<br />
ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Krt.<br />
BILWET (1999): Medijski arhiv. Ljubljana, Študentska založba.<br />
DEBORD, G. (1999): Družba spektakla. Ljubljana, Študentska založba.<br />
DOLAR, M. (2004): Panakustikon. Problemi, 5–6, str. 103–127.<br />
EISENMAN, P. (2001): Razvoj gledanja – arhitektura v dobi elektronskih medijev. V: Vrzeli filma in arhitekture.<br />
Ljubljana, Slovenska ki<strong>no</strong>teka – Imago.<br />
FLUSSER, W. (2000): Digitalni videz. Ljubljana, Študentska založba.<br />
JORMAKKA, K. (2003): Lost in Space – »The domestification of the human species«. Skripta predavanj,<br />
Technische Universität Wien.<br />
KUZMANIĆ, T. (2006): Razkosanje žensk ali l’homme n’existe pas: komunikacijske, etične in politične dimenzije<br />
tabloidiotizacije – »zadeva Rebeka«. Ljubljana, Medijska preža, št. 25/26, str. 58–62.<br />
MCLUHAN, M. (2002): Understanding media. London, Routledge Classics.<br />
MCQUIRE, S. (1998): Visions of Modernity. London, SAGE Publications.<br />
MOČNIK, R. (1993): Extravagantia. Ljubljana, Studia Humanitatis-Mi<strong>no</strong>ra.<br />
ORWELL, G. (1983): 1984. Ljubljana, Mladinska knjiga.<br />
SPIGEL, L. (2001): Welcome to the Dreamhouse. London, Duke University press.<br />
VIRILIO, P. (2001): Zadnje vozilo. V: Vrzeli filma in arhitekture. Ljubljana, Slovenska ki<strong>no</strong>teka – Imago.<br />
VIRILO, P. (2001a): Neverjetna arhitektura. V: Vrzeli filma in arhitekture. Ljubljana, Slovenska ki<strong>no</strong>teka – Imago.<br />
Igor Bijuklič | »Sta<strong>no</strong>vati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 95
1. Uvod.<br />
Mirt Komel<br />
Funkcija<br />
fantazme<br />
Psihoanaliza in<br />
kognitivne zna<strong>no</strong>sti<br />
«»’<br />
Namen pričujočega spisa je po eni strani poskus prikaza funkcije fantazme v psihoanalizi na<br />
primeru t. i. »histerične <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« in »fantomskih udov«, po drugi strani pa primerjava psihoanalitske<br />
interpretacije s kognitivističnimi študijami na isto temo. Naša osrednja teza je, da je<br />
funkcija fantazme nujna za »<strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>« delovanje človeškega subjekta. Še več, je nepogrešljiva<br />
v njeni vlogi konstruiranja real<strong>no</strong>sti, tako zelo nepogrešljiva, da če bi morebiti umanjkala, ne bi<br />
niti od same real<strong>no</strong>sti ostalo nič več.<br />
Začeli bomo s pojavom »histeričnega balončka« ali »fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« v obliki, v kateri<br />
je nanj Freud naletel skupaj z Breuerjem v t. i. Študijah o histeriji na primeru Berte Popenhaim,<br />
bolj znane pod psevdonimom, ki ji je bil dodeljen, Anne O. Temu primeru bomo sopostavili<br />
pojav »fantomskih udov« v pravem pomenu besede, s katerimi je bil Freud soočen v določenih<br />
primerih vojnih vetera<strong>no</strong>v, ki so po prvi svetovni vojni začeli hoditi k njemu na psihoanalizo<br />
zavoljo vojnih travm, bolj znanih pod ime<strong>no</strong>m »vojne nevroze«. Šele v tretjem koraku bomo<br />
poskusili psihoanalitsko teorijo fantazme na primeru »fantomskih udov« primerjati s sodobnimi<br />
kognitivističnimi študijami, predvsem z delom V. S. Ramachandrana, Phantoms in the Brain,<br />
kjer se je avtor po našem mnenju še najbolj približal psihoanalitski razlagi teh »fantomatskih«<br />
pojavov.<br />
V tem pogledu se bo treba osredotočiti na temelj<strong>no</strong> Laca<strong>no</strong>vo razdelitev subjektove real<strong>no</strong>sti<br />
na tri registre: simbol<strong>no</strong>, imaginar<strong>no</strong>, real<strong>no</strong>. Če predpostavljamo, da kognitivistične zna<strong>no</strong>sti<br />
»priznavajo« vlogo registrov imaginarnega (reprezentacije) in realnega (nevrološki procesi) pri<br />
soustvarjanju tega, kar se imenuje »real<strong>no</strong>st«, potem zagotovo zanikajo razsež<strong>no</strong>st simbolnega<br />
(govorica) in to razsež<strong>no</strong>st omejujejo na imaginar<strong>no</strong> raven, v smislu, da je jezik »zgolj« ena<br />
izmed reprezentacij. Poskusili bomo pokazati, kako je rav<strong>no</strong> vloga simbolnega registra (govorice)<br />
ključna pri razumevanju konstrukcije subjektove »real<strong>no</strong>sti« na primerih »fantomskih<br />
udov« in »fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti«. V istem smislu je po našem mnenju funkcija fantazme<br />
bistvena za razumevanje vloge imaginarnega registra pri konstrukciji subjektove »real<strong>no</strong>sti«<br />
96 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
nasploh. Oboje je poveza<strong>no</strong> s specifičnim nači<strong>no</strong>m, kako je Lacan razumel triado simbolnega,<br />
imaginarnega in realnega: namreč, <strong>no</strong>benega od treh registrov ni mogoče preprosto ločiti, ne<br />
da bi »poškodovali« ostala dva in v končni instanci tudi same »real<strong>no</strong>sti«.<br />
Ker bo večji del tega spisa namenjen psihoanalitski teoriji, se glede drugega dela ne nadejamo<br />
celovitega prikaza razmerja med psihoanalizo in kognitivističnimi zna<strong>no</strong>stmi; podali<br />
bomo zgolj približen očrt najbolj bistvenih točk, kjer se po našem mnenju obe vedi prekrivata<br />
oziroma razhajata.<br />
2. Primer Anne O.<br />
Za kaj je torej v času Študij o histeriji, v pionirskih časih rojstva psihoanalize, pravzaprav šlo?<br />
Kaj je bilo specifič<strong>no</strong> odkritje prakse psihoanalize ob njenih <strong>por</strong>odnih krčih? Avtorja (Breuer<br />
& Freud, 2002: 40) v uvodni besedi pravita: »Ugotovili smo namreč, sprva na naše veliko presenečenje,<br />
da so posamični histerični simptomi, če nam je uspelo popol<strong>no</strong>ma jas<strong>no</strong> prebuditi<br />
spomin na sprožilni dogodek, s tem oživiti tudi spremljajoči afekt, in če je pacient potem<br />
dogodek opisal do največje mogoče podrob<strong>no</strong>sti in afekt izrazil z besedami, nemudoma in<br />
za vselej izginili.« Velja pripomniti, da je Breuer še konec leta 1880 zdravil An<strong>no</strong> O., katere<br />
simptomi so bili kašelj, nemost, glavobol, slabovid<strong>no</strong>st; skratka, diag<strong>no</strong>za je bila jasna: histerija,<br />
ki se zdravi s hip<strong>no</strong>zo, kar sicer v tistem času ni bilo več »ambulant<strong>no</strong> šarlatanstvo«, a<br />
kljub temu tudi ne rav<strong>no</strong> pogosto u<strong>por</strong>abljena terapija. Tehnika hip<strong>no</strong>ze, s pomočjo katere je<br />
Breuer »pomagal« Anni O. govoriti o svojih simptomih, je imela le začasne uspešne rezultate,<br />
šele pozneje sta s Freudom ugotovila, da je mogoče natanko isti postopek u<strong>por</strong>abiti tudi brez<br />
hip<strong>no</strong>ze in da je ob »zavestni prisot<strong>no</strong>sti« dotične osebe tehnika še toliko učinkovitejša. Da bi<br />
»markirala« svoje odkritje, sta od same Anne O. prevzela izraz, ki se prakse psihoanalize do<br />
določene mere drži še danes: »Za ta postopek je izumila zelo dobro in res<strong>no</strong> ime – talking cure<br />
(zdravljenje z govorjenjem) in humoristič<strong>no</strong> oznako chimney-sweeping (čiščenje dimnika)«.<br />
(Breuer & Freud, 2002: 65)<br />
Zdravljenje z govorjenjem, »talking-cure« psihoanalize, je kmalu pokazala svojo učinkovitost,<br />
ki jo je pozneje Lacan povzel s temelj<strong>no</strong> predpostavko psihoanalitske prakse, namreč s<br />
tem, da govorica učinkuje na telo. Zdi se, da v poglavju, namenjenem »histerični <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti«,<br />
Ramachandran govori nekaj podobnega, ko pravi, da primer »fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« kaže na<br />
neko bistve<strong>no</strong> interakcijo med miselnimi in telesnimi procesi, kjer ni mogoče miselnih procesov<br />
zgolj reducirati na učinek telesnih, saj so rav<strong>no</strong> v tem primeru miselni procesi tisti, ki<br />
»povzročijo« histerič<strong>no</strong> <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st (prim. Ramachandran, 1999: 214– 218).<br />
K temu se še vrnemo, toda najprej poglejmo, kako se konča zgodba o Anni O. V času, ko<br />
jo je še zdravil Breuer, ga je ta mlada ženska popol<strong>no</strong>ma fascinirala, saj jo je opisal kot »izrazito<br />
inteligent<strong>no</strong>, s presenetljivo ostroumnim občutkom za kombiniranje stvari in prodor<strong>no</strong><br />
intuicijo« (Breuer & Freud, 2002: 55). Ko je Breuer sklenil prekiniti terapijo, ker se je bojda<br />
nje<strong>no</strong> stanje izboljševalo, je imel, glej, glej, rav<strong>no</strong> težave z že<strong>no</strong>, ki mu je očitala: »Preveč<br />
se ukvarjaš z njo!« Očitek, ki mu ga je izrekel tudi Freud. Še isti dan, ko je Breuer Anni O.<br />
naznanil, da prekinja terapijo, je bil po<strong>no</strong>či poklican nazaj ter jo našel v postelji z močnimi<br />
trebušnimi krči. Breuer je uvidel, da je Anna O. razvila fantomsko <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st, katere otrok<br />
naj bi bil nič manj kot njegov, kakor mu je v bolečih trebušnih krčih oznanila tudi sama:<br />
»Prihaja! Dr. Breuerjev otrok prihaja!« Breuer je po tem »škandalu« pobegnil in prepustil<br />
primer Freudu.<br />
Mirt Komel | Funkcija fantazme 97
3. O transferju.<br />
Konec leta 1882 je Breuer <strong>por</strong>očal Freudu o minulih dogodkih<br />
in o uspehu zdravljenja svoje pacientke: čeprav ga je v tistem<br />
času zanimala predvsem anatomija živčnega sistema, je bil<br />
Freud globoko prevzet – tako globoko, da je, ko je približ<strong>no</strong> tri<br />
leta pozneje študiral v Parizu pri Charcotu, slednjemu <strong>por</strong>očal<br />
o tem primeru. Ker pa se Charcot ni prav posebej zanimal za ta<br />
primer, ga je tudi sam Freud razočara<strong>no</strong> opustil. A ko se je leta<br />
1886 vrnil na Dunaj in kot nevrolog odprl svojo ordinacijo, so bile histeričarke bistveni del<br />
njegove klientele (prim. Breuer & Freud, 2002: 11). Primer Anne O. je še ved<strong>no</strong> ostal živ v<br />
Freudovem spominu med njegovim proučevanjem histeričark, za katere je konec koncev sam<br />
dejal, da so mu »odkrile pot do nezavednega«.<br />
Rav<strong>no</strong> v tem pogledu je po našem mnenju treba brati tisti del Študij o histeriji, ki <strong>no</strong>si<br />
naslov O psihoterapiji histerije in kjer Freud razgrinja svoje teoretske poglede na histerijo in<br />
na vlogo afekta ljubezni v vsakršni psihoterapevtski praksi, pa tudi širše gleda<strong>no</strong>, v medicinski<br />
praksi nasploh, ter na korelativ<strong>no</strong> vlogo spol<strong>no</strong>sti, ki jo ima pri tvorbah nezavednega, torej pri<br />
histeričnih simptomih. 1 1<br />
V delu Študije o histeriji Freud prvič<br />
spregovori o pomemb<strong>no</strong>sti delovanja<br />
spol<strong>no</strong>sti na razvoj histerije. Čeprav v tem<br />
delu ni mogoče razločiti, kje natanč<strong>no</strong><br />
govori Breuer in kje Freud, ter lahko rečemo,<br />
da ni videti, da Breuer ne bi podpiral<br />
te ideje, je domnev<strong>no</strong> ta radikalni pogled<br />
vnesel s<strong>por</strong> med doktorja, tako da nista<br />
več sodelovala. Freud je naprej razvijal<br />
teorijo histerije v svojo smer, spol<strong>no</strong>st je<br />
vzpostavil kot osrednji dejavnik.<br />
Največja težava je po Freudu v tem, kako premagati od<strong>por</strong> pacienta do<br />
tega, da sprejme interpretacijo o svojih lastnih simptomih s strani drugega, pa čeprav drugega,<br />
kateremu se je zaupal v zdravljenje na podlagi njegovega strokovnega znanja (prim. Breuer &<br />
Freud, 2002: 311). Toda da bi lahko premagali od<strong>por</strong> na pacientovi strani, je treba še vse kaj<br />
drugega kot zgolj ved<strong>no</strong>st, pa naj bo še tako precizna in jasna: »Poleg intelektualnih motivov,<br />
ki jih pritegnemo, da bi premagali od<strong>por</strong>, bomo le redkokdaj lahko shajali brez afektivnega<br />
dejavnika, osebnega vpliva zdravnika […] Položaj ni nič drugačen kot drugod v medicini in<br />
ni terapevtskega postopka, za katerega bi lahko rekli, da se lahko popol<strong>no</strong>ma odpove sodelovanju<br />
tega osebnega dejavnika«. (Freud, 2002: 325) Težava s tem »afektivnim dejavnikom« je<br />
natanko v tem, da lahko afekt preraste golo zaupanje v zdravnika in se sprevrže v ljubezen, celo<br />
do takšne mere, da producira fantomsko <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st ali t. i. »histerični balonček«, kakor se je<br />
zgodilo v Breuerjevem primeru.<br />
Čeprav je Freud transfer, kakor je temu »afektivnemu stanju« dal ime, odkril že med študijami<br />
o histeriji, je vsee<strong>no</strong> treba dodati, da je morala psihoanaliza počakati na Lacana, da so<br />
se zadeve glede tega specifičnega »afektivnega stanja« konceptualizirale do takšne mere, da je<br />
bilo mogoče razumeti, kaj se je bilo Breuerju pravzaprav »spočelo«. Lacan namreč nikakor ne<br />
izključuje mož<strong>no</strong>sti, da se transfer ne bi dogajal tudi zunaj psihoanalitske prakse. Že na začetku<br />
obravnave transferja poudari, da čeprav je transfer »proizvod« specifične analitične situacije,<br />
»ta situacija ne more ustvariti vseh pogojev in momentov tega pojava, se pravi, da morajo<br />
biti, če naj analitična situacija proizvede transfer, zunaj nje že navzoče mož<strong>no</strong>sti, ki se v tem<br />
položaju uskladijo na način, ki je morda res enkraten. S tem pa nikakor ni izključe<strong>no</strong>, da ne bi<br />
moglo tudi tam, kjer ni na obzorju <strong>no</strong>benega analitika, biti pravcatih učinkov transferja, ki jih<br />
je mogoče strukturirati natanč<strong>no</strong> tako kot igro transferja v analizi.« (Lacan, 1996: 116)<br />
Toda, kaj je s tem transferjem? Kako je mogoče, da producira tovrstne učinke, kakršen je<br />
recimo »histerični balonček«? Če je ena plat transferja ta, da omogoča analitič<strong>no</strong> interpretacijo,<br />
da omogoča zdravljenje, kakšna je ta druga plat, ki jo je bil izkusil Breuer in ki je rav<strong>no</strong><br />
onemogočala zdravljenje? Treba je razločiti dve plati transferja: tisto, ki omogoča interpretacijo<br />
(transfer kot »udejanjanje nezavednega«), in tisto, ki interpretacijo onemogoča (transfer kot<br />
98 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
»od<strong>por</strong>« in »zaprtje nezavednega«), k čemur Lacan dodaja, da je<br />
rav<strong>no</strong> ljubezen tisti učinek transferja, ki onemogoča interpretacijo<br />
(prim. Lacan, 1996: 236–237). Obrat nikakor ni presenetljiv:<br />
navsezadnje se je Freud tudi pozneje še vračal k vprašanju transferja<br />
na primeru histeričarke Anne O. in dejal, da je histerični<br />
balonček simptom nezavedne želje <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti, <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti, ki<br />
si jo je Anna O. želela z Breuerjem. Njena simptomatika naj bi<br />
imela tako racional<strong>no</strong> jedro, le da na ravni nezavednega, zato<br />
lahko razložimo, zakaj so se histerični napadi povezovali z iracional<strong>no</strong>stjo<br />
in <strong>no</strong>rostjo. »Histerična ženska tako lahko izbruhne,<br />
med psihoanalitsko obravnavo pa bi morebiti lahko ugotovili, da<br />
je bil razlog ideja o <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti.« (Freud, 1987: 24)<br />
Toda Lacan je na tej točki kritičen, pa tudi precej piker do<br />
Freudove ocene: Freud naj bi Breuerja zgolj potolažil s tem, ko<br />
2 Triada simbol<strong>no</strong>, imaginar<strong>no</strong>, real<strong>no</strong><br />
je plod sodelovanja, ki ga je imel Lacan<br />
z Lévi-Straussom, od katerega si je<br />
navsezadnje tudi »sposodil« koncepte.<br />
Predstavlja pa način, recimo temu tako,<br />
klasifikacije fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>v, ki jih je mogoče<br />
najti v subjektu: nekateri so imaginarni,<br />
kot npr. fantazma, drugi so simbolni,<br />
kot npr. lapsus, tretji pa realni, kot npr.<br />
tes<strong>no</strong>ba. Tes<strong>no</strong>ba je, sledeč Laca<strong>no</strong>vi definiciji,<br />
edini afekt, ki ne vara, na primer<br />
v nasprotju z ljubeznijo, ki je docela stvar<br />
imaginarnega registra in torej varljiva, pa<br />
čeprav kot prevara, ki ima lahko realne<br />
učinke, o čemer rav<strong>no</strong> priča primer<br />
»histeričnega balončka«, ki ga obravnavamo<br />
tukaj.<br />
mu je dejal: »Ne skrbi, nisi ti kriv, vse si je le ona domišljala,« medtem ko je natanko to za<br />
Lacana primer, da pokaže, da je želja vselej že želja Drugega, kakor se glasi zdaj že dovolj (če<br />
ne celo preveč) »poznana« formulacija. Toda kaj pomeni to, da je želja želja Drugega? Kako<br />
se želja umešča v razmerje do fantazme, kako se fantazma »fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« umešča v<br />
razmerje do »želje imeti otroka«?<br />
4. Simbol<strong>no</strong>, Imaginar<strong>no</strong>, Real<strong>no</strong>.<br />
Glede formulacije »fantomska <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st« je najprej treba razčistiti najbolj očiten del: če govorimo<br />
o »fantomski <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti«, to nikakor ne pomeni, da je <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st »zgolj« fantazma, ampak<br />
rav<strong>no</strong> to, da je natanko tovrstna <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st paradigmatski primer, kako ima fantazma realne<br />
učinke: da, tudi na telo. Formulacija »histerični balonček« nikakor ne pravi, da bi bil »balonček«<br />
zgolj izmišljen, v obliki »izmišljene <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti, ki ne obstaja« – rav<strong>no</strong> nasprot<strong>no</strong>, trebušni<br />
krči in vsi spremljevalni simptomi »prave« <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti pričajo natanko o realnih učinkih, ki jih<br />
lahko ima nekaj »zgolj imaginarnega«.<br />
Preden gremo naprej v naši obravnavi, moramo na tem mestu nuj<strong>no</strong> natančneje podati<br />
Laca<strong>no</strong>vo pojmovanje konstitucije subjektove real<strong>no</strong>sti kot prepletanja treh registrov: simbolnega,<br />
imaginarnega in realnega. 2 Register realnega je sicer »jedro« real<strong>no</strong>sti, nikakor pa ga ni<br />
mogoče enačiti z »real<strong>no</strong>stjo« kot tako, čeprav Lacan pravi, da je konec koncev to, kar Freud<br />
imenuje Real-Ich, realni jaz, mogoče enačiti z živčnim sistemom. Register imaginarnega bolj<br />
ali manj ustreza »miselnim predstavam« subjektovega psihičnega življenja, tako da bi za imaginar<strong>no</strong><br />
lahko dejali, da nekako ustreza »psihični real<strong>no</strong>sti« subjekta. Register simbolnega pa<br />
je specifična razsež<strong>no</strong>st govorice, katere struktura določa dinamiko nezavednega, zaradi česar<br />
je konec koncev »nezaved<strong>no</strong> strukturira<strong>no</strong> kot govorica«.<br />
Kaj je delo nezavednega? Kot je to predstavil Freud v VII. poglavju svoje Interpretacije sanj,<br />
je to delo predvsem dvoj<strong>no</strong>: premestitev in zgostitev (prim. Freud, 2001: 265–292). Lacan je<br />
naredil ključni obrat v dotedanjem (ne)razumevanju nezavednega, saj je Freudovo odkritje<br />
dela nezavednega bral drugače kot večina takratnih Freudovih tolmačev, saj je Jakobso<strong>no</strong>ve<br />
analize govornih motenj in posledič<strong>no</strong> definicije strukture jezika kot procesa metafore in metonimije<br />
(prim. Jakobson, 1989: 110–116) povezal z delom sanj. Lacan je torej v Freudovem<br />
odkritju procesov premestitve in zgostitve videl na delu natanko Jakobso<strong>no</strong>va pravila metafore<br />
Mirt Komel | Funkcija fantazme 99
in metonimije, od koder je potem izpeljal vsem dobro zna<strong>no</strong><br />
paradigmo, ki se glasi: nezaved<strong>no</strong> je strukturira<strong>no</strong> kot govorica.<br />
Kaj to pomeni? Na kratko to, da nezaved<strong>no</strong> ni neka potlačena<br />
vsebina zavesti, ki bi jo morali kot kakšni arheologi odkrivati in<br />
prinesti na dan, niti ni nezaved<strong>no</strong> takšen ali drugačen nagon,<br />
ki deluje mimo naše volje, ampak predvsem nekaj med enim<br />
in drugim, namreč sam mehanizem, s katerimi se neka vsebina<br />
premešča in zgošča po pravilih metafore in metonimije, iz česar<br />
sledi izpeljava, da je »nezaved<strong>no</strong> strukturira<strong>no</strong> kot govorica«.<br />
Laca<strong>no</strong>va poanta glede registrov simbolnega, imaginarnega<br />
in realnega pa je na kratko naslednja: ti trije registri so sicer<br />
epistemološko ločeni, a v svojem sodelovanju pri konstrukciji subjektove »real<strong>no</strong>sti« neločljivi,<br />
saj takoj ko bi poskusili od subjekta odstraniti enega, bi tudi preostala dva »razpadla«. Iz tega<br />
sledi, kot bomo poskusili pokazati pozneje, da je funkcija fantazme bistvena za »<strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>«<br />
delovanje subjekta v tem, kar imenujemo »real<strong>no</strong>st«. Za zdaj naj zadostuje naš primer »fantomske<br />
<strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti«: namišljeni »otrok« zagotovo spada v register imaginarnega, toda specifika tega<br />
primera je rav<strong>no</strong> v tem, da so simptomi (bolečine, krči, itd.) imaginarne <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti natanko isti<br />
kot tisti pri »pravi« <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti; real<strong>no</strong>st »fantomskega otroka« je vse prej kot »zgolj« namišljena.<br />
Vprašanje je le, kam tu umestiti simbol<strong>no</strong>? Najmanj, kar lahko rečemo, je, da tu ne moremo<br />
govoriti o zgolj »telesnih dejavnikih«, ampak da moramo upoštevati tudi kontekst, specifičen<br />
kulturni kontekst, v katerem se takšen pojav zgodi. Že od antike naprej so dokumentirani primeri<br />
»lažne <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti«, začenši s Hipokritovimi analizami pa vse tja do znanih primerov iz<br />
srednjega veka, kjer so angleške, francoske in nemške kraljice uprizarjale »fantomsko <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st«<br />
zaradi družbenih konvencij, ki pritiskajo na kraljico (kraljestvo brez prestolonaslednika<br />
itd.). Če opustimo »darvinistični« tip interpretacij, ki pravijo, da se to dogaja po analogiji z<br />
živalskim svetom, kjer se »lažna <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st« pri sesalcih pojavlja zavoljo potrebe po dodatnem<br />
ali nadomestnem dojenju, potem vidimo, da so kulturni dejavniki ne samo »variabila«, način,<br />
kako se »lažna <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st« pojavlja, ampak ključna komponenta, ki dejansko odloča, ali se bo<br />
in v kakšnih okoliščinah se bo takšna <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st pojavila ali se sploh ne bo.<br />
Navsezadnje tudi Ramachandran ne pravi, da bi lahko kulturne dejavnike zgolj »odmislili«,<br />
ampak da jih moramo upoštevati kot relevantne (prim. Ramachandran, 1999: 216), pri čemer<br />
njegova razlaga še ved<strong>no</strong> ostaja na ravni opisovanja nevroloških procesov, ki se zgodijo med fantomsko<br />
<strong>no</strong>seč<strong>no</strong>stjo, kar sicer pojasni, da fantomska <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st na ravni teles<strong>no</strong>sti deluje, ne pa,<br />
zakaj je fantomska <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st nastala, niti ne, kako je mogoča. Rav<strong>no</strong> zato, ker Ramachandran<br />
v tem primeru ne gre dlje od trditve, da so »učinki telesa na um prav tako globoki kot tisti, ki<br />
jih um proizvede na telo« (Ramachandran, 1999: 217), ne more dojeti, v čem je specifika simbolnega<br />
registra, torej kolikšen je doseg trditve, da je želja želja Drugega, tako da njegov diskurz<br />
kljub prodor<strong>no</strong>sti njegove misli še ved<strong>no</strong> reproducira etablirane kognitivistične redukcije jezika<br />
na e<strong>no</strong> številnih (imaginarnih) reprezentacij.<br />
Kot je pikro pripomnil Lacan v primeru Anne O., želja nikakor ni bila njena, ampak njegova,<br />
po čemer lahko vidimo, da ima govorica (Breuerjev »talking-cure«) realne učinke: ne<br />
gre zgolj za <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st Anne O., za njene potlačene imaginarne predstave, ampak in predvsem<br />
za Breuerjevo last<strong>no</strong> nezaved<strong>no</strong>. 3 3<br />
Kot navaja Lacan, povzemajoč Jonesova<br />
<strong>por</strong>očanja, je Breuer takoj po terapiji z<br />
An<strong>no</strong> O. odpotoval z že<strong>no</strong> v Italijo, kjer<br />
si je želel z njo imeti otroka (prim. Lacan,<br />
1996: 145–146). Po Laca<strong>no</strong>vi formuli želja<br />
je želja Drugega je rav<strong>no</strong> ta Breuerjeva<br />
želja pripeljala do spočetja »otroka« z<br />
An<strong>no</strong> O., saj si je na nezavedni ravni želel<br />
otroka rav<strong>no</strong> z njo in ne z last<strong>no</strong> že<strong>no</strong>.<br />
Nekateri dodajajo, da je rav<strong>no</strong> Breuerjeva<br />
nemož<strong>no</strong>st imeti otroka z last<strong>no</strong> že<strong>no</strong> bila<br />
tista, ki ga je »silila« v to nadvse nenavad<strong>no</strong><br />
»ljubezensko« razmerje z An<strong>no</strong> O.<br />
Tako moramo upoštevati ne samo »dialog dveh racionalnih<br />
oseb v medicinskem postopku«, ampak tudi »dialog dveh nezavednih«, kar je rav<strong>no</strong> specifika<br />
simbolnega registra, namreč ta, da je diskurz nekaj bistve<strong>no</strong> intersubjektivnega in nekaj, česar<br />
100 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
ni mogoče reducirati ne na neko zavest<strong>no</strong> intenco govorca ne na<br />
neko preprosto zgolj-izreče<strong>no</strong>. V tem smislu je treba razumeti<br />
Laca<strong>no</strong>vo trditev o »učinku govorice na telo«, kakor tudi »talkingcure«<br />
iz pionirskih časov psihoanalize: mož<strong>no</strong>st, da analitikova<br />
interpretacija odpravi simptome na telesni ravni, temelji natanko<br />
na istih predpostavkah, po katerih je mogoče, da analitikovo<br />
nezaved<strong>no</strong> (prek dejstva transferne ljubezni) proizvede »histerični<br />
balonček«. Z vsemi zadržki do posploševanja lahko zgolj<br />
nakažemo, za kaj torej pri psihoanalizi gre: kot je bilo reče<strong>no</strong>, ne<br />
gre za to, da bi bil transfer specifična psihoanalitska »tvorba«, saj<br />
morajo že obstajati pogoji njegovega delovanja drugje. Natanko<br />
4 Freudovi nasprotniki so v primeru<br />
vojnih nevroz videli direkt<strong>no</strong> nasprotje<br />
Freudove teorije o vlogi seksual<strong>no</strong>sti pri<br />
tvorbah nevroz. Da bi odgovoril na <strong>no</strong>vo<br />
postavljeni izziv, je Freud v kratkem prispevku<br />
z naslovom Psihoanaliza in vojne<br />
nevroze revidiral svojo teorijo, pri čemer<br />
je ohranil os<strong>no</strong>vni dispozitiv: tvorbe nezavednega<br />
so še ved<strong>no</strong> posledica potlačitve<br />
kot reakcije na travmo, na kateri temelji<br />
vsakršna nevroza, tako da je vsaka nevroza<br />
na neki elementarni ravni travmatična<br />
nevroza (prim. Freud, 1991: 210).<br />
glede na kulturni kontekst, v katerem se določena »fantomska <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st« pojavi, moramo znati<br />
razbrati vsakokraten poseg simbolnega reda v real<strong>no</strong>st, ki ga nikakor ni mogoče omejiti »zgolj«<br />
na imaginar<strong>no</strong> raven.<br />
5. Fantomski udi.<br />
Medtem ko smo v primeru »fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« obravnavali fantazmo kot učinek transferne<br />
ljubezni, »gona ljubezni«, imamo pri »fantomskih udih« zagotovo opravka z »go<strong>no</strong>m smrti«.<br />
Freud naleti na gon smrti v obdobju po prvi svetovni vojni, ko se je sprejemna soba njegove<br />
ordinacije napolnila s preživelimi minule vojne, ki pa so ostali od vojne izkušnje nepovrat<strong>no</strong><br />
zaznamovani z vojnimi travmami. 4 Značil<strong>no</strong>st te <strong>no</strong>ve vrste pacientov je bila ta, da so se v sanjah<br />
neneh<strong>no</strong> vračali na kraj, kjer so pridobili travmo, tako da so s tem početjem sami sebi povzročali<br />
trpljenje, ki se je stopnjevalo v izbruhih tes<strong>no</strong>be. Last<strong>no</strong>st travmatične nevroze je, pravi Freud,<br />
da s ponavljanjem travmatičnega dogodka pacienti reproducirajo izostalo tes<strong>no</strong>bo, ki je zaradi<br />
nenadejane nevar<strong>no</strong>sti, posledič<strong>no</strong> šoka, umanjkala (prim. Freud, 1987: 248–249).<br />
Toda, kako razumeti fantomske ude, ki so jih tisti vojni veterani, ki so prišli pohabljeni iz<br />
vojne, reproducirali na imaginarni ravni, a so jih po njihovih lastnih pričevanjih občutili natanko<br />
tako, kot da bi »ud še ved<strong>no</strong> bil tam«? Najmanj, kar lahko rečemo, je, da primer »fantomskih<br />
udov« vojnih vetera<strong>no</strong>v do določene mere ustreza »fantomski <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« histeričark: na imaginarni<br />
ravni si subjekt predstavlja, da ima, česar dejansko nima, v obeh primerih pa je specifika v<br />
tem, da se tudi na realni ravni živčnega sistema udje dajo čutiti tam, kjer jih ni, celo ne glede na<br />
zavest<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st subjekta. Ne glede na to, ali se subjekt (vojni veteran ali histeričarka) zaveda<br />
ali ne o »real<strong>no</strong>sti« obstoja svojega »fantomskega uda«, sam fantom vztraja in deluje. Rav<strong>no</strong><br />
v tem je paradoksalni status fantazme, kakor jo je artikuliral Freud: ontološki paradoks, celo<br />
škandal pojma fantazme je v dejstvu, da sprevrača standard<strong>no</strong> opozicijo med subjektivnim in<br />
objektivnim: seveda fantazma po definiciji ni objektivna (v naivnem smislu obstaja neodvis<strong>no</strong><br />
od zaznave subjekta); a prav tako ni subjektivna (v smislu, da bi se jo dalo reducirati na zavest<strong>no</strong><br />
izkušene intuicije subjekta). Fantazma spada »v bizar<strong>no</strong> kategorijo objektiv<strong>no</strong> subjektivnega«.<br />
(Žižek, 2006: 25)<br />
Za razumevanje »fantomskih udov« si poskusimo pomagati s tem, kar je Freud v delu<br />
Inhibicija, simptom in tes<strong>no</strong>ba artikuliral kot e<strong>no</strong> izmed dveh specifičnih tehnik potlačitve:<br />
»narediti, kot da se ni zgodilo [Ungeschehenmachen], in izolacija«. Za narediti, kot da se ni<br />
zgodilo, velja, da si »prizadeva prek motorične simbolike ne le odpihniti posledice nekega<br />
dogodka, ampak sam dogodek« (prim. Freud, 2001: 43). Za naš primer »fantomskih udov«<br />
Mirt Komel | Funkcija fantazme 101
pohabljenega vojnega veterana se zdi, da natanko ustreza tej artikulaciji: »fantomski ud« je tam<br />
po eni strani zato, da »brzda« tes<strong>no</strong>bo, da deluje kot »mašilo« za nevrotične izpade, po drugi<br />
strani (in hkrati s tem) pa zato, da bi naredil, kot da se dogodek, zaradi katerega je v preteklosti<br />
ostal brez uda, ni zgodil. Po<strong>no</strong>vimo: proces je dvoplasten in hkraten: po eni strani izbrisati<br />
dogodek, po drugi pa na motorični ravni odpraviti kakršen koli ostanek travmatičnega dogodka.<br />
Kaj je bolj očiten znak travmatičnega dogodka izgube uda, če ne rav<strong>no</strong> sam manjkajoči ud, ki<br />
ga vojni nevrotik reproducira na ravni fantomskega uda tako, da tudi v sedanjosti »izbriše« sledi<br />
dogodka, ki ga je »že« izbrisal iz preteklosti spomina?<br />
Čeprav je razlaga na ravni artikulacije tes<strong>no</strong>be v razmerju do simptoma morda celo zadovoljiva,<br />
je na ravni treh registrov simbolnega, imaginarnega in realnega prekratka, saj nam na<br />
primeru »fantomskih udov« umanjka rav<strong>no</strong> simbolna raven: medtem ko smo v primeru Anne<br />
O. dejali, da je bil »fantomski otrok« namenjen drugemu, Breuerju, čigar nezavedna želja je<br />
v končni instanci tudi bil, se moramo pri pohabljenemu vojnemu veteranu vprašati, komu je<br />
namenjen fantomski ud, ki ga uprizarja fantazma? Prvi približek odgovora bi lahko bil, da vojni<br />
nevrotik uprizarja svoj manjkajoči ud za druge, za civilni del prebivalstva, s katerim »si ni več<br />
podoben«, saj je on pohabljen, oni pa so »celi«. Toda rav<strong>no</strong> dejstvo, da imamo opravka z vojakom,<br />
nas napoti na neko drugo interpretacijo: uprizorjeni fantomski ud ni uprizorjen za civilni<br />
del prebivalstva, ampak za druge sovojake, ali bolje, za idealvojaka, v imenu katerega je sploh<br />
v prvi vrsti šel v voj<strong>no</strong>. Seveda je razlaga prilagojena specifičnemu primeru, ki ga obravnavamo<br />
tukaj, toda zlahka bi se dalo pokazati na vlogo simbolnega registra tudi v drugih primerih, pri<br />
čemer bi morali, tako kot pri fantomski <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti, pogledati na specifičen kulturni kontekst,<br />
z<strong>no</strong>traj katerega se je tvoril ta ali oni fantomski ud.<br />
6. Lov na fantome.<br />
Zopet, z vsemi zadržki do posploševanja, poskusimo primerjati psihoanalitsko razlago z o<strong>no</strong>,<br />
ki jo Ramachandran daje v primerih »fantomskih udov«, s katerimi je imel tako klinič<strong>no</strong><br />
kot znanstve<strong>no</strong> tudi sam opravka. Vzemimo morda najzanimivejši primer, ki nam ga podaja<br />
Ramachandran, primer, kjer se je na ravni »fantomskega uda« producirala tudi »fantomska<br />
bolečina«. Ramachandran je imel opravka s pacientom, ki je izgubil roko in čigar simptom ni<br />
bil le ta, da je še ved<strong>no</strong> »čutil« svojo roko, ampak tudi bolečina tega, da so se mu »fantomski<br />
<strong>no</strong>hti« zarasli v »fantomsko dlan« (prim. Ramachandran, 1999: 52). Čeprav so roka, dlan in<br />
<strong>no</strong>hti docela »fantomski«, je bolečina za subjekt docela realna, kar pa je nadvse zanimivo, je<br />
način, kako je bolečina povzročena: fantomski <strong>no</strong>hti v fantomski dlani, iluzija, ki povzroča boleči<strong>no</strong><br />
skozi svoje delovanje na drugo iluzijo. Kako se lotiti tovrstne bolečine, če ni »dejanskega«<br />
uda, ki bi ga bilo mogoče odstraniti kot vir bolečine s fizičnim posegom?<br />
Menimo, da rav<strong>no</strong> ta primer kar najbolj plastič<strong>no</strong> pokaže, v čem je realni učinek fantazme,<br />
h kateremu se še vrnemo, toda za zdaj poglejmo, na kakšen izviren način se je Ramachandran<br />
lotil tega primera. Že pred tem je za podobne primere izumil preprosto napravo, ki jo je ime<strong>no</strong>val<br />
»mirrored-box«, »zrcalna-škatla« (prim. Ramachandran, 1999: 53): škatla je v <strong>no</strong>tranjosti<br />
obdana z zrcali in »trik« naj bi bil v tem, da pacient seže z »obema« rokama vanjo in hkrati z<br />
»real<strong>no</strong>« roko premika tudi »fantomsko« po načelu, da s tem, ko premika »real<strong>no</strong>« roko, vidi<br />
premikati se tudi sicer nevid<strong>no</strong> »fantomsko« roko; v našem primeru odpira in zapira »obe«<br />
dlani, tako da naj bi »fantomski <strong>no</strong>hti« ne pritiskali več na »fantomsko dlan« in povzročali<br />
bolečine. Največji »trik« pa je seveda v tem, da je »zrcalna škatla« dejansko delovala: pacient je<br />
102 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
uspeš<strong>no</strong> razprl dlan in <strong>no</strong>hti niso več ranili »fantomskega mesa«. Zdaj, za nas je Ramachandrov<br />
postopek nadvse zanimiv: kot pravi sam, kako se drugače lotiti iluzorične narave fantomskih<br />
udov, če ne z iluzijo?<br />
Toda očitek s strani psihoanalize bi Ramachandru bil, da se je zopet preveč usmeril na senzorič<strong>no</strong><br />
plat postopka in videl »rešitev« zgolj v vizualnem »zavajanju« možganskih nevroloških<br />
procesov: »tolikšna je interakcija med različnimi možganskimi centri, kot na primer tistimi v<br />
zvezi z gledanjem in dotikom, da celo zgolj vizualna podoba odprte dlani lahko naredi vso pot<br />
nazaj do pacientovih motoričnih poti, tako da mu omogoči, da čuti, kako se dlan razpira, kar<br />
posledič<strong>no</strong> izniči iluzorič<strong>no</strong> boleči<strong>no</strong> in neobstoječo dlan.« (Ramachandran, 1999: 55) Toda če<br />
je Ramachandra<strong>no</strong>va zasluga v tem, da je pokazal delovanje možganskih procesov kot bistve<strong>no</strong><br />
bolj dinamič<strong>no</strong> in interaktiv<strong>no</strong> od tega, kar meni uteče<strong>no</strong> kognitivistič<strong>no</strong> razmišljanje, potem<br />
je spregledal za psihoanalizo najbolj bistven del lastnega poskusa.<br />
Kar je docela spregledal, je dejstvo njegove lastne osebe kot znanstvenika ali tistega, za katerega<br />
so pacienti s »fantomskimi udi« v njegovem postopku predvidevali, da ve. Menimo, da je<br />
vzrok Ramachandra<strong>no</strong>vega »spregleda« v tem, da je, kot sam pravi, »prenesel klinični primer v<br />
laboratorij« in se je zadeve namesto »klinič<strong>no</strong>« lotil »znanstve<strong>no</strong>«, namesto kot »zdravnik« kot<br />
»znanstvenik«. Toda težava je seveda v tem, da je Ramachandran tako zdravnik kot znanstvenik:<br />
ne samo, da si »želi« najti potrditev za svojo teorijo, »želi« si tudi, da bi pacienta »ozdravil«, kar<br />
pa nikakor ni nepoveza<strong>no</strong> – ena želja prekriva drugo, ena sovpada z drugo, pri čemer ni mogoče<br />
spregledati vloge transferja v tem postopku. Njegov poseg je bistven, saj nakazuje rav<strong>no</strong> poseg<br />
simbolnega, ki s tem, da prestrukturira imaginar<strong>no</strong>, učinkuje na real<strong>no</strong>.<br />
7. Funkcija fantazme.<br />
Da bi lahko zdaj dojeli, v čem je funkcija fantazme v naših dveh primerih (fantomske <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti<br />
in fantomskih udov), se ne moremo ogniti matematizaciji fantazme, kakor nam jo ponudi<br />
Lacan v Štirih temeljnih konceptih, matematizaciji, ki je v svoji os<strong>no</strong>vni gesti postavitev čisto<br />
malega romba (◊), ki ga je treba brati kot združitev dveh vektorjev, ki tečeta v nasprotni smeri od<br />
urnega kazalca, vektorjev, ki označujeta funkciji ločitve (zgornji) in odtujitve (spodnji). Od tod<br />
Lacan izpelje dve funkciji: prva je funkcija fantazme, druga pa funkcija, ki jo Lacan imenuje<br />
preprosto »klic« (prim. Lacan, 1996: 194–196).<br />
Če pustimo formulo »klica«, ki se zapiše kot $◊D (prečni subjekt/romb/zahteva), ob strani,<br />
in se osredotočimo izključ<strong>no</strong> na formulo fantazme, ki se zapiše kot $◊a (prečni subjekt/romb/<br />
objekt a), potem nam fantazma po tej formuli v nekem zelo posplošenem pogledu pomeni to,<br />
da je subjektovo razmerje do svoje želje po svojem bistvu odtuje<strong>no</strong> in da je objekt želje od njega<br />
ločen, če naj subjekt sploh ima kakrš<strong>no</strong> koli razmerje do svojega objekta. Pri čemer objekt<br />
a ni preprosto neki »objekt«, ampak natanko objekt, ki manjka, manjkajoči objekt v samem<br />
»osrčju« subjekta, zaradi česar je navsezadnje subjekt prečen, »prečrtan« subjekt $. Čeprav<br />
(ali še bolje, rav<strong>no</strong> zato), da objekt mala a ne obstaja, vsee<strong>no</strong> deluje v smislu, kot smo že dejali<br />
zgoraj: dejansko ne obstaja, toda deluje, »kot da bi« dejansko obstajal. Funkcija objekta mala<br />
pa je rav<strong>no</strong> v tem, da krpa »real<strong>no</strong>st« subjekta tam, kjer je manjkajoča, tam, kjer je subjekt sam<br />
manjkajoči.<br />
Kaj neki bi kar najbolj ustrezalo funkciji fantazme, če ne rav<strong>no</strong> manjkajoči ud pohabljenega<br />
vojaka ali manjkajoči otrok Anne O.? Navsezadnje je tudi minimalna definicija fantazme, ki<br />
nam jo ponuja Lacan, ta, da »ravnina fantazme deluje v od<strong>no</strong>su do realnega. Real<strong>no</strong> podpira<br />
Mirt Komel | Funkcija fantazme 103
fantazmo, fantazma varuje real<strong>no</strong>«. (Lacan, 1996: 42) Obojega, tako fantomskega uda kot fantomskega<br />
otroka, »dejansko« ni tam, kjer ju subjekt dojema, da sta, hkrati pa učinkujeta, »kot<br />
da bi bila«, natanko sklad<strong>no</strong> z definicijo (imaginarne) fantazme, ki je v tem, da deluje kot o<strong>por</strong>a<br />
(simbolni) želji in kot varovalo (realnega). Natanko to smo imeli v mislih, ko smo dejali, da so<br />
ravni simbolnega, imaginarnega in realnega epistemološko ločeni, a v svojem sodelovanju pri<br />
konstrukciji subjektove »real<strong>no</strong>sti« neločljivi.<br />
8. Psihoanaliza in kognitivizem.<br />
Če je objekt raziskovanja psihoanalize par exellance nezaved<strong>no</strong> strukturira<strong>no</strong> kot govorica,<br />
potem naj bi kognitivistična gesta rav<strong>no</strong> »demistificirala« nezaved<strong>no</strong> tako, da ga razgrne pred<br />
nami kot golo delovanje nevroloških procesov, ki nimajo nič »lingvistič<strong>no</strong>-mističnega« na sebi,<br />
ampak neko »preprosto« material<strong>no</strong> da<strong>no</strong>st. Toda, kot je pokazal Žižek v svojem Kako biti<br />
nihče: »Sodobne zna<strong>no</strong>sti nič več ne težijo k preprosti in neposredni redukciji zavajajočih<br />
videzov na golo material<strong>no</strong> real<strong>no</strong>st: njihova osrednja tema je paradoksalna psevdoavto<strong>no</strong>mija<br />
in učinkovitost iluzij, iluzoričnega vidika samega.« (Žižek, 2006: 23) Tudi kognitivne zna<strong>no</strong>sti<br />
niso izjema: seveda upoštevajo vlogo imaginarnega registra pri konstrukciji družbene real<strong>no</strong>sti,<br />
tudi real<strong>no</strong>sti kot take, toda vse prepogosto zapadejo v nekritič<strong>no</strong> »demistifikacijo«, kjer naj bi<br />
zgolj opisovanje nevroloških procesov zadostovalo za pojasnjevanje vztraj<strong>no</strong>sti oz. učinkovitosti<br />
teh iluzij.<br />
Žižek opominja, da je problem kognitivnih zna<strong>no</strong>sti natanko v tem, da čeprav imajo pretenzijo<br />
po »demistifikaciji«, se na določenih točkah zapletejo v svoje lastne »mistifikacije«.<br />
Recimo, da so kognitivisti »demistificirali« lingvistič<strong>no</strong> nematerial<strong>no</strong> podlago nezavednega,<br />
tako da so jo omejili na golo delovanje nevronskih povezav; kar jim zdaj uhaja, je natanko diametral<strong>no</strong><br />
nasprotna točka, namreč točka zavesti: »Za vse različice vznika zavesti, od Dennetta<br />
do Damasia, se zdi, da se zataknejo pri istem paradoksu določenega samosprožilnega mehanizma,<br />
zaprte zanke avtoreferencial<strong>no</strong>sti, ki je konstitutivna za zavest.« (Žižek, 2006: 38) Paradoks<br />
je po Žižku v tem, da kognitiv<strong>no</strong> že lahko spoznam »svojo last<strong>no</strong> zavest« kot zgolj nizanje<br />
nevroloških procesov, »a ne morem zares verjeti« vanjo – tu se spet vračamo k ideji fetišističnega<br />
zanikanja, tega je sais bien, mais quand měme.« (Žižek, 2006: 115) Marksistična teorija<br />
blagovnega fetišizma, ki je podlaga ideji fetišističnega zanikanja, pravi, da teoretična ved<strong>no</strong>st<br />
o svojem lastnem fetišizmu (v našem primeru: da je moja zavest zgolj nevronski proces) ne<br />
odpravi praktičnega fetišizma (v našem primeru: da je moja zavest ne samo »moja«, ampak<br />
tudi, kar je bistve<strong>no</strong>, »zavest«).<br />
Podob<strong>no</strong> bi lahko dejali za kognitivistične poskuse razreševanja paradoksa fantomskih udov,<br />
zaradi katerih je bilo prelito toliko črnila – na neki elementarni ravni bi lahko celo dejali, da je<br />
kognitivistič<strong>no</strong> fetišistič<strong>no</strong> ukvarjanje z zavestjo struktur<strong>no</strong> analog<strong>no</strong> ukvarjanju s fantomskimi<br />
udi, oboje pa je simptom natanko nezmož<strong>no</strong>sti vztrajati na paradoksu. Po eni strani vsi kognitivisti<br />
priznavajo, da imajo fantomski udi neko »zaznav<strong>no</strong> real<strong>no</strong>st« za sam subjekt, po drugi<br />
strani pa ne priznavajo ključne vloge simbolnega pri konstituiranju tovrstne »real<strong>no</strong>sti«. To je<br />
vid<strong>no</strong> pri načinu, kako obravnavajo zavest: po eni strani se vsi strinjajo, da zavest nima nikakršne<br />
»zaznavne real<strong>no</strong>sti«, po drugi strani pa jo imajo za »produkt« nevroloških procesov in zopet<br />
zanikajo specifič<strong>no</strong> vlogo simbolnega pri konstituciji zavesti. Tako se zadeve zapletejo na vsaj<br />
dveh točkah: prvič, na ravni teorije fetišizma je vse zaman za nekoga, ki na lastni koži doživlja<br />
fantomske ude, ali kogar koli, ki ima zavest, prepričevati, da so to le nevrološki procesi na delu,<br />
104 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
ker spoznanje samo po sebi ne odpravi praktičnega delovanja; in drugič, paradoks »obstoja, ki<br />
ne obstoji«, je za same kognitiviste paradigmatičen, saj rav<strong>no</strong> tako fantomski udi kot zavest na<br />
ravni živčnega sistema, nevroloških procesov obstajajo, celo ne glede na to, kaj si sam subjekt,<br />
ki opazuje, ali tisti, ki je neposred<strong>no</strong> vpleten, misli glede tega.<br />
Sami fantomski udi so »avtoreferencial<strong>no</strong>« paradoksalni vsaj toliko, kolikor je paradoksalna<br />
zavest. Gesta psihoanalize je pomembna natanko v tem, da ne samo zmore misliti tako paradoks<br />
fantomskih udov kot paradoks zavesti, ampak si na vse načine prizadeva, da bi paradokse<br />
tudi ohranila; deleuzevsko bi lahko dejali, da je psihoanaliza <strong>no</strong>madska zna<strong>no</strong>st natanko v tem,<br />
da ustvarja probleme, ne pa teoreme.<br />
Literatura<br />
BREUER, J., SIGMUND, F. (2002): Študije o histeriji. Ljubljana, Delta.<br />
FREUD, S. (1977): Predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana, Državna Založba Slovenije.<br />
FREUD, S. (1987): Metapsihološki spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis.<br />
FREUD, S. (1991): Psychoanalysis and War Neuroses. V. The Standard Edition of the Complete Psychological<br />
Works of Sigmund Freud (Vol. XVII). London, The Hogarth Press.<br />
FREUD, S. (2001): Inhibicija, simptom in tes<strong>no</strong>ba. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo.<br />
FREUD, S. (2001a): Interpretacija sanj. Ljubljana, Studia Humanitatis.<br />
FREUD, S. (2005): Pet analiz. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo & Studia Humanitatis.<br />
JAKOBSON, R. (1989): Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana, Studia humanitatis.<br />
KURAN, M.: Duševna bolezen med telesom in kulturo. LJubljana, FDV, Diplomsko delo.<br />
LACAN, J. (1975): Encore. Paris, Éditiones du Seuil.<br />
LACAN, J. (1985): Še. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo.<br />
LACAN, J. (1996): Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo.<br />
LACAN, J. (1994): Spisi. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo.<br />
LACAN, J. (1999): Écrits I & II. Paris, Éditiones du Seuil.<br />
RAMACHANDRAN, V., BECKERSLEE, S. (1999): Phantoms in the Brain. London, Fourth Estate.<br />
TOMC, G. (2000): Šesti čut. Ljubljana, Znanstve<strong>no</strong> in publicistič<strong>no</strong> središče.<br />
TOMC, G. (2005): Mentalna mašina. Ljubljana, Zbirka sodobna družba.<br />
ŽIŽEK, S. (2005): Kako biti nihče. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo.<br />
Mirt Komel | Funkcija fantazme 105
Manuel Kuran<br />
Fantomskost<br />
možga<strong>no</strong>v<br />
Pomen fiktivne zaznave<br />
posameznika za razvoj<br />
religijskih skup<strong>no</strong>sti<br />
Mistik kot zametek religijskega voditelja<br />
Ko govorimo o vlogi in pomenu fikcije v osebnem in družbenem<br />
življenju posameznikov, se kot posebej zanimiva kažejo tista<br />
področja, kjer sam status fikcije ostaja nekoliko zamegljen ali<br />
nedorečen. V to skupi<strong>no</strong> zagotovo spada religija. V nasprotju<br />
denimo z umet<strong>no</strong>stjo, kjer se že vnaprej predvideva in pričakuje<br />
fikcijski, izmišljen predznak zgodb in dogodkov, 1 se religioz<strong>no</strong><br />
pojasnjevanje eksistencialističnih dilem poskuša čedalje bolj<br />
uveljaviti kot enakovredna alternativa znanstvenemu mišljenju in<br />
tako sooblikovati tisto, kar v nekem kulturnem kontekstu velja za<br />
resnič<strong>no</strong>. Na to težnjo religije opozarjata vsaj dve stvari. Prva je<br />
živah<strong>no</strong>st paradigme kreacionizma, ki v nekaterih delih zahodnega<br />
sveta pomeni enakovred<strong>no</strong> alternativo evolucijski teoriji geneze<br />
človeškega življenja. Drugo znamenje pa je čedalje resnejše<br />
in intenzivnejše kognitiv<strong>no</strong>-psihološko in fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>loško ukvarjanje<br />
s tako ime<strong>no</strong>vanim pojavom mističnega doživljanja. 2<br />
1<br />
Čeprav po mnenju Baudrillarda (1999:<br />
357) tudi ta opredelitev drži čedalje<br />
manj: »Občutek imam, da se je rav<strong>no</strong>težje<br />
med fikcijo in real<strong>no</strong>stjo v zadnjem<br />
desetletju pomenljivo spremenilo. Živimo<br />
v svetu, vodenem s fikcijami vseh vrst …<br />
Živimo v velikem romanu. Čedalje manj<br />
je potreb<strong>no</strong>, da pisec izbere fikcijski kontekst<br />
za svoj roman. Fikcija je že tu. Pisateljeva<br />
naloga je, da izumlja real<strong>no</strong>st.«<br />
2<br />
V sodobni nevrologiji obstaja poseb<strong>no</strong><br />
podpodročje, ki sta ga Newberg in<br />
D’Aquili v svoji knjigi Why God Won’t Go<br />
Away poime<strong>no</strong>vala kar nevroteologija.<br />
Zanima jo nevrološka os<strong>no</strong>va religijskega,<br />
nadnaravnega doživljanja. V okviru te<br />
znanstvene usmeritve so v zadnjem desetletju<br />
v središče stopili koncepti, kot je<br />
»božji« modul, možganski centri za boga<br />
in špekulacije o genu za vero(vanje).<br />
Izvor religijske interpretacije sveta bomo na tem mestu razumeli<br />
kot izziv, ki zahteva psihološko osvetlitev. Dotika se od<strong>no</strong>sa<br />
med religijskim doživljanjem sveta na eni strani (kot izkušnjo posameznika, ki je član določene<br />
socialne skup<strong>no</strong>sti) ter mističnim doživljanjem sveta (kot subjektivne kategorije, ki je relevantna<br />
izključ<strong>no</strong> za tega posameznika) na drugi. Spilka in drugi (2003: 9) pri tem razlikovanju sledijo<br />
Gorsuchu, ki pravi, da je pojem »duhov<strong>no</strong>st« bolj oseb<strong>no</strong>st<strong>no</strong> obarvan, religioz<strong>no</strong>st pa institucional<strong>no</strong>.<br />
Torej je duhov<strong>no</strong>st mogoče razumeti kot psihološko, religijo pa kot sociološko kategorijo.<br />
V takšni u<strong>por</strong>abi pojma nikakor nista si<strong>no</strong>nima: duhov<strong>no</strong>st zajema posameznikova prepričanja,<br />
vred<strong>no</strong>te in obnašanje, pri religioz<strong>no</strong>sti gre za vpetost tega posameznika v širši tradicionalni<br />
in institucionalni okvir. Z<strong>no</strong>traj psihologije religije, ki se v ameriški psihološki tradiciji umešča v<br />
106 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
sodob<strong>no</strong> social<strong>no</strong> psihologijo, se kot raziskoval<strong>no</strong> jedro koncepta duhov<strong>no</strong>sti izpostavlja mistič<strong>no</strong><br />
izkustvo. (Hood v Spilka et. al., 2003: 52) Prav to nenavad<strong>no</strong>, netipič<strong>no</strong> zaznavanje real<strong>no</strong>sti<br />
naj bi bila izhodiščna točka, iz katere so se pozneje napajale različne svetovne religije. V tem<br />
prepričanju Hood nikakor ni osamljen. Tudi Atran (2002: 188–196) v svoji knjigi In Gods We<br />
Trust vzroke za izvor religijskega pojasnjevanja sveta polaga v posameznikovo mistič<strong>no</strong> izkustvo.<br />
Šele pozneje govori o utrjeni institucionalni strukturi, ki omogoča religijsko skup<strong>no</strong>st. Podob<strong>no</strong><br />
razmišlja tudi Tomc (2000: 308), ki z<strong>no</strong>traj kognitivnega družboslovja sledi načelu emergent<strong>no</strong>sti<br />
in zasluge za kompleksne sisteme religijskih vred<strong>no</strong>t v os<strong>no</strong>vni pripisuje posamezniku, ki je<br />
bil pripravljen in sposoben svoje inventiv<strong>no</strong> mistič<strong>no</strong> doživetje posredovati neposredni socialni<br />
okolici na dovolj prepričljiv način, da ga je ta začela povrat<strong>no</strong> častiti. V sami tradiciji misticizma<br />
pa sta religioz<strong>no</strong>st in mistika že dolgo izključujoča se koncepta: »Mistične poti so ved<strong>no</strong> le poti<br />
posameznikov. Šele ko njihova izkustva in spoznanja postanejo zgled drugim, navad<strong>no</strong> se to<br />
zgodi po njihovi smrti, postanejo dostopne m<strong>no</strong>žicam. Toda takrat te niso več mistika, ampak<br />
religija.« (Ravnjak, 1999: 141) Transformacija mističnega momenta v zapleten religijski sistem<br />
torej mistika kot osebo odpravi, a religijo ta (mistik) vendarle nekako pogojuje.<br />
V tem prispevku nas bo podrobneje zanimalo mistič<strong>no</strong> doživljanje sveta, ta edinstveni dogodek<br />
dojemanja real<strong>no</strong>sti na ravni posameznika, ki je očit<strong>no</strong> eden ključnih pogojev za nadaljnji<br />
razvoj vsake transcendentalne misli in vzpostavitev religijske skup<strong>no</strong>sti. Mistič<strong>no</strong> doživljanje<br />
sveta, ki se ved<strong>no</strong> zgodi v stanju spremenjene zavesti, predstavlja tematiko, ki je bila dolgo<br />
znanstve<strong>no</strong> prezirana. A v zadnjih dveh, treh desetletjih, se je to radikal<strong>no</strong> spremenilo. Nastal<br />
je <strong>no</strong>vi val raziskovalcev, ki poskuša reprezentacije in pre<strong>no</strong>s religijskih konceptov (kulturološko-sociološko<br />
vprašanje religije) povezati s sodobnimi teorijami čustev in čutenja (psihološko<br />
vprašanje religije) (povzeto po Pyysiainen, 2003: 109). Najvidnejši predstavniki so LeDoux,<br />
Damasio, Michael A. Persinger in seveda Vilayanur Ramachandran.<br />
Prav Ramachandran je leta 1999 skupaj z Backersleejevo napisal zdaj že kult<strong>no</strong> knjigo<br />
Phantoms in the Brain (od tod tudi naslov našega prispevka), v kateri eksplicit<strong>no</strong> govori o pomenu<br />
mističnega doživetja posameznikov – avtor se je posvetil duševnim bolnikom in pacientom z<br />
možganskimi poškodbami – za religijsko doživljanje v določenem kulturnem kontekstu.<br />
Proučevanje spremenjenih stanj zavesti je zelo kompleks<strong>no</strong> področje kognitivne psihologije,<br />
ki nikakor ni definicijsko samoumev<strong>no</strong>. »Stanja spremenjene zavesti so povezana, saj<br />
prehajajo drugo v drugo, in jih je vsekakor težko opredeliti. Kljub temu lahko rečemo, da so<br />
del nepretrgane celote. Na enem koncu je tisto, kar bi lahko poime<strong>no</strong>vali »budna zavest«; na<br />
drugem je globoki trans, kot so ga opisali prvi raziskovalci«. (Clottes in Lewis-Williams, 2003:<br />
12) Ornstein (1986: 150–179) k temu dodaja, da je o zavesti sploh zgreše<strong>no</strong> razmišljati kot o<br />
stabilni entiteti.<br />
Če se stanje dušev<strong>no</strong>sti čez dan večkrat spremeni, je radikal<strong>no</strong> drugač<strong>no</strong> po<strong>no</strong>či med spanjem<br />
in ga je mogoče preprosto modificirati glede na kontekst in razpoloženje, potem ne more<br />
biti veliko presenečenje, da so se za doseganje posebnih duševnih stanj, ki omogoča nenavad<strong>no</strong><br />
zaznavo real<strong>no</strong>sti, izoblikovale posebne kultur<strong>no</strong> specifične tehnike oziroma metode.<br />
Najpreprostejši, najhitrejši in za nas nekoliko manj zanimiv način je seveda uživanje psihotropnih<br />
s<strong>no</strong>vi, a poznamo tudi druge. Pri turških derviših je to značilen ples do onemoglosti ter<br />
ritmič<strong>no</strong> ponavljajoči se zvoki na bobnih, budistični menihi se s podobnim ciljem prepuščajo<br />
transcendentalni meditaciji in pogloblje<strong>no</strong> spremljajo svoje dihanje, puščavniki Sinajskega<br />
polotoka pa denimo privolijo v social<strong>no</strong> in čut<strong>no</strong> deprivacijo; poiščejo si svojo jamo, posvečeni<br />
kraj, kjer se lahko nemote<strong>no</strong> osredotočijo na izbran predmet in tako zavržejo odvečne misli.<br />
Manuel Kuran | Fantomskost možga<strong>no</strong>v 107
3<br />
Intenziv<strong>no</strong> sta se z opazovanjem<br />
možganske aktiv<strong>no</strong>sti s pomočjo teh<strong>no</strong>logije<br />
SPECT ukvarjala tudi Newberg in Kaj imajo skupnega vse te tehnike in zakaj je njihovo prouče-<br />
D’Aquili. Odgovor, ki ga podajata avtorja,<br />
vanje tako pomemb<strong>no</strong> za razmerje med fiktivnim in navadnim<br />
je: »Zato, ker je človeški um genetsko<br />
nastavljen za vzpodbujanje religijskega zaznavanjem? Kot skupni ime<strong>no</strong>valec vseh mističnih doživetij<br />
doživljanja.« (Spilka et. al., 2003: 63)<br />
Deikman navaja »deavtomatizacijo« – osrednji zavestni psihološki<br />
mehanizem, ki preprečuje rutinsko »organizacijo, omejevanje,<br />
selekcijo in interpretacijo zaznavnih dražljajev«. (v Ornstein<br />
1986: 204) V vsakem izmed navedenih tehnik in stanj, kjer se poskuša zavest<strong>no</strong> spremeniti<br />
stanje dušev<strong>no</strong>sti, gre za oddaljevanje od avtomatiziranih, samoumevnih nači<strong>no</strong>v obnašanja,<br />
pa tudi zaznavanja in mišljenja (ibid.: 205). Za Deikmana (ibid.: 219) je mistič<strong>no</strong> doživljanje<br />
sveta (le): nadzorovana »produkcija nenavadnega stanja dušev<strong>no</strong>sti …« Pod določenimi pogoji<br />
disfunkcioniranja (kot je akutna psihoza ali zaužitje LSD) ali cilj<strong>no</strong> naravnanega obnašanja<br />
(kot pri religijskem misticizmu) se pragmatični sistem rutinske selekcije zaznavanja dražljajev<br />
upošteva manj ali pa se celo <strong>por</strong>uši. Posledič<strong>no</strong> se daje pred<strong>no</strong>st nenavadni zaznavi in interpretaciji<br />
real<strong>no</strong>sti, ki je z vidika preživetja in biološke blaginje osebe bistve<strong>no</strong> manj učinkovita,<br />
zato so to obliko zaznavanja v preteklosti kategorič<strong>no</strong> zavračali in izključevali iz vsakdanjega<br />
duševnega življenja.<br />
Vsi ti navedeni postopki – ne glede na religiozni kontekst, v katerem se izvajajo – puščajo<br />
sledi v možganski aktiv<strong>no</strong>sti posameznikov. In ko pozneje takšne subjektivne izkušnje spremenijo<br />
svoj pomen, ko postanejo jedro nekega širšega religijskega sistema, puščajo realne družbene<br />
posledice. Kot vemo, tudi tisočletja pozneje.<br />
Bogovom naklonjeni človeški možgani?<br />
V zadnjih dveh desetletjih, ko so <strong>no</strong>ve bioteh<strong>no</strong>logije, ki omogočajo opazovanje možganske<br />
aktiv<strong>no</strong>sti (funkcionalna magnetna resonanca, računalniška tomografija in tako ime<strong>no</strong>vani<br />
Single photon emission computed tomography ali SPECT), v razvitem svetu postale raziskovalna<br />
rutina, se je med psihologi po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> utrdilo biološko in evolucijsko gledanje na človeško<br />
vedenje. Danes najbolj »vroče« znanstve<strong>no</strong>raziskoval<strong>no</strong> vprašanje je naslednje: Kolikšen delež<br />
človekovega vedenja je mogoče pripisati delovanju ge<strong>no</strong>v? Od te radoved<strong>no</strong>sti je le še korak do<br />
nekoliko bolj specifičnega izziva, ki zaposluje kognitivne psihologe: Koliko religijskega obnašanja<br />
posameznika je mogoče pripisati prirojenim, evolucijsko pogojenim mehanizmom?<br />
Metodološki pristopi so različni, vendar vsi visokoteh<strong>no</strong>loški. Vsem je skup<strong>no</strong> tudi to, da je<br />
v središče raziskovanja prvič v zgodovini psihološke zna<strong>no</strong>sti postavljena aktiv<strong>no</strong>st delujočih<br />
možga<strong>no</strong>v. Gre za štiri obširne sklope:<br />
– Proučevanje čustev kot pomembne razsež<strong>no</strong>sti religijskega doživljanja sveta (Pyysiainen,<br />
2003: 78), kjer najpogosteje nastopa LeDoux in Damasio (glej tudi Atran, 2002: 174–177).<br />
– Opazovanje možganske aktiv<strong>no</strong>sti med tako ime<strong>no</strong>vanim mističnim doživetjem. Poseb<strong>no</strong><br />
dejavna avtorja na tem področju sta Persinger in Ramachandran. 3<br />
– Raziskovanje od<strong>no</strong>sa med psihopatološkimi stanji dušev<strong>no</strong>sti (epileptični napadi, shizofrenija,<br />
histerič<strong>no</strong>st in avtizem) in občutki mističnega razodetja (glej Atran, 2002: 186–199 in<br />
Eliade, 1990).<br />
– Spremljanje sprememb v možganskem delovanju zaradi različnih čutnih, socialnih in<br />
telesnih deprivacij ter vpliv teh na zaznavo in interpretacijo real<strong>no</strong>sti (glej Clottes in Lewis-<br />
Williams, 2003: 5–34 in Tomc, 2000).<br />
108 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
S temi štirimi sklopi zamejimo glavni<strong>no</strong> vseh raziskovanj na<br />
področju sodobne psihologije religije, ki jo zanimajo nevrofiziološki<br />
in kognitivni vidiki verovanja. Ugotovitve so med sabo zelo<br />
podobne: določeni kognitivni, čustveni in motorični procesi, ki<br />
jih je mogoče opazovati na ravni možganske aktiv<strong>no</strong>sti, so nekako<br />
vpleteni in dejavni tudi ob mističnem doživljanju posamezni-<br />
kov. (Spilka et. al., 2003: 63) To je hkrati tudi vse, kar je za zdaj mogoče dokonč<strong>no</strong> trditi (ibid.).<br />
A preden kritič<strong>no</strong> pristopimo k obstoječim raziskovalnim vsebinam, si nekoliko podrobneje<br />
oglejmo zadnja tri področja sodobne psihologije religije.<br />
Iskanje božjega modula v zatilni skorji možga<strong>no</strong>v<br />
4 »Za naš namen je teh<strong>no</strong>logija SPETC<br />
najustreznejša, saj posameznik meditira<br />
zunaj različnih naprav za skeniranje možganske<br />
aktiv<strong>no</strong>sti, kar dejansko zahtevana<br />
druga teh<strong>no</strong>logija ne omogoča (PET in<br />
funkcionalna magnetna resonanca)«<br />
(Newberg in D’Aquili, 2002: 183).<br />
Michaela Persingerja večina povezuje s poskusom iz leta 1983, ko je prvič umet<strong>no</strong> aktiviral<br />
zatilni del svoje <strong>no</strong>ve možganske skorje, pri čemer je občutil nekaj, kar je pred tem poznal<br />
le iz zapisov, pripovedi in pričevanj mističnega izkustva. S pomočjo TMS (ang. Transcranial<br />
magnetic stimulation), ki s spreminjanjem magnetnega polja vzburja izbrani predel možga<strong>no</strong>v,<br />
je Persinger spodbudil elektro-fiziološke spremembe in tako nadzorova<strong>no</strong> upravljal svoj<br />
duševni svet. No, kljub dejstvu, da je šlo za osebo, ki je v znanstvenem procesu nastopala kar v<br />
treh različnih vlogah (Persinger je analitič<strong>no</strong> oblikoval hipotezo, jo preveril na lastnem telesu<br />
in potem posledice možganske stimulacije introspektiv<strong>no</strong> interpretiral), kar je zaradi kršenja<br />
načela objektiv<strong>no</strong>sti povsem neprimer<strong>no</strong>, so njegova dognanja moč<strong>no</strong> prepojila empirič<strong>no</strong> plat<br />
psihologije religije. Postal je eden najpogosteje citiranih avtorjev.<br />
Električna aktiv<strong>no</strong>st zatilnega predela možga<strong>no</strong>v veči<strong>no</strong> časa ni izjemna ali presenetljiva,<br />
včasih pa vendarle pride do prestopa te narav<strong>no</strong> optimizirane točke. Vzroki, zakaj se to dogaja,<br />
so dokaj različni. En samcati prestop omenjene meje intenziv<strong>no</strong>sti elektro-fizioloških procesov<br />
lahko za ved<strong>no</strong> spremeni posameznikovo dojemanje smisla življenja in po Persingovem<br />
mnenju prav tovrstni nevrofiziološki procesi vzpostavljajo biološko podstat za številne mistične<br />
izkušnje številnih zgodovinskih oseb<strong>no</strong>sti. Seveda gre Persinger še naprej in celo vsakrš<strong>no</strong><br />
močnejše elektro-fiziološko dogajanje (tudi v navadnih intervalih) imenuje »občutje boga« (v<br />
Pyyiainen, 2003: 120; Spilka et. al., 2003: 62; Atran, 2002: 181 in Newberg in D’Aquili, 2002),<br />
čeprav sploh ni nuj<strong>no</strong>, da gre za teistične vsebine. Takš<strong>no</strong> izrazoslovje je bilo dovolj privlač<strong>no</strong>,<br />
da sta se dva ameriška nevrologa lotila meritev možganske aktiv<strong>no</strong>sti kar pri »profesionalcih«<br />
mističnega doživljanja: budističnih menihih in frančiškanskih nunah.<br />
Newberg in D’Aquili sta s pomočjo teh<strong>no</strong>logije SPETC, ki se je za nju<strong>no</strong> metodologijo<br />
izkazala kot najprimernejša, 4 iskala očitne znake o priroje<strong>no</strong>sti religijskih občutkov v delovanju<br />
možga<strong>no</strong>v. V posameznikih, ki so med izvajanjem svoje rutinirane prakse (meditiranje ali molitev)<br />
<strong>por</strong>očali o občutku preseganja samega sebe, sta v ključnem trenutku opazila tudi zmanjšan<br />
pretok krvi v delu možga<strong>no</strong>v, ki baje skrbi za produkcijo mentalne meje med lastnim telesom in<br />
okolico. Če se ta podre (kar se zgodi pri nekaterih različicah psihoz) ali se za nekaj časa zavest<strong>no</strong><br />
ukine (kar se dogaja pri transcendentalni meditaciji), se <strong>por</strong>odijo posebni občutki in izkušnje,<br />
ki smo jih v preteklosti poznali pod različnimi, a v religioznih kontekstih precej u<strong>por</strong>abljenih<br />
imenih: Nirvana, unio mystica itd. (Povzeto po Atran, 2002: 182) Njune poznejše špekulacije<br />
o tem, da je mistič<strong>no</strong> izkustvo izključ<strong>no</strong> posledica pravega razmerja med zmanjšanjem pretoka<br />
krvi v enem ter povečanega pretoka krvi v drugem predelu možga<strong>no</strong>v, niso bile resneje znan-<br />
Manuel Kuran | Fantomskost možga<strong>no</strong>v 109
5<br />
Govorjenje v nerazumljivih jezikih ali<br />
tako ime<strong>no</strong>vana »Glossolalia« je eden<br />
najbolj univerzalnih religijskih fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>v stve<strong>no</strong> raziskovane na večjem vzorcu. Pravzaprav sta Newberg in<br />
(May v Spilka et. al., 2003: 267). Gre<br />
D’Aquili izoblikovala zelo trez<strong>no</strong> stališče do mističnega izkustva;<br />
za izraz mističnega stanja, do katerega<br />
oseba pride s pomočjo transa ali stroge, podob<strong>no</strong> kot že omenjeni Deikman tudi onadva menita, da gre<br />
poglobljene molitve. Posameznik začne za običaj<strong>no</strong> dušev<strong>no</strong> stanje, ki ga je mogoče doseči preprosto<br />
v določenem trenutku govoriti v nikomur tako, da se zanj odločimo (v Atran, 2002: 182–182). Možgani naj<br />
razumljivem jeziku, kar se je v zgodovi<strong>no</strong> bi bili evolucijsko opremljeni za doživetje mističnega, torej nika-<br />
zapisalo kot »jezik duhov« (glej Spilka et.<br />
kor ne more biti to poseb<strong>no</strong> dušev<strong>no</strong> stanje domena »psihopato-<br />
al., 2003: 267–270).<br />
loških, naključnih ali neobičajnih duševnih prebojev« (ibid.).<br />
V tem vidiku se z njima strinja tudi Scott Atran, antropolog<br />
religije, ki sklad<strong>no</strong> s svojo kultur<strong>no</strong>-relativistič<strong>no</strong> os<strong>no</strong>vo k pretiranim nevrološkim poe<strong>no</strong>stavitvam<br />
pristopa bistve<strong>no</strong> previdneje. Newberg in D’Aquili pustita na široko odprto vprašanje, ali<br />
bog ostaja le v dušev<strong>no</strong>sti posameznikov ali zaseda tudi medprostor človeštva, je torej nekako<br />
pojav<strong>no</strong>st <strong>no</strong>ve vrste, ki presega človeški duševni potencial. Atran ob tem poudari, da nevrologa<br />
implicit<strong>no</strong> celo enačita status resnič<strong>no</strong>sti, tako pri znanstvenem mišljenju kot pri mističnem<br />
izkustvu. Zanju zna<strong>no</strong>st ne more določati, kaj je fiktiv<strong>no</strong> in kaj real<strong>no</strong> za posameznikovo<br />
dojemanje okolice, kar je za Atrana (2002: 183), ki sledi evolucijski paradigmi, nesprejemljivo:<br />
»Če naša običajna zaznava in medseboj<strong>no</strong> prepletanje nista bila vsaj približek verodostoj<strong>no</strong>sti<br />
in sklad<strong>no</strong>sti z vsakdanjimi objekti in dogodki v resnič<strong>no</strong>sti, kako bi potem brez nenehnega<br />
vnaprejšnjega vmešavanja naši predniki imeli mož<strong>no</strong>st, da se izognejo padcu s klifa ali uidejo<br />
divji živali, ki jih poskuša požreti?«<br />
Atran torej zelo jas<strong>no</strong> in nazor<strong>no</strong> postreže z drugo platjo zgodbe o nevroloških raziskavah<br />
možganske aktiv<strong>no</strong>sti. Sodobni nevrologiji – ali bolje reče<strong>no</strong> »nevroteologiji«, kot ji rečeta<br />
Newberg in D’Aquili (2002: 173–181) – poleg poe<strong>no</strong>stavljanja sklepov očita še skrom<strong>no</strong> in fragmentira<strong>no</strong><br />
raziskoval<strong>no</strong> vizijo in v zadnji četrtini stoletja kategorič<strong>no</strong> prezirlji<strong>vos</strong>t do dognanj<br />
kognitivne psihologije in antropologije.<br />
Bolj <strong>no</strong>r sem, bliže sem bogu<br />
Ramachandrana so, v nasprotju z drugimi nevroteologi, zanimali patološki primeri. Njegova<br />
raziskovalna pozicija na enem priznanih rehabilitacijskih kalifornijskih inštitutov mu je omogočala<br />
vsakodnev<strong>no</strong> opazovanje psihopatoloških primerov in oseb, ki so pretrpeli lažje ali<br />
hujše možganske poškodbe. Eden stranskih produktov drugačnega duševnega življenja je bilo<br />
intenzivnejše mistič<strong>no</strong> doživljanje (ali vsaj pomembnejše vred<strong>no</strong>tenje in poudarjanje takšnih<br />
izkušenj). Tako pri epileptičnih napadih, shizofrenih halucinacijah, govorih v nerazumljivih<br />
jezikih, 5 transu, globoki meditaciji ali predani molitvi je mogoče opaziti spremenjen pretok<br />
krvi skozi možgane in zviša<strong>no</strong> raven elektro-kemičnih signalov. (Atran, 2002: 191) S tem, da je<br />
pri običajnih tehnikah dušev<strong>no</strong> zdravega posameznika (meditacije in molitve) mogoče govoriti<br />
o povečani aktiv<strong>no</strong>sti frontalnega režnja <strong>no</strong>ve možganske skorje, kar se izraža v občutnejšem<br />
zavedanju stvar<strong>no</strong>sti. Pri shizofreniji in epileptičnih napadih posebnega tipa (tisti, ki se dogajajo<br />
v zatilnem delu možganske opne) pa se aktiv<strong>no</strong>st frontalnega režnja zmanjša, kar za posameznikovo<br />
dušev<strong>no</strong> življenje pomeni odsot<strong>no</strong>st (ali usod<strong>no</strong> zmanjšanje) zavedanja stvar<strong>no</strong>sti (povzeto<br />
po Stern in Silbersweig v Atran, 2002: 191).<br />
Ramachandran fiziološki izvor takšnih mističnih izkušenj pripisuje nevronskim procesom.<br />
Če se grozd nevro<strong>no</strong>v nenadzorova<strong>no</strong> aktivira v limbičnem predelu možga<strong>no</strong>v, ki je med dru-<br />
110 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
gim soudeležen v posameznikovem subjektivnem doživljanju okolja in regulaciji čustev, so<br />
posledice vidne v obnašanju. To se dogaja tudi med epileptičnimi napadi. Časov<strong>no</strong> zelo kratke<br />
izkušnje aktivirajo nešteto nevro<strong>no</strong>v hkrati; Ramachandran govori o tem, da čustva »gorijo«.<br />
Iščejo in vzpostavijo se <strong>no</strong>ve nevronske komunikacijske poti. To, katera komunikacijska pot<br />
izmed njih bo izbrana, je za samo oseb<strong>no</strong>st posameznika zelo pomemb<strong>no</strong>. Zato je povsem<br />
mogoče, da intenziven epileptični napad spremeni nevronsko stanje v limbičnem sistemu do te<br />
mere, da sprememba postane stal<strong>no</strong>st tudi takrat, ko se epileptični napad preneha. Spremeni se<br />
torej sama oseb<strong>no</strong>stna poteza posameznika (povzeto po Ramachandran, 1998: 179–180).<br />
Ramachandran je temu (ibid.) <strong>no</strong>vemu oseb<strong>no</strong>stnemu tipu, ki ga moč<strong>no</strong> determinira dogajanje<br />
v zatilnem delu možga<strong>no</strong>v (ang. tem<strong>por</strong>al seizures personality), posvetil kar nekaj raziskav.<br />
Ljudje tega oseb<strong>no</strong>stnega tipa veliko večji pomen pripisujejo zelo trivialnim dogodkom, so<br />
obsedeni s filozofskimi in teološkimi problemi, nimajo nikakršnega smisla za humor, imajo pretiran<br />
občutek lastne pomemb<strong>no</strong>sti in ved<strong>no</strong> ter natanč<strong>no</strong> zapisujejo svoja doživetja. Objekte v<br />
svetu vidijo s posebnim čarom, sebe pa pogosto dojemajo kot verskega izbranca ali voditelja. Kot<br />
temu dodaja Tomc (2000: 308), se pri epileptikih takšne radikalne (predvsem pa konsistentne<br />
in vzorč<strong>no</strong> potrjene) oseb<strong>no</strong>stne spremembe dogajajo zaradi »<strong>no</strong>ve vzpostavitve nevronske poti<br />
v tem<strong>por</strong>alnem delu možganske opne«. Pri zdravi dušev<strong>no</strong>sti se čustve<strong>no</strong> doživljanje neneh<strong>no</strong><br />
potrjuje, korigira ter prilagaja dejanskim stvarnim pogojem. V bolezenskih stanjih se tovrstni<br />
korekcijski mehanizem podre in povratne zanke doživetij ni. Čustva, ki so posledica čutnih<br />
dotokov, in tista čustva, ki so posledica miselnih procesov, nimajo več veliko skupnega. S tem<br />
pa se odpre <strong>no</strong>v prostor za lastne interpretacije sveta, ki so lahko bistve<strong>no</strong> drugačne od sploš<strong>no</strong><br />
uveljavljenih in kultur<strong>no</strong> sprejetih predstav sveta.<br />
Takšna presežna čustva ne gnezdijo v izkustvu sveta, ampak v fiziološkem kaotičnem sprožanju<br />
nevro<strong>no</strong>v: »Na nas učinkujejo kot nadnaravna in izventelesna, saj so popol<strong>no</strong>ma drugačna<br />
od vsega, kar smo sicer izkusili v življenju. V primeru, ko epileptične osebe doživijo trajne oseb<strong>no</strong>stne<br />
spremembe, gre za to, da se izkušnja ‘presežnih čustev’ prevede v dolgoročni spomin in<br />
postane trajna oseb<strong>no</strong>stna poteza. Takrat oblikuje moralna načela, ki so po meri neke (še) neobstoječe<br />
skup<strong>no</strong>sti.« (Tomc, 2005: 141) Temu lahko dodamo le, da ta (še) neobstoječa skup<strong>no</strong>st<br />
lahko med drugim pomeni tudi prototip neke <strong>no</strong>ve religijske skup<strong>no</strong>sti, <strong>no</strong>viteto v moralnem<br />
doživljanju sveta in interpretacijo subjektivnih čustvenih stanj pa lahko spreten posameznik<br />
hitro prevede v prepričljive argumente v prid nadnaravnemu pojmovanju lastne eksistence. Ni<br />
torej presenetljivo, da so v zgodovini religijskih voditeljev ved<strong>no</strong> nastajale tudi špekulacije o<br />
psihopatoloških oseb<strong>no</strong>stnih značil<strong>no</strong>stih verskih ali plemenskih voditeljev (recimo sveti Pavel,<br />
sveta Tereza iz Avila, šamani itd.).<br />
Temeljito se je vlogi duševnih bolezni v drugačnih kulturnih kontekstih posvetil Eliade. Po<br />
njegovem mnenju se na primer status šamana dodeljuje na dva načina: 1. po nasledstvu, ko<br />
premine obstoječi zdravilec skup<strong>no</strong>sti, ali pa 2. sponta<strong>no</strong>, ko oseba doživi sebe kot duhov<strong>no</strong><br />
poseb<strong>no</strong>st skup<strong>no</strong>sti. V obeh primerih sledi iniciacijski obred, ki je sestavljen iz ekstatičnih stanj<br />
in učenja šamanskih tehnik zdravljenja. Drugo pot rekrutacije, oseb<strong>no</strong> nagnjenje, večkrat spremljajo<br />
izhodišč<strong>no</strong> drugačna duševna stanja, ki bi jih termi<strong>no</strong>logija zahodne psihiatrije opredelila<br />
kot duševne bolezni (najpogosteje shizofrenija in epilepsija). Z<strong>no</strong>traj vred<strong>no</strong>tnega kodeksa<br />
arhaične skup<strong>no</strong>sti pa je bolezen razumljena kot klic bogov ali celo kompliment, znak privilegija<br />
in eventualna priprava na poklic šamana (Eliade, 1990: 36–37). Očit<strong>no</strong> so šamanizem in<br />
duševne bolezni usod<strong>no</strong> povezani. Po navedbah Wilkena (ibid.: 43) je indonezijska različica<br />
šamanizma najprej obstajala le kot realna bolezen. Tudi obnašanje do ekscentričnih čla<strong>no</strong>v<br />
Manuel Kuran | Fantomskost možga<strong>no</strong>v 111
skup<strong>no</strong>sti je bilo temu prilagoje<strong>no</strong>. Dramatizacija in simulacija izvornih oblik (bolezenskega)<br />
transa in social<strong>no</strong>-kulturne interpretacije takšnega obnašanja so sledile veliko pozneje, posledič<strong>no</strong><br />
pa se je spremenilo tudi dojemanje: duševni bolniki so postali ‘od boga poslani’ šamani.<br />
S to opombo, da je med iniciacijo prišlo do ozdravitve. Tukaj se skriva bistvena razlika med<br />
duševnim bolnikom in šama<strong>no</strong>m: »Slednji je predvsem bolnik, ki se je bil sposoben uspeš<strong>no</strong><br />
pozdraviti« (ibid.: 45). Jas<strong>no</strong> je, da je preprosta vzročna povezava med mistiki in odklonskim<br />
psihičnim življenjem nemogoča. Nujna sta še ustrez<strong>no</strong> kultur<strong>no</strong> okolje in težnja posameznika<br />
po samozdravljenju, kar preobrazi zaznavanje bolezni v neko za »skup<strong>no</strong>st korist<strong>no</strong>« delovanje<br />
posameznika, kot pravil<strong>no</strong> domneva Tomc (2000: 310).<br />
Kar pri teh paralelah med šamanizmom in simptomi duševnih bolezni po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> postane<br />
očit<strong>no</strong>, je sicer v akademski produkciji upoštevana kulturna relativ<strong>no</strong>st razlag obnašanja. Dvojni<br />
pomen bolezni (ali s stališča arhaičnih skup<strong>no</strong>sti »božjega klica«), kar Eliade – zavedajoč se<br />
kulturne relativ<strong>no</strong>sti – imenuje kar »bolezen-klic«, dodat<strong>no</strong> opozarja na pestrost v predpisovanju<br />
predznakov občutljivim psihiatričnim termi<strong>no</strong>m. Že sama izbira perspektive določa naravo<br />
asociacij, ki se <strong>por</strong>ajajo ob tem: iz zornega kota zahodne zna<strong>no</strong>sti gre za osebo, ki trpi in je<br />
potrebna pomoči, iz gledišča arhaičnih skup<strong>no</strong>sti pa za dobrodošel božji blagoslov.<br />
Ramachandrovi eksperimenti, tako kot rekrutacija mistikov v azijskih in juž<strong>no</strong>ameriških<br />
predelih, so dodatna pod<strong>por</strong>a hipotezi, da nenavad<strong>no</strong> delovanje zatilnega režnja korelira s<br />
hiperreligioz<strong>no</strong>stjo. O tem ni dvoma. Kar pa seveda ne pomeni, da se religioz<strong>no</strong>st (oziroma<br />
mistič<strong>no</strong> doživljanje) lahko pojasni izključ<strong>no</strong> s pomočjo možganske disfunkcije. Vse, kar lahko<br />
var<strong>no</strong> povemo – tako Pyysiainen (2003: 142) – je, da se sploš<strong>no</strong> zna<strong>no</strong> religijsko doživljanje<br />
odvija v posebnih področjih možga<strong>no</strong>v in da neobičaj<strong>no</strong> dušev<strong>no</strong> življenje korelira z nekaterimi<br />
bolj ekstremnimi religijskimi mislimi in izkušnjami. Sama religioz<strong>no</strong>st, ki je pripisana neki<br />
izkušnji, prihaja od posameznika, ta pa ved<strong>no</strong> iz specifičnega kulturnega ozadja. Skratka, za<br />
zdaj ne poznamo <strong>no</strong>benega psihološkega oziroma nevronskega mehanizma, ki bi bil vpleten<br />
izključ<strong>no</strong> v religijske izkušnje.<br />
Posebna duševna stanja in zaznava<br />
Epilepsija zatilnega dela možganske skorje se je pripisovala tudi številnim zgodovinskim religijskim<br />
likom. Pri tem je treba poudariti, da je bilo oseb<strong>no</strong> doživetje nadnaravnega bitja, poslušanje<br />
tujih glasov in privide nepoznanih bitij mogoče interpretirati kot religijsko oziroma globoko<br />
mistič<strong>no</strong> izkustvo predvsem zaradi teh<strong>no</strong>loškega in znanstvenega stanja človeštva. V katerem<br />
koli drugem kulturnem ali časovnem kontekstu, ki je bliže nam, bi bile enake ali podobne<br />
osebne izkušnje obravnavane v okvirih psihiatrične stroke.<br />
Kot primer se pogosto navaja sveti Savel, ki se je iz zavzetega preganjalca krščanstva v enem<br />
samem popotovanju spremenil v gorečega zagovornika cerkve. (Tomc, 2000: 309 in Atran, 2002:<br />
188) Med potjo v Damask se zgrudi, obsije ga nenavadna svetloba, nato pa v svoji glavi zasliši<br />
nepoznani glas, ki mu veli, naj zbere svoje može in se posveti njemu – Jezusu, ki ga je do takrat<br />
preganjal. Savel je postal apostol Pavel in storil zapoveda<strong>no</strong>. V 16. stoletju se podob<strong>no</strong> zgodi<br />
svetnici Terezi iz Avila, ki je prav tako doživela nenavadne občutke ugodja, prisot<strong>no</strong>st božanstva<br />
in pogovor z višjo instanco. Kako bi tovrstne izpovedi razumeli danes, ko je na voljo posodobljen<br />
miselni sistem, izpopolnjena teh<strong>no</strong>logija za postavljanje psihopatoloških diag<strong>no</strong>z in čedalje<br />
manj znanstvenih dokazov, ki govorijo v prid obstoju nadnaravnih bitij? Tomc (2000: 324) je<br />
112 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
neposreden: »Danes bi takšna zgodba zbudila pozor<strong>no</strong>st scenaristov Dosjejev X, apostol Pavel pa<br />
je postal utemeljitelj krščanske cerkve.« Najverjetneje bi obe religijski oseb<strong>no</strong>sti – podob<strong>no</strong> kot<br />
ruskega pisatelja Dostojevskega, ki so ga v svojem času prav tako častili kot religijskega mistika<br />
(v Atran, 2002: 189) – opisali s psihiatričnimi termini, verjet<strong>no</strong> kot epileptike ali shizofrenike<br />
(odvis<strong>no</strong> od natančnejše analize simptomov).<br />
Osiromašeni geografski predeli (puščava, tundra, sneg …), kjer se čutni dotoki kaj hitro privadijo<br />
na razmeroma nespremenljivo okolje, so pogosti prostori prikazni božanstev in prisluhov.<br />
Iz obstoječih zapisov je tudi redkokdaj razvid<strong>no</strong>, da bi šlo za hkratna mistična doživetja večjih<br />
skupin. Po navadi mistič<strong>no</strong> razsvetljenje doleti enega človeka v samoti. In še to veči<strong>no</strong>ma takrat,<br />
ko gre za stroge in dolgotrajne postopke posta ali askeze, v katerih so običajne prehranjevalne<br />
navade okrnjene. Ti trije pogoji (čutna, socialna in telesna deprivacija) vzpostavljajo optimalne<br />
pogoje za doživetje mističnih občutkov. Eden povednih primerov iz krščanstva je Jezusov<br />
pohod v puščavo: »Jezus gre v puščavo (čutna deprivacija), kjer je sam (socialna izolacija),<br />
štirideset dni brez hrane in pijače (telesna deprivacija). Posledice postanejo kmalu ‘vidne’ ,«<br />
(Tomc, 2000: 312) ter nadaljuje: »In precej ga odvede Duh v puščavo. In v puščavi je bil štirideset<br />
dni, in satan ga je skušal, in bival med zvermi; in angeli so mu stregli«. (Marko v Tomc,<br />
2000: 312–313) Pustimo ob strani vprašanje, ali je res mogoče preživeti v puščavi štirideset dni<br />
brez kaplje pitne vode. Najbrž ni. Toda omenjena prikrajšanja v obliki družbenih stikov, hranilnih<br />
s<strong>no</strong>vi, ki so za običaj<strong>no</strong> zaznavo nuj<strong>no</strong> potrebni in nerutinskega okolja, ki od posameznika<br />
zahteva neneh<strong>no</strong> interakcijo, nedvom<strong>no</strong> vplivajo na način zaznavanja in pojasnjevanja okolice.<br />
Deprivacije odpirajo prostor za <strong>no</strong>ve, v možganih ustvarjene zaznave, ki se kažejo kot (vidne in<br />
slušne) halucinacije.<br />
O samem procesu spreminjanja zaznavanja okolja piše Saint-Exupery (1937/2007: 128). Ker<br />
so njegovi izsledki fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>loško izjem<strong>no</strong> natančni in dialektič<strong>no</strong> zanimivi, navajamo nekaj<br />
ključnih odstavkov: »Odidem dalje in z rastočo utruje<strong>no</strong>stjo se začne v meni nekaj preobražati.<br />
Nastajajo prikazni in kadar jih ni, si jih izmišljam… ‘Halo!’ Vzdignem roki in zakričim, mislil<br />
sem, da je človek zakrilil, pa je bila le skala. Puščava začenja oživljati. Hotel sem prebuditi<br />
spečega beduina, ta pa se je spremenil v deblo črnega drevesa. V dreves<strong>no</strong> deblo? Njegova<br />
navzoč<strong>no</strong>st me draži, pripognem se nadenj, ali je res drevo? Hočem pobrati odlomlje<strong>no</strong> vejo in<br />
ugotovim, da je marmor. Zravnam se in pogledam okoli sebe, sam črni marmor.« In nadaljuje<br />
(ibid.: 129): ‘Halo, halo … Saj ni nič, ne razburjaj se, to se začenjajo blodnje!’ Pomirjam samega<br />
sebe, čutim potrebo, da se zatekam k svoji pameti. In vendar tako težko zavrnem, kar vidim.<br />
Najrajši bi stekel proti karavani, ki potuje … tamle … ali vidiš? ‘Norec, kaj ne veš, da si vse to<br />
sam izmišljaš?’ ‘Torej ni več nič resničnega na tem svetu …’ ‘Nič ni več resnič<strong>no</strong>, razen tistega<br />
križa dvajset kilometrov daleč na griču. Križ je ali pa svetilnik …’ «.<br />
Po tem njegovem opisu postane jas<strong>no</strong>, kako se halucinatorne predstave, katerih se posameznik<br />
v takšnih razmerah na začetku še zaveda, počasi prebijajo na mesto realnega. Kljub delu<br />
mišljenja, ki je še zmož<strong>no</strong> delovati po navadni logiki, vidne in slušne halucinacije postanejo del<br />
realnih mentalnih predstav. In manj ko so vse tri potrebe (čutna, telesna, socialna) zadovoljene<br />
– se pravi dlje časa, ko deprivacija na teh ravneh poteka – večja je verjet<strong>no</strong>st, da bo neka halucinacija<br />
prevzela vodil<strong>no</strong> mesto v posameznikovih preferencah pri izbiri in interpretaciji dražljajev.<br />
Tudi to točko zloma, ko se dvom v obstoj halucinacijsko posredovanih podob dokonč<strong>no</strong><br />
ukine, Saint-Exupery (ibid.: 131) ilustrativ<strong>no</strong> opiše: »Premagam greben in pred ma<strong>no</strong> se odpre<br />
obzorje. In že zagledam najlepše mesto sveta. ,Dobro veš, da je tudi to prikazen! Seveda vem,<br />
da je prikazen. Ne dam se preslepiti, ne dam se! Toda kaj mi moreš, če se mu predam, slepilu?<br />
Manuel Kuran | Fantomskost možga<strong>no</strong>v 113
Če mi je všeč sladko upanje? Če se bom zaljubil v to obzida<strong>no</strong><br />
in s sončnimi zastavami okraše<strong>no</strong> mesto? Če ob pogledu nanj<br />
začnem hoditi nenadoma zravnan, z lahkimi koraki, brez vsake<br />
utruje<strong>no</strong>sti, s srečo v srcu … Rajši imam svojo omamo.«<br />
Vsebi<strong>no</strong> in avtorstvo vidnih in slušnih halucinacij, iluzij<br />
oziroma imaginarnih predstav, določa vsak posameznik sklad<strong>no</strong><br />
s svojimi kultur<strong>no</strong> in vzgoj<strong>no</strong> po<strong>no</strong>tranjenimi vsebinami. Tako<br />
Spilka in drugi (2003: 272) trdijo, da so bila srednjeveška prikazovanja<br />
skoraj ved<strong>no</strong> interpretirana kot religijska. Na drugi<br />
strani pa popol<strong>no</strong>ma sekularizirani posameznik – upoštevajoč<br />
logične parametre, ki določajo kontekst dogajanja in stanje telesa<br />
v trenutku zaznavanja – bistve<strong>no</strong> hitreje in odločneje razvidi<br />
imaginar<strong>no</strong> naravo nekaterih vizualnih podob in jih kot take tudi<br />
interpretira. Očit<strong>no</strong> pretvorba informacij v mentalne predstave poteka zelo podob<strong>no</strong> kot izvedba<br />
Rorschachevega testa: posameznik v določe<strong>no</strong> nejas<strong>no</strong> podobo projicira svojo last<strong>no</strong> vsebi<strong>no</strong>.<br />
Seveda ni naključje, da se za tega posameznika zdi njegova razlaga popol<strong>no</strong>ma konsistentna,<br />
neizpodbitna in brez alternative.<br />
Tako se odpre <strong>no</strong>v vhod v znanstve<strong>no</strong> proučevanje mističnega izkustva, ki so ga (kot je<br />
menil že Atran, 2002: 173–181) nevrološke in fiziološke raziskave možga<strong>no</strong>v m<strong>no</strong>gokrat spregledale.<br />
Mistič<strong>no</strong> doživetje posameznika zagotovo ne more biti le nevrološki izziv, ampak tudi<br />
psihološki, sociološki, antropološki in vsaj še kulturološki. Sunden (v Spilka et. al., 2003: 255)<br />
zato vztraja, da se težišče raziskav čim prej iz nevrofizologije možga<strong>no</strong>v prenese v social<strong>no</strong>psihološke<br />
vsebine in se pri analiziranju mističnega izkustva upošteva tudi družbeni potencial,<br />
ki ga <strong>no</strong>si tako ime<strong>no</strong>va<strong>no</strong> kultur<strong>no</strong> ozadje. Čeprav gre pri mističnem doživljanju za globoko<br />
subjektiv<strong>no</strong> kategorijo, tega doživljanja ni mogoče pojasniti brez jezika, ta pa nikoli ni kodiran<br />
v kulturnem vakuumu. Moč<strong>no</strong> je prežet s specifičnimi vred<strong>no</strong>tami in političnimi orientacijami.<br />
Sunde<strong>no</strong>va teorija vlog je pomembna zato, ker se dotika religioznih tekstov (Biblija, Koran itd.)<br />
in vzgoj<strong>no</strong>-izobraževalnih postopkov (verouk, življenje v samostanih). Ti pod<strong>por</strong>ni pripomočki<br />
so nekakšen vzorec oziroma šablona, ki sploh omogoča prepoznavanje religijskega doživljanja.<br />
Brez poznavanja glavnih likov, od<strong>no</strong>sov med osebami, dogodkov, ki <strong>no</strong>sijo moral<strong>no</strong> s<strong>por</strong>očilo,<br />
bi bilo vsakrš<strong>no</strong> mistič<strong>no</strong> doživetje, vključ<strong>no</strong> z interpretacijami vidnih in slušnih halucinacij,<br />
brezpredmet<strong>no</strong> in nesmisel<strong>no</strong>. To, kar sploh omogoča oseb<strong>no</strong> mistič<strong>no</strong> izkustvo, sta prav »interpretacija<br />
in pre<strong>no</strong>s zaznavanja dogodkov v okvir religioznih tekstov«. (Spilka et. al., 2003: 255)<br />
Brez poznavanja religioznih zgodb in tradicije, izkušenj, ki bi jih bilo mogoče pojasniti kot<br />
mistične, sploh ne bi bilo.<br />
Mistična videnja so resda zasidrana v nenavadnih duševnih stanjih. Ker pa to dušev<strong>no</strong>st<br />
sestavljajo kulturne vsebine vidca, so njegova mistična stanja kultur<strong>no</strong> pogojena. 6<br />
6<br />
Tomc (2000: 320–321) meni, da je<br />
to načelo zasidra<strong>no</strong>sti v vsakdanjem<br />
življenju še najbolj razvid<strong>no</strong> v različnih<br />
predstavah o raju. Ne glede na to, v<br />
kateri religiozni tradiciji predstava o raju<br />
obstaja, ved<strong>no</strong> je raj prostor presežkov<br />
tistega, kar v vsakdanjem zemeljskem<br />
življenju primanjkuje. Medtem ko v<br />
vsakdanjem življenju vlada pomanjkanje,<br />
se v raju cedita med in mleko. V islamski<br />
tradiciji se v raju zanimivo nahaja tudi<br />
Hurija – božje bitje ženskega spola, ki je<br />
v užitek vsem vernikom in mučenikom.<br />
Ima eterič<strong>no</strong> telo, a ved<strong>no</strong> pripravlje<strong>no</strong><br />
na ljubljenje. Več<strong>no</strong> je stara 33 let.<br />
Religijsko doživetje je torej hkrati tudi kompleksen sociokulturni pojav, ki med drugim<br />
izhaja iz nenavadnih duševnih stanj, vendar pa je poseb<strong>no</strong> dušev<strong>no</strong> stanje le nujni, ne pa tudi<br />
zadosten pogoj za mistič<strong>no</strong> izkustvo. Seveda religijskega doživetja ne omogoča že versko prepričanje.<br />
Vsako abstrakt<strong>no</strong> in načel<strong>no</strong> versko prepričanje se mora udejanjiti v posamezniku.<br />
Versko prepričanje mora postati subjektiv<strong>no</strong> relevantna kategorija. To pa lahko omogočijo le<br />
posebna duševna stanja, ki morajo biti podprta z ustreznimi kemičnimi procesi v možganih. Pri<br />
tem pa je treba dodati, da svojo religioz<strong>no</strong>st kot takš<strong>no</strong> mistič<strong>no</strong> doživetje pojmujejo le redki.<br />
Večina svetovnega prebivalstva doživlja svojo religioz<strong>no</strong>st bistve<strong>no</strong> bolj površinsko, največkrat<br />
114 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
kot golo družbe<strong>no</strong> obvezo. Vendarle pa se ne da spregledati vpliva, ki so ga začetni mistični<br />
i<strong>no</strong>vatorji imeli na poznejši razvoj institucional<strong>no</strong> strukturiranih religijskih sistemov.<br />
Sklep<br />
Nagib v medicinski materializem in nazaj<br />
Očit<strong>no</strong> obstaja preveč tehtnih družboslovnih in fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>loških argumentov, ki preprečujejo,<br />
da bi se religijsko oziroma mistič<strong>no</strong> doživljanje sveta posameznika preprosto skrčilo na nevrofiziološke<br />
procese. Med tiste, ki so najbolj jas<strong>no</strong> artikulirali svojo kritič<strong>no</strong> držo do površnih tehnič<strong>no</strong>-medicinskih<br />
razlag religijskega izkustva, je spadal William James. Že leta 1902 je v svoji<br />
knjigi u<strong>por</strong>abil pojem medicinski materializem, s katerim je želel poudariti težnjo tedanjih<br />
precej sterilnih opisov religijskih doživetij. Šlo je pravzaprav za psihopatologizacijo vsega, kar<br />
je nakazovalo na mistič<strong>no</strong> doživljanje: »Medicinski materializem videnja svetega Pavla na poti<br />
v Damask – glede na to, da je bil epileptik – ovred<strong>no</strong>ti kot posledice poškodbe okcipitalnega<br />
korteksa, Sveto Terezo opisuje kot histerič<strong>no</strong> osebo, Svetega Franja Asiškega pa kot naslednika<br />
degenerika.« (James, 1990: 7)<br />
Ta težnja se na <strong>no</strong>vo izrisuje tudi danes. Ključ<strong>no</strong> jabolko s<strong>por</strong>a seveda ni v tem, da v vsakem<br />
izmed zgoraj navedenih primerov ne bi šlo za fiziološko možgansko vzburjenje. Gre predvsem<br />
za nasprotovanje naivni predstavi številnih raziskovalcev, ki menijo, da bo sama identifikacija<br />
fizioloških procesov mistič<strong>no</strong> izkustvo odpravila oziroma razrešila. Skratka, da ta – na prvi<br />
pogled iluzorna izkušnja – za posameznika ne bo imela več realnih posledic. Kot da bi mistik,<br />
ki se seznani z alternativ<strong>no</strong>, možgansko platjo zgodbe, zavrgel svojo izkušnjo kot nepomemb<strong>no</strong>.<br />
Vsaka takšna možganska aktiv<strong>no</strong>st je potopljena v kompleksen kulturni kontekst. Zato predmet<br />
resnih analitičnih raziskav nikakor ne bi smelo bili možgansko vzburjenje per se, temveč možgansko<br />
vzburjenje, ki je moč<strong>no</strong> kontekstualizira<strong>no</strong> in interpretira<strong>no</strong> sklad<strong>no</strong> s posameznikovimi<br />
privzgojenimi in priučenimi pomenskimi okviri. Šele takš<strong>no</strong> ekstrem<strong>no</strong> razširje<strong>no</strong> pojmovanje<br />
mističnega doživljanja sveta je lahko razmeroma res<strong>no</strong> izhodišče za poznejše teoretske in<br />
eksperimentalne elaborate. Ali z drugimi besedami: odločilen mora postati tudi odgovor na<br />
vprašanje, kje in kdaj, ne samo odgovor na vprašanje, kaj, pod katerimi pogoji je določe<strong>no</strong> fiziološko<br />
vzburjenje možga<strong>no</strong>v interpretira<strong>no</strong> kot religioz<strong>no</strong>. In zakaj je recimo enako fiziološko<br />
vzburjenje ob drugačnih časov<strong>no</strong>-prostorskih parametrih pojasnje<strong>no</strong> drugače?<br />
Raziskovalna preusmeritev pozor<strong>no</strong>sti na možgane odpravlja nešteto preteklih teoretskih<br />
zablod, a v istem trenutku odpira tudi <strong>no</strong>va, še bolj kompleksna znanstvena vprašanja. Religijsko<br />
doživljanje sveta je navsezadnje del m<strong>no</strong>gokrat kompleksnejše teorije uma. Preden bo ta<br />
dokonč<strong>no</strong> stkana, bo treba še veliko vzroč<strong>no</strong>-posledičnih študij, korelacij in analiz vplivanja na<br />
možgansko aktiv<strong>no</strong>st. Mogoče se je kar strinjati s Spilko in drugimi (2003: 71), ki menijo, da je<br />
povezava med možgani in mističnim doživljanjem sicer »vroča« tema, a hkrati – in tega se je<br />
treba neneh<strong>no</strong> zavedati – šele osnutek neke <strong>no</strong>ve in stabilne znanstvene discipline.<br />
Do takrat, ko se bo dovolj uveljavila nekakšna »objektivna fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>logija« (Spilka et al.,<br />
2003: 540), pa bo znanstve<strong>no</strong> raziskovanje mističnega doživljanja sveta še ved<strong>no</strong> ostro razdvoje<strong>no</strong>:<br />
na eni strani m<strong>no</strong>žica fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>loških razprav brez eksperimentalnih preverjanj, na drugi<br />
presežek laboratorijskih podatkov brez ustreznega teoretskega tkiva. Sedanje stanje bi lahko poime<strong>no</strong>vali<br />
kar znanstvena fikcija: krhke teze, ki se jav<strong>no</strong> predstavljajo kot znanstvena dejstva.<br />
Manuel Kuran | Fantomskost možga<strong>no</strong>v 115
Literatura<br />
ATRAN, S., NORENZAYAN, A. (2002): Religions evolutionary Landscape: Counterintuition, commitment,<br />
compassion, communion. Behavioral and Brain Science. Vol. 27, str. 713–770.<br />
ATRAN, S. (2004): In Gods We Trust. The evolutionary Landscape of Religion. Oxford, Oxford university Press.<br />
BAUDRILLARD, J. (1999): Simulaker in simulacija, Popoln zločin. Ljubljana, Študentska založba, zbirka Koda.<br />
CLOTTES, J., LEWIS-WILLIAMS, D. (2003): Šamani iz prazgodovine, Trans in magija v okrašenih jamah.<br />
Ljubljana, Studia Humanitatis.<br />
ELIADE, M. (1990): Šamanizam i arhajske tehnike ekstaze. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana<br />
Stoja<strong>no</strong>vića.<br />
JAMES, W. (1990): Raz<strong>no</strong>likosti religioz<strong>no</strong>g iskustva. Zagreb, Studija ljudske prirode, Naprijed.<br />
NEWBERG, A. M. D., D’AQUILI, E. M. D., RAUSE, V. (2002): Why God won’t go Away. Brain Science and<br />
Biology of Belief. New York, Ballantine Books.<br />
ORNSTEIN, R. (1986): The psychology of Counsciousness, The Classic study. New Yourk: Penguin Books.<br />
PYYSIÄINEN, I. (2003): How Religion Works. Towards a New Cognitive Science of Religion. Leiden<br />
(Netherlands), Koninklijke Brill NV.<br />
RAMACHANDRAN, V. S., BACKERSLEE, S. (1999): Phantoms in the Brain. London Fourth Estate.<br />
RAVNJAK, V. (1999): O poteh samospoznavanja. Maribor KID Kibla.<br />
DE SAINT-EXUPERY, A. (1937/2007): Letalo in planet. Ljubljana, Študentska založba.<br />
SPILKA, B., HOOD JR., R. W., HUNSBERGER, B., GORSUCH, R. (2003): The psychology of religion: an<br />
empirical approach. New York, The Guilford Press.<br />
TOMC, G. (2005): Mentalna mašina. Možgani kot organski motor na duševni pogon. Ljubljana, Založba Sophia.<br />
TOMC, G. (2000): Šesti čut. Družbeni svet v kognitivni zna<strong>no</strong>sti. Ljubljana, Znanstve<strong>no</strong> in publicistič<strong>no</strong> središče.<br />
116 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Struktura fikcije
HuMAnIsTIKA In<br />
DRuŽBOsLOVJE<br />
nA PERIfERIJI
Maja Breznik in Rastko Močnik<br />
Humanistika in<br />
družboslovje<br />
na periferiji:<br />
zna<strong>no</strong>sti ali<br />
teh<strong>no</strong>kratska<br />
orodja?<br />
»Skupina raziskovalk in raziskovalcev iz Avstrije, Bolgarije,<br />
Črne gore in Slovenije je v okviru e<strong>no</strong>letnega raziskovalnega<br />
projekta 1 proučevala okoliščine, v katerih poteka raziskovanje v<br />
teh državah, pregledala je znanstvene politike držav in raziskovalnih<br />
usta<strong>no</strong>v ter poskusila ugotoviti, kako politič<strong>no</strong> in institucional<strong>no</strong><br />
okolje deluje na znanstvene prakse. Na sploš<strong>no</strong> se<br />
je pokazalo, da so si državne znanstvene politike v teh državah<br />
moč<strong>no</strong> podobne. Učinki malodane enakih znanstvenih politik<br />
pa so različni, saj se uveljavljajo v različnih okoljih. Raziskava<br />
je pokazala, da znanstvene politike v obravnavanih državah<br />
uveljavljajo zelo podobne ali celo iste »vsebine« (ki zadevajo<br />
umevanje zna<strong>no</strong>sti, cilje znanstvene politike, pred<strong>no</strong>stne načine<br />
in tematike raziskovanja) in da se izražajo v istem žargonu<br />
(»znanstvena odlič<strong>no</strong>st«, »tržna naravna<strong>no</strong>st«, »mednarodna<br />
primerlji<strong>vos</strong>t«). Presenetljivo pa je, da je tudi način, kako vlade<br />
uveljavljajo svojo znanstve<strong>no</strong> politiko, povsod približ<strong>no</strong> enak: ne<br />
menijo se za nacionalne znanstvene in institucionalne tradicije,<br />
pa tudi ne za dosežke teoretskih praks v preteklosti.<br />
1 E<strong>no</strong>letna mednarodna primerjalna<br />
raziskava Humanistika in družbene vede<br />
na periferiji: zna<strong>no</strong>sti ali teh<strong>no</strong>kratska<br />
orodja? je potekala v letih 2006 in 2007<br />
v Avstriji, Bolgariji, Črni gori in Sloveniji.<br />
Financirala sta jo Avstrijski znanstveni<br />
inštitut v Ljubljani in Avstrijski znanstveni<br />
inštitut v Sofiji. Ob koncu raziskave je bila<br />
17. in 18. februarja 2007 v Ljubljani mednarodna<br />
znanstvena konferenca z istim<br />
naslovom, ki jo je podprl tudi program<br />
Vzhod-Vzhod Inštituta za odprto družbo<br />
v Budimpešti. Raziskava je potekala v<br />
okviru Mirovnega inštituta v Ljubljani,<br />
raziskovalci pa so bili: Maja Breznik, Valentin<br />
Dančev, Lilijana Deja<strong>no</strong>va, Momčil<br />
Hristov, Aldo Milohnić, Rastko Močnik,<br />
Milan Popović in Sebastian Reinfeldt. Več<br />
o raziskavi na spletni strani:<br />
http://www.mirovni-institut.si/hssp/.<br />
Znanstvene politike posameznih držav so si podobne, ker se vse oblikujejo pod pritiskom<br />
Evropske unije. Eden izmed ciljev znanstvene politike, ki jo uveljavlja EU, je poe<strong>no</strong>tenje znanstvenega<br />
prostora na njenem področju. Tega cilja pa politike ne dosegajo prav zato, ker so<br />
preveč enake in ne upoštevajo nacionalnih poseb<strong>no</strong>sti. Pač pa iz istega vzroka – z brezobzirnim<br />
uveljavljanjem »evropskega« vzorca – dosegajo neki drugi učinek, ki je povsod bolj ali<br />
manj enak: na obrobje potiskajo nekdanje teoretske prakse in njihove rezultate, podirajo že<br />
vzpostavljena omrežja sodelovanja. Zlasti v humanistiki in družboslovju, kjer so obravnavane<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Uvodnik 119
države v preteklosti dosegale pomembne rezultate, uničevanje specifičnih teoretskih tradicij<br />
potiska cele države v intelektual<strong>no</strong> odvis<strong>no</strong>st od ideologij, ki jih uveljavljajo evropski aparati in<br />
njihovi pre<strong>no</strong>sniki. S tem siromašijo znanstve<strong>no</strong> ustvarjal<strong>no</strong>st in uvajajo čedalje hujše epistemič<strong>no</strong><br />
e<strong>no</strong>umje. Uveljavljanje ene same, pretež<strong>no</strong> empiristične znanstvene paradigme, ki je za<br />
povrh še moč<strong>no</strong> prežeta z raznimi ideološkimi usedlinami, je zlasti destruktiv<strong>no</strong> na področju<br />
humanistke in družboslovja, kjer je hkratna produkcija v različnih problemskih in konceptualnih<br />
poljih pogoj za razvoj teorije. Erozijo teoretskih praks pospešuje tudi politič<strong>no</strong> forsiranje<br />
aplikativnih raziskav, ki jim konceptualna izhodišča določi naročnik. Raziskava je ugotovila, da<br />
je znanstve<strong>no</strong> delo ogrože<strong>no</strong> na celotnem območju, ki ga je zajela. Ugotovila pa je tudi, da se<br />
tako ime<strong>no</strong>vana znanstvena skup<strong>no</strong>st nikjer kaj dosti ne upira škodljivim posegom državnih in<br />
evropskih politik. Ob tem se odpira vprašanje, ki se ga raziskava ni mogla lotiti: ali znanstvene<br />
skup<strong>no</strong>sti v teh državah ni več – ali pa moramo pojem natančneje določiti, tako da bo ustrezal<br />
skupini teh<strong>no</strong>logov, ki se ukvarjajo s tehnikami gospostva, svoje početje pa legitimirajo z ideologijo<br />
»zna<strong>no</strong>sti«.<br />
120 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Liliana Deja<strong>no</strong>va<br />
»Nova paradigma«<br />
ali <strong>no</strong>vi okvir za<br />
kritične družbene vede?<br />
Kot opozarja Weber, nastopi čas, ko se nam samoumevna vsebina<br />
znanstvene ved<strong>no</strong>sti začenja izmikati in zato naša ved<strong>no</strong>st postaja<br />
»negotova«: »vred<strong>no</strong>tna lestvica«, v skladu s katero raziskujemo<br />
»brez vred<strong>no</strong>tnih predstav«, se spreminja pred našimi očmi, toda<br />
obrisov <strong>no</strong>ve »krajine« še ne vidimo dovolj jas<strong>no</strong>. Njihova jas<strong>no</strong>st<br />
bo odvisna od tega, kako jih bomo določili. To vrsto »določanj«<br />
opisujem v pričujočem besedilu. Poskušam interpretirati lokalne<br />
simptome sprememb na področju univerze in na področju družbenih<br />
ved v pozni moderni dobi. S pomočjo intervjujev, vsebinske<br />
analize štirih revij in uradnih dokumentov 1 opazujem, kako<br />
vpleteni razlagajo procese institucionalnega restrukturiranja in<br />
vlogo družbenih ved. Poskušam razumeti logiko lokalnih odzivov<br />
na globalni pritisk na institucionalne spremembe.<br />
Naslov besedila se nanaša na oznako enega neoliberalnih<br />
izvedencev za univerzitet<strong>no</strong> izobraževanje in zna<strong>no</strong>st. »Nova<br />
paradigma ved<strong>no</strong>sti« je <strong>no</strong>v pogled na »družbo, temelječo na<br />
znanju«, in na pomemb<strong>no</strong>st univerze v času, ko »bodo eko<strong>no</strong>mski<br />
imperativi počistili z vsem, kar je bilo pred tem« (Gibbons,<br />
1 Štiri revije so: Sociologitcheski problemi<br />
(Sociološki problemi), Kritika i humanizam<br />
(Kritika in humanizem), Istoricheski<br />
pregled (Zgodovinski pregled) in Strategii<br />
za obrazovatelna i nauchna politika<br />
(Strategija za izobraževal<strong>no</strong> in znanstve<strong>no</strong><br />
politiko); zajeli smo številke od leta 2004<br />
do številke 3 leta 2006; med dokumenti<br />
so tudi trije obširni povzetki treh razprav<br />
Bolgarskega sociološkega združenja o<br />
relevant<strong>no</strong>sti sociologije za jav<strong>no</strong>st in<br />
drugi dokumenti.<br />
2 O implicitni kritiki <strong>no</strong>ve intelektualne<br />
dokse glej Bourdieu in Wacquant, 1998.<br />
Za eksplicit<strong>no</strong> kritiko Gibbonsa glej Milot<br />
2003; Gingras 2002. Sklicujem se tudi<br />
na produkcijo projekta ESSE, glej www.<br />
esse.org.<br />
1998: 43). Vendar naslov implicira tudi opredelitev kritike te paradigme in neoliberalnega<br />
»upravljanja znanja«. Kakor pravi Bourdieu, smo priča nevarnemu simboličnemu nasilju <strong>no</strong>ve<br />
liberalne lingua franca – »napačni univerzalizaciji« in vsiljevanju dehistoriziranih pojasnjevalnih<br />
shem in teorij, ki ne upoštevajo zgodovinskega konteksta (Bourdieu in Wacquant, 1998:<br />
110). 2<br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 121
1.<br />
Takšen opis ni nevtralen, marveč se opira na nekatere domneve.<br />
V analizi se osredotočam na družbene pogoje institucionalizacije<br />
kritične refleksije. Obče mesto je, da je čas razsvetljenstva<br />
ustvaril pogoje za to, kar danes poznamo kot »institucionalizacijo<br />
kritike«. Področje družbenih ved je sčasoma postalo tako<br />
avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> kot jav<strong>no</strong>. (Zato sta javna sfera in kritika dva vidika<br />
istega procesa.) Znanstvena javna sfera je neločljiva od tega, kar<br />
Habermas imenuje javna sfera (jav<strong>no</strong>st). V tem pogledu je to kolektiv<strong>no</strong>, jav<strong>no</strong> dobro, ki je<br />
sploš<strong>no</strong> dostop<strong>no</strong>, svobod<strong>no</strong> kroži in ga nadzoruje civilna družba. Vendar je rav<strong>no</strong> javna sfera<br />
danes v krizi. Kakor trdi Pierre Bourdieu, so mož<strong>no</strong>sti za kritič<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>st – in ne za družbeni<br />
inženiring, pragmatič<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>st – institucionalizirane v mehanizmih samega področja; javna<br />
kolektivna refleksija in avto<strong>no</strong>mija znanstvenika sta skupni zgodovinski dosežek, ki lahko<br />
izgine v času neoliberalne utopije čistega trga, v času premočrtnega pojmovanja racional<strong>no</strong>sti,<br />
ki jo enačijo z individual<strong>no</strong> racional<strong>no</strong>stjo; v času, ko je polje političnega onečašče<strong>no</strong> in<br />
ogrože<strong>no</strong>, saj so skupine omejene na posameznike v moštvih. Politič<strong>no</strong> pa se <strong>por</strong>aja iz oblike<br />
vladanja in ne iz trgovčeve poslovne knjige ... (glej Bourdieu, 1997; 1998; 2001 in Deja<strong>no</strong>va,<br />
2001).<br />
Družboslovna ved<strong>no</strong>st, sociološko strokov<strong>no</strong> mnenje (pozitivna ved<strong>no</strong>st) ni »čista teh<strong>no</strong>kratska<br />
ekspertiza«; vsebuje od<strong>no</strong>s do vred<strong>no</strong>t, se pravi do kritike (<strong>no</strong>rmativ<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st, »vred<strong>no</strong>t<strong>no</strong><br />
lestvico«): strokov<strong>no</strong> mnenje omejuje praz<strong>no</strong> kritiko, medtem ko kritika omejuje čisto ekspertizo;<br />
ekspertiza omejuje ideološko kritiko, kritika omejuje teh<strong>no</strong>kratsko ekspertizo (Lahir, 2001:<br />
134). Sociološka ekspertiza je torej posebna vrsta ekspertize, neločljivi element dveh vidikov. Če<br />
parafraziram Kanta, ekspertiza brez kritike je slepa, toda kritika brez ekspertize je prazna. A kritika<br />
ni demitologizacija oziroma demistifikacija. M. Callon kot kritik v maniri Pierra Bourdieuja<br />
vztraja, da sociologi ne le »odkrivajo«, »odstirajo« in »razkrivajo« neke obstoječe skrite resnič<strong>no</strong>sti,<br />
ki je zunaj sociološkega raziskovanja in je neodvisna od njega. Rav<strong>no</strong> nasprot<strong>no</strong>, družboslovci<br />
»povzročijo pojav prej nevidnega bistva in postajajo njegovi legitimni in neizpodbitni razčlenjevalci<br />
in glas<strong>no</strong>govorci« (Callon, 1999). Sociologi pripomorejo k njegovi jas<strong>no</strong>sti in konstituciji,<br />
reprezentirajo ga, posegajo v njegovem imenu, ga mobilizirajo, nam ga naredijo vidnega; se<br />
pravi, da po zaslugi sociologov postanejo vidne <strong>no</strong>ve oblike kolektivne akcije.<br />
Pričujoča študija je nadaljevanje empirične raziskave, ki je pokazala, da je v postsocialističnem<br />
obdobju prišlo do alarmantne razdroblje<strong>no</strong>sti polja ved<strong>no</strong>sti na področju empiričnih<br />
raziskav (v Breznik, 2006). 3 3<br />
Raziskavo v Bolgariji je vodil Ivan<br />
Čakulov z Inštituta za kritične družbene<br />
študije. Finanč<strong>no</strong> jo je podprl Zavod za<br />
odprto družbo iz Sofije. Glej Ot mrezhi<br />
kam mrezhi/ Od mreže do mreže (pred<br />
izidom); glej tudi L. Deja<strong>no</strong>va (2000),<br />
besedilo The Impossibility of a Critical<br />
Public Sphere (Sociological and Political<br />
Science Discourse in the Media) na<br />
http://www.mediacenterbg.org/library/<br />
LilianaDeya<strong>no</strong>va.doc.<br />
V prejšnji raziskavi sem razpravljala o tako ime<strong>no</strong>vani »vrojeni avto<strong>no</strong>miji«,<br />
ki vključuje razširje<strong>no</strong> odgovor<strong>no</strong>st, kot sta jo ime<strong>no</strong>vala Stark in Bruszt. »Razširjena<br />
odgovor<strong>no</strong>st« je <strong>por</strong>azdeljena med tri <strong>no</strong>silce na področju raziskovanja – med »delavnice argumentov«<br />
(nevladne organizacije – think tanks), »podatkovne tovarne« in akademske usta<strong>no</strong>ve.<br />
Vse tri omogočajo, da kratkoročna prilagoditev vsake izmed njih v obdobju sedanje radikalne<br />
preobrazbe ne bo spodkopala njihove dolgoročne prilagodlji<strong>vos</strong>ti. Poskušala sem dognati, s<br />
katerimi intelektualnimi viri razpolagajo ti »<strong>no</strong>silci« družbenih ved in kakšna je njihova avto<strong>no</strong>mija<br />
oziroma vrojena avto<strong>no</strong>mija v času tranzicije. Kako se bodo odzivali na negoto<strong>vos</strong>t in<br />
nesta<strong>no</strong>vit<strong>no</strong>st? (Zaradi hetero<strong>no</strong>mije področja je eden glavnih problemov nemož<strong>no</strong>st predvidevanja<br />
in goto<strong>vos</strong>ti. Ta primanjkljaj kompenzirajo <strong>no</strong>ve mreže, ki so same učinek podobnega<br />
primanjkljaja, ki ne velja samo za to sfero ...)<br />
122 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
2.<br />
Ob zbranih podatkih 4 predstavljam <strong>no</strong>ve argumente, ki podpirajo<br />
hipotezo o nevarni »fragmentaciji« znanstvenega dela na področju družbenih ved.<br />
Še naprej bom raziskovala modal<strong>no</strong>sti specifične odsot<strong>no</strong>sti javne sfere, se pravi odsot<strong>no</strong>sti<br />
kritične javne sfere z raznimi variantami po »obratu v letu 1989«. Zanima me, pred kakš<strong>no</strong><br />
izbiro smo bili postavljeni pri prilagajanju <strong>no</strong>vemu makrostrukturnemu okviru in zunanjim<br />
pritiskom, kot tudi mož<strong>no</strong>sti izbire »<strong>no</strong>vih kombinacij« in iskanja prilož<strong>no</strong>sti za »zna<strong>no</strong>st<br />
sedanjosti«.<br />
Zanima me, kako so se vključile neoliberalna znanstvena politika, reforme in »najboljše<br />
prakse« na periferiji in katere strategije, interesi, utopije, strukturne asimetrije, protislovja<br />
in paradokse vsebuje ta proces. Kako so tako ime<strong>no</strong>vani »<strong>no</strong>vi izzivi« zamišljeni v postrazmerah<br />
– postnacionalnih, postdisciplinarnih, postindustrijskih in postmodernih? Ali lahko<br />
<strong>no</strong>ve razmere razumemo kot <strong>no</strong>ve prilož<strong>no</strong>sti ali ovire, kot nekritičen uvoz tujih zako<strong>no</strong>daj<br />
in kulturnih logik? Takole je rekel neki sociolog med jav<strong>no</strong> razpravo o vlogi družbenih ved,<br />
ki jo obravnavamo v pričujoči študiji: »Na nas pritiska Evropska unija. Priča smo uvozu <strong>no</strong>rmativnega<br />
sistema, ne da bi upoštevali stične točke z našo do zdaj veljav<strong>no</strong> zako<strong>no</strong>dajo in<br />
bolgarsko et<strong>no</strong>kulturo.« In vendarle je Zveza znanstvenikov v memorandumu iz leta 2006<br />
brez zadržkov sprejela »splošne smernice Evropske unije« pri vzpostavitvi »na znanju temelječega<br />
gospodarstva« z vplivanjem na »gospodarstvo in družbo« (?!), kot pravi fraza iz tega<br />
memoranduma.<br />
Zanimajo me torej točke prevoda, prevoda v najširšem pomenu besede, in stične točke, ki<br />
nastajajo ob raznih (supranacionalnih in nacionalnih) pritiskih na širjenje trga znanja, kakor<br />
tudi nekateri odgovori na trženje in upravljanje znanja.<br />
3. Globalne pripovedne sheme<br />
3.1.<br />
4 Cf. Maja Breznik et al., http://www.<br />
mirovni-institut.si/hssp/; Močnik, 2006.<br />
Uradna interpretacija Zveze znanstvenikov in uprav akademskih usta<strong>no</strong>v je jasna in e<strong>no</strong>tna.<br />
Administracija tokrat pravzaprav ne sprejema splošnih smernic Evropske unije enako, kot jih<br />
je v preteklosti. Prepisuje <strong>no</strong>vo klišejsko govorico iz birokratskih dokumentov in jo vključuje<br />
v naš »nacionalni lizbonski program«. Pogosta se sklicuje na potrebo po pre<strong>no</strong>su znanstvenih<br />
rezultatov v gospodarstvo, na večjo pod<strong>por</strong>o oblasti i<strong>no</strong>vacijam in »razvoju znanstvenega raziskovanja<br />
v podjetjih« (par »gospodarstvo/družba« v besedilu, ki naj bi bila po besedah njegovih<br />
avtorjev »edini javni nepristranski dokument v državi«, zato ni naključen). Po drugi strani so<br />
znanstveniki poudarjali potrebo po varstvu interesov bolgarske države.<br />
Seveda se ti uradni dokumenti redko obračajo na družbene vede, pogosto le na eko<strong>no</strong>mijo<br />
kot »kraljico« [sic] družbenih ved. (Zato pa bodo verjet<strong>no</strong> pomagali, tako vsaj pravijo pri<br />
Zvezi znanstvenikov, »oblikovati sistem etičnih vred<strong>no</strong>t, ki bo podlaga za neformalne stike in<br />
za izboljšanje povezave med gospodarstvom in zna<strong>no</strong>stjo«.) Eden od izvedencev, ki smo ga<br />
intervjuvali, je upraviče<strong>no</strong> opozoril na škandaloz<strong>no</strong> dejstvo, da ministrstvo za izobraževanje in<br />
zna<strong>no</strong>st ne načrtuje posebne razprave o družbenih in humanističnih vedah v okviru splošne<br />
predstavitve »Sedmega okvirnega programa«.<br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 123
5 Glej Kritika i humanizam, št. 1, 2006.<br />
3.2.<br />
Družboslovci, zaposleni na akademskih usta<strong>no</strong>vah, ki jih financira<br />
država, so se lotili »<strong>no</strong>vih izzivov« v drugačnih vrstah<br />
dokumentov: predpisih o oceni delovne uspeš<strong>no</strong>sti akademskega osebja. V tem dokumentu je<br />
delovna uspeš<strong>no</strong>st opisana kot »glav<strong>no</strong> orodje za [izvrševanje] politike in strategije na področju<br />
zna<strong>no</strong>sti« ( … z izražanjem institucionalne pripad<strong>no</strong>sti in s prilagoditvijo na »pritisk časa«). V<br />
članku, ki je bil objavljen v reviji Bolgarske akademije za zna<strong>no</strong>st, se je avtor (Gornev, 2006)<br />
vprašal: »Ali dinamične spremembe na globalni in nacionalni ravni ne zahtevajo relevantnih<br />
popravkov pri vzpostavljanju institucionalnih identitet in z njimi <strong>no</strong>vih sistemov znanstvenih<br />
prioritet, kakor tudi <strong>no</strong>v pristop do organiziranja zna<strong>no</strong>sti?« Ob priznanju, da je prišlo do<br />
sprememb (napetosti v disciplinarni strukturi zna<strong>no</strong>sti, pritiskov, da bi opustili idejo o »čisti«<br />
raziskovalni akademski usta<strong>no</strong>vi), avtor ponudi tezo, da takšna akademska zna<strong>no</strong>st ne bo marginalizirana,<br />
marveč bo, rav<strong>no</strong> nasprot<strong>no</strong>, postajala še pomembnejša. Pri zagovarjanju svojega<br />
stališča se tudi on sklicuje na »globalne težnje«. Vendar po njegovem to še ne pomeni, »da te<br />
usta<strong>no</strong>ve ne potrebujejo dobro pretehtane organizacijske reforme«. O strokovnem znanju, ki<br />
ga ustvarjajo znanstveniki na akademskih usta<strong>no</strong>vah, in o njihovem tekmovanju z aplikativnimi<br />
raziskovalci, zaposlenimi na agencijah, avtor meni, da sta na delu dve načeloma različni<br />
vrsti področja strokov<strong>no</strong>sti in časovnega okvira – strokov<strong>no</strong> znanje, ki ga ponujajo agencije, je<br />
instant<strong>no</strong> in ne temelji na širših znanstvenih standardih. Toliko bolj ker so naslovljenci strokovnih<br />
evaluacij (tega strokovnega znanja) različni: agencije nagovarjajo nacionalne politične in<br />
poslovne elite, akademska stroka pa mednarodne in nacionalne znanstvene elite (in jav<strong>no</strong>st, ki<br />
jo zanimajo družbene vede). Agencije so povezane s spremenlji<strong>vos</strong>tjo vsakdanjega življenja in<br />
naklonje<strong>no</strong>stjo medijev (»mediji jih plačujejo in jih imajo radi«), medtem ko družboslovci z<br />
Bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti pridobivajo ugled v mednarodni skup<strong>no</strong>sti.<br />
3.3.<br />
Naslednja pomembna interpretacija »<strong>no</strong>ve paradigme« je najbolj očitna v številnih publikacijah<br />
zasebne Nove bolgarske univerze. (Mimogrede, v njenih krogih upraviče<strong>no</strong> opozarjajo<br />
na škandaloz<strong>no</strong> ravnanje bolgarske politike na področju zna<strong>no</strong>sti: zavračanje bolgarske<br />
Nacionalne znanstvene fundacije, da bi financirala zasebne akademske usta<strong>no</strong>ve. Zavračanje<br />
ustav<strong>no</strong> zagotovljene pravice do javne finančne pod<strong>por</strong>e je posledica napačne in razširjene<br />
identifikacije jav<strong>no</strong>sti z državo.)<br />
Kljub številnim razlikam so si bili vsi bolgarski udeleženci na mednarodni konferenci o<br />
»visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju v družbah znanja« e<strong>no</strong>tni, 5 da<br />
obstaja »visoka raven strokovnega konsenza glede stanja visokošolskega izobraževanja in zna<strong>no</strong>sti<br />
v sodobni Evropi« (se pravi, da ne morejo tekmovati z ameriškimi univerzami in da za<br />
njimi zaostajajo, kakor zaostajajo tudi za »<strong>no</strong>vimi silami na globalnem trgu«). Za to krivijo<br />
»konservativni sili, ki blokirata podjetniško usmerje<strong>no</strong>st univerz – administracijo in nacional<strong>no</strong><br />
državo ... in akademsko oligarhijo, še poseb<strong>no</strong> tedaj, ko je avto<strong>no</strong>mija univerze razumljena kot<br />
model Humboldtove čiste zna<strong>no</strong>sti«. Tveganje, da bi bolonjski proces standardiziral izobraževanje<br />
in zna<strong>no</strong>st v imenu tržne konvertibil<strong>no</strong>sti, je zanje le »hipotetič<strong>no</strong>«, saj je »bolonjski<br />
proces odprta pobuda, ki ni administrativ<strong>no</strong> prisilna, marveč je spodbujevalna in visokim šolam<br />
daje mož<strong>no</strong>st, da same določijo ločnice lastne Evrope«. Nasproti ugovorom »godrnjačev proti<br />
124 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Bologni« postavljajo tezo, da je ta »pobuda« še poseb<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abna<br />
za posttotalitarne države, saj so – s političnimi sredstvi!<br />
– prisiljene k večji odgovor<strong>no</strong>sti.<br />
6 http://www.minedu.government.bg/<br />
opencms/ex<strong>por</strong>t/sites/mon/left_menu/<br />
europeintegration/info/national_science_<br />
fund_of_bulgaria.pdf<br />
Radikal<strong>no</strong> tezo zagovarja direktor enega od devetih bolgarskih centrov odlič<strong>no</strong>sti in dobitnik<br />
nagrade Hannah Arendt za politič<strong>no</strong> misel, ki je poklic<strong>no</strong> povezan z e<strong>no</strong> ključnih pred<strong>no</strong>stnih<br />
nalog v evropski znanstveni politiki, z razvojem kognitivnih zna<strong>no</strong>sti: »Izobraževanje hočeš<br />
<strong>no</strong>češ postaja posel in sicer posel na najbolj tekmovalnem trgu, trgu možga<strong>no</strong>v.« V članku<br />
»Bo Bolgarija postala del družbe znanja?« se spominja, kako je turiste na Tajskem med razpravljanjem<br />
o jedilniku za zajtrk odplavil cunami, in sklene: »Bolgariji stoji nasproti naraščajoči<br />
cunami družbe znanja. Od nje same je odvis<strong>no</strong>, ali se bo vanj potopila in združila z njim, ali pa<br />
jo bo odplaknil.« (Takš<strong>no</strong> razmišljanje o družbenih vedah v družbi omrežij spodbuja sorodne<br />
argumente, kakršen je tale: sodobna družba ni hierarhična, marveč je vpeta v mreže; družba<br />
stremi k udeležbi, ne k nadzoru; razlika med produkcijo in storitvami postopoma izginja; organizacije<br />
potrebujejo učenje za vse življenje; najbolj cenjeni so tisti ljudje, ki so mobilni, podjetniški<br />
itd. ... za kar potrebujemo »družbene od<strong>no</strong>se najvišje kako<strong>vos</strong>ti« (sic) (str. 149).) Zato<br />
bi morala znanstvena politika dati pred<strong>no</strong>st ožjemu financiranju majhnega števila univerz (in<br />
»radodarni finančni pod<strong>por</strong>i peščici uglednih znanstvenikov«), decentralizaciji sistema podelitev<br />
akademskih naslovov in poe<strong>no</strong>stavljenim postopkom kariernega napredovanja, primernemu<br />
znanstvenemu mreženju, odpiranju do zdaj državnega zaprtega sistema projektnega financiranja<br />
(»mednarodni ocenjevalci bodo v naši zna<strong>no</strong>sti uveljavili mednarodna merila«).<br />
3.4.<br />
Ali mednarodni ocenjevalci zares lahko uveljavijo mednarodna merila v bolgarski zna<strong>no</strong>sti? Kako<br />
bodo oblikovali evalvacijska merila? Ali naj bo vloga države in nacionalne akademske skup<strong>no</strong>sti<br />
pridržana zgolj za posredovanje med ocenjevalci in izvedenci? Zakaj se metode preverjanja (t.i.<br />
benchmarking), ki so učinkovite pri upravljanju kor<strong>por</strong>acij, s tako lahkoto prenašajo v znanstve<strong>no</strong><br />
sfero? Ali je akademska skup<strong>no</strong>st lahko organizirana kot evropsko podjetje, ki u<strong>por</strong>ablja<br />
standardizirane metode, načrtovanje dobička in rasti? Kakšna sploh je ta »evropska razsež<strong>no</strong>st«<br />
družboslovnega raziskovanja, če evropske usta<strong>no</strong>ve menijo, da bo mednarod<strong>no</strong> ovred<strong>no</strong>tenje<br />
znanstvene dejav<strong>no</strong>sti manj pristransko in bolj objektiv<strong>no</strong>, in če naj bi bili modeli na področju<br />
nara<strong>vos</strong>lovja in v organizaciji industrijskih podjetij enako u<strong>por</strong>abni na področju družboslovja?<br />
L. de Montlibert trdi, da usta<strong>no</strong>ve, ki delujejo zunaj znanstvene sfere, sploh ne bi smele<br />
vred<strong>no</strong>titi znanstvenih programov. Po njegovem mnenju ni nuj<strong>no</strong>, da se znajo na intervjujih/<br />
pogovorih najbolje »prodajati« najprodornejši znanstveniki. Rada bi le pokazala na problem, ki<br />
ga po Bourdieuju povezujem z »dekontekstualizacijo zna<strong>no</strong>sti«. Seveda ne trdim, da znanstvene<br />
dejav<strong>no</strong>sti ne bi smeli poskušati kvalitativ<strong>no</strong> vred<strong>no</strong>titi.<br />
Za – resda poe<strong>no</strong>stavlje<strong>no</strong> – ilustracijo pripovedne sheme te vrste bom posegla po mednarodni<br />
oceni dela Bolgarske nacionalne fundacije za zna<strong>no</strong>st, ki jo je oblikovala mednarodna komisija<br />
ocenjevalcev. Podlaga za oce<strong>no</strong> so bili intervjuji z bolgarskimi strokovnjaki, opravljeni julija 2006.<br />
Poročilo je jav<strong>no</strong> in je dostop<strong>no</strong> na internetu. 6 Mednarodni ocenjevalci so odkrili, da v Bolgariji ni<br />
ne a<strong>no</strong>malij ne najboljših praks. Rada bi le opozorila na način, kako so v njihovi pripovedi dojete<br />
znanstvena jav<strong>no</strong>st, internacionalizacija zna<strong>no</strong>sti in standardizacija meril za evalvacijo znanstvene<br />
dejav<strong>no</strong>sti. Mednarodni izvedenci so pri<strong>por</strong>očili ustanavljanje centrov odlič<strong>no</strong>sti in koncentracijo<br />
finančne pod<strong>por</strong>e v konzorcijih (tematski razpisi naj bi vodili k oblikovanju konzorcijev!).<br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 125
Pri<strong>por</strong>očajo mednarod<strong>no</strong> ovred<strong>no</strong>tenje projektov, saj se po njihovem mnenju »tako ime<strong>no</strong>vana<br />
‘<strong>no</strong>tranja evalvacija’ pogosto poskuša ogniti bolečim posledicam, kakrš<strong>no</strong> je zapiranje usta<strong>no</strong>v«.<br />
Vendar tudi ta izvedenska ocena ne ločuje med družbenimi in nara<strong>vos</strong>lovnimi vedami. (V<br />
nekaterih dokumentih uglednih evropskih fundacij celo trdijo, da bi »morali odpraviti razliko<br />
med nara<strong>vos</strong>lovnimi in humanističnimi vedami«. »Tendenca je standardizacija«.) Glede »vpliva<br />
zna<strong>no</strong>sti na družbo in gospodarstvo« mednarodna skupina ocenjevalcev trdi tole: »Naš vtis<br />
je, da splošen pomen zna<strong>no</strong>sti za razvoj bolgarske družbe, gospodarstvo in blaginjo, ni povsem<br />
jasen.« Zato v prid povečanega javnega interesa predlagajo »javne kampanje in učinkovito<br />
strategijo razširjanja znanstvenih dognanj«.<br />
3.5.<br />
Pravzaprav pojem, kot je »znanstvena dejav<strong>no</strong>st«, in utopije o »deinstitucionalizaciji zna<strong>no</strong>sti«<br />
uspeš<strong>no</strong> izrabljajo zasebne posredniške usta<strong>no</strong>ve, nevladne organizacije, fundacije in drugi.<br />
Navijajo za preraz<strong>por</strong>editev finančnih sredstev za zna<strong>no</strong>st in i<strong>no</strong>vacije in jo ovijajo v plemenit<br />
cilj – da bi Bolgarija postala »del družbe znanja« in »evropskega raziskovalnega območja«.<br />
Valentin Dančev (2005) je o organizacijah, ki delijo sredstva za izobraževanje, rekel, da<br />
pozabljajo, da <strong>no</strong>tranjih mehanizmov sprememb ni mogoče vsiliti od zgoraj navzdol niti jih<br />
posnemati, saj so povezani z vsebi<strong>no</strong>. Z drugimi besedami, logika od zgoraj navzdol ne more<br />
»izumiti« in hierarhizirati temeljnih raziskovalnih projektov in »pred<strong>no</strong>stnih nalog«, ker so<br />
najgloblje povezani s povsem konkretnimi življenjskimi svetovi in so vpeti v specifič<strong>no</strong> razpravo,<br />
kako »živeti skupaj«. Ti posredniki, ki poskušajo spodbujati raziskovalne podjetnike, ki ne<br />
spoštujejo ločnic med disciplinami, pozabljajo, da je kapital znanstvenih disciplin kolektivni<br />
kapital in da je zna<strong>no</strong>st javna in ne zasebna dobrina.<br />
Njihove »javne kampanje« so kakopak usklajene z evropskimi standardi in pri<strong>por</strong>očili.<br />
Tako se na primer imajo za temelj regionalne strategije na področju i<strong>no</strong>vacij ali aplikativnih<br />
raziskav; bedijo nad družbe<strong>no</strong> kohezijo in etičnimi načeli. Ponavadi so del širših mednarodnih<br />
»konzorcijev«. (Nekateri levi misleci jih vidijo kot ekvivalent multinacionalk.) Odpirajo obširne<br />
programe, da bi določili znanstvene prioritete in proučili »razvoj zna<strong>no</strong>sti in teh<strong>no</strong>logije,<br />
eko<strong>no</strong>mije in družbe prihod<strong>no</strong>sti«, vse »z name<strong>no</strong>m določanja področij, ki bodo pripomogla k<br />
izboljšanju kako<strong>vos</strong>ti življenja«. (Tako v »prvi fazi« ena takih bolgarskih fundacij sodeluje pri<br />
raziskovanju na področju kmetijstva in medicine; toda v »drugi fazi« svoje poslanstvo že širi, saj<br />
»opredeljuje znanstvene pred<strong>no</strong>stne naloge na dveh drugih tematskih področjih – na področju<br />
»nacionalne identitete in kulturne dediščine« ... in na področju »informacijske teh<strong>no</strong>logije« ...<br />
Omenjam organizacijo, ki se v svojih »javnih kampanjah« razglaša za »e<strong>no</strong> vodilnih nevladnih<br />
organizacij na področju razvoja sodobne družbe znanja« in za »glavni vzvod pri uveljavljanju<br />
nacionalne strategije za zna<strong>no</strong>st in razvoj« ...)<br />
Ob opisu te vrste »pripovedne sheme« in drugih moram poudariti implicit<strong>no</strong> navzoč<strong>no</strong>st<br />
znanstvene javne sfere, interdisciplinar<strong>no</strong>st ipd. Zlasti zato, ker ti konzorciji želijo vplivati na<br />
določanje znanstvenih <strong>no</strong>rm in standardov, razvrščanje raziskovalnih prioritet in vred<strong>no</strong>tenje<br />
projektov, vključ<strong>no</strong> s področjem družbenih ved. Hkrati jih vodijo ljudje, ki trdijo, da področje<br />
njihove dejav<strong>no</strong>sti ni zna<strong>no</strong>st, marveč podjetništvo. Po drugi strani te iste osebe dobivajo denar<br />
za raziskovalne projekte, ki jih podeljujejo javni skladi za financiranje znanstvenega raziskovanja<br />
v najstrožjem pomenu besede (in hkrati jav<strong>no</strong> oznanjajo, da opravljanja »zna<strong>no</strong>sti« ne smemo<br />
zamenjati s poslom, s tistim, kar »v svetu« pomenljivo imenujejo raziskovalni posel ...).<br />
126 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
3.6.<br />
Eden izmed intervjuvancev, ki ga begajo takšna protislovja v umevanju dobre politike na področju<br />
zna<strong>no</strong>sti, je analiziral »škandalozen zgled« iz sosednje balkanske države. (Ta vrsta pripovedi<br />
verjet<strong>no</strong> kaže na bolest<strong>no</strong> nagnjenje k teorijam zarote, ki je značilna za čas »tranzicije«, ki ga<br />
opisujemo tule. Zato si zasluži poseb<strong>no</strong> oce<strong>no</strong>.) Ta pripoved o »globalnih razmerah« opisuje,<br />
kako mednarodni konzorciji, pa naj bodo podobni ali različni od prej opisanih, dobivajo od<br />
Državne akademske fundacije levji delež sredstev za raziskovalne projekte. Neodvisni znanstveniki,<br />
torej potencialni objektivni mednarodni ocenjevalci, ki naj bi, kakor menijo nekateri, na<br />
dolgi rok »v našo zna<strong>no</strong>st vnesli mednarodna kriterija«, izvajajo močan pritisk na nacionalne<br />
izvedence in ocenjevalce. (Hkrati ti mednarodni ocenjevalci menda nadzirajo fundacije, te pa<br />
nadzirajo vplivne evropske usta<strong>no</strong>ve, ki financirajo lokal<strong>no</strong> Akademsko fundacijo, za katero so<br />
opravili znanstvena strokovna mnenja (peer review) ali ji ponudili kakš<strong>no</strong> drugo znanstve<strong>no</strong><br />
»storitev« … ). Če strnem, ta vrsta pripovedi trdi, da te osebe izvajajo nasilje s pomočjo dolgih<br />
pri<strong>por</strong>očilnih pisem (za katera nihče izmed lokalnih akademskih ocenjevalcev ni prosil),<br />
s pomočjo dolgih nazivov (denimo, »član tega ali onega kluba, ..., ki ga je oseb<strong>no</strong> pri<strong>por</strong>očil<br />
Clinton ...«); s pomočjo vnaprej postavljenih prioritet in pogojev za oblikovanje »konzorcija«<br />
(ali partnerskega s<strong>por</strong>azuma s katero od evropskih držav); s pomočjo preprostega dejstva, da<br />
posedujejo raču<strong>no</strong>vodski program za izpolnjevanje prijavnih obrazcev; in še kaj več v isti maniri.<br />
Kakor meni omenjeni intervjuvanec, so formal<strong>no</strong> racionalna merila za evaluacijo ponavadi<br />
– »a ne ved<strong>no</strong>!« – krinka za »klientelistične, patriarhalne, neformalne in druge povezave«;<br />
oziroma, narav<strong>no</strong>st poveda<strong>no</strong>, za »poslovne interese«. Mednarodne trge raziskovanja obvladuje<br />
čedalje manjše število »igralcev«, ki nadzorujejo čedalje več regij.<br />
Rezultat je, da manjše število vse večjih znanstvenih holdingov vlaga v dinamična, »fleksibilna«,<br />
»mala in srednja (znanstvena) podjetja« in spodbuja individual<strong>no</strong> mobil<strong>no</strong>st raznih<br />
raziskovalcev. Ti »konzorciji« imajo podrobne informacije o raziskovalnih centrih in o človeškem<br />
kapitalu v določeni regiji. Zanje je zavračanje kvantitativnega merjenja znanstvenega<br />
potenciala enako zavračanju mobil<strong>no</strong>sti. Kvantitativnega vred<strong>no</strong>tenja kompetence v »eko<strong>no</strong>miji,<br />
temelječi na znanju«, ni mogoče zavrniti.<br />
3.7.<br />
V družbi, kjer je mobil<strong>no</strong>st institucionalizirana in kjer je institucionalizirana individualizacija,<br />
kakor pravi Ulrich Beck, nekateri mladi raziskovalci menijo o mobil<strong>no</strong>sti in »m<strong>no</strong>gostranskosti«<br />
tole: »Najpomembnejše je, da ne delaš z izgubo ... vse je odvis<strong>no</strong> od mreže, ki jo spleteš<br />
kot raziskovalec na terenu ... Če je tako, je super. Danes boš v Liegu pomagal preoblikovati<br />
nekdanjo tovar<strong>no</strong> v muzej, jutri boš v Beninu preiskoval mož<strong>no</strong>sti o trgovini s človeškimi<br />
organi.« Ta primerek ni iz Bolgarije, toda na podobne izjave boste naleteli tudi tukaj: »Lahko<br />
prodajam vaš pralni prašek ali pa za vas oblikujem ‘strategijo nacionalne identitete’«. Ali pa tole:<br />
»Zna<strong>no</strong>st? Oprostite, kakš<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>st pa hočete? Stranko zanima kako<strong>vos</strong>t in cena korenja, ne<br />
pa vaše metode gojenja korenja.« »Vsee<strong>no</strong> je, če raziskujete, ali imajo ljudje radi kokakolo ali<br />
imajo radi (predsednika) Želeva. V tem ne vidim nikakršne razlike.« V resnem komentarju o<br />
»doktorskih programih za bodočo Evropo, ki se opira na znanje«, in o implicitni »ideologiji«<br />
mobil<strong>no</strong>sti zaradi nje same, bodisi v Liegu bodisi v Beninu, je D. Dimov postavil vprašanje o<br />
tako ime<strong>no</strong>vanih »generičnih spret<strong>no</strong>stih« (kot so spret<strong>no</strong>st komuniciranja, skupinskega dela,<br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 127
7 V angleščini: payment, prestige, pleasure,<br />
political sup<strong>por</strong>t (op. ur.).<br />
8 V pričujočem besedilu puščam ob<br />
strani številne subtilne akademske analize<br />
teh procesov. Na primer, Svetla Koleva<br />
(2006) razpravlja o Kuh<strong>no</strong>vi in Remoejevi<br />
knjigi Building the European Research<br />
Area, Socio-Eco<strong>no</strong>mic Research in Practise.<br />
Ali Roumen Avramov analiza Pharovega<br />
programa ACE med letoma 1998 in<br />
2001, ki je razdelil 59.5 milijo<strong>no</strong>v ECUjev<br />
1312 sodelujočim, med njimi 919<br />
iz držav srednje in vzhodne Evrope (od<br />
tega 133 Bolgarov). Ali sklepi bolgarskih<br />
znanstvenikov ob (»asimetričnem«) srečanju<br />
zahodnih in vzhodnih eko<strong>no</strong>mistov.<br />
Glej zelo zanimivo zbirko študij primerov,<br />
ki sta jo uredila B. Zimmermann in M.<br />
Werner (v Zimmermmann, 2004).<br />
spoprijemanja z neuspehom – to naj bi bile »najbolj relevantne<br />
spret<strong>no</strong>sti pri razvoju močne eko<strong>no</strong>mije, temelječe na znanju«<br />
(sic) ). Naj v tem kontekstu navedem še navdih postmodernega<br />
raziskovalca: »Če hoče biti znanstvenik srečen, mora dobiti<br />
vsaj dva od štirih P: plačilo, prestiž, privlač<strong>no</strong>st in politične<br />
zaveznike«. 7<br />
3.8.<br />
Na enega zanimivejših pripovednih vzorcev naletimo v zelo<br />
pomembnem zborniku besedil kolegov z Wissenschaftskoleg v<br />
Berlinu z naslovom Opombe: družbene vede in naslednje stoletje.<br />
Za urednika Ivana Krasteva je zbornik tako eksistencialni kot<br />
politični manifest. Je manifest znanstvenega »vmesnega polja«,<br />
»prostora, kjer se o kulturi pogajamo in jo preoblikujemo v lokal<strong>no</strong><br />
ved<strong>no</strong>st glede na strategije in interese lokalnih dejavnikov«.<br />
(Ni naključje, da je zbornik naslovil z Opombe. Vprašanje, ali so<br />
opombe kraj pogajanja o kulturi, je e<strong>no</strong> osrednjih vprašanj moje raziskave o mestu sociologa v<br />
polis, zato se k njemu še vrnem. Krastev meni, da je raziskovalni projekt o korupciji »podoben<br />
vmesni prostor, kjer se srečajo in preobrazijo kultur<strong>no</strong> izkustvo, denar in oblastne strategije, kjer<br />
se srečata pritisk »od spodaj« za več demokracije in globalni pritisk ‘od zgoraj’ za večjo vlogo<br />
trga; vse to vodi k po<strong>no</strong>vni legitimaciji washingtonskega konsenza).<br />
Ni odveč razmislek še o hipotezi, ki je povezana s prejšnjimi. Krastev se strinja, da lokalnih<br />
jezikov ne bodo ohranila alternativna globalna gibanja, marveč eko<strong>no</strong>mska logika globalizacije,<br />
saj transnacionalna podjetja pri oglaševanju svojih proizvodov ne bodo imela časa za prevajanje<br />
in bodo oglaševala v jeziku kupcev. Toda cena za to bo, da bodo transnacionalni in znanstveni<br />
konzorciji (če se vrnemo k vmesnim prostorom, ki nas zanimajo) nadzorovali jezikovne standarde;<br />
lep simptom tega je sijajen droben primer iz uvoda Krasteva v Opombe – o tem, ali se<br />
bo beseda »republika« pisala z veliko začetnico, ne bo odločalo ministrstvo za izobraževanje,<br />
marveč računalniški program za črkovanje.<br />
Avtor se identificira s tistimi, ki »se zavzemajo za resnico njihovih disciplin in so se pripravljeni<br />
soočiti se z lastnimi predsodki«, na svoj projekt gleda kot na »<strong>no</strong>stalgijo prihod<strong>no</strong>sti«, saj<br />
je »sama prilož<strong>no</strong>st za premislek o prihod<strong>no</strong>sti postala problematična v <strong>no</strong>vem postutopičnem<br />
svetu, v sedanjosti, ko prihod<strong>no</strong>st prej razumemo kot tveganje in ne kot projekt«. Stališče seveda<br />
odseva tudi načela Wissenschaftskoleg, kjer je Krastev eden izmed soudeležencev pri projektu<br />
Agora. Področje opomb pod črto je politična institucija, kamor se naseljujejo ideje, ki »še niso<br />
zrele za predstavitev v fini družbi očiščenega besedila«, »opombe so mesto, kjer izražajo svoj<br />
od<strong>no</strong>s do intelektualne skup<strong>no</strong>sti, v kateri so se rodile ali pa so bile v njej pohabljene«.<br />
Vnema za tako razumevanje zna<strong>no</strong>sti v naslednjem stoletju je uperjena proti tistim, ki ne<br />
razumejo, da ni »prave ved<strong>no</strong>sti, če raz<strong>no</strong>lič<strong>no</strong>st ni vključena že v samo proizvodnjo ved<strong>no</strong>sti«;<br />
da različni niso odgovori, temveč vprašanja. Uperjena je tudi proti tistim, »za katere je vrnitev<br />
v Evropo njihova nacionalna ideologija«; proti »radikalni provincial<strong>no</strong>sti, ki se je preobrazila<br />
v nacional<strong>no</strong> institucijo in postaja hudo prekletstvo našega intelektualnega življenja. Svojo<br />
inkarnacijo doživlja v gorečnem eklekticizmu, samoumevnem evrocentrizmu in dovzet<strong>no</strong>sti za<br />
teorije zarote« (Krastev, 2001). 8<br />
128 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Sklep<br />
Razprava o vlogi sociologov in politikov je naplavila problem vloge sociologov v tako ime<strong>no</strong>vani<br />
»družbeni reviziji«. Kakor je poudaril eden izmed sogovornikov, se »javna politika opira na analitičen<br />
prijem do sveta, ki temelji na najbolj razumni odločitvi«. Ta predlog zajema »institucionalizacijo<br />
takšnih instrumentov«, kot so »opazovanje dobrih politik, najboljših praks, se pravi<br />
družbe<strong>no</strong> revizijo«. Konec koncev so »k vzdrževanju poklicnih standardov ljudi, ki oblikujejo<br />
družbene ocene, priklicali sociološko srenjo«.<br />
Zakaj »revizija«, »družbena revizija«? Čemu »preverjanje (benchmarking) znanstvene<br />
dejav<strong>no</strong>sti«, »vladne nevladne organizacije«, »gospodarstvo in družba«, »decentralizacija zna<strong>no</strong>sti,<br />
ki jo nadzoruje ministrstvo za izobraževanje in zna<strong>no</strong>st«, »državna deregulacija«, »centralizirana<br />
diverzifikacija disciplin«, »Liege in Benin«, »m<strong>no</strong>gostranski raziskovalci, ki lahko<br />
promovirajo pralne praške, medtem ko oblikujejo strategijo za nacional<strong>no</strong> identiteto« (obenem<br />
pa se jav<strong>no</strong>sti enkrat predstavljajo kot sociologi, drugič kot politologi, antropologi ali izvedenci<br />
v kulturnih študijih … ), »od<strong>no</strong>si najvišje kako<strong>vos</strong>ti« proti akademskim di<strong>no</strong>zavrom in sociološkim<br />
poslovnežem ... Zakaj te bizarne fraze, imena in klasifikacije štrlijo v uvodu zgoraj?<br />
Poskušala sem predstaviti ta navidezna čudaštva in paradokse na spreminjajočem se področju<br />
zna<strong>no</strong>sti. In hkrati tudi pokazati, kako so izpostavljena reviziji in uvajanju najboljših praks<br />
– ocenjevanju raziskovalčeve mobil<strong>no</strong>sti in njegovega kapitala, kalkuliranju o človeških virih v<br />
polivalentnih epistemičnih skup<strong>no</strong>stih, nagrajevanju praktičnih političnih proizvodov, spodbujanju<br />
generičnih spret<strong>no</strong>sti doktorskih študentov ... Pri tem sem poskušala opozoriti na različne<br />
oblike dekontekstualizacije in deteritorializacije, na čedalje bolj vid<strong>no</strong> in popadljivo privilegiranje<br />
tržne racional<strong>no</strong>sti, na razpuščanje »model znanstvenika državnega funkcionarja« in drugih<br />
še pomembnejših določitev znanstvenih skup<strong>no</strong>sti (in na potencialne ovire za logiko uslužne<br />
privatizacije znanstvenih inštitutov, raje javnega kot individualnega kapitala).<br />
Vred<strong>no</strong> je pretehtati simptome »deinstitucionalizacije zna<strong>no</strong>sti« in ustreznega privilegiranja<br />
<strong>no</strong>vih omrežij in konzorcijev, interdisciplinarnih in mobilnih raziskovalcev, ki verjamejo v<br />
standardizira<strong>no</strong> in racional<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st, ki jo je mogoče ukloniti reviziji in kor<strong>por</strong>ativni organizira<strong>no</strong>sti<br />
ved<strong>no</strong>sti.<br />
Prav gotovo nismo zajeli vseh tendenc, obstajajo pa tudi protisimptomi. Verjet<strong>no</strong> smo<br />
priča Bourdieujevi »hysteresis«, razpadu ontološke poveza<strong>no</strong>sti med habitatom in habitusom<br />
znanstvenika, prekinjeni poveza<strong>no</strong>sti med položaji in simbolnimi svetovi, celo razpadu samih<br />
simbolnih svetov. Zato so razdroblje<strong>no</strong>st, atomizacija in »kaos« v bolgarskih razpravah tako<br />
očitni in zato otežujejo razpravo o pravici do prestopa v polje zna<strong>no</strong>sti, o pravici do u<strong>por</strong>abe<br />
kapitala znanstvene discipline kot kolektivnega kapitala. Eden izmed intervjuvancev je v isti<br />
sapi zatrdil dvoje – da država razpada in da centralizirani posegi obvladujejo organizacijo<br />
zna<strong>no</strong>sti. Podob<strong>no</strong> mišljenjsko blizka kolega zatrjujeta, da so po eni strani »dobri raziskovalni<br />
standardi odvisni od navzoč<strong>no</strong>sti mednarodnih skupin ali mednarodnih raziskovalnih komisij<br />
z njihovimi standardi in zahtevami«, da pa po drugi strani »te študije iz tujine spodkopavajo<br />
naša poklicna merila in povzročajo, da so naši proizvodi cene<strong>no</strong> komercialni«. Razlogi za tako<br />
križanje pogledov in za <strong>no</strong>ve kentavrske povezave, razkroje in naveze, za <strong>no</strong>ve domnevne<br />
paradokse so tema, ki so jo raziskovali moji kolegi v raziskovalnem projektu. Nikakor ne bi<br />
rada vse krivde zvalila na <strong>no</strong>vi imperativ Spreminjanje zna<strong>no</strong>sti v biznis, če u<strong>por</strong>abim naslov<br />
iz publikacije OECD. Vendar globalna gesla so močna zadeva. Revizije, merjenja in preostali<br />
načini upravljanja človeških in drugih virov so mogočne oblike, ki povezujejo global<strong>no</strong><br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 129
z lokalnim. Globalizacija je organizacijska oblika, kot je dokazala antropologinja E. Dunn,<br />
ko je proučevala, kako je držav<strong>no</strong> podjetje na Poljskem privatizirala vodilna transnacionalna<br />
kor<strong>por</strong>acija. V izvrstni analizi razmerja med raču<strong>no</strong>vodsko revizijo in korupcijo je razložila,<br />
zakaj ni revizija nikdar ustvarila homoge<strong>no</strong>sti, marveč je – rav<strong>no</strong> nasprot<strong>no</strong> – ustvarila razlike.<br />
Bila je os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> orodje diferenciacije. Za dozdev<strong>no</strong> nevtral<strong>no</strong>stjo in objektiv<strong>no</strong>stjo digitalnih<br />
operacij se <strong>por</strong>ajajo <strong>no</strong>ve oblike življenja, saj posamezniki začenjajo z raču<strong>no</strong>vodsko revizijo<br />
pri samih sebi (zato niso le merljivi, marveč jih je mogoče tudi »natrenirati«). Toda lokalni<br />
delavci imajo drugačen od<strong>no</strong>s do racionalne raču<strong>no</strong>vodske operacije in z njo povezanega<br />
merjenja človeških virov. Tisti, ki občutijo, da so se »zaračunali«, na ves proces gledajo kot na<br />
korupcijo. Po mnenju Dun<strong>no</strong>ve korupcija uteleša inkor<strong>por</strong>acijo in transakcije, ki se prenašajo<br />
po omrežjih in na njihovi podlagi (zahteva po »neformalnih pred<strong>no</strong>stih« projektov ni naključna).<br />
Tisti poljski delavci zagotovo niso spodbijali same privatizacije, ampak način, kako je bila<br />
izvedena, in ljudi, ki so bili vpleteni.<br />
Sliši se domače. Velja tudi za Slovenijo. Morali se bomo vprašati o poseb<strong>no</strong>stih pri kapitalizaciji<br />
ved<strong>no</strong>sti, o elementih akademsko nezavednega in tudi o drugih »ukrepih«. Le tako bomo<br />
bolje razumeli druge težnje na našem področju, ki so številne in potencial<strong>no</strong> kreativne. Saj<br />
družbene vede zares niso niti piar zmagovalcev niti humanitarna pomoč (ali kognitivna svetovanja)<br />
<strong>por</strong>ažencem.<br />
Prevedel Ičo Vidmar<br />
Literatura<br />
ABELARD (2003): Universitas calamitatum: Le livre <strong>no</strong>ir des réformes universitaires. Bellecombe-en-Bauges,<br />
Edition de Croquant.<br />
APPADURAI, A. (1999): Mondilisation, recherche, imagination. Revue internationale des sciences sociales, št.<br />
160, junij, str. 257–267.<br />
BOUCHER, J., FOTEV, G., KOLEVA, S. (2001): Mutations de société et quete de sens. Une rencontre entre les<br />
sociologues bulgares et quebecuois. Sofia, LIK.<br />
BOURDIEU, P. (1997): Meditations pascaliennes. Paris, Seuil.<br />
BOURDIEU, P. (1998): Contre-feux. Propos pour servir a la resistence contre l’invasion neo-liberale. Paris,<br />
LIBER – Raison d’agir.<br />
BOURDIEU, P. (2001): Science de la science et réflexivité. Paris, Raison d’agir.<br />
BOURDIEU, P., WACQUANT, L. (1993): Vuvedenie v reflexivnata antropologiya. Sofia, Critique & Humanism<br />
Publishing House.<br />
BOURDIEU, P., WACQUANT, L. (1998): Sur les ruses de la raison imperialiste. Actes de la recherche en<br />
sciences spciales, marec, št. 121–122.<br />
BRETON, G., LAMBERT, M. ur. (2003): Globalisation et université, UNESCO/Les Presses de l’Université Laval.<br />
BREZNIK, M. (2004): Cultural revisionism, Culture between Neo-liberalism and Social responsability. Ljubljana,<br />
Mirovni Inštitut.<br />
GAJDUSEK, M. F. et al. (UR.) (2006): Science Policy and Human Ressourses Development in South Eastern<br />
Europe in the Context of European Integration<br />
CALLON, M. (1999): Ni intellectuel engagé, ni intellectuel degagé: la double stratégie de l’attachement et du<br />
detachement. Sociologie du travail, 41, str. 65–78.<br />
130 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
DANCEV, V. (2005): Sozial<strong>no</strong> instituzionalnata <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>st na saprotivite srechtu obrazovatelnata reform.<br />
Sociological Problem Review, str. 26–50.<br />
DEJANOV, D. (1995): Noviyat zalog na kriticheskata teoriya. Sotsiologicheski Problemi, št. 3, str. 5–15.<br />
GIBBONS, M. (1998): Higher Education Relevance in the 21 st Century. World Bank.<br />
GIBBONS, M. (2003): L’avenir de l’enseignement supérieur dans un monde globalisé, World Bank.<br />
GINGRAS, Y. (2002): Les formes spécifiques de l’internationalité du champs scientifiques. Actes de la recherché<br />
en Sciences Sociales, št. 141–142, marec 2002.<br />
GRIGNON, C. (2002): Sociologie, expertise et critique sociale. V: Lahire 2002, str. 119–135.<br />
GORNEV, G. (2006): Za identich<strong>no</strong>stta i strategiata na Instituta o sociologia. Sotsiologitcheski problemi, 2006,<br />
št. 1–2, 279–289.<br />
KOEV, K. (2002): Litsa i maski: Bulgarskata sotsiologiya v tursene na sebe si, Sotsiologicheski Problemi, št. 2<br />
(ang. objava ‘Faces and Masks: Bulgarian Sociology in Search of Itself’, International Sociology, 1992).<br />
KOLEVA, S. (2006): Sociology, Interdisciplinarity and internationalisation of scientific k<strong>no</strong>wledge – rethinking<br />
the boundaries. Sociological Problems (v tisku).<br />
KRASTEV, I. (2001): Pod liniya. Sotsialnite naouki i drougiyat vek. Centre for Liberal Strategies, Fakel Express.<br />
KUHN, M., REMOE, S. O. (2005): Building the European Research Area. Socio-Eco<strong>no</strong>mic Research in Practice.<br />
New York, Peter Lang Publishers.<br />
LAHIR, B. (2002): A quoi sert la Sociologie? Edition La Découverte, Paris, la collection Laboratoire des Sciences<br />
Sociales.<br />
MATYNIA, E.: The Social Sciences in Transition. The Case of Central and Eastern Europe. SSRC Working Paper<br />
Series, www.ssrc.org.<br />
MILOT, P. (2003): La reconfiguration des université selon l’OCDE Eco<strong>no</strong>mie du savoir et politique de<br />
l’in<strong>no</strong>vation. Actes de la recherche en Sciences Sociales, št. 148, junij 2003.<br />
MOČNIK, R. (2006): Transmission and production of k<strong>no</strong>wledge in the contem<strong>por</strong>ary university. Critique and<br />
Humanism review, 21, 1, str. 169–175.<br />
MONTLIBERT DE, C. (2004): Savoir à vendre. Paris, Raisons d’Agir Editions.<br />
PANAYOTOPOULOS, N. (2005): Le champ sociologique grec et les effet de la domination symbolique<br />
internationale. Regards sociologiques, št. 30, str. 91–99.<br />
RAGARU, N. (2001): Les avatars de l'aide internationale dans les Balkans. La revue internationale et<br />
stratégique, str. 49–66.<br />
REDÉFINIR L’ENSEIGNEMENT TERTIAIRE, 1998, OECD.<br />
SIMEONOVA, K. (2006): Models of Scientific Policy and their Impact on Scientific Communication. Science<br />
Policy and Human Resources Development in South-Eastern Europe in the Context of European<br />
Integration. Vienna, Austrian Science and Research Liason Office, str. 269–278.<br />
STARK, D., BRUSZT, L. (1998): Postsocialist Pathways: Transforming Politics and Property in East Central<br />
Europe. Cambridge, Cambridge University Press.<br />
ZIMMERMANN, B. (2004): Les sciences sociale à l’epreuve de l’action. Le savant, le politique et l’Europe.<br />
Paris, Ed de MSH.<br />
WAGNER, P. (1996): Liberté et discipline, Les deux crises de la modernité. Paris, Ed. Metaille.<br />
WEBER, M. (1998): Smisal i Zen<strong>no</strong>st. Antologia. KOEV, K., (ur.), Sofia, Critique & Humanism Publishing House.<br />
Liliana Deja<strong>no</strong>va | »Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi okvir za kritične družbene vede? 131
Milan Popović<br />
Vertikalna razsež<strong>no</strong>st<br />
periferizacije: kako<br />
Tempus in drugi sveti teksti<br />
pripomorejo k temu procesu<br />
S stališča teorije svetovnega sistema se horizontalna razsež<strong>no</strong>st analitič<strong>no</strong> nanaša na pomanjkljivo<br />
razvitost in praz<strong>no</strong>st eko<strong>no</strong>mskih, socialnih in kulturnih matric v perifernih področjih<br />
navz<strong>no</strong>ter, medtem ko se vertikalna razsež<strong>no</strong>st nanaša na asimetrijo, odvis<strong>no</strong>st in podreditev<br />
navzven. (Ni treba posebej poudarjati, da sta obe razsež<strong>no</strong>sti pravzaprav dve strani iste real<strong>no</strong>sti.)<br />
Konkretni sistem humanistike in družbenih zna<strong>no</strong>sti, vključ<strong>no</strong> z univerzitetnim sistemom<br />
in njegovo trenut<strong>no</strong> reformo, je v tej isti perspektivi zgolj ena od matric, vključevanje regije<br />
zahodni Balkan (do pred kratkim jugovzhodna Evropa) v evropske integracije pa le en konkreten<br />
in aktualen primer od<strong>no</strong>sa med centrom ali (zahod<strong>no</strong>) Evropo in e<strong>no</strong> nje<strong>no</strong> (in edi<strong>no</strong>)<br />
periferijo (Stoja<strong>no</strong>vić, 1994/1997).<br />
Zadnja opomba si zasluži vsaj kratko konceptual<strong>no</strong> pojasnitev. Pri evropskih povezavah, kot<br />
tudi pri Evropski uniji (kot njihovi osrednji gonilni sili in instituciji) gre v resnici za kompleksne,<br />
dvoumne in protislovne megaprocese in megainstitucijo. Zelo na kratko reče<strong>no</strong> gre za moč<strong>no</strong><br />
zmes dvojega: starega (kolonialnega, izkoriščevalskega in hierarhičnega) ter <strong>no</strong>vega (antikolonialnega<br />
in egalitarnega z demokratičnimi procesi in sestavinami vred). Dominantna politična<br />
mitologija in retorika, kakorkoli, neneh<strong>no</strong> prikazuje evropske povezave in EU dokaj nerealistič<strong>no</strong><br />
in fantastič<strong>no</strong>, skoraj kot nebesa na zemlji ali kot konč<strong>no</strong> doseže<strong>no</strong> utopijo in neizpodbit<strong>no</strong><br />
dogmo. V resnici so te fantastične in kvazireligiozne predstave zgolj končni produkt starega<br />
in zelo dobro znanega ideološkega mehanizma – logične napake pars pro toto. Ta neneh<strong>no</strong><br />
sistematič<strong>no</strong> odpravlja kompleks<strong>no</strong>sti, dvoum<strong>no</strong>sti in nasprotja, tlači oziroma podcenjuje stare<br />
negativne vidike ter dogmatizira oziroma precenjuje <strong>no</strong><strong>vos</strong>ti evropskih povezav in EU.<br />
E<strong>no</strong>stranskost, e<strong>no</strong>dimenzional<strong>no</strong>st, dogmatična podoba in retorika evropskih povezav in<br />
EU so se opaz<strong>no</strong> okrepili in razbohotili po terorističnih napadih na ZDA leta 2001. Le deset<br />
let prej, v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja, je bila EU bolj ali manj odprta in zmerna<br />
socialdemokratska politična skup<strong>no</strong>st, ki se je v političnem spektru držala centra ali celo levega<br />
centra. EU je bila v tem pogledu res nekakšna globalna in sistemsko humanistična ter demo-<br />
132 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
kratična alternativa progresivni anglosaksonski neokonservativni politiki. Pod močnim pritiskom<br />
tako zunanjih (terorističnih) in <strong>no</strong>tranjih (kse<strong>no</strong>fobnih) vplivov pa je ta ista politična skup<strong>no</strong>st v<br />
prvem desetletju 21. stoletja počasi, a pomemb<strong>no</strong> nazadovala v nekakš<strong>no</strong> staro-<strong>no</strong>vo »trdnjavo<br />
Evropo«, zas<strong>no</strong>va<strong>no</strong> na bolj ali manj zaprti, kriptorasistični in neokonservativni politiki. Zato<br />
danes na mednarodni ravni in v mednarodni politiki ne gre več za navidez<strong>no</strong> delitev med<br />
»kapitalističnimi« in »unilateralnimi« ZDA ter med »socialistič<strong>no</strong>« in »multilateral<strong>no</strong>« EU,<br />
kot po inerciji še ved<strong>no</strong> trdi dominantna mitologija, temveč za nekakš<strong>no</strong> skrito, a učinkovito,<br />
moč<strong>no</strong> in nevar<strong>no</strong>, <strong>no</strong>vo, global<strong>no</strong>, evro-atlantsko ter desničarsko populistič<strong>no</strong> zbliževanje med<br />
ZDA in EU.<br />
Priznane zna<strong>no</strong>sti s humanistiko (kakor tudi avto<strong>no</strong>mne-kritične zna<strong>no</strong>sti) imajo precej<br />
različnih variacij, obrazov in glasov. A eden najpogosteje u<strong>por</strong>abljenih, če ne danes celo<br />
najpogostejši, je neofunkcionalistični dogmatizem in pragmatizem. Ta vrsta dogmatizma in<br />
pragmatizma ponavadi vztraja na svoji navidezni nevtral<strong>no</strong>sti, v resnici pa deluje in operira kot<br />
zna<strong>no</strong>st, ki je resnič<strong>no</strong> in pomemb<strong>no</strong> vprežena v birokratsko okolje. V resnici je sam koncept<br />
evropskih integracij že vse od začetkov v 50. letih 20. stoletja do danes bil in ostal paradigmatični<br />
primer neofunkcionalističnega dogmatizma in pragmatizma. S stališča epistemologije ga<br />
nedvoum<strong>no</strong> in jas<strong>no</strong> odlikujejo vse standardne neofunkcionalistične značil<strong>no</strong>sti, kar se kaže<br />
predvsem v prevladovanju kvantitativnih in <strong>no</strong>motetičnih metod nad kvalitativnimi in idiografičnimi<br />
metodami. To zato vodi do nujne in bistvene odsot<strong>no</strong>sti kritične narave, avto<strong>no</strong>mije<br />
in »samorefleksije«, nazadnje celo do »mrtvih zna<strong>no</strong>sti«, kot je napisa<strong>no</strong> v projektnem načrtu<br />
(glej splet<strong>no</strong> stran HSSP).<br />
Za veči<strong>no</strong> dokumentov, pravilnikov, navodil, programov in drugih »svetih« tekstov bruseljske<br />
birokracije so značilne kompleks<strong>no</strong>st, dvoum<strong>no</strong>st in protislovna narava, ki smo jo že spoznali<br />
in diag<strong>no</strong>sticirali pri evropskih povezavah in pri EU na sploš<strong>no</strong>. Prav tako zlahka lahko v<br />
teh istih dokumentih, pravilnikih, navodilih, programih in drugih »svetih« tekstih prepoznamo<br />
standard<strong>no</strong> neofunkcionalistič<strong>no</strong> paradigmo. Zavoljo problematike našega projekta se bo naš<br />
članek osredotočil na Tempus, konkreten program, ki ga je Evropska komisija zas<strong>no</strong>vala posebej<br />
prav zato, da bi podprla razvoj sistemov visokega šolstva, univerz, humanistike in zna<strong>no</strong>sti<br />
»v partnerskih državah« oziroma – v našem jeziku – na evropski periferiji. Glede na to bomo<br />
navedek iz Tempusa u<strong>por</strong>abili le kot nekakš<strong>no</strong> pomemb<strong>no</strong> reprezentativ<strong>no</strong> gradivo za nadaljnje<br />
analize in komentarje.<br />
Najprej navedek: »‘Program Tempus’ je del<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>a za proces tranzicije, ki jo Evropska<br />
skup<strong>no</strong>st daje partnerskim državam. Ta sicer na sploš<strong>no</strong> poteka prek treh programov: ‘CARDS’<br />
za zahodni Balkan […], ‘MEDA’ za sredozemske države […] in ‘Tacis’ za vzhod<strong>no</strong> Evropo<br />
in Srednjo Azijo […]. Povsem jas<strong>no</strong> je, da je pri vseh pod<strong>por</strong>nih programih in sodelovanju<br />
Evropske komisije pomembna njihova medsebojna komplementar<strong>no</strong>st. Komplementar<strong>no</strong>st<br />
programa Tempus s splošnim tranzicijskim procesom zagotavljajo trije mehanizmi: prvič,<br />
podprte aktiv<strong>no</strong>sti v okviru programa Tempus morajo biti skladne s splošnimi prioritetami in<br />
cilji, kot jih vsak na svojem področju [respectfully] vzpostavljajo programi CARDS, MEDA<br />
in Tacis. Drugič, podprte aktiv<strong>no</strong>sti morajo biti skladne s podrob<strong>no</strong> določenimi prioritetami<br />
in cilji v naslednjih dokumentih: S<strong>por</strong>azumi o stabilizaciji in povezovanju [The Stabilisation<br />
and Association Agreements (CARDS)] […], Evro-mediteransko partnerstvo [The Euro-<br />
Mediterranean Partnership (MEDA)] […], S<strong>por</strong>azum o partnerstvu in sodelovanju [The<br />
Partnership and Co-operation Agreements (Tacis)] […]. Tretjič, pri nekaterih partnerskih<br />
državah morajo biti podprte aktiv<strong>no</strong>sti skladne s smernicami, ki jih na podlagi posvetovanja<br />
Milan Popović | Vertikalna razsež<strong>no</strong>st periferizacije: kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu 133
z vladami iz teh držav določi Evropska komisija«. (Evropska komisija, generalni direktorat za<br />
izobrazbo in kulturo, Tempus, Vodič za prijavitelje, 1. del, maj 2005, strani 14–15)<br />
»Biti na liniji« – kdo lahko pozabi to nepozab<strong>no</strong> frazo iz časov slavne e<strong>no</strong>partijske linije<br />
nekdanjega birokratskega komunizma! Pri preživetju in ponavljanju te fraze v Tempusu in drugih<br />
»svetih« tekstih <strong>no</strong>ve birokratske Evrope pa žal ne gre zgolj za neko jezikov<strong>no</strong> ali retorič<strong>no</strong><br />
le<strong>no</strong>b<strong>no</strong> inercijo, temveč gre povsem nasprot<strong>no</strong> in precej resneje za simptom globlje in izrazite<br />
podob<strong>no</strong>sti ter kontinuitete med dvema zgodovinskima birokratskima redoma. Moderna<br />
Evropa namreč zgodovinsko in v samem počelu, namreč, v tako ime<strong>no</strong>vanem dolgem 16.<br />
stoletju ni bila nikoli preprosto ena in sama, temveč je bila ved<strong>no</strong> kompleksna in pluralna,<br />
sestavljena iz vsaj dveh Evrop. »Trda Evropa« zagovarja in predstavlja njene vladajoče razrede,<br />
hierarhije in birokracije, »mehka Evropa« pa zagovarja in predstavlja evropski humanizem ter<br />
od<strong>por</strong> in boj zoper «trdo Evropo«. (Galtung, 1989: 11) Skrben bralec naj bo posebej pazljiv in<br />
naj opazuje, kako Tempus v zgornjem navedku in drugje od prijavitelja imperativ<strong>no</strong> zahteva, da<br />
naj bo »na liniji« ne z zgodovinsko uveljavljenim in konkretnim evropskim humanizmom, ki<br />
bi bil intelektual<strong>no</strong> in na sploš<strong>no</strong> sicer kar sprejemljiv in produktiven, temveč da je »na liniji« s<br />
politič<strong>no</strong> pogojevanimi in o<strong>por</strong>tunističnimi birokratskimi programi (CARDS, MEDA in Tacis).<br />
To pa je povsem nesprejemljivo.<br />
Razumljivo je, da so v bolj razvitih evropskih državah in v državah EU posledice opisanih<br />
birokratskih zahtev sorazmer<strong>no</strong> manj dramatične in resne. V manj razvitih in nerazvitih državah<br />
evropske periferije, še posebej v od vojne razdejanih državah Zahodnega Balkana, kot se to območje<br />
po <strong>no</strong>vem imenuje, pa so posledice teh zahtev precej pogubne. Čisto mogoče je, da so tudi<br />
nepovrnljive in nepopravljive. Formula tega opustošenja je preprosta in učinkovita. Sestavljajo jo<br />
trije glavni elementi: zelo osiromašene univerze in zna<strong>no</strong>sti, podob<strong>no</strong> o<strong>por</strong>tunistični univerzitetni<br />
profesorji in znanstveniki ter birokratski pritiski in zahteve, ki prihajajo tako iz Bruslja kot iz domačega<br />
okolja. Rezultat je zagotovljen in en sam: sistemsko opustošenje velikanskih razsež<strong>no</strong>sti in<br />
epidemične moči. Ta birokratski virus pa na žalost univerze in zna<strong>no</strong>sti ne napada usod<strong>no</strong> zgolj na<br />
njihovi zunanji ali organizacijski ravni, torej na ravni njihove institucionalne in operativne »strojne<br />
opreme«. Napada namreč tudi najgloblje epistemološko jedro humanistike in družbenih zna<strong>no</strong>sti<br />
– njihovo programskost, kurikulum in raziskoval<strong>no</strong> »programsko opremo« in rav<strong>no</strong> to je danes<br />
največja grožnja evropskim univerzam in zna<strong>no</strong>stim. Če grožnjo imenujemo bruseljsko in lokal<strong>no</strong><br />
birokratsko barbarstvo, smo sicer neposredni, a točni. Apologetske institucije, centre in šole za birokratsko<br />
zas<strong>no</strong>vane in proučevane »evropske integracije« je mogoče bolj ali manj zlahka ozdraviti,<br />
spremeniti in reformirati, primer globoko vpreženih zna<strong>no</strong>sti in humanistike v birokratsko okolje,<br />
v katerem agenda bruseljske in lokalne birokracije radikal<strong>no</strong> vdira v kurikulume in raziskovalne<br />
projekte, torej v sam »softver«, pa je v tem pogledu precej težji in resnejši.<br />
V primeru Tempusa močna bruseljska birokracija s svojimi zapeljivimi merili in prioritetami<br />
usod<strong>no</strong> pripomore k vertikalni periferizaciji in razlastitvi univerz in zna<strong>no</strong>sti na sploš<strong>no</strong> in na<br />
zahodnem Balkanu še posebej. V zadnjih nekaj letih je bil v tej regiji in tudi v Črni gori pod<br />
oznako »nuj<strong>no</strong>« vpeljan kar zajeten sveženj <strong>no</strong>vih reformnih »bolonjskih« zako<strong>no</strong>v, statutov in<br />
drugih pravilnikov na področju visokega šolstva in zna<strong>no</strong>sti. Naša analiza nima nikakršne ambicije,<br />
da bi sistematič<strong>no</strong> ocenila prve rezultate te ambiciozne reforme, ki jo zaznamujeta sicer<br />
skriti, a ekstremni voluntarizem in nazadovanje. V nadaljevanju tako sledijo zgolj trije dodatni<br />
primeri oziroma ponazoritve iz niza tekoče čr<strong>no</strong>gorske »bolonjske« reforme univerze in zna<strong>no</strong>sti,<br />
ki moč<strong>no</strong> in prepričljivo podpirajo naša prejšnja alarmantna stališča o tem, da trenut<strong>no</strong><br />
poteka največja razlastitev avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong>sti univerze in zna<strong>no</strong>sti v moderni zgodovini.<br />
134 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Prvi primer ponazarja birokratizacijski trend v od<strong>no</strong>su med čedalje močnejšima državo<br />
in vlado na eni strani ter med vse šibkejšima družbo in univerzo na drugi. Dejansko je edina<br />
državna univerza v državi po <strong>no</strong>vem »reformnem« in »evropskem« zakonu o visokošolskem<br />
izobraževanju, ki ga je čr<strong>no</strong>gorski parlament sprejel leta 2003, nehala biti državna in je postala<br />
vladna univerza, saj jo je izvršna veja oblasti vzela pod neposreden in strog nadzor. Celo v primerjavi<br />
z držav<strong>no</strong> univerzo v prejšnjem e<strong>no</strong>strankarskem sistemu pomeni ta sprememba korak<br />
nazaj. Tisti, ki hitijo preverjati, ali ne gre morda pri zadnji izjavi zgolj za čustve<strong>no</strong> in ideološko<br />
pretiravanje, naj skrb<strong>no</strong> preberejo člene zakona od 11 do 15 (Univerza Črne gore, 2006:<br />
21–22). Ta zakon je s temi členi na <strong>no</strong>vo vzpostavljenemu svetu za visokošolsko izobrazbo pri<br />
čr<strong>no</strong>gorski vladi poleg običajnih vladnih pristoj<strong>no</strong>sti, kot sta financiranje in organizacija, dosled<strong>no</strong><br />
in izrec<strong>no</strong> podelil tudi neposred<strong>no</strong> pristoj<strong>no</strong>st v zadevah, ki so sicer bistven del avto<strong>no</strong>mije<br />
univerze, recimo v zvezi z univerzitetnim kurikulumom.<br />
Drugi primer oziroma razsež<strong>no</strong>st se dotika birokratizacijskega trenda v samem univerzitetnem<br />
sistemu. Ta »<strong>no</strong>tranja« birokratizacija« univerze in zna<strong>no</strong>sti poteka na vsaj dveh škodljivih<br />
in nevarnih ravneh. Najprej kot hipercentralizacija univerze kot celote, kar se dogaja na račun<br />
njenih različnih oddelkov in e<strong>no</strong>t, nato pa še kot škodljiva in nevarna birokratizacija v samih<br />
univerzitetnih e<strong>no</strong>tah, ki pa se stopnjuje na račun samega profesorskega poklica. Ti dve ravni<br />
skupaj ustvarjata skraj<strong>no</strong> pogub<strong>no</strong> napač<strong>no</strong> rav<strong>no</strong>vesje – razraščanje administracije in slabljenje<br />
samega univerzitetnega poklica, raziskovanja, zna<strong>no</strong>sti, predavanj in intelektualne komunikacije<br />
na sploš<strong>no</strong>.<br />
Tretji primer dodat<strong>no</strong> ilustrira trenutni proces birokratizacije in ga konč<strong>no</strong> sklene v nekakšen<br />
začaran krog. V resnici si težko predstavljamo ustreznejši opis in ponazoritev koruptivnega<br />
sistema samoevalvacije, ki so ga izdelali in ga u<strong>por</strong>abljajo ali, bolje reče<strong>no</strong>, zlorabljajo tako<br />
Bruselj kot lokalna vladna in univerzitetne administracije za somozavajajoč in samozadovoljen<br />
neofunkcionalističen dogmatizem in pragmatizem. Eden in isti vladajoči krog bruseljskih in<br />
lokalnih administratorjev, svetovalcev in profesorjev se je namreč popol<strong>no</strong>ma zaprl in postal<br />
nedostopen za vse resnič<strong>no</strong> avto<strong>no</strong>mne, kritične in alternativne glasove ter argumente, kar<br />
seveda problem in položaj le še slabša. (Kdo pravi, da je Proces Franza Kafke zgolj distopična<br />
fikcija?)<br />
Prav tako kot evropske povezave in EU na sploš<strong>no</strong> ima tudi trenutna »bolonjska« in splošna<br />
reforma univerze in zna<strong>no</strong>sti na Zahodnem Balkanu ter v Evropi pozitivnejšo in obetavnejšo<br />
stran. Razumljivo in <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong> je, da so splošni cilji in nameni pozitivnejši in obetavnejši,<br />
konkretne metode in instrumenti pa bolj negativni in problematični. Toda vladajoči neofunkcionalistični<br />
dogmatiki, slepi za kompleks<strong>no</strong>sti in nasprotja družbene in zgodovinske real<strong>no</strong>sti,<br />
preprosto ne morejo videti, da je treba biti do slabih ali nezadostnih sredstev in instrumentov<br />
kritičen rav<strong>no</strong> zato, da bi dosegli dobre ali ustrezne cilje in namene. Zato je treba biti kritičen<br />
na primer do birokratskih politik in ureditev univerze in zna<strong>no</strong>sti, s katerimi naj bi dosegli<br />
potreb<strong>no</strong> harmonizacijo njihovih kurikulumov, njihovim profesorjem in študentom pa omogočiti<br />
mobil<strong>no</strong>st v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Vsekakor je bil ta namen družbene<br />
kritike glavna in gonilna sila tega kratkega in strnjenega članka.<br />
Prevedel Andrej Pavlišič<br />
Milan Popović | Vertikalna razsež<strong>no</strong>st periferizacije: kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu 135
Literatura<br />
BALIBAR, E. (2001): Nous, citoyens d’Europe? Les frontieres, l’Etat, le peuple. Vers un »apartheid« europeen?<br />
Pariz, La Découverte, 83–86.<br />
EUROPEAN COMMISSION, DIRECTORATE-GENERAL FOR EDUCATION AND CULTURE (2005/2006).<br />
Tempus. Guide for applicants. Part 1: General information.<br />
HTTP://EC.EUROPA.EU/EDUCATION/PROGRAMMES/TEMPUS/DOC/GUIDE1_en.pdf<br />
GALTUNG, J. (1989): Europe in the Making. New York, NY, Taylor and Frances New York Inc.<br />
POPOVIĆ, M. (2006): Evropa-Antoaneta: balkanska postmoderna 2004–2005. Ulcinj, Plima. [Europe-<br />
Antoinette: Balkan Postmodernity 2004–2005].<br />
HSSP (2006): The Humanities and Social Sciences on the Periphery: Sciences or Tech<strong>no</strong>cratic Instruments?<br />
HTTP://WWW.MIROVNI-INSTITUT.SI/HSSP/ABOUT.HTML<br />
STOJANOVIĆ, T. (1997): Balkanski svetovi: prva i poslednja Evropa. Beograd, Equilibrium. [Stoia<strong>no</strong>vich, T.<br />
(1994): Balkan Worlds: The First and Last Europe. New York, London: M. E. Sharpe, Armonk].<br />
UNIVERZA ČRNE GORE (2006): Dokumenti. Podgorica, Univerza Črne gore.<br />
WALLERSTEIN, I., et al. (1996): Open the Social Sciences. Re<strong>por</strong>t of the Gulbenkian Commission on the<br />
Restructuring of the Social Sciences. Stanford, CA: Stanford University Press [Volerstin, Imanuel, i drugi<br />
(1997). Kako otvoriti društvene nauke. Podgorica: CID].<br />
136 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Sebastian Reinfeldt<br />
Ustvarjanje<br />
kritičnih mas<br />
Politika subvencioniranja<br />
znanstvenih raziskav na<br />
področju duhovnih, družbenih<br />
in kulturnih ved v Avstriji<br />
1. Znanstve<strong>no</strong> raziskovanje in podrejanje<br />
Naj povem narav<strong>no</strong>st: delam kot raziskovalec na področju družbenih<br />
ved ter filozofije in nisem red<strong>no</strong> zaposlen. Naslednje analize<br />
in ugotovitve, pridobljene v okviru projekta »The Humanities and Social Sciences on the<br />
Periphery: Sciences or Tech<strong>no</strong>cratic Instruments?«, so mi pojasnile, kako so znanstveni prekariat<br />
v duhovnih, družbenih in kulturnih vedah proizvedle znanstve<strong>no</strong>-politične in raziskoval<strong>no</strong>-politične<br />
odločitve, sprejete v preteklih desetih letih.<br />
Kajti to, kar se je zgodilo v Avstriji (in načeloma tudi v drugih evropskih državah), lahko<br />
mir<strong>no</strong> označimo kot »znanstve<strong>no</strong>-politič<strong>no</strong> revolucijo od zgoraj«, ki je med drugim povzročila<br />
bodisi marginalizacijo bodisi funkcionalizacijo svobodne humanistične in družboslovne<br />
raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti, ki je nastala s prestrukturiranjem univerz. Ta retorični »bodisi-bodisi«<br />
proizvaja realne, zelo neprijetne situacije, v katerih so se znašli s kolegi in kolegicami. Naj pri<br />
tem sodelujem? Naj proizvajam želene fraze, ki jim ne verjamem (in naslovnik morda tudi<br />
ne), le zato, da bom »v igri«? Je res potrebna le »poezija prijavnih obrazcev« ali pa se med prijavljanjem<br />
na razpise raziskovalci in actu urijo v aktivnem samopodrejanju? Ali ni prostora za<br />
sprošče<strong>no</strong>, kritič<strong>no</strong> distanco, ki je za uspeš<strong>no</strong> raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st pravzaprav bistvena? Kajti<br />
nesodelovanje skoraj nuj<strong>no</strong> pomeni samomarginalizacijo.<br />
Naslednje analize temeljijo na raziskavah, ki so nastale v okviru zgoraj omenjenega projekta,<br />
v katerem naj bi primerjali kompetitiv<strong>no</strong> subvencioniranje raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti na področju<br />
humanističnih ved v jugovzhodni Evropi. Rezultat naše primerjave lahko povzamemo v enem stavku:<br />
Razlike na področju humanističnih ved niso velike, avstrijski primer pa ni <strong>no</strong>bena izjema. 1<br />
1<br />
Glej dokumentacijo: http://www.<br />
mirovni-institut.si/hssp/<br />
2. Predmet raziskave: DDK<br />
Problem se kaže že v poime<strong>no</strong>vanju, ob katerem se takoj vprašamo, kako se pravzaprav imenuje<br />
predmet mojih raziskav.<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 137
Nemška znanstvena tradicija že od romantike pozna pojem »duhovne vede«<br />
(Geisteswissenschaften), v katere se je kot »glavna« veda uvrščala filozofija in discipline, kot so filologija,<br />
zgodovina, arheologija, umet<strong>no</strong>stna zgodovina, teatrologija in muzikologija. Tradicional<strong>no</strong><br />
je bila njihova glavna značil<strong>no</strong>st njihova metodologija – hermenevtika. Metodološko in po objektu<br />
raziskovanja so bile v opoziciji z nara<strong>vos</strong>lovnimi in tehničnimi vedami. Duhovne vede so se<br />
namreč v nasprotju s temi drugimi morale – po mnenju Wilhelma Diltheya – ukvarjati z delovanjem<br />
»objektivnega duha«.<br />
»Pojem duhoslovja (Geisteswissenschaften, ‘duhovne vede’) je torej glede na obseg pojavov,<br />
ki spadajo vanj, določen z objektivacijo življenja v vnanjem svetu. Razume le to, kar je ustvaril<br />
duh. Narava, ki je predmet nara<strong>vos</strong>lovnih zna<strong>no</strong>sti, zaobsega dejanskost, ki je proizvedena<br />
neodvis<strong>no</strong> od učinkovanja duha. Vse, čemur je človek s svojim učinkovanjem vtisnil pečat, pa<br />
je predmet duhoslovnih zna<strong>no</strong>sti.<br />
Na tem mestu svojo upraviče<strong>no</strong>st dobi tudi izraz »duhoslovje«. Prej je bilo govora o duhu<br />
zako<strong>no</strong>v, prava, ureditve, zdaj pa lahko rečemo, da v okrožje duhoslovnih zna<strong>no</strong>sti spada »vse,<br />
v čemer se je objektiviral duh.« (Dilthey, 2002: 165)<br />
To nasprotje (tu: dejanskost, ki jo je proizvedel duh in jo zato lahko razume; tam: daljna, drugačna<br />
real<strong>no</strong>st »brez duha«, ki si jo mora duh prisvojiti) opredeljuje in hkrati omejuje naloge in predmete<br />
omenjenih disciplin. Tukaj se ne vzpostavlja neki a priori, namreč neka temeljna oblika ved<strong>no</strong>sti,<br />
temveč v tej zastavitvi odseva tudi romantična dihotomija med živim in neživim. Takšna opredelitev<br />
naleti ob razvoju zna<strong>no</strong>sti na pojmovne meje, najpozneje tedaj, ko se biologija začne ukvarjati z<br />
»delovanjem duha« ali ko psihoanaliza opisuje dogajanja v telesu kot posledice nezavednega.<br />
Izhod iz Diltheyeve dogmatike, ki je kljub vsemu ostala določujoča, je seštevanje: opravka<br />
imamo z »duhovnimi in kulturnimi vedami«, pri čemer termin »kulturne vede« odpira vrata v<br />
smer sociologije, politologije in psihoanalize, zlasti če upoštevamo tako ime<strong>no</strong>vani »linguistic<br />
turn«. Zgodovinsko gleda<strong>no</strong> je bil pojem kulturne vede kantovski zastavek proti hegeljanskim<br />
in diltheyevskim duhovnim vedam. Drugačen filozofski pristop je uvedel drugač<strong>no</strong> poime<strong>no</strong>vanje.<br />
V nadaljnjem poteku se je tukaj pokazal še en a priori; da namreč jezikov<strong>no</strong>-znakovna<br />
narava spoznavnega procesa omogoča kvaziuniverzalni dostop do vseh oblik znanja – v to so<br />
verjeli semiotiki še v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so govorili o »inteligibil<strong>no</strong>sti« sveta.<br />
Kajti v artefaktih človekovega bivanja naj bi bilo mogoče prepoznavati tudi »znake časa«.<br />
Tako najdemo še tretji element v seštevanju »duhovne, družbene in kulturne vede« (ddk).<br />
S tem danes urad<strong>no</strong> označujemo vede, ki ne spadajo k »trdim« zna<strong>no</strong>stim, ki naj bi temeljile<br />
na po<strong>no</strong>vljivem spoznanju objektivnih dejstev. Omenjeni seštevek poleg tega nakazuje, da gre<br />
za kumulativni pojem brez jasnih obrisov, za kategorijo »raz<strong>no</strong>« torej.<br />
Če določenega področja ved<strong>no</strong>sti ne moremo opredeliti pojmov<strong>no</strong>, potem ga poskušamo<br />
opredeliti funkcional<strong>no</strong>. Ta ved<strong>no</strong>st, ki je v svetu, igra vlogo v veliki celoti – in v tej ga lahko<br />
poimenujemo, z njim rokujemo, ga omejimo in spodbujamo. S tem seštevkom treh elementov<br />
avstrijsko ministrstvo za zna<strong>no</strong>st in raziskovanje opiše predmet svojih aktiv<strong>no</strong>sti. V trenut<strong>no</strong><br />
veljavnem žargonu tako ime<strong>no</strong>vanih družb znanja ministrstvo pravi: »Duhovne, družbene in<br />
kulturne vede: refleksivna ved<strong>no</strong>st o družbah. Duhovne, kulturne in družbene vede oblikujejo<br />
znanstvene okvire za analizo socialnih, političnih in kulturnih izzivov in za reševanje družbenih<br />
problemov ter hkrati prispevajo k drugim znanstvenim področjem, npr. z refleksijo etičnih<br />
vidikov; poleg tega pa skrbijo za pre<strong>no</strong>s zna<strong>no</strong>sti v družbo.« (BMWF, 2007)<br />
Precej nejas<strong>no</strong> je določen tudi družbeni položaj teh ved: okvir za analizo ... in za reševanje<br />
družbenih problemov; pomemben prispevek za druge zna<strong>no</strong>sti. Tako torej pogledamo fiktiv<strong>no</strong><br />
138 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
zbirko zna<strong>no</strong>sti in ugotovimo, za kaj vse gre. Potem se zamislimo,<br />
kako bi kakšna izmed njih lahko koristila »družbi«: ddk tvorijo<br />
okvir za rešitve, ne ponujajo pa samih rešitev; so kritični potencial,<br />
s pomočjo katerega problemi kot taki šele postanejo prepoznavni.<br />
Ne. Znanstvena refleksija potemtakem probleme, ki so<br />
povsem drugje (»v družbi«), le »zajame«. – Povezava »in ... in«<br />
tukaj razkriva raz<strong>no</strong>likost objekta in nakazuje njegovo sorazmer<strong>no</strong><br />
nepomemb<strong>no</strong>st.<br />
Ta obmejitev je bila proizvedena v procesu institucionalnih<br />
reform in prestrukturiranj, ki še ni končan, tudi na polju teh ved<br />
iz seštevka. Pričujoča študija naj očrta in ponazori te spremembe na avstrijskem primeru ter jih<br />
umesti v epistemološki kontekst.<br />
3. Avstrija: <strong>no</strong>vi razpisi niso načrtovani<br />
2 »Svet za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije<br />
je sklad<strong>no</strong> s pri<strong>por</strong>očilom z dne 3.<br />
julija 2002 usta<strong>no</strong>vil delov<strong>no</strong> skupi<strong>no</strong> za<br />
‘duhovne, družbene in kulturne vede«<br />
(ddk). (...) Naloga delovne skupine je<br />
bila izdelava predlogov za programe in<br />
ukrepe, ki bodo pripomogli k boljšim<br />
dosežkom in kako<strong>vos</strong>ti ddk-raziskav in h<br />
krepitvi mednarodne konkurenč<strong>no</strong>sti.«<br />
(Rat für Forschung und Tech<strong>no</strong>logieentwicklung,<br />
2003: 1)<br />
Kdor obišče spletne strani avstrijskega ministrstva za zna<strong>no</strong>st in raziskovanje, bo našel »težišče<br />
ddk«, torej omenjene duhovne, družbene in kulturne vede. Od tam povezave vodijo k drugim<br />
programom: k programu o refleksivnem spoznavanju družb, ki sicer ni natančneje opredeljen;<br />
k programu za subvencioniranje podiplomskih študijev; k programu za ženske v zna<strong>no</strong>sti in<br />
teh<strong>no</strong>logiji; k raziskovalnim programom TRAFO in NODE. TRAFO (transdisciplinarne raziskave)<br />
podpira projekte med zna<strong>no</strong>stjo in tako ime<strong>no</strong>va<strong>no</strong> prakso, v okviru programa NODE<br />
pa se ukvarjajo z <strong>no</strong>vimi razvojnimi oblikami demokracije.<br />
Edina resnična raziskovalna programa izmed omenjenih sta že zaključena in – kakor <strong>por</strong>očajo<br />
spletne strani – v načrtu ni <strong>no</strong>vih razpisov. Dejansko torej ni <strong>no</strong>benega raziskovalnega<br />
programa, vsaj ne pod okriljem pristojnega ministrstva.<br />
Aktualni programi ddk na ministrstvu dobro ponazarjajo položaj teh ved v Avstriji. Na eni<br />
strani je raziskovanje na teh področjih izpadlo iz vidnega polja javnih diskurzov; finančna<br />
sredstva so se postopoma zmanjševala. Na drugi strani je njihova vloga v najboljšem primeru<br />
opisana kot teh<strong>no</strong>kratsko dopolnilo oziroma dušilec udarne moči družbenih sprememb. Vse je<br />
potemtakem mogoče reflektirati.<br />
Zgodba simbolnega in materialnega razvred<strong>no</strong>tenja raz<strong>no</strong>vrstnih znanstvenih področij je<br />
dolga. Prikazuje med drugim silen ideološki pritisk, ki ga doživljajo raziskovalci: pripomogli<br />
naj bi namreč h »konkurenč<strong>no</strong>sti Avstrije«. 2 Moja študija temelji na podatkih in informacijah s<br />
področja raziskovanja in teh<strong>no</strong>logije iz let 2005, 2006 in 2007, ki ga je zvezna vlada predložila<br />
parlamentu. Ta razvoj časov<strong>no</strong> sovpada s staro politič<strong>no</strong> zvezo med desničarsko populistič<strong>no</strong><br />
FPÖ oziroma BZÖ in liberal<strong>no</strong> konservativ<strong>no</strong> ÖVP. Toda tudi koalicijska pogodba trenut<strong>no</strong><br />
vladajoče velike koalicije, ki ima odstavek o raziskovalni dejav<strong>no</strong>sti in o univerzah, področja<br />
ddk ved ne omenja niti z besedo.<br />
3.1. Projekti in programi 2004–2006<br />
Dokumentacija družbenih ved FODOS zbira podatke o avstrijskih raziskovalnih projektih na<br />
področju družbenih in eko<strong>no</strong>mskih ved, ki jih je podprlo ministrstvo. Iz zbirke podatkov lahko<br />
razberemo projekte, naročnike in izvajalce projektov. Ta šele nastajajoča dokumentacija ima<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 139
ubriki s projektoma, ki ju je avstrijska vlada podprla v letih 2004–2006. Prvega je podprl urad<br />
zveznega kanclerja in obravnava gospodarstvo v Turčiji, drugega pa Ministrstvo za šolstvo in se<br />
posveča evaluaciji avstrijskih prispevkov k šestemu okvirnemu programu EU.<br />
Po avstrijskem <strong>por</strong>očilu o raziskovanju in teh<strong>no</strong>logiji iz leta 2006, ki ga objavljajo tri zvezna<br />
ministrstva, je zvezna vlada v letu 2004 podprla raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti na področju »družboslovnih<br />
in humanističnih ved« s subvencijami in naročili v višini 57.768.043 evrov, kar je 21,2<br />
odstotka skupne vsote (Österreichischer Forschungs- und Tech<strong>no</strong>logiebericht, 2006: 199). V<br />
tej vsoti so že vsebovane tako ime<strong>no</strong>vane »velike globalne subvencije«, ki jih prejemajo velike<br />
raziskovalne institucije.<br />
Poročilo za leto 2007 kaže bistve<strong>no</strong> zmanjšanje in – s tem poveza<strong>no</strong> – temeljito prestrukturiranje<br />
izdatkov. V statistiki za leto 2005 je navedena vsota 44.794.189 evrov za humanistične in<br />
družboslovne vede, kar je 11,7 odstotka skupne vsote. V enem letu so se stroški za raziskoval<strong>no</strong><br />
dejav<strong>no</strong>st na področju tehničnih ved povišali s 24,4 odstotka (2004) na 42,2 odstotka (2005).<br />
Dodati je treba, da so humanistične in družboslovne vede finanč<strong>no</strong> odvisne od državne<br />
pod<strong>por</strong>e, ki krije več kot 90 odstotkov stroškov, kar <strong>por</strong>očilo za leto 2006 izrec<strong>no</strong> poudarja.<br />
Veči<strong>no</strong>ma so popol<strong>no</strong>ma odvisne od državnih subvencij, medtem ko zlasti tehnične vede lahko<br />
pridobijo za financiranje raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti sredstva tudi iz zasebnih virov (Österreichischer<br />
Forschungs- und Tech<strong>no</strong>logiebericht, 2006: 80).<br />
Drugi dober vir podatkov o subvencioniranju na področju ddk je spletni naslov, dostopen le<br />
v angleščini: www.appliedresearch.at. Gre za internetni katalog, ki sta ga usta<strong>no</strong>vila Ministrstvo<br />
za gospodarstvo in delo ter Svet za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije. V njem so navedene<br />
aplikativne raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti zunaj univerz z imeni institucij, ki se ukvarjajo z njimi. V<br />
dvanajstih kategorijah so navedeni projekti in institucije, med njimi je tudi kategorija »Social<br />
Eco<strong>no</strong>my and Cultural Sciences«. Ta kategorija naj bi se približ<strong>no</strong> ujela z ddk, čeprav zelo<br />
neposreče<strong>no</strong>. »Socialna eko<strong>no</strong>mija« v okviru eko<strong>no</strong>mskih ved označuje sektor, ki zajema<br />
prostovoljstvo in neprofitne dejav<strong>no</strong>sti. Ali avtorji kulturne vede razumejo – z veznikom ‘in’<br />
logič<strong>no</strong> izenačene – kot prispevek k socialni eko<strong>no</strong>miji ali celo kot njen sestavni del?<br />
Kakorkoli že, kategorija vsebuje 31 e<strong>no</strong>t programov in institucij, ki se v katalogu predstavljajo<br />
s kratkimi besedili in ključnimi besedami. Da bi si ustvarili pregled nad raziskoval<strong>no</strong><br />
dejav<strong>no</strong>stjo, sem podatke o neodvisnih raziskovalnih institucijah povezal v skupine. Tako je<br />
nastala spodnja preglednica:<br />
Preglednica 1: Družboslovne vede, lastne predstavitve neodvisnih raziskovalnih institucij in projektov<br />
eko<strong>no</strong>mija<br />
družbene<br />
teh<strong>no</strong>logije<br />
var<strong>no</strong>st okolje pravo migracije kultura modeli znanje<br />
3 20 2 1 1 2 1 1 1<br />
politika delo teh<strong>no</strong>logija zna<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti i<strong>no</strong>vacije regije trans-nac. spol<br />
4 2 2 1 1 2 2 1 1<br />
(Vir: www.appliedresearch.at)<br />
Indeks: eko<strong>no</strong>mija: eko<strong>no</strong>mija/podjetništvo, družbene teh<strong>no</strong>logije: družbene teh<strong>no</strong>logije, sociologija (»družbeni trendi<br />
in strukturne spremembe«), var<strong>no</strong>st: var<strong>no</strong>st, reševanje kriznih področij, okolje: okolje, traj<strong>no</strong>stni razvoj, pravo: pravo,<br />
človekove pravice, migracija: migracija, kultura: kultura, kulturni razvoj, modeli: modeli družbenih struktur in mrež, znanje:<br />
znanje, politika: politika, policy studies, delo: delo, delovna sila, teh<strong>no</strong>logije: teh<strong>no</strong>logija, zna<strong>no</strong>st: zna<strong>no</strong>sti na sploh,<br />
umet<strong>no</strong>sti: umet<strong>no</strong>sti, i<strong>no</strong>vacije: i<strong>no</strong>vacije, regije: raziskave regij, trans-nac.: trans-nacional<strong>no</strong>, spol: ženska vprašanja<br />
140 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
O razvrstitvi skupin bi lahko še razpravljali, s<strong>por</strong>očilo preglednice<br />
pa bi ostalo nedvoum<strong>no</strong>: Raziskovalne institucije in projekti<br />
se veči<strong>no</strong>ma uvrščajo na področje družbenih teh<strong>no</strong>logij, ki<br />
3 V nekaterih primerih je naveden le en<br />
institut z e<strong>no</strong> kontakt<strong>no</strong> osebo, verjet<strong>no</strong><br />
pa je dejansko sodelovalo več raziskovalcev.<br />
postajajo »osrčje« zunajuniverzitetne raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti; s tem spoznanjem je nedvoum<strong>no</strong><br />
mogoče interpretirati čudaški označevalec socialna eko<strong>no</strong>mija/kulturne vede.<br />
Po uvodnem pregledu predstavljamo najpomembnejše raziskovalne programe na področju<br />
ddk, ki jih subvencionira država.<br />
3.2. NODE (2002–2006)<br />
Od 2002 do 2006 je takrat<strong>no</strong> Ministrstvo za izobraževanje, zna<strong>no</strong>st in kulturo podpiralo program<br />
NODE. Ta program je zanimiv predvsem zato, ker ga je pri<strong>por</strong>očil Svet za raziskovanje in<br />
razvoj teh<strong>no</strong>logije. Cilj programa je refleksija o spremembah demokratičnih struktur in postopkov<br />
v Evropi. »Središče raziskovalnega opazovanja in analize, kakor ga zastavlja raziskovalni<br />
program ‘NODE’ (New Orientations for democracy in Europe) pri Zveznem ministrstvu za<br />
zna<strong>no</strong>st in raziskovanje (BMWF), je evropski integracijski proces. Glede na Evropsko unijo so<br />
v ospredju vprašanja o mož<strong>no</strong>stih za realizacijo moderne demokracije in o različnih mogočih<br />
<strong>no</strong>silcih evropskih demokratičnih procesov.<br />
‘NODE’ vabi znanstvenike in znanstvenice k <strong>no</strong>vim razmišljanjem o demokraciji, k analizi<br />
političnih razvojev, procesov in upravnih mehanizmov in k izdelavi alternativ.« (NODE, 2007)<br />
Za izvedbo programa je NODE v petih letih prejel skupaj 5,8 milijona evrov, razdeljenih<br />
med skupaj 30 raziskovalnih skupin z vsaj 85 raziskovalci, 3 ki so jih na treh razpisih izbrali zunanji<br />
ocenjevalci. Eden izmed treh razpisov je bil namenjen izključ<strong>no</strong> mladim raziskovalkam in<br />
raziskovalcem. Na prvi razpis se je prijavilo približ<strong>no</strong> 120 raziskovalcev. Financirani projekti se<br />
tematsko posvečajo prispevku socialnih gibanj k razvoju demokracije (npr. Attac in <strong>no</strong>va urbana<br />
protestna gibanja), governance (npr. governance, teritorial<strong>no</strong>st in evropeizacija, E-Government,<br />
politika antidiskriminacije v EU idr.) in državi blaginje (npr. oblikam participacije v malih in<br />
srednjih podjetjih, neprofitnim in prostovoljskim dejav<strong>no</strong>stim ter tržni učinkovitosti). Največ<br />
projektov je proučevalo governance.<br />
V letu 2007 je program ovred<strong>no</strong>tila mednarodna skupina. Program je končan – tudi tu je na<br />
spletni strani podatek, da <strong>no</strong>vi razpisi niso načrtovani.<br />
3.3. Raziskave kulturne krajine (1992–2003), zdaj: proVISION<br />
Avstrijske raziskave kulturne krajine so bile največji interdisciplinarni raziskovalni projekt v<br />
Avstriji v obdobju preteklih dvajsetih letih. V letih 1992–2003 so mu namenili 17,3 milijona<br />
evrov. Omenjam ga, čeprav ni ekspliciten program s področja ddk-ved, toda dejansko veliko<br />
čla<strong>no</strong>v programskih skupin prihaja iz teh disciplin. V okviru projekta so poskušali opustiti nara<strong>vos</strong>lov<strong>no</strong>-tehnič<strong>no</strong><br />
paradigmo za ekologijo in okolje, na kar opozarja že ime: raziskave kulturne<br />
krajine.<br />
Toda: v angleškem prevodu programa je nastal zanimiv premik, ki je pomenljiv. V angleščini<br />
se program imenuje »raziskave avstrijske pokrajine« (Austrian Landscape Research), kar pomeni,<br />
da so kultur<strong>no</strong> kraji<strong>no</strong> preprosto »prevedli« v avstrijsko kraji<strong>no</strong> – očiten ideološki zamik, ki<br />
bi ga bilo morda mogoče razložiti kot strah pred teoretskim upravičenjem, ki bi ga zahteval<br />
alternativni prijem okoljevarstvenih vprašanj.<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 141
Pri raziskavah kulturne krajine je sodelovalo približ<strong>no</strong> 500 raziskovalcev in 170 institucij,<br />
razdeljenih v 70 raziskovalnih modulov oziroma projektov. Izmed teh je 229 raziskovalcev, torej<br />
približ<strong>no</strong> 50 odstotkov, s področja ddk-ved (glej http://www.klf.at/html/extra/eckdaten.html).<br />
Toda medtem je raziskovalni program, ki je razpiral razmeroma odprt dostop do okoljevarstvenih<br />
vprašanj, nadomestil program proVISION.<br />
Program proVISION se je posvečal raziskavam okolja in traj<strong>no</strong>stnega razvoja, ki naj bi<br />
izdelale realne rešitve perečih problemov. Naj<strong>no</strong>vejši razpis je posvečen temama »varovanje<br />
podnebja« in »podnebne spremembe«.<br />
»Raziskave za traj<strong>no</strong>stni razvoj bodo kot ‘dvojne dividende’ izboljšale življenjske in okoljske<br />
razmere in hkrati povečale konkurenč<strong>no</strong>st zna<strong>no</strong>sti in gospodarstva. Eden izmed ciljev je tudi<br />
priprava smernic za znanstve<strong>no</strong> in gospodarsko politiko.« (ProVISION razpis 2007, poudaril<br />
S.R.) V nadaljevanju je zapisa<strong>no</strong>: »Projekti proVISION so usmerjeni v prakso, upoštevajo etič<strong>no</strong><br />
razsež<strong>no</strong>st in u<strong>por</strong>abljajo participativne postopke. Program zastavlja dolgoroč<strong>no</strong> sodelovanje,<br />
ime<strong>no</strong>va<strong>no</strong> ‘zna<strong>no</strong>st in praksa’, ki pripravlja reševanje problemov za politiko, gospodarstvo<br />
in družbo; oblikuje modele za sodelovanje med raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami<br />
ter uveljavlja enakoprav<strong>no</strong>st moških in žensk.« (proVISION-Mission, 2007)<br />
Avstrijski Svet za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije je sprva zavrnil ta program, ki ga je predlagalo<br />
ministrstvo in ki naj bi nasledil raziskave kulturne krajine. Zato je – po dolgih razpravah<br />
in popravkih – šele sedaj v prvi pravi izvedbeni fazi.<br />
3.4. TRAFO<br />
V jeziku raziskovalnih programov v Avstriji je nastal <strong>no</strong>v pojem: transdisciplinar<strong>no</strong>st. Kateri<br />
raziskovalec ali raziskovalka na področju družboslovnih ved ne sanjari, da bi šel onkraj metodoloških<br />
strogih prijemov in da bi se soočil s »pravim« življenjem? O razpravljanju z živimi ljudmi<br />
in o tem, kako bi – v dialogu seveda – pripomogel k reševanju njihovih problemov?<br />
Toda zdaj, kot zahteva razpis proVISION, naj bi tudi inženirji, kemiki in fiziki delovali<br />
»transdisciplinar<strong>no</strong>«. To ni tisto, o čemer sanjajo sociologi; pomeni, da ministrstvo znanstvenikom<br />
zastavlja pogoj, da morajo biti »primerni za prakso«: ni več odločilna interna znanstvena<br />
potrditev ali zavrnitev resnice, temelječa na korektnem spoznavnem postopku, temveč preverjanje<br />
v praksi. To kaže raziskovalni program TRAFO: »Duhovne, družbene in kulturne vede<br />
igrajo v nastajajoči družbi znanja in učenja osrednjo vlogo: kompleksnih družbenih izzivov<br />
ni mogoče reševati z znanjem in metodami posameznih disciplin, temveč le s sodelovanjem<br />
raznih disciplin.<br />
K reševanju specifičnih problemov lahko prizadeti dajo prav tako pomembne prispevke<br />
kakor raziskovalci in raziskovalke. Transdisciplinar<strong>no</strong> raziskovanje zato tudi zahteva, da raziskovalne<br />
skupine sodelujejo z raznimi skupinami ‘civilne družbe’ kot potencialnimi u<strong>por</strong>abniki in<br />
u<strong>por</strong>abnicami raziskovalnih rezultatov.« (TRAFO, 2007)<br />
Tukaj se sodelovanje zna<strong>no</strong>sti in prakse konkretizira s ključ<strong>no</strong> besedo »civilna družba«, ki<br />
jo razpis vpelje kot »potencial<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abnico« raziskovalnih rezultatov in kot virtual<strong>no</strong> raziskovalko.<br />
V nasprotju s proVISION pa TRAFO ugotavlja, da transdisciplinar<strong>no</strong>st – e<strong>no</strong> temeljnih<br />
načel projekta proVISION – še nima jasnih postopkov in metodologije. Program naj bi zato<br />
najprej spodbudil temeljne raziskave.<br />
Zato so mu namenili 3,4 milijona evrov, subvencije je prejelo 12 projektov. Vključujejo<br />
široko problematiko, poseben poudarek pa namenjajo socialnim vprašanjem (na primer pro-<br />
142 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
jekti o »etičnih odločitvah na področju nege ostarelih in bolnikov«, »zdravja delavcev v bolnišnicah«,<br />
»EU social<strong>no</strong> pravo v srednji in jugovzhodni Evropi« ali »podoba teles<strong>no</strong> prizadetega<br />
moškega«). Dve neuniverzitetni raziskovalni instituciji izvajata skoraj polovico projektov: IFF<br />
in Inštitut za višje študije (IHS).<br />
IFF ima sicer univerzitet<strong>no</strong> zaledje (institucional<strong>no</strong> je vezan na Univerzo v Celovcu), toda<br />
o<strong>por</strong>o ima tudi v družbenih gibanjih. IHS je blizu državi, tretji<strong>no</strong> proračuna pokrije z naročenimi<br />
raziskavami, preostalo s prispevki ministrstev, narodne banke, občine Dunaj in drugih<br />
institucij.<br />
Misija projekta TRAFO je – kmalu po začetku – že končana. Na njihovi spletni strani je<br />
znana izjava, da <strong>no</strong>vih razpisov ne načrtujejo.<br />
3.5. ASO – Austrian Science and Research Liaison Offices Ljubljana in Sofija<br />
ASO omenjam, ker je, poleg programa proVISION, ki se je preusmeril, edini program, ki<br />
poživlja raziskoval<strong>no</strong> področje ddk-ved. ASO finanč<strong>no</strong> podpira avstrijsko Ministrstvo za zna<strong>no</strong>st<br />
in raziskovanje s ciljem, da bi z avstrijsko pod<strong>por</strong>o in sodelovanjem spodbudili oblikovanje<br />
raziskovalnih mrež v jugovzhodni Evropi.<br />
Na razpis 2005 (pri katerem so morali sodelovati partner iz Avstrije, Slovenije ali Bolgarije<br />
in vsaj en partner iz drugih držav zahodnega Balkana) je prispelo 40 predlogov iz 159 institucij.<br />
Sredstva so odobrili desetim projektom.<br />
4. Pogled nazaj: pri<strong>por</strong>očila strokovnjakov 2002 in 2003<br />
Programi nastanejo in izginejo – vprašanje pa je, zakaj je tako. Analizirani programi niso stalni,<br />
nasprot<strong>no</strong>, orientirajo se po temah, nad katerimi se navdušujejo po Evropi in jih prirejajo<br />
za avstrijske razmere. Po dveh do treh letih je tema izčrpana in pride <strong>no</strong>v program z <strong>no</strong>vimi<br />
ključnimi besedami.<br />
Raziskoval<strong>no</strong> prizorišče se v Evropi spreminja, kar neposred<strong>no</strong> vpliva na Avstrijo. Gibalo so<br />
pri teh procesih ved<strong>no</strong> odločitve vlade (nacionalnih ministrstev in/ali EU komisij), seveda ne<br />
le pri ddk. Znanstveni sektor oblegajo gesla, kot so »odlič<strong>no</strong>st«, »elita«, »best-practice«, »inter<br />
ali transdisciplinar<strong>no</strong>st«, »i<strong>no</strong>vacija« in »konkurenč<strong>no</strong>st«. Pravni status univerz se spreminja,<br />
nastajajo zasebne univerze in visoke strokovne šole, raziskovalci in univerze pa so prisiljeni<br />
neneh<strong>no</strong> tekmovati. Lestvice in točke za publikacije so simbolni drobiž, ki ga je treba kopičiti.<br />
Avstrijski primer jas<strong>no</strong> kaže, kako je do tega prišlo – in katere druge mož<strong>no</strong>sti so zavrgli.<br />
Glavni akter pri prestrukturiranju nacionalne raziskovalne politike je avstrijski Svet za raziskovanje<br />
in razvoj teh<strong>no</strong>logije. Razmeroma <strong>no</strong>v je, saj ga je leta 2000 usta<strong>no</strong>vila tedanja čr<strong>no</strong>modra<br />
koalicija ÖVP in FPÖ. »S prilagajanjem zakona o organizaciji raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti in<br />
zakona o subvencioniranju raziskovanja in razvoja teh<strong>no</strong>logije zvezne vlade za leta 2000-2004<br />
je dana zakonska podlaga za usta<strong>no</strong>vitev ‘sveta’ za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije na zvezni<br />
ravni, ki bo nadomestil vse dosedanje ‘svete’. Sistematič<strong>no</strong> se bo ukvarjal s svetovanjem zvezni<br />
vladi in po želji tudi posameznim ministrstvom in deželnim vladam pri vseh vprašanjih raziskovalne<br />
in teh<strong>no</strong>loško-razvojne politike ter pri ukrepih za njihovo uresničevanje. Svet bo izdelal<br />
strategijo za raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st v Avstriji in smernice za določitev težišč. S tem se bo Avstrija<br />
spet vključila v mrežo enakih svetov v Evropi.« (BMBWK, 2000)<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 143
Osrednja zamisel pri ustanavljanju tega sveta je bila torej centralizacija odločanja o raziskovalni<br />
politiki (svet je nadomestil vse dosedanje svete) in s tem koordinacija strateškega načrtovanja<br />
(sistematič<strong>no</strong> bo svetoval in pripravil strategijo za raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st).<br />
Kljub temu obstajajo vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> – ali dodat<strong>no</strong> – razmišljanja o subvencioniranju raziskovanja<br />
na področju družboslovnih raziskav. Hans Pechar, Ada Pellart in kolegice so 2002. v<br />
pilotnem projektu predlagali raziskoval<strong>no</strong> politični monitoring.<br />
4.1. Raziskoval<strong>no</strong>politični monitoring na področju družboslovnih raziskav (2002)<br />
Predlogi Pecharja et al., ki so jih izdelali na podlagi primerjalnih študij z drugimi evropskimi<br />
državami, so se nanašali zlasti na izvedbo razpisov. Pri tem so si zamislili sodelovanje med univerzitetnim<br />
in neuniverzitetnim sektorjem, ki bi jih vodilo Ministrstvo za zna<strong>no</strong>st.<br />
Opozorili so na neposred<strong>no</strong> zvezo med reformo univerz in raziskoval<strong>no</strong> politiko. Spremembe<br />
na področju delovnega prava v javnih zavodih in vsiljevanje podjetniškega razmišljanja pri raziskovalnih<br />
skupinah naj bi zabrisale ostro ločevanje med raziskovalci »z<strong>no</strong>traj« in »zunaj«. Zato<br />
je potreb<strong>no</strong> boljše sodelovanje med univerzitetnimi in zunajuniverzitetnimi raziskovalnimi<br />
usta<strong>no</strong>vami.<br />
»Avstrijsko Ministrstvo za zna<strong>no</strong>st, zlasti oddelek za družboslov<strong>no</strong> usmerjene raziskave, naj<br />
prevzame vlogo usta<strong>no</strong>ve, ki strateško usmerja subvencioniranje raziskav in se potem osredotoči<br />
na nekakš<strong>no</strong> ‘metaraven’ subvencioniranja raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti. Operativ<strong>no</strong> subvencioniranje<br />
naj prevzame posebna (...) usta<strong>no</strong>va.« (Pechar et al., 2002: 257) Pri tem naj ministrstvo<br />
ne določa vsebin, temveč z idejnimi natečaji ob pod<strong>por</strong>i nevladnih organizacij zasnuje času<br />
primerne raziskovalne programe in cilje.<br />
Čeprav je bil tedaj pred kratkim usta<strong>no</strong>vljen Svet za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije<br />
z nalogo, da centralizira raziskoval<strong>no</strong> politiko, avtorji ugotavljajo, da je raziskovanje na tem<br />
področju v Avstriji »razdroblje<strong>no</strong> in nepregled<strong>no</strong>« (Pechar et al., 2002: 255). Predlagajo usta<strong>no</strong>vitev<br />
»usmerjenih« raziskovalnih programov in nalog na področju družboslovja, toda poudarjajo<br />
tudi, da naj pri tem ne bi okrnili raz<strong>no</strong>likosti, ki je nastala z razdroblje<strong>no</strong>stjo. Torej: jasna<br />
raziskoval<strong>no</strong>-politična določila na eni strani, ohranjanje plural<strong>no</strong>sti raziskovalnih predmetov in<br />
prijemov na drugi, na primer z usta<strong>no</strong>vitvijo »majhnih« in »velikih« raziskovalnih programov.<br />
Med drugim so zahtevali jas<strong>no</strong> razlikovanje med programi, usmerjenimi v teoretska vprašanja<br />
(tedaj npr. »cultural studies«) in strateško usmerjenimi programi. Razpisi naj bi bili temu<br />
primer<strong>no</strong> transparentni.<br />
Poleg tega so predlagali izboljšavo informacijskih sistemov za družboslovne vede in izdelavo<br />
zemljevida ddk-ved v Avstriji, ki bi omogočil pregled nad dejanskim stanjem.<br />
4.2. Pri<strong>por</strong>očila Sveta za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije (september 2003)<br />
Leta 2003 je na <strong>no</strong>vo usta<strong>no</strong>vljeni Svet objavil pri<strong>por</strong>očila za duhovne in kulturne vede. Po<br />
mnenju Sveta naj bi v prihodnje upoštevali dve splošni smernici: podiplomsko izobraževanje<br />
in dodat<strong>no</strong> finanč<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o za <strong>no</strong>ve raziskovalne projekte, da bi okrepili (!) raziskovanje<br />
zunaj univerz, cilj pa naj bi bilo vzpostavljanje raziskovalnih mrež. »Program ‘Razvoj demokracije<br />
v procesu evropske integracije’ (New Orientations for Democracy in Europe/NODE)<br />
je trenut<strong>no</strong> edini težiščni program, katerega začet<strong>no</strong> fazo so financirali po pri<strong>por</strong>očilu Sveta iz<br />
izrednih sredstev za zna<strong>no</strong>st in razvoj. V primerljivih evropskih državah, kot so Danska, Finska,<br />
144 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Nizozemska, Švedska, Švica in Norveška, vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> poteka več težiščnih programov; Avstrija<br />
mora nadomestiti zamuje<strong>no</strong>.« (Rat für Forschung und Tech<strong>no</strong>logieentwicklung, 2003: 6)<br />
Svet v pri<strong>por</strong>očilih posebej omenja, da zunajuniverzitet<strong>no</strong> raziskovanje zavira primanjkljaj<br />
materialnih in nematerialnih sredstev. To slabi njihov položaj v evropski konkurenci za priznanja<br />
in dodelitev drugih sredstev, zlasti pri prijavah na razpise EU. Da bi se to spremenilo, svet<br />
predlaga, naj izbranim usta<strong>no</strong>vam odobrijo temelj<strong>no</strong> financiranje za tri leta in v okviru teh usta<strong>no</strong>v<br />
razvijajo »človeški kapital«. To velja zlasti za ženske, ki so preslabo zastopane v zna<strong>no</strong>sti.<br />
Poleg določitev težišč se Svet zavzema za podmladek: »Program za doktorski študij je bistve<strong>no</strong><br />
za spodbujanje kako<strong>vos</strong>ti na področju ddk-ved, zato ga je treba čim prej vzpostaviti.« (Rat<br />
für Forschung und Tech<strong>no</strong>logieentwicklung, 2003: 4) Avstrijski absolventi imajo v primerjavi z<br />
drugimi evropskimi državami preslabo os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> znanje, ker se prehitro specializirajo, poleg tega<br />
jim primanjkuje sposob<strong>no</strong>sti za delo v skupinah in ne znajo se dobro prodajati.<br />
Duhovnim vedam v pri<strong>por</strong>očilu določijo vlogo zbiranja, dokumentiranja in obdelave »kulturne<br />
in znanstvene dediščine«. Tu so primanjkljaji. »Na področju humanistike je velika potreba<br />
po dolgoročnih projektih na področju zbiranja, dokumentiranja in obdelave znanstvene in<br />
kulturne dediščine. Tu je potrebna načelna odločitev, do katere mere je treba obdelali arhive<br />
in s tem ustvariti os<strong>no</strong>vo za vsebinsko poglabljanje in širitev raziskav.« (Rat für Forschung und<br />
Tech<strong>no</strong>logieentwicklung, 2003: 3)<br />
V <strong>por</strong>očilu za leto 2005 Svet še enkrat podkrepi pri<strong>por</strong>očila iz leta 2003. Pripombe k ddkvedam<br />
obsegajo 13 strani celotnega besedila, ki obsega 40 strani. V <strong>por</strong>očilu o stanju 2007 –<br />
praktič<strong>no</strong> gre za <strong>por</strong>očilo o raziskovanju in razvoju teh<strong>no</strong>logije za 2007 –, ki so ga predložila<br />
po volitvah <strong>no</strong>vo usta<strong>no</strong>vljena Ministrstva za zna<strong>no</strong>st in raziskovanje, promet, i<strong>no</strong>vacije in<br />
teh<strong>no</strong>logije ter gospodarstvo in delo, se kulturne vede pojavijo pod naslovom »programi za<br />
raziskovanje in razvoj, usmerjeni v misije«. Tam je zapisa<strong>no</strong>: »Programom za raziskovanje in<br />
razvoj, usmerjenim v misije, je skup<strong>no</strong>, da pretež<strong>no</strong> podpirajo aplikativne interdisciplinarne ali<br />
transdisciplinarne raziskovalne in razvojne projekte. Pozor<strong>no</strong>st se namenja predvsem transdisciplinarnim<br />
projektnim sodelovanjem, da bi dosegli čim bolj neposreden pre<strong>no</strong>s raziskovalnih<br />
izsledkov v prakso. Transdisciplinarni raziskovali projekti poleg tega per se veljajo kot mož<strong>no</strong>st<br />
za implementacijo v socialne sisteme in s tem za uvajanje želenih sprememb. Misijsko orientirani<br />
raziskovalni in razvojni programi so bili v preteklih letih deležni posebne pod<strong>por</strong>e. V<br />
okviru spodbujanja kako<strong>vos</strong>tnih duhovnih, družbenih in kulturnih ved je usta<strong>no</strong>vljen poseben<br />
tematski subvencijski program »transdisciplinar<strong>no</strong> raziskovanje« (TRAFO), ki podpira raziskovalne<br />
projekte, posvečene znanstveni analizi transdisciplinarnih raziskovalnih postopkov«.<br />
(Forschungs- und Tech<strong>no</strong>logiebeicht, 2007: 86)<br />
Zanimivo je, da relevant<strong>no</strong>st ddk-ved utemeljujejo z raziskovalnim težiščem, ki je bilo po<br />
kratkem času opušče<strong>no</strong>, poleg tega pa u<strong>por</strong>abljajo <strong>no</strong>vo oznako za razvrstitev – dobesed<strong>no</strong> »prevede<strong>no</strong>«<br />
iz angleščine: »mission oriented programms«. Opozarjajo na »primer<strong>no</strong>st za prakso«,<br />
ki pa ni natančneje pojasnjena. Temeljne raziskave, oblikovanje teorij, kritič<strong>no</strong> oblikovanje<br />
pojmov, kritične intervencije – vse to očit<strong>no</strong> ni v interesu avstrijskega subvencioniranja raziskav<br />
na področju ddk, čeprav je nedvom<strong>no</strong> posebna last<strong>no</strong>st omenjenih ved in bi lahko bilo ena<br />
njenih pred<strong>no</strong>sti. Zato ni presenetljivo, da strategija za odlič<strong>no</strong>st, ki jo je Svet objavil avgusta<br />
2007, ddk-ved sploh ne omenja. Niso primerne za odlič<strong>no</strong>st.<br />
Vsi podatki, ki so mi na voljo, pričajo, da so bila pri<strong>por</strong>očila Sveta iz leta 2003 le selektiv<strong>no</strong><br />
upoštevana. Dva medtem že opuščena raziskovalna programa sta položaj ddk-ved komajda spremenila<br />
in tudi zastavljeni cilji, npr. vzpostavitev mrež, niso bili zares uresničeni. V omenjenem<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 145
programu TRAFO dva inštituta vključujeta veči<strong>no</strong> projektov. Razpisna merila pogosto dajejo<br />
pred<strong>no</strong>st velikim usta<strong>no</strong>vam, drugim raziskovalcem pa otežujejo dostop do sredstev. V tej zvezi<br />
je zanimivo tudi, da doslej ni bilo ovred<strong>no</strong>te<strong>no</strong> uresničevanje pri<strong>por</strong>očil Sveta, kar je v nasprotju<br />
s siceršnjim mnenjem Sveta, da je vred<strong>no</strong>tenje raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti zelo pomemb<strong>no</strong>.<br />
Avstrijski razvoj raziskovanja in teh<strong>no</strong>logije poteka – mimo ddk-ved – na področjih biologije<br />
in tehničnih ved.<br />
5. Skladi za pod<strong>por</strong>o raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti<br />
Z usta<strong>no</strong>vitvijo Sveta za raziskovanje in razvoj teh<strong>no</strong>logije je bil ustvarjen centralni upravni<br />
instrument, ki naj bi spremenil avstrijsko raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st, temeljite spremembe pa je<br />
doživel tudi sistem subvencioniranja raziskav. Ta proces še ni končan. Leta 2003 je bil usta<strong>no</strong>vljen<br />
nacionalni sklad, katerega politiko usmerjajo pri<strong>por</strong>očila Sveta. Na tej podlagi pa deluje<br />
FWF – Sklad za pod<strong>por</strong>o znanstvenih raziskav, ki se financira iz sredstev nacionalnega sklada.<br />
5.1. Sklad za pod<strong>por</strong>o znanstvenih raziskav (FWF)<br />
»FWF – Sklad za pod<strong>por</strong>o znanstvenih raziskav – je osrednja avstrijska usta<strong>no</strong>va za subvencioniranje<br />
temeljnih raziskav. V enaki meri je zavezana vsem zna<strong>no</strong>stim in se pri svojih dejav<strong>no</strong>stih<br />
ravna izključ<strong>no</strong> po merilih mednarodne Scientific Community.« (FWF, 2007)<br />
Sklad ima za nalogo subvencioniranje znanstvenih raziskav »visoke kako<strong>vos</strong>ti«, subvencioniranje<br />
izobraževanja z raziskovanjem, zlasti mladih znanstvenic in znanstvenikov, »subvencioniranje<br />
znanstvene kulture in pre<strong>no</strong>sa znanja z izmenjavo med zna<strong>no</strong>stjo in drugimi družbenimi<br />
področji« in »delo z jav<strong>no</strong>stmi na področju znanstvenega raziskovanja« (FWF, 2007).<br />
Toda številke samopredstavitev sklada le del<strong>no</strong> potrjujejo, kajti subvencije za družbene vede<br />
so v obdobju 2002–2005 znat<strong>no</strong> zmanjšali, medtem ko so izdatke za medici<strong>no</strong> in duhovne vede<br />
povečali.<br />
Preglednica 2: FWF – Odobrena sredstva po znanstvenih disciplinah<br />
2003 2004 2005 2006<br />
nara<strong>vos</strong>lovje 57,7 € / 57,87% 61,62 € / 57,79% 62,32 € / 57,77% 78,91 / 57,79%<br />
medicina 15,08 € / 15,16 % 18,51 € / 17,36 % 19,64 € / 18,20 % 24,24 / 17,75%<br />
družboslovje 7, 06 € / 7, 09 % 7, 06 € / 6,62 % 4, 92 € / 4, 56% 7,06 € / 5,17%<br />
humanistika 12,82 € / 12,89 % 13,54 € / 12,7 % 15,92 % / 14,76% 19,05 € / 13,95%<br />
(Podatki v milijonih EUR; vir: FWF – Diskussionspapier zur Situtation und Problemlagen der Geistes-, Sozial- und<br />
Kulturwissenschaften (GSK), 2006. Podatke za tehnične vede in za agro<strong>no</strong>mijo ter gozdarstvo smo izpustili.)<br />
Številke za leto 2003 so pomembna iztočnica, ker je bil tedaj usta<strong>no</strong>vljen nacionalni sklad in<br />
ker je Svet objavil svoja pri<strong>por</strong>očila. V <strong>por</strong>očilu »o položaju in problematiki duhovnih, družbenih<br />
in kulturnih ved (ddk)« sklad FWF pojasnjuje, da je delež financiranja v mednarodni primerjavi<br />
zelo dober. Odstopanje v odstotkih naj bi pri družbenih vedah po njihovih razlagah nastalo, ker so<br />
146 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
olj navzoče v mednarodni konkurenci in ker pridobivajo »večje<br />
subvencije od zveznih ministrstev, avstrijske narodne banke ali<br />
od EU« (FWF – Diskussionspapier, 2006:2), duhovne vede pa so<br />
»bistve<strong>no</strong> odvisne od subvencij sklada FWF.« (ibid.)<br />
Primerjava s subvencioniranjem raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti<br />
v Nemčiji je težavna zaradi federalne strukture države. Poleg<br />
sredstev iz DFG (tu delež za ddk znaša skup<strong>no</strong> približ<strong>no</strong> 14,5<br />
odstotka) so v Nemčiji na voljo še druge, regionalne subvencije.<br />
Izdatki za raziskave in razvoj so leta 2003 v deželah Berlin<br />
in Sever<strong>no</strong> Porenje – Westfalija znašali skupaj 280 milijo<strong>no</strong>v<br />
evrov. Toda tudi v Nemčiji stanje ni zadovoljivo. V zveznem<br />
parlamentu je vladajoča koalicija iz CDU in SPD v začetku<br />
leta predstavila predlog za izboljšanje položaja ddk-ved (glej:<br />
Drucksache 16/161). 4<br />
Podatke za Avstrijo iz preglednice 2 je treba relativirati, kajti nara<strong>vos</strong>lov<strong>no</strong>-tehnične vede<br />
imajo na voljo še druge finančne vire. Avstrijska družba za subvencioniranje raziskav – po<br />
podatkih z njihove spletne strani gre za »osrednjo usta<strong>no</strong>vo za subvencioniranje raziskav, teh<strong>no</strong>logije<br />
in i<strong>no</strong>vacij na področju aplikativnih raziskav« – je leta 2005 strukturnim programom<br />
namenila okoli 50 milijo<strong>no</strong>v evrov. Tematski programi so prejeli 113.589.837 evrov – vse to<br />
ddk-ved seveda ne zadeva. Obrnejo se lahko le na (preostali) jubilejni sklad avstrijske narodne<br />
banke, ki ima razmeroma malo sredstev.<br />
5.2 Narodni sklad za raziskave, teh<strong>no</strong>logijo in razvoj<br />
Tudi za subvencioniranje raziskav je bila usta<strong>no</strong>vljena centralna institucija, ki je nadomestila<br />
prejšnje strukture. Po zakonu so 30. decembra 2003 usta<strong>no</strong>vili Narodni sklad za raziskave in<br />
razvoj. Od leta 2003 se tja steka večji del sredstev iz jubilejnega sklada narodne banke. Rezervni<br />
sklad v višini 1,5 milijarde evrov so razpustili in denar naložili; iz tega na leto nakažejo do 75<br />
milijo<strong>no</strong>v Narodnemu skladu. Narodna banka je v zame<strong>no</strong> dobila pravico do sodelovanja.<br />
Kljub temu še ved<strong>no</strong> obstaja mož<strong>no</strong>st za subvencioniranje projektov družbenih in duhovnih<br />
ved iz jubilejnega sklada. Narodni sklad let<strong>no</strong> daje na voljo 100 do 125 milijo<strong>no</strong>v evrov za<br />
subvencije.<br />
Na tem mestu bi rad navedel primerjavo z državnimi sredstvi za področje raziskav in razvoja.<br />
EuroStat meri predvidena proračunska sredstva. Po teh podatkih se je indeks za Avstrijo z<br />
0,6418 v letu 2003. znižal na 0,6396 v letu 2006. Številke se nanašajo na delež bruto domačega<br />
proizvoda. V Nemčiji so vred<strong>no</strong>sti nekoliko boljše: z 0,7910 v letu 2003 na 0,7684 v letu 2005.<br />
Povprečje EU-27 je bilo 2003 leta 0,7596, leta 2005 pa 0,7422. (EuroStat, 2007) Izdatki za<br />
raziskovanje in razvoj skupaj (torej ne le iz zveznega proračuna), kar se ved<strong>no</strong> poudarja, naj bi<br />
dosegli želene tri odstotke. Ocene za leto 2007 napovedujejo 2,5 odstotka.<br />
6. Kritične mase<br />
4 Tu je med drugim zapisa<strong>no</strong>: »Poostritev<br />
tekmovanja za sredstva prinaša<br />
nevar<strong>no</strong>st, da bodo humanistične in<br />
družboslovne vede zapostavljene v<br />
primerjavi z ekspanzivnimi nara<strong>vos</strong>lovnimi<br />
in tehničnimi vedami. Naravna<strong>no</strong>st<br />
subvencioniranja glede na pridobljena<br />
ostala sredstva ni pravična do družboslovnih<br />
in humanističnih ved. Raziskovanje<br />
na področju humanističnih ved je<br />
pogosto dolgoroč<strong>no</strong>, kar je v nasprotju<br />
z željami po hitrem dobičku. Poleg tega<br />
je treba upoštevati pomen in znanstve<strong>no</strong><br />
korist individualnega raziskovanja. Zato je<br />
treba poleg kvantitativnih meril uspeš<strong>no</strong>sti<br />
uveljaviti tudi kvalitativna merila.«<br />
(Drucksache 16/161: 2)<br />
Analiza kompetitivnega subvencioniranja raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti za ddk v Avstriji daje veliko<br />
iztočnic za kritiko, ki se zavzema za dobro teh ved. Opazujemo lahko – ne le v Avstriji – posto-<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 147
p<strong>no</strong> razvred<strong>no</strong>tenje teh ved, ne le glede financiranja, temveč<br />
tudi – in dolgoroč<strong>no</strong> je to odločil<strong>no</strong> – razvred<strong>no</strong>tenje njihovega<br />
pomena na področju znanja.<br />
Zato na tej točki prihajam do drugačnih rezultatov kot Klaus Zinöcker in soavtorji. V analizi<br />
»Five Myths about Funding Scientific Research (in Austria)« (Zinöcker, Glanz, Tempelmaier,<br />
Dinges 2006), ki temelji na statističnih podatkih, poskušajo med drugim zanikati »mit«, da<br />
so ddk-vede zapostavljene. Pri tem se izrec<strong>no</strong> ukvarjajo z našim predmetom, s »competetive<br />
funding«. Trditve naj bi podkrepila preglednica o sredstvih, ki jih je odobril FWF. (Glej preglednico<br />
3.)<br />
Avtorji pri tem pripominjajo, da so projekti na področju ddk-ved na sploš<strong>no</strong> »cenejši«.<br />
Kandidati povpreč<strong>no</strong> prosijo za 150.000 evrov, medtem ko medicina in nara<strong>vos</strong>lovne vede<br />
načrtujejo 210.000 evrov. Za obdobje do leta 2003 ni razvid<strong>no</strong>, da bi jih FWF sistematič<strong>no</strong><br />
zapostavljal. Žal avtorji študije niso šli v podrob<strong>no</strong> raziskavo, kot sami priznavajo. Diskurziv<strong>no</strong><br />
konstelacijo uvajajo le nenatanč<strong>no</strong> kot »mit«, ki ga želijo razveljaviti z raziskavo, oprto na statistične<br />
podatke. Toda ti miti ne zakrivajo real<strong>no</strong>sti, temveč jo ustvarjajo. 5<br />
5<br />
Tu lahko le opozorim na dela Rolanda<br />
Barthesa; tudi socialna antropologija<br />
operira s social<strong>no</strong>-konstitutivnim razumevanjem<br />
mita. (Glej Barthes, 2003)<br />
Preglednica 3: Raziskovalni projekti in odobritve FWF 1998–2003, deleži v %<br />
znanstvene vede # projekt # odobreni projekti vsota zaprošena vsota odobrena<br />
brez klasifikacije 0,1 0,1 0,4 0,8<br />
nara<strong>vos</strong>lovne vede 45,5 51,2 49,5 54,6<br />
tehnične vede 5,8 5,1 5,2 4,8<br />
medicina 22,1 17,8 24,3 19,2<br />
agrikultura, gozdarstvo<br />
in medicinske vede<br />
1,5 1,0 1,4 1,0<br />
ddk 25,1 24,8 19,2 19,6<br />
družbene vede 7,5 5,0 5,8 3,8<br />
duhovne vede 17,6 19,8 13,4 15,8<br />
(Vir: Zinöcker, Glanz, Tempelmaier, Dinges 2006: 80)<br />
V družbenem interdiskurzu je namreč že odgovor na vprašanje, kako naj opišemo vlogo teh<br />
ved: za obstoj naj se bojujejo tako, da poiščejo niše v sistemu znanja, ki ga obvladujejo nara<strong>vos</strong>lov<strong>no</strong>-tehnične<br />
vede. Te so vladajoče teh<strong>no</strong>logije znanja v današnjem času.<br />
Naloga ddk-ved v tej ureditvi je, da ob določenih prilož<strong>no</strong>stih ponudijo spremne raziskave<br />
o »družbenih trendih in strukturnih spremembah« (družbene vede) ali da ohranjajo »narod<strong>no</strong><br />
dedišči<strong>no</strong>« (duhovne vede). Razpisi inventivnih raziskovalnih programov, ki smo jih opisali, so<br />
spodbudili projekte, ki so le slabo povezani med seboj – kar je v nasprotju s pri<strong>por</strong>očili Sveta za raziskovanje<br />
in razvoj teh<strong>no</strong>logije. Z vidika <strong>no</strong>silcev projektov se zdi, da morajo za preživetje biti glas<br />
gospodarjev, kar pa tudi pomeni, da ti raziskovalce najemajo in odpuščajo. V bazenu akademskega<br />
prekariata je zmeraj mogoče najti strokovnjake za aktualne teme, ki potem dobijo pogodbe<strong>no</strong> delo<br />
za dve leti. Ko pride <strong>no</strong>v projekt z <strong>no</strong>vimi zahtevami, pridejo glede na konjunkturo razpisov tudi<br />
<strong>no</strong>vi strokovnjaki. Temelj<strong>no</strong> financiranje ne-univerzitetnih institucij je sicer razmeroma visoko,<br />
30-odstot<strong>no</strong> (glej Diskussionspapier, 2006), toda to ne zadošča, da bi kompenziralo ta efekt.<br />
148 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
V nasprotju s pri<strong>por</strong>očili Sveta avstrijska raziskovalna politika ni omogočila stabilnih pogojev.<br />
Oba priznana raziskovalna programa (NODE in TRAFO) sta bila medtem opuščena, isto<br />
pravzaprav velja tudi za raziskave kulturne krajine, kjer so poskušali povezati različne discipline.<br />
Tako zas<strong>no</strong>vani projekti so bili le prebliski v pisanem ognjemetu, ki je zdaj pogorel. Nosilne<br />
institucije in osebe morajo poskrbeti, da drugje najdejo delo. Če primerjamo trajanje programov<br />
in os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> finanč<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o z drugimi programi, denimo na področju računalništva ali<br />
medicine, potem je rezultat <strong>por</strong>azen.<br />
Na tem mestu bi se vrnil k omenjenemu <strong>por</strong>očilu o položaju in problematikah humanističnih,<br />
duhovnih in kulturnih ved (ddk) iz leta 2006. Ta dokument, potem ko našteje naloge sklada<br />
FWF, opiše konkurenčni položaj: »Iztočnica razprave o problematiki ddk ved je bil seznam<br />
izzivov v narodnem in mednarodnem raziskoval<strong>no</strong>-političnem okolju:<br />
– Pritisk za pridobivanje drugih konkurenčnih sredstev narašča in postaja čedalje pomembnejši<br />
v akademski karieri znanstvenic in znanstvenikov. V Avstriji ta trend med drugim<br />
odseva v dogovorih o nalogah univerz.<br />
– Opaz<strong>no</strong> je naraščanje internacionalizacije zna<strong>no</strong>sti s poe<strong>no</strong>tenimi primerjalnimi merili<br />
(med drugim European Research Council, Citation Indexes).<br />
– Nastaja (raziskoval<strong>no</strong>) politični pritisk za oblikovanje težišč s kritičnimi masami.<br />
– Zahteva, naj temeljne raziskave upoštevajo potrebe družbe (usmerje<strong>no</strong>st v aplikativ<strong>no</strong>st), se<br />
je v preteklih letih – tudi spričo naraščanja izdatkov za raziskovanje – bistve<strong>no</strong> okrepila.«<br />
(FWF-Diskussionspapier, 2006: 4)<br />
Univerzitetni oddelki so izpostavljeni pritiskom v okviru univerze in zunaj nje, saj so prisiljeni<br />
tekmovati na trgu projektov tudi med seboj. Poleg tega je raziskovanje zajeto v statistikah,<br />
ki ga vred<strong>no</strong>tijo. Omenjeni indeksi citira<strong>no</strong>sti zbujajo videz objektivnega, torej ne vsebinskega<br />
ocenjevanja, vendar so zelo ideološki, kot hitro ugotovimo iz <strong>por</strong>očila, v katerem jih jemljejo<br />
samoumev<strong>no</strong> in o njih ne dvomijo. Primer čudaških posledic teh praks:<br />
Indeksi citira<strong>no</strong>sti raziskovalce in visokošolske učitelje silijo, da se medseboj<strong>no</strong> citirajo,<br />
čeprav se težišča njihovih raziskav pravzaprav razlikujejo. Tako nuj<strong>no</strong> nastajajo karteli citiranja,<br />
ki s tem lahko formal<strong>no</strong> dokažejo produktiv<strong>no</strong>st, čeprav pri tem ni nikakršnih i<strong>no</strong>vacij.<br />
Raziskovalci se ravnajo po preprostem pravilu: »Če ti citiraš mene, bom jaz citiral tebe.«<br />
Indeksi citira<strong>no</strong>sti, kar kaže tudi ta odlomek, izsiljujejo konform<strong>no</strong>st in vodijo k obešanju<br />
na modna gesla. Toda treba se jim je podrediti, sicer grozi neuspeh. Isto velja za »zahtevo, da<br />
temeljne raziskave upoštevajo potrebe družbe«. Zahteva ni podrobneje opisana (»se je ... okrepila«),<br />
tudi omenjene družbene »potrebe« niso jasne: kdo lahko govori za družbo in formulira<br />
njene »potrebe«? Znanstvena birokracija? Zasebni financerji? Civilna družba? Politične stranke?<br />
V kakšnem medsebojnem razmerju sta znanstve<strong>no</strong> dostojanstvo in prizadevanje za resnico<br />
ter zahtevana aplikativ<strong>no</strong>st?<br />
Pogoji so pač taki. Problemi, ki jih navaja omenje<strong>no</strong> <strong>por</strong>očilo, so: slaba mednarodna mobil<strong>no</strong>st<br />
in prevelika odvis<strong>no</strong>st podmladka od rednih profesorjev ter slabo izkoriščanje subvencij, ki<br />
jih dajeta FWF in European Science Foundation.<br />
Ta opis ima podtekst. Očit<strong>no</strong> imajo raziskovalci na univerzah podobne probleme kot tisti<br />
na svobodi. V pri<strong>por</strong>očilih za FWF, ki jih je izdelala delovna skupina, je to eksplicit<strong>no</strong> izraže<strong>no</strong>:<br />
»Commitments univerz pri posebnih raziskovalnih področjih in doktorskih študijih, ki<br />
jih zahteva FWF, pogosto nasprotujejo individualnemu razvoju posameznih raziskovalk in<br />
raziskovalcev. Udeležiti se morajo projektov, ki ustrezajo težiščem univerz. Tako morajo zelo<br />
heterogene skupine »prisil<strong>no</strong>« sodelovati. Poudariti bi morali eksperimentalni značaj naro-<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 149
dnih raziskovalnih mrež in jim omogočiti dolgoroč<strong>no</strong> perspektivo.« (FWF Diskussionspapier<br />
2006:8) Dolgoročna perspektiva raziskovalnih programov in mož<strong>no</strong>st, da raziskovalci sami<br />
določajo teži šča svojih raziskav, so dejansko nujni pogoji za dosego solidne znanstvene produktiv<strong>no</strong>sti.<br />
To seveda ne velja le za ddk-vede.<br />
Dejansko so se temeljne raziskave premaknile v neopredeljene vmesne prostore med univerzami,<br />
raziskovalnimi usta<strong>no</strong>vami in socialnimi raziskovalnimi mrežami. Poročilo to govori le<br />
posred<strong>no</strong>, z nekoliko zagonet<strong>no</strong> formulacijo o kritičnih masah: »(Raziskovalni) politični pritisk<br />
sili k oblikovanju težišč s kritičnimi masami.« (FWF Diskussionspapier, 2006: 4)<br />
»Kritična masa« tu označuje m<strong>no</strong>žico kompetentnih znanstvenikov, ki lahko takš<strong>no</strong> težišče<br />
napolnijo z »življenjem« in dejansko proizvajajo relevantne raziskovalne rezultate.<br />
Ta kritična masa obstaja. Toda ne nuj<strong>no</strong> na univerzah samih. Tu prihaja do izraza dosled<strong>no</strong><br />
izključevanje in marginalizacija kritičnih in teoretsko usmerjenih znanstvenikov s področja ddkved,<br />
ki so, izrinjeni z univerz, ustvarili druge organizacijske oblike in delujejo med univerzami,<br />
iniciativami in organizacijam. Alex Demirovic je v članku za transversal opisal to izsilje<strong>no</strong> konstituiranje<br />
kritičnih mas, ki zdaj manjkajo na univerzah: »Nastala bo <strong>no</strong>va epistemična forma,<br />
za katero bo kot za številne druge družbene konstelacije mreženje morda relevant<strong>no</strong> (...), torej<br />
v veliki meri med- in transnacional<strong>no</strong> mreženje intelektualnih razprav in postdisciplinarnega<br />
teoretskega in političnega dela, ki zajema pojmov<strong>no</strong> refleksijo, empirične raziskave, izkustvena<br />
<strong>por</strong>očila in <strong>no</strong>ve oblike umetniških praks, ki vključujejo znanstvenike in znanstvenice na<br />
visokih šolah, <strong>no</strong>vinarje, <strong>no</strong>vinarke in uredništva, svobodne skupine raziskovalcev in svobodne<br />
raziskovalne usta<strong>no</strong>ve, militantne raziskovalne zveze, nevladne organizacije in think tanks.<br />
Kariere potekajo diskontinuira<strong>no</strong>, področja dela se spreminjajo. Pogosto gre za projekt<strong>no</strong> delo<br />
s krajšimi ali daljšimi zaposlitvenimi fazami, znanstve<strong>no</strong> delo prehaja v politič<strong>no</strong> delovanje in<br />
nasprot<strong>no</strong>, prihaja do večje prostorske mobil<strong>no</strong>sti in fleksibil<strong>no</strong>sti pri socialnih stikih, tematikah<br />
in aktiv<strong>no</strong>stih. Visoke šole lahko pri tem še ved<strong>no</strong> igrajo določe<strong>no</strong> vlogo, ker imajo vire in ker<br />
so posamezni člani univerz povezani z mrežami. Toda visoke šole izgubljajo pomen kot kraji,<br />
kjer bi lahko nastajalo in se reproduciralo kritič<strong>no</strong> znanje. Njihova zmož<strong>no</strong>st za i<strong>no</strong>vacije in<br />
mednarod<strong>no</strong> uveljavljanje se zmanjšuje, ne nazadnje zaradi marginalizacije in izključevanja<br />
kritičnih pristopov.« (Demirovic, 2006)<br />
V dokumentih o raziskovalni politiki na področjih ddk-ved, u<strong>por</strong>abljenih v tej študiji, praviloma<br />
niso odkrile kritičnih prijemov. Da<strong>no</strong>sti je treba sprejeti; v najboljšem primeru gre, kot<br />
kaže <strong>por</strong>očilo sklada FWF, za iskanje nači<strong>no</strong>v, kako ravnati z njimi. Toda pri problemu »kako<strong>vos</strong>ti<br />
znanstvenega osebja« in »internacionalizacije« »nenadoma« pride do izraza protislov<strong>no</strong>st<br />
celotne strategije: suverene znanstvenike je težko podrediti <strong>no</strong>vim ideološkim pogojem in<br />
zahtevam. Izjemen pritisk na znanstve<strong>no</strong> konform<strong>no</strong>st pač proizvaja konformne raziskovalce, iz<br />
katerih ne morejo nastati »kritične mase«, ki bi bili potrebni za »dobro« raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st.<br />
S tem se navsezadnje le pokaže ocena kako<strong>vos</strong>ti na področju ddk-ved, ki jo kvantitativne študije<br />
le prikrijejo.<br />
Ne moremo se torej izogniti osvetlitvi družbenih procesov, ki so privedli do tega položaja.<br />
6.1. »Reforme« foucaultovskih institucij<br />
Michel Foucault je v vrsti zgodovinsko kritičnih študij raziskal nastanek institucij, ki so odločilne<br />
za nastanek moderne dobe: za<strong>por</strong>, bolnišnica, <strong>no</strong>rišnica, vlada – in univerza. (Nadzorovanje<br />
in kaz<strong>no</strong>vanje; Rojstvo klinike; Norost in družba; Obramba družbe – Red stvari /Red diskurza).<br />
150 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Ni naključje, da so prav te institucije v središču neoliberalnega<br />
prestrukturiranja v postmodernih družbah. Foucault pri tem<br />
misli na institucijo kot splet moči in znanja, kot konflikt<strong>no</strong>,<br />
plastič<strong>no</strong> povezavo diskurzivnih in nediskurzivnih praktik. V<br />
njih se proizvaja znanje, ki oblikuje institucije, ki so nastale z<br />
asimetričnimi razmerji moči. Formacije znanja so formacije moči in nasprot<strong>no</strong>.<br />
6 Ta zveza je »krhka« in krovnega načrta<br />
ni: opozoril bi npr. na s<strong>por</strong>e o elitni<br />
univerzi, ki jo je želela koalicijska vlada<br />
usta<strong>no</strong>viti v Guggingu, saj kažejo, da ne<br />
gre za e<strong>no</strong>vit proces.<br />
Spreminjanje znanja in vzpostavljanje pravil izrekljivega in neizrekljivega ter uvedba ideoloških<br />
samoumev<strong>no</strong>sti torej ni bežen fe<strong>no</strong>men; je v središču politič<strong>no</strong> motiviranih »reform«.<br />
Te povzročajo centralizacijo institucionalnih struktur, hierarhijo odločanja, proizvodnjo prilagojenih<br />
strokovnjakov in mehanizme podrejanja ter ustanavljanje institucij z razširjenimi<br />
pooblastili – tako je v grobem videti dizajn neoliberalnih reform.<br />
Ti procesi pa so protislovni in ne potekajo od zgoraj navzdol. V primeru avstrijskega univerzitetnega<br />
sistema najdemo tako ime<strong>no</strong>vane partnerje scientific community, ki v prejšnji klientelistični<br />
ureditvi niso bili na potezi. Nastala je krhka, neoliberalna reformna zveza, na katero<br />
se material<strong>no</strong> opirajo procesi prestrukturiranja. 6<br />
Tu nas ne zanimajo <strong>no</strong>ve institucionalne ureditve (vred<strong>no</strong> bi jih bilo raziskati v posebni<br />
študiji), temveč proizvodnja znanja: kakšna vrsta znanja se proizvaja?<br />
Pri razpisih raziskovalnih programov zelo pogosto srečamo pojem »transdisciplinar<strong>no</strong>«, in<br />
sicer tako na področju ddk-ved kakor tudi pri nara<strong>vos</strong>lovnih in tehničnih vedah, kar je razvid<strong>no</strong><br />
iz koncepta programa proVISION.<br />
Če raziskovalke želijo postati transdisciplinarni, se morajo sklicevati na družbene real<strong>no</strong>sti.<br />
To navezovanje lahko poteka na kritičen ali nekritičen način. V Nuj<strong>no</strong>sti transdisciplinar<strong>no</strong>sti<br />
se zrcalijo družbena razmerja moči. Mobilizacija znanja je potrebna za (boljše) razumevanje<br />
in obvladovanje kompleksnih družb v smislu: razumeti, upravljati, urejati, <strong>no</strong>rmirati. Pri tem<br />
imajo ddk-vede svojo – v glavnem precej pomemb<strong>no</strong> – vlogo.<br />
Hegemoni diskurz potemtakem proizvaja tudi »nekorist<strong>no</strong>« znanje, diskurzivne odpadke.<br />
Pri tem niso mišljene le eksotične discipline, ki se zdijo trenut<strong>no</strong> neu<strong>por</strong>abne. Kot zatočišče<br />
jim ostaja ohranjanje kulturne dediščine. Marginalizirana je tudi proizvodnja kritike, a ne zato,<br />
ker bi bila »nepraktična«, temveč ker zbuja dvome o politič<strong>no</strong>-ideoloških temeljih raziskoval<strong>no</strong>-političnih<br />
ureditev. Kritič<strong>no</strong> mišljenje je plural<strong>no</strong>, nanaša se na najrazličnejše tradicije: od<br />
kritičnega marksizma, poststrukturalizma in feministične teorije do akcijskega raziskovanja,<br />
militantnega prespraševanja in kritičnih urbanih raziskav v maniri situacionistov.<br />
Metodološko je sicer veliko mož<strong>no</strong>sti za transdisciplinar<strong>no</strong>st, poleg tega je za kritične vede<br />
samoumev<strong>no</strong>, da se ukvarjajo z družbe<strong>no</strong> real<strong>no</strong>stjo, toda za to na univerzah ni (več) infrastrukture.<br />
Kritična skup<strong>no</strong>st v neopredeljenem medprostoru je že zato transdisciplinarna, ker morajo<br />
subjekti ved<strong>no</strong> z<strong>no</strong>va spreminjati svoje vloge – kot opisuje Demirovic. Izobražujejo se nedisciplinar<strong>no</strong><br />
(študij raznih univerzitetnih disciplin; branje literature z različnih področij), na neprivilegiranih<br />
krajih (univerza je le ena izmed mož<strong>no</strong>sti). Faze političnih in družbenih aktiv<strong>no</strong>sti<br />
prehajajo v faze teoretske refleksije in nasprot<strong>no</strong>.<br />
Predlagam, da vladajoči diskurz raziskovalne politike v Avstriji razumemo kot realizacijo<br />
problematike vladanja v smislu Michela Foucaulta.<br />
»Transdisciplinar<strong>no</strong>st« tes<strong>no</strong> poveže znanstve<strong>no</strong> produkcijo ddk-ved z vprašanji političnega<br />
upravljanja družbenih procesov in permanentne »reforme« osrednjih družbenih usta<strong>no</strong>v.<br />
»Oblikovanje kritičnih mas« – ena izmed problematik vladanja – se nanaša na družbosloven in<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 151
humanističen prekariat in na kritič<strong>no</strong> proizvodnjo znanja. Poteka sicer v neopredeljenem vmesnem<br />
prostoru, a ima kljub temu družbeni pomen, rav<strong>no</strong> zato, ker hoče biti transdisciplinarna.<br />
Z instrumenti politike subvencioniranja zna<strong>no</strong>sti se ustvarja in obravnava bazen »človeških<br />
virov«, ki je na voljo po potrebi. Tu je tudi prostor kritičnega znanja. Raziskovalci lahko tu<br />
poiščejo izhod, ki vodi v napredovanje in priznanje, vendar se morajo ukloniti selekciji. Merila<br />
selekcije izvirajo iz u<strong>por</strong>abljene teh<strong>no</strong>logije (formal<strong>no</strong> merjenje znanstvene produktiv<strong>no</strong>sti), ki<br />
meri in nagrajuje prilagajanje vladajočemu diskurzu, na primer z razvrščanjem publikacij.<br />
Raziskovalna politika je vladni management znanja. Kajti posledica »družbe znanja«, v<br />
kateri živimo, ni le, da moramo več vedeti, temveč tudi, da lahko vemo. Postfordističen način<br />
proizvodnje temelji na intelektualnih zmož<strong>no</strong>stih m<strong>no</strong>gih, izoblikoval je kritič<strong>no</strong> maso dobro<br />
izobraženih delodajalcev in potrebuje čedalje več izobražencev. Dobro izobraženi strokovnjaki<br />
seveda niso nuj<strong>no</strong> akademski prekariat ddk-ved, četudi akademsko prekariat seveda lahko<br />
najde ho<strong>no</strong>rar<strong>no</strong> delo tudi na področju socialnih poklicev, svetovanja in tako ime<strong>no</strong>vanih web<br />
2.0-jobs. Znanja torej ne primanjkuje, nasprot<strong>no</strong>: morebitni presežek znanja bi m<strong>no</strong>ge lahko<br />
usposobil, da bi sami prevzeli upravljanje. To pojasnjuje, kako državna politika subvencioniranja<br />
hkrati proizvaja, nadzoruje ter selekcionira znanje in subjekte, ki imajo to znanje. Suvereni<br />
prekariat ddk-ved bi torej moral izkoristiti svoje potenciale in se boriti za razumne delovne<br />
razmere na področju temeljnih študij in teorije v ddk-vedah – v okviru univerzitetnih institucij<br />
in zunaj njih.<br />
Prevedla Špela Virant<br />
Literatura<br />
BARTHES, R. (2003): Mythen des Alltags, Frankfurt/M.<br />
BMBWK (2000): Erklärung der Bundesregierung zu aktuellen Fragen der Forschungs- und Tech<strong>no</strong>logiepolitik,<br />
beschlossen im Ministerrat am 11. Juli 2000. http://archiv.bmbwk.gv.at/forschung/materialien/index.xml<br />
BMWF (2007): Geistes-, Sozial- und Kulturwissenschaften. http://www.bmwf.gv.at/forschung/national/<br />
programme_schwerpunkte/schwerpunktprogramme_gsk/gsk_das_reflexive_wissen_von_gesellschaften/<br />
DEMIROVIC, A. (2006): Zur Neuformierung kritischen Wissens. V: Transversal, 08/2006. http://transform.<br />
eipcp.net/transversal/0806/demirovic/de<br />
DILTHEY, W. (2002): Zgradba zgodovinskega sveta v duhoslovnih zna<strong>no</strong>stih. Ljubljana (prev. Alfred Leskovec<br />
in Samo Krušič).<br />
EUROSTAT (2007): Anteil der staatlichen Mittelzuweisung für Forschung und Entwicklung (% des BIP). http://<br />
epp.eurostat.ec.europa.eu/<strong>por</strong>tal/page_pageid=1996,39140985&_dad=<strong>por</strong>tal&_schema=PORTAL&sc<br />
reen=detailref&language=de&product=Yearlies_new_science_tech<strong>no</strong>logy&root=Yearlies_new_science_<br />
tech<strong>no</strong>logy/I/I1/eca22800<br />
FWF-DISKUSSIONSPAPIER (2006): Diskussionspapier zur Situation und Problemlagen der Geistes-, Sozial- und<br />
Kulturwissenschaften (GSK), Dunaj.<br />
DRUCKSACHE 16/4161 (2007): Deutscher Bundestag, 16. Wahlperiode 31. 1. 2007, Berlin.<br />
FWF (2007): Leitbild des FWF.<br />
http://www.fwf.ac.at/de/<strong>por</strong>trait/<strong>por</strong>trait.html<br />
NODE (2007): http://www.<strong>no</strong>de-research.at/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=64&Itemi<br />
d=171<br />
152 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
ÖSTERREICHISCHER FORSCHUNGS- UND TECHNOLOGIEBERICHT 2006, 2007 (različni ur.), Dunaj.<br />
PECHAR, H., PELLERT, A., GINDL, M., HEFLER, G., KOSZ, A., TASCHWER, K. (2002): Forschungspolitisches<br />
Monitoring im Bereich der gesellschaftsbezogenen Forschung (= HOFO Working Paper Series 02.001),<br />
Dunaj. http://www.iff.ac.at/hofo/WP/IFF_hofo.02.001_Pechar_Monitoring.pdf<br />
PRO-VISION-AUSSCHREIBUNG (2007): Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung, zweite<br />
Ausschreibung des Forschungsprogramms proVISION: Vorsorge für Natur und Gesellschaft. Dunaj.<br />
PRO-VISION-MISSION (2007): http://www.provision-research.at<br />
RAT FüR FORSCHUNG UND TECHNOLOGIEENTWICKLUNG (2003): Geistes-, Sozial- und<br />
Kulturwissenschaften, Empfehlung vom 16. September 2003: Dunaj.<br />
TRAFO (2007): http://www.trafo-research.at<br />
ZINÖCKER, K., GLANZ, M., TEMPELMAIER, B., DINGES, M. (2006): Five Myths about Funding Scientific<br />
Research (in Austria). V: Plattform Forschungs- und Tech<strong>no</strong>logieevaluierung 28/2006, 74–106.<br />
Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 153
Momčil Hristov<br />
Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija<br />
družbenih zna<strong>no</strong>sti<br />
Znanstvene politike okoli Sklada<br />
Namen tega članka je opozoriti na težnje, ki so nastale na področju<br />
nacionalnega financiranja znanstvenega raziskovanja in v<br />
znanstveni politiki v Bolgariji. Glavni poudarek bo namenjen<br />
Nacionalnemu znanstvenemu skladu, nekaterim utemeljitvenim<br />
dokumentom in načrtom dela ter znanstvenem delu v<br />
družbenih vedah, ki jo je spodbudila ta državna struktura. Genealogija teh praks mora seveda<br />
biti predmet precej širšega in podrobnega raziskovanja (ali serije raziskovanj, saj je pomemb<strong>no</strong><br />
ugotoviti zgodovinske razlike med specifikami raznih praks, ki se prekrivajo ali izhajajo iz<br />
kontradiktornih procesov). V zvezi s kritič<strong>no</strong> analizo položaja v družbenih zna<strong>no</strong>stih je bilo<br />
do zdaj že precej narejenega (glej Deja<strong>no</strong>va, 2000; Deja<strong>no</strong>va, 2002; Krastev, 1999; Daskalov,<br />
1998; Koleva, 2001; Koleva, 2006; glej tudi Deja<strong>no</strong>va, 2001 in bibliografijo na koncu članka).<br />
Vprašanje, ki ga tukaj zastavljam, je skrom<strong>no</strong> in omeje<strong>no</strong>, ker nismo imeli na voljo ne veliko<br />
časa ne denarja: v katero smer <strong>no</strong>vi režim (nad)nacionalne znanstvene politike nagiba podpodročje<br />
družbenih zna<strong>no</strong>sti? Pred napoveda<strong>no</strong> analizo pa moramo na kratko začrtati kontekst, v<br />
katerem se ponazarjajo <strong>no</strong>ve politike na področju zna<strong>no</strong>sti.<br />
Po letu 1989 je sociološko raziskovanje v Bolgariji doživelo pomembne spremembe. S<br />
spremembo političnega režima, ki jo nekateri strokovnjaki za tranzicijo opisujejo kot prehod<br />
iz totalitarne v demokratič<strong>no</strong> upravljanje države, se je nekdanja uradna partijska ideologija<br />
umaknila s področja zna<strong>no</strong>sti. Družbene zna<strong>no</strong>sti, ki naj bi bile prej posrednice režimske<br />
politike, 1 1<br />
Zanimivo ponazoritev od<strong>no</strong>sa intervjuvancev,<br />
znanstvenih delavcev, do<br />
socioloških raziskav pred letom 1989 je<br />
v tem, da jih sponta<strong>no</strong> identificirajo kot<br />
»socialistične«. Ta percepcija je še ved<strong>no</strong><br />
živa.<br />
so po tem šle skozi različne transformacije, da bi status znanstve<strong>no</strong>sti oprle na <strong>no</strong>vo<br />
legitim<strong>no</strong>st. To je opaziti na prvi pogled. Visoki inštitut za eko<strong>no</strong>mijo Karla Marxa se je na primer<br />
preime<strong>no</strong>val v Univerzo nacionalne in svetovne eko<strong>no</strong>mije (brez pokrovitelja). Real<strong>no</strong> ali<br />
simbol<strong>no</strong> sodelovanje s sovjetskimi raziskovalci je postopoma nadomestilo pridruževanje zahod<strong>no</strong>evropskim<br />
znanstvenim mrežam (ali zgolj želja, saj se vsi niso mogli vključiti). Spremembe<br />
so nastale tudi v sistemu financiranja: medtem ko je bilo prej sociološko raziskovanje odvis<strong>no</strong><br />
154 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
2<br />
Pomemb<strong>no</strong> je omeniti, da so več kot<br />
30 % sredstev dobila podjetja.<br />
od konkretnih političnih potreb režima, so to vlogo zdaj prevzele<br />
razpršene potrebe različnih zahodnih donatorjev. Open Society<br />
Foundation, denimo, ima pomemb<strong>no</strong> vlogo pri reorientaciji raziskovalnih interesov v družbenih<br />
procesih in pri spremembah znanstvenih paradigem. Na ravni <strong>no</strong>menklature je – figurativ<strong>no</strong><br />
reče<strong>no</strong> – Karla Marxa zamenjal Karl Popper. Nevladni sektor, kolikor ga sploh je, temu<br />
tipu fundacij veliko dolguje za svoj obstoj. Žal je vzpostavljanje liberalne državljanske kulture<br />
spremljala vz<strong>por</strong>edna kultivacija njene administrativ<strong>no</strong>-managerske strani. Kompetitivni princip<br />
financiranja so prevzele tudi državne institucije: leta 1990 je bil objavljen prvi javni razpis<br />
za financiranje znanstvenega raziskovanja iz državnega proračuna (poleg subvencij, katerih<br />
namen je vzdrževanje že obstoječih znanstvenih institucij). V poznih devetdesetih letih je<br />
postalo jas<strong>no</strong>, da je pisanje projektov postalo »poklic« za nekatere skupine ljudi (Daskalov) ter<br />
da obstaja tržna niša za tovrstne aktiv<strong>no</strong>sti.<br />
Projekt<strong>no</strong> financiranje socioloških študij je prevzelo skoraj perverz<strong>no</strong> obliko. Samo polje<br />
družbenih zna<strong>no</strong>sti je bilo videti fragmentira<strong>no</strong>, razbito na različne skupine, ki se med seboj<br />
niti ne poznajo, niti na <strong>no</strong>ben način ne sodelujejo. Stopnjo transformacije v samih institucijah<br />
bi lahko bolje analizirali z u<strong>por</strong>abo modela teorije odvis<strong>no</strong>sti. Taka analiza bi lahko razkrila<br />
zapletena razmerja in kontinuitete z<strong>no</strong>traj institucionalnih struktur – tisto, kar formula tranzicije<br />
»od totalitarizma do demokracije« nuj<strong>no</strong> spregleda. Ta pristop bi lahko znat<strong>no</strong> obogatil<br />
razpravo in pojasnil genealogijo številnih procesov, ki se jih bomo dotaknili.<br />
Znanstve<strong>no</strong> raziskovanje – nacionalna prioriteta<br />
Od leta 1999 je čedalje teže govoriti o loče<strong>no</strong>sti nacionalne zna<strong>no</strong>sti od globalnih procesov na<br />
polju ved<strong>no</strong>sti. A hkrati se diskurzi, ki poudarjajo zunanjo pozicijo bolgarskih znanstvenikov visŕ-vis<br />
teh procesov, še naprej širijo. Kljub znatnemu sodelovanju bolgarskih znanstvenih skupin<br />
v okvirnih programih Evropske unije, ki ga je med svojim zadnjim obiskom Sofije opisal evropski<br />
komisar za zna<strong>no</strong>st in raziskave Janez Potočnik (po podatkih ministrstva za izobraževanje in<br />
zna<strong>no</strong>st je Bolgarija v 6. okvirnem programu za več kot 250 projektov dobila finanč<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o<br />
v skupni vred<strong>no</strong>sti 22 milijo<strong>no</strong>v evrov 2 (Dnevnik, 11/04/2006)), ljudje govorijo o »hirajoči« ali<br />
celo o »odsotni zna<strong>no</strong>sti«; neoliberalni eko<strong>no</strong>misti navajajo svetov<strong>no</strong> lestvico, po kateri država<br />
po kazalnikih, kot so denimo »izobrazba in usposabljanje«, »teh<strong>no</strong>loška pripravlje<strong>no</strong>st« in »i<strong>no</strong>vacije«,<br />
»nezavidljivo« niha med 62. in 87. mestom (Angelov, 2006; Georgiev, 2006; Jorda<strong>no</strong>va,<br />
2006). Globalizacijo znanstvene produkcije opisujejo celo kot »cunami družbe znanja«, v<br />
katerem bo Bolgarija »bodisi znala skočiti v vodo in se integrirati ali pa jo bo v celoti odneslo«.<br />
(Koki<strong>no</strong>v, 2006: 157) V tej poplavi zaskrbljenih in apokaliptičnih diskurzov je ena glavnih mest<br />
kritik in predlogov država – bodisi kot pozitivni (potreba po povečanju finančnih sredstev za<br />
nacional<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>st) bodisi kot negativni dejavnik (da ne daje avto<strong>no</strong>mije univerzam in znanstvenim<br />
inštitutom; s svojimi umetnimi in konservativnimi ukrepi in ideologijo naj bi ovirala<br />
narav<strong>no</strong> integracijo zna<strong>no</strong>sti v nadnacionalne mreže). Glede na to se moramo vprašati, kje je<br />
resnič<strong>no</strong> mesto in kakšna je vloga bolgarske države pri znanstvenem raziskovalnem delu, kakšne<br />
so politike ključnih institucij, ki so odgovorne za to dejav<strong>no</strong>st – ministrstva za izobrazbo in zna<strong>no</strong>st?<br />
V kakšnem smislu državna politika na področju zna<strong>no</strong>sti zaostaja za svetovnimi procesi?<br />
Ali se znanstveniki sami prilagajajo <strong>no</strong>vim prioritetam, kljub ukrepom države, ali pa sodelujejo<br />
v političnem režimu in z ministrskimi službami ustvarjajo politične razmere? Po drugi strani<br />
Momčil Hristov | Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti 155
je pomemb<strong>no</strong> izmeriti stopnjo sprememb v državnih politikah<br />
na področju zna<strong>no</strong>sti in produkcije zna<strong>no</strong>sti, saj je večina udeležencev<br />
s tega področja – inštituti, šole za visoko izobraževanje<br />
– neposred<strong>no</strong> odvisnih od preraz<strong>por</strong>editve državnih sredstev.<br />
Leto 1999 je bilo, kot reče<strong>no</strong>, odločil<strong>no</strong> za oblikovanje okvira,<br />
skozi katerega država razume in organizira znanstve<strong>no</strong> raziskovanje.<br />
Bolgarija je 1. septembra 1999 postala pol<strong>no</strong>pravna članica<br />
5. okvirnega programa Evropske unije, prevzela pa je že tudi večji<br />
del obstoječega pravnega reda EU. Ker specifični acquis na tem<br />
področju ne zahteva <strong>no</strong>benega pre<strong>no</strong>sa evropskega pravnega reda<br />
v nacionalnega, temveč zgolj zadost<strong>no</strong> infrastrukturo, učinkovite<br />
institucije in »visokokako<strong>vos</strong>tne« raziskovalce, ki so se sposobni<br />
pridružiti mednarodnim skupinam, je bilo 17. poglavje: Zna<strong>no</strong>st<br />
in raziskovalna dejav<strong>no</strong>st e<strong>no</strong> prvih začas<strong>no</strong> zaprtih poglavij v procesu približevanja EU (16.<br />
junij 2000) in e<strong>no</strong> prvih, do katerega je država zavzela stališče: da sprejme in implementira<br />
celot<strong>no</strong> evropsko zako<strong>no</strong>dajo na tem področju. Na kratko, država se je zavezala, da bo izpeljala<br />
nujne spremembe in ustrezne politične vsebine za harmonizacijo bolgarskih znanstvenih praks z<br />
evropskimi. Četudi so bili izsledki evalvacije v času do zaprtja poglavja relativ<strong>no</strong> pozitivni – »graditev<br />
potrebne infrastrukture za implementacijo evropskega pravnega reda, ki bo v celoti vpeljan<br />
na datum bolgarske pridružitve EU«, je Evropska komisija v <strong>por</strong>očilu z naslovom »Načrt dela<br />
za Bolgarijo in Romunijo« 13. <strong>no</strong>vembra 2002 zapisala, da »naj Bolgarija dodat<strong>no</strong> skrb nameni<br />
okrepitvi administrativne sposob<strong>no</strong>sti ter infrastrukture v povezavi z raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>stjo in<br />
tako poveča koristi iz sodelovanja v okviru pomembnih okvirnih programov komisije, vključ<strong>no</strong> s<br />
6. okvirnim programom, za pristop h kateremu je bil s<strong>por</strong>azum že podpisan« (Communication,<br />
2002). 3 Razhajanje med uradnimi diskurzi bi bilo samo po sebi zanimiv problem; a nas na tem<br />
mestu zanimajo <strong>no</strong>va politična prizadevanja, ki jih je bolgarska država pokazala, da bi izpolnila<br />
zahteve Evropske komisije. Drugega oktobra 2003 je začel veljati Zakon o promociji znanstvenega<br />
raziskovanja. Ta je bil podlaga za Nacional<strong>no</strong> strategijo znanstve<strong>no</strong>-raziskovalnega dela<br />
2005–2013, ki je bila sprejeta naslednje leto. Poskusil bom začrtati os<strong>no</strong>vna načela, ki naj bi v<br />
prihodnje usmerjala nacional<strong>no</strong> politiko na področju zna<strong>no</strong>sti.<br />
Namen zakona je vzpostavitev načel in mehanizmov politike države na področju promocije<br />
znanstvenega raziskovanja v Bolgariji. Eden njegovih učinkov je, da morajo biti raziskovalne<br />
teme, če naj spadajo v okvir strateških državnih prioritet, povezane z naslednjimi temami:<br />
»Reševanje pomembnih problemov države na področjih eko<strong>no</strong>mije, družbenih procesov in<br />
človeških virov«, »Nacionalna identiteta, bolgarska zgodovina in kultura«, »Razvoj inženirskih<br />
zna<strong>no</strong>sti« in »Ustvarjanje <strong>no</strong>vega znanstvenega znanja«. 4 Sklad<strong>no</strong> s tem zako<strong>no</strong>m se v zgoraj<br />
omenjeni Nacionalni strategiji znanstve<strong>no</strong>-raziskovalnega dela izraža okvir, ki naj bi ga državne<br />
politike razvile in ohranjale. Dokler govorimo o administrativnih odločitvah, je sinhronizacija<br />
popolna in vsa politična razhajanja in preference odloženi na poznejši čas.<br />
Prvi in najpomembnejši cilj strategije je formiranje »dolgoročne nacionalne znanstvene<br />
politike« in vzpostavitev »<strong>no</strong>vih mehanizmov financiranja«. Os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> izhodišče in referenca<br />
je seveda Bruselj. Kot glavna slabost politične konjunkture je prepoznan majhen delež bruto<br />
družbenega proizvoda, ki je namenjen zna<strong>no</strong>sti – 0,4 odstotka, medtem ko je povprečje<br />
Evropske unije 1,96 odstotka. Pri<strong>por</strong>očilo evropske komisije po lizbonski strategiji je tri odstotke,<br />
od katerih naj bi dve tretjini zagotovilo gospodarstvo. 5 3<br />
To oce<strong>no</strong> je v <strong>por</strong>očilu iz leta 2005 nadomestila<br />
zahteva, da Bolgarija zagotovi<br />
dodat<strong>no</strong> osebje za aktiv<strong>no</strong>sti v povezavi<br />
z okvirnim programom. (Monitoring Re<strong>por</strong>t<br />
of the European Commission, 2005,<br />
poglavje 17)<br />
4<br />
Kjer mora biti konkret<strong>no</strong> »<strong>no</strong>vo« znanstve<strong>no</strong><br />
znanje organsko poveza<strong>no</strong> s prvim<br />
odstavkom, torej mora pomeniti rešitev<br />
konkretnega družbe<strong>no</strong>/političnega in<br />
teh<strong>no</strong>loškega problema.<br />
5<br />
Sama Evropska unija je svoj model<br />
zas<strong>no</strong>vala po zgledu ZDA, ki investira<br />
2,6 % v znanstve<strong>no</strong>-raziskoval<strong>no</strong> delo.<br />
Ena ključnih točk strategije je rav<strong>no</strong><br />
156 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
v tem, da bi morala država omogočiti in spodbujati sodelovanje<br />
med eko<strong>no</strong>mskimi in znanstvenimi subjekti. Na primer s tem,<br />
da bi zagotovila davčne spodbude za podjetja, ki investirajo v<br />
zna<strong>no</strong>st. Ideja je, da bi oblikovali žele<strong>no</strong> »sinergijo« med »industrijo«<br />
in »zna<strong>no</strong>stjo«, s čimer bi raziskovanje postalo os<strong>no</strong>vni vir<br />
napredka (formula R & D) in tudi povezava med raziskovanjem<br />
in i<strong>no</strong>vacijo: s strategijo naj bi ta povezava omogočila merjenje,<br />
»kakš<strong>no</strong> korist ima družba od znanstvenih rezultatov«). To ima<br />
svoj pomen tudi pri definiranju finančnih prioritet, ki naj bi<br />
bile seveda sinhronizirane s trenutnimi pred<strong>no</strong>stnimi področji<br />
6 Sedem od devetih projektov, ki so na<br />
razpisu dobili sredstva Nacionalnega<br />
znanstvenega sklada, je neposred<strong>no</strong> povezanih<br />
s problemi bolgarske nacionalne<br />
identitete. Nekaj naslovov: »Bolgarsko<br />
dvajseto stoletje«, »Kolektivni spomin<br />
in nacionalna identiteta«, »Nacionalni<br />
stereotipi, nacionalna identiteta in sprejemanje<br />
drugih: interkulturna perspektiva«,<br />
»Eko<strong>no</strong>mska imigracija v Bolgariji in nacionalna<br />
identiteta«, »Ali obstaja bolgarski<br />
etnični model?«<br />
Evropske unije. Del politike Nacionalnega znanstvenega sklada, za katerega je implementacija<br />
nacionalne strategije <strong>no</strong>rmativna obveza, bodo naslednje prioritete: »Informacijske teh<strong>no</strong>logije«,<br />
»Novi materiali in teh<strong>no</strong>logije«, »Kmetijske in medicinske biološke raziskave« in »Nacionalna<br />
identiteta in kulturna dediščina«, tema, ki je rezervirana za humanistične in družbene zna<strong>no</strong>sti.<br />
(Glede na to, da je v 6. okvirnem programu tematska prioriteta s področja teh zna<strong>no</strong>sti<br />
»Državljani in upravljanje v družbi znanja«, je to dokaj presenetljivo.) Znanstveniki s področja<br />
humanistike in družboslovja so tako potisnjeni v prioritet<strong>no</strong> raziskovanje na področju, kjer za<br />
oce<strong>no</strong> rezultatov ni mogoče u<strong>por</strong>abiti besede »teh<strong>no</strong>logija« (vsaj urad<strong>no</strong> ne). Žal pa poudarek<br />
na nacionalni identiteti in ukvarjanju z nacional<strong>no</strong> (formulacija se nanaša izključ<strong>no</strong> na bolgarsko<br />
nacional<strong>no</strong> identiteto) kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong> soglas<strong>no</strong> nakazuje, da mora biti v teh zna<strong>no</strong>stih<br />
produkcija ideološka, da torej podpira in reproducira legitim<strong>no</strong> različico nacionalne identitete,<br />
heroič<strong>no</strong> preteklost (objektivizira<strong>no</strong> v dediščini), da pomaga pri rešitvi identitetnih vprašanj v<br />
kontekstu globalizacije, da pomeni kulturni potencial nacionalne države. (Sodeč po projektnih<br />
smernicah za tematski razpis za nacional<strong>no</strong> identiteto razpis »želi stimulirati znanstvene in<br />
aplikativne študije za ohranitev in razvoj bolgarske nacionalne identitete v procesu evropske<br />
integracije in globalizacije«, ki naj vodi v »konsistent<strong>no</strong> dolgoroč<strong>no</strong> držav<strong>no</strong> politiko« 6 .)<br />
Tukaj lahko zgrabimo ideološki pomen »zna<strong>no</strong>sti« kot gole operacionalizacije: strategija<br />
znanstve<strong>no</strong> raziskovanje konceptualizira kot nacionalni vir, ki naj bi v polnem soglasju z<br />
vzpostavlje<strong>no</strong> nacional<strong>no</strong> ideologijo »ohranjala tradicijo razvijanja starih nacionalnih vred<strong>no</strong>t<br />
– med njimi zna<strong>no</strong>st in izobrazba, ki sta globoko vgrajeni v naš nacionalni duh in kulturo«.<br />
(Nacionalna strategija, 2004: 3) Finančni viri so sklad<strong>no</strong> z zgoraj zapisanim raz<strong>por</strong>ejeni »glede<br />
na področja, ki so pomembna za eko<strong>no</strong>mijo in družbo« (ibid, 17).<br />
Poleg tako ime<strong>no</strong>vane »nacionalistične« vizije zna<strong>no</strong>sti obstaja tudi tista »integrativna«:<br />
nacionalna znanstvena politika mora izpolniti zavezo po vzpostavitvi evropskega raziskovalnega<br />
področja, realizacijo Bolonjske deklaracije in Lizbonske strategije za eko<strong>no</strong>mski in družbeni<br />
pre<strong>por</strong>od v Evropi, ki ji je Bolgarija pomagala pri nastanku. Nacionalna strategija mora na eni<br />
strani »pripomoči k integraciji Bolgarije z razvitimi evropskimi državami« tako, da za ključni<br />
kazalnik učinkovitosti postavi »u<strong>por</strong>abo znanstvenega znanja na mednarodnem trgu izdelkov,<br />
teh<strong>no</strong>logij in storitev«. V okviru tako zastavljenega programa bodo za legitim<strong>no</strong>st in regulacijo<br />
vsake dejav<strong>no</strong>sti poskrbeli »neodvisni mednarodni strokovnjaki«, ki bodo vsako drugo leto pripravili<br />
ocene, identificirali probleme in oblikovali predloge »za doseganje evropskih standardov<br />
pri zahtevah glede znanstvene aktiv<strong>no</strong>sti« (ibid.: 18).<br />
Smernice, ki jim morajo slediti nacionalne znanstvene politike, so tako postavljene, perspektive<br />
so jasne, mehanizmi in cilji kodificirani. A razprave v zvezi s strategijo in Zako<strong>no</strong>m za<br />
promocijo znanstvenega raziskovanja nikoli ni bilo. Odločitve so bile sprejete na ravni političnih<br />
Momčil Hristov | Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti 157
7<br />
http://www.cris.government.bg/<br />
public/Main.dohttp://www.cris.government.bg/public/Main.do<br />
institucij brez razprave, od znanstvenikov in znanstvenic pa je<br />
8<br />
http://ec.europa.eu/research/ bilo pričakovati, da bodo načela in zahteve programa prevzeli,<br />
social-sciences/index_en.htmhttp:// prioritete pa v imenu nacionalne prihod<strong>no</strong>sti vzeli za svoje.<br />
ec.europa.eu/research/social-sciences/ Seveda če upajo na držav<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o ob že fiksirani proračunski<br />
index_en.htm<br />
politiki. Jas<strong>no</strong> je zapisana tudi ambicija poe<strong>no</strong>tenja in podreditve<br />
nacionalne znanstvene produkcije dominantni trž<strong>no</strong> usmerjeni<br />
logiki eko<strong>no</strong>mskega razvoja: »Na nacionalni ravni strategija prinaša znanstvenim organizacijam,<br />
univerzam in raziskovalni skup<strong>no</strong>sti okvir, v katerem lahko oblikujejo svoje poglede in načrte<br />
za participacijo v aktiv<strong>no</strong>stih znanstvenega raziskovanja«. (ibid.: 7); »… implementirana bo z<br />
aktivnim sodelovanjem znanstvene skup<strong>no</strong>sti in u<strong>por</strong>abnikov rezultatov znanstvene dejav<strong>no</strong>sti«<br />
(ibid.: 25). Treba jo je le še implementirati z nujnimi i<strong>no</strong>vacijami. Za »pod<strong>por</strong>o projektov in<br />
aktiv<strong>no</strong>sti znanstvenega raziskovanja« je bil leta 2003 usta<strong>no</strong>vljen Nacionalni znanstveni sklad.<br />
Nacionalni znanstveni sklad<br />
Kot reče<strong>no</strong>, Sklad je organizacijsko del ministrstva za izobrazbo in zna<strong>no</strong>st s sedežem v Sofiji.<br />
Najprej se je ime<strong>no</strong>val Nacionalni svet za znanstve<strong>no</strong> raziskoval<strong>no</strong> delo, vodil ga je minister za<br />
izobraževanje in zna<strong>no</strong>st, aktiv<strong>no</strong>sti Sklada pa so podpirale skupine strokovnjakov iz visokega<br />
šolstva in raznih inštitutov bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti (BAZ). Opiram se zgolj na <strong>por</strong>očila za<br />
leta 2003–2005, saj nisem dobil dostopa do arhivov sklada: upošteval sem podatke o razpisih in<br />
zanje namenjena sredstva, projekte s tega področja, ki so glede na podatke iz registra znanstvene<br />
dejav<strong>no</strong>sti v Bolgariji 7 prejeli finančna sredstva, in <strong>por</strong>očila o aktiv<strong>no</strong>stih raziskovalnih projektov<br />
Inštituta za sociologijo pri BAZ v teh treh letih. Izbral sem to institucijo, ker je razmeroma<br />
aktivnejša na tem področju v primerjavi z univerzami. Visokošolske usta<strong>no</strong>ve so leta 2004 na<br />
primer pripravile le dve od enajstih prijav projektov na področju družbenih in humanističnih<br />
zna<strong>no</strong>sti (glej Nacionalni znanstveni sklad 2004 in 2005).<br />
Povedali smo že, da so tako politike ministrstva za izobraževanje in zna<strong>no</strong>st kot Nacionalnega<br />
znanstvenega sklada usklajene z okvirnimi programi Evropske unije. V tem pogledu se njihovo<br />
razumevanje družbenih zna<strong>no</strong>sti v veliki meri ujema z razumevanjem, ki ga goji EU. V večini<br />
primerov je znanstve<strong>no</strong> raziskovanje na tem področju usmerje<strong>no</strong> na probleme družbene, kulturne<br />
in politične narave, tematska usmeritev pa se je prilagodila programskim prioritetam. Naj<br />
na kratko citiramo opredelitev Evropske komisije: »Raziskoval<strong>no</strong> delo v družbenih in humanističnih<br />
zna<strong>no</strong>stih lahko priskrbi rešitve, na primer, vprašanj, ki zadevajo spremembe življenjskih<br />
razmer, trenutne eko<strong>no</strong>mske trende in migracijske tokove, spremembe dela in vloge moških in<br />
žensk, starosti prebivalstva, potrebe po <strong>no</strong>vih oblikah upravljanja, vplive multilingvizma, vred<strong>no</strong>t,<br />
religije, zgodovine in umet<strong>no</strong>sti na konstrukcijo Evrope itd. Igra torej ključ<strong>no</strong> vlogo pri<br />
formulaciji in implementaciji politik na vseh ravneh, vključ<strong>no</strong> z evropsko« (poudarek M.H.). 8<br />
Družbene zna<strong>no</strong>sti morajo ponuditi rešitve za pereče probleme sodobnih družb tako, da<br />
delajo primerne analize in pomagajo pri razvoju politik, ki se zdijo sprejemljive in učinkovite.<br />
Toda niso raziskovalci tisti, ki identificirajo problematična polja in pričakovane rezultate,<br />
temveč so ti vnaprej določeni glede na prioritete okvirnih programov. To vodi k suspenzu<br />
enega temeljnih pogojev sociološke aktiv<strong>no</strong>sti – da naj bi o polju proučevanja in namenih<br />
sociološke študije odločali sami znanstveniki. Četudi niti v uradnih dokumentih sklada v<br />
strategiji ali v zakonu ni <strong>no</strong>bene konkretne definicije družbenih zna<strong>no</strong>sti, teme posameznih<br />
158 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
programov in razpisov namigujejo na želene cilje in racionalizacije<br />
raziskovanja. Prioritetni nacionalni znanstveni program,<br />
na katerega se lahko prijavijo znanstveniki s področja družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti, so »Bolgarska družba – del Evrope«, do neke mere pa<br />
tudi »Informacijska družba« (raziskovalni projekti morajo biti<br />
namreč teh<strong>no</strong>loško usmerjeni). V letnih razpisih za »Znanstve<strong>no</strong><br />
raziskovanje« se družbene zna<strong>no</strong>sti ocenjuje glede na prioriteto,<br />
ki je zapisana v Strategiji znanstvenega raziskovalnega dela –<br />
»Nacionalna identiteta in kulturna dediščina«.<br />
Sklad ni abstrakcija, temveč realna institucija, ki financira<br />
znanstve<strong>no</strong> delo, sociologi (figurativ<strong>no</strong> reče<strong>no</strong>) zavihajo rokave<br />
in poskušajo ustreči njegovim zahtevam. Poročila Inšituta za soci-<br />
9 Indikator za institucionalizacijo te<br />
zahteve in njen preboj je mogoče najti v<br />
obvezni točki o »aplikativ<strong>no</strong>sti« v vprašalniku<br />
za projekt<strong>no</strong> evalvacijo z naslovom<br />
»Praktična aplikativ<strong>no</strong>st«, po letu 2004 pa<br />
»Nacionalni pomen raziskovalnih projektov<br />
in njihove aplikativ<strong>no</strong>sti«; v <strong>por</strong>očilu<br />
Inštituta za sociologijo za leto 2004 (ki<br />
ga v <strong>por</strong>očilu za leto 2003 ni) pa v točki<br />
»Od<strong>no</strong>s z industrijo in gospodarstvom<br />
(aplikativ<strong>no</strong>st)«. Od vseh projektov, ki so<br />
potekali v letih 2005 in 2004, je samo<br />
eden <strong>por</strong>očal o takem od<strong>no</strong>su.<br />
ologijo (IS) pri bolgarski akademiji zna<strong>no</strong>sti navajajo, da je Sklad v letu 2003 podprl naslednje<br />
projekte: »Determinante politične pod<strong>por</strong>e in politične alienacije Bolgarov deset let po začetku<br />
sistemskih sprememb v Bolgariji«, »Krizni razvoj, psiho-socialne identitete in nekompatibil<strong>no</strong>st<br />
interpretacij: primer Kosova«, »Bolgarski študenti in informacijske teh<strong>no</strong>logije: od<strong>no</strong>s do imigracije<br />
ali dela v Bolgariji«, »Bolgarija – Makedonija: problemi <strong>no</strong>vega tipa državnih od<strong>no</strong>sov«. Te<br />
so leta 2004 zamenjali »Socialne dimenzije in posledice transformacije ter prilagoditve v procesu<br />
integracije«, »H grajenju skupnega evropskega znanstvenega in teh<strong>no</strong>loškega prostora: institucionalizacija<br />
etike v znanstveni politiki« in »Sociološki in drugi socialni (eko<strong>no</strong>mski, et<strong>no</strong>loški)<br />
vidiki bolgarskega pristopa k EU«. V letu 2005 pa: »Evropska izkušnja pri pre<strong>no</strong>su znanstvenih<br />
rezultatov v družbe<strong>no</strong> prakso in mož<strong>no</strong>sti njene aplikacije v Bolgariji«, »K desegregaciji bolgarske<br />
šole: izobraževalne politike in družbene teh<strong>no</strong>logije za preprečevanje romskega osipa«. Na<br />
prvi pogled je očitna čedalje večja instrumentalna usmeritev projektov v premagovanje socialnih<br />
problemov bolgarske družbe, izmišljanje ali pre<strong>no</strong>s dobrih praks in – kar je še ved<strong>no</strong> zgolj pri<strong>por</strong>očilo<br />
državnih institucij in Evropske komisije – komercializacija, torej usmeritev v potrebo<br />
raznih eko<strong>no</strong>mskih akterjev. 9 Ta trend se v znanstvenem raziskovanju na področju družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti še oblikuje, zato njegova u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st za podjetja in državne institucije še ni izdelana<br />
kot pri nara<strong>vos</strong>lovnih ali tehničnih zna<strong>no</strong>stih, zato je ta vidik za zdaj manj pomemben. Sodeč<br />
po letnem <strong>por</strong>očilu Nacionalnega znanstvenega sklada so na vrhu seznama kemija, fizika in<br />
geografija, za njimi medicina, biologija in kmetijske zna<strong>no</strong>sti. Ta področja so prejela tudi največ<br />
denarja za projekt<strong>no</strong> financiranje. To hkrati vodi k sistematičnemu podcenjevanju družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti; nesorazmer<strong>no</strong>st je pripeljala do uradnega sklepa, da »to kaže, katera področja zna<strong>no</strong>sti<br />
se razvijajo intenzivneje in imajo največjo koncentracijo resnega znanstvenega potenciala, torej<br />
usposobljene znanstvene skupine in znanstvene rezultate raziskovalnega dela. Kaže tudi, na<br />
katerih področjih so znanstveniki fleksibil<strong>no</strong> sprejeli sodobna načela projektnega financiranja<br />
v zna<strong>no</strong>sti«. (Nacionalni raziskovalni sklad, 2005: 20) Kako<strong>vos</strong>t znanstvenega dela je povezana<br />
s sprejetjem prej začrtanih meril Nacionalnega raziskovalnega sklada, skupaj s spodob<strong>no</strong>stjo se<br />
prilagoditi in ukrojiti raziskovalne interese po vsakodnevnih prioritetah. To začrtuje <strong>no</strong>vo urad<strong>no</strong><br />
hierarhijo znanstvenih področij in disciplin, kjer družbene (in humanistične) zna<strong>no</strong>sti delujejo<br />
okor<strong>no</strong>, kot marginalizirane, nereformirane in stežka aplikativne, ki zato zelo malenkost<strong>no</strong> prispevajo<br />
k eko<strong>no</strong>mskemu razvoju. Razočaranja večine naših intervjuvancev z znanstve<strong>no</strong> politiko<br />
Sklada ni težko razumeti. In kljub temu imajo formulacije, kot so tiste zgoraj, posred<strong>no</strong> moč<strong>no</strong><br />
performativ<strong>no</strong> moč, saj spremembe v sistemu vred<strong>no</strong>t spreminjajo tudi mentaliteto in težnje<br />
znanstvenih praks, tudi na tistih »zaostalih« področjih.<br />
Momčil Hristov | Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti 159
Sklep<br />
Poskušal sem pokazati enega izmed učinkov strukturnih vzročnih povezav na ravni objektivnih<br />
pozicij in subjektivnih interpretacij v položaju, v katerem različni akterji, diskurzi in prakse<br />
interaktiv<strong>no</strong> delujejo in se prevajajo drug v drugega ter tako oblikujejo <strong>no</strong>ve (ved<strong>no</strong> nestabilne)<br />
entitete. Politična e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>st ministrstva za izobrazbo in zna<strong>no</strong>st z Evropsko komisijo ustvarja<br />
razmere, v katerih so družbene zna<strong>no</strong>sti po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> zelo odvisne od zahtev in prioritet, ki so jim<br />
tuje. Težko priborjena »relativna avto<strong>no</strong>mija«od nekoč dominantnega historičnega materializma<br />
(glej Koleva, 2006) v primeru bolgarske sociologije je pred tem, da bo suspendirana v korist<br />
<strong>no</strong>ve »avto<strong>no</strong>mije«, ki je paradoks<strong>no</strong> odvisna od konform<strong>no</strong>sti in prilagoditve samih družbenih<br />
znanstvenikov na <strong>no</strong>vo vzpostavljenim političnim in eko<strong>no</strong>mskim merilom za vzpostavitev<br />
»družbe znanja« po modelu kapitalističnih tržnih od<strong>no</strong>sov. Tako je bil po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> vzpostavljen<br />
režim hetero<strong>no</strong>mne avto<strong>no</strong>mije – ki se od istega režima v socializmu razlikuje po usmeritvi in<br />
moči – kjer je administrativna kategorija »družbene zna<strong>no</strong>sti« igrala vlogo konstitutivnega načela<br />
na podpodročju in njegovi logiki delovanja za zadostitev zunanjim (torej neznanstvenim)<br />
zahtevam. Pojem hetero<strong>no</strong>mne avto<strong>no</strong>mije poskuša ujeti rav<strong>no</strong> ta proces zunanje prisile in iz<br />
nje izhajajočega osiromašenja socioloških študij za prilož<strong>no</strong>st, da bi same vzpostavile relativ<strong>no</strong><br />
avto<strong>no</strong>mijo z definicijo svojega predmeta proučevanja; da bi izbrale primerne metodologije, ki<br />
bi omogočale podrob<strong>no</strong> analizo raznih problemov za obdobje, tudi daljše od petih let (administrativna<br />
omejitev za znanstve<strong>no</strong>-raziskoval<strong>no</strong> delo); da bi oblikovale jav<strong>no</strong>st znanstve<strong>no</strong>raziskovalnega<br />
dela; da bi imele mož<strong>no</strong>st za samorefleksijo – specifični privilegij družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti, da objektivizira tako last<strong>no</strong> prakso kot prakso drugih zna<strong>no</strong>sti (glej Bourdieu, 2001).<br />
Na kratko, gre za proces osiromašenja znanstvenega polja za njegovo relativ<strong>no</strong> samostoj<strong>no</strong> zakonitost,<br />
s tem da se ga postavi v odvis<strong>no</strong>st od zakonitosti drugega polja; pri družbenih zna<strong>no</strong>stih v<br />
Bolgariji je to najprej zakonitost političnega, ki vsili svoje last<strong>no</strong> načelo percepcije in s tem vpliva<br />
na družbe<strong>no</strong>. Kot smo že omenili v primeru teme »Nacionalna identiteta«, morajo družbene<br />
zna<strong>no</strong>sti pripomoči k redefiniciji bolgarske nacionalne identitete v okviru evropske integracije,<br />
da bi »ohranile« značaj, ki naj bi bil legitimen v <strong>no</strong>vem političnem in kulturnem položaju, da<br />
bi demonstrirale kultur<strong>no</strong> bliži<strong>no</strong> (a tudi specifič<strong>no</strong>st) bolgarske družbe z vred<strong>no</strong>tami evropske<br />
civilizacije, kar naj bi bila tudi prilož<strong>no</strong>st za evropsko identifikacijo bolgarskih državlja<strong>no</strong>v z<br />
Evropo. In vendar Nacionalnega znanstvenega sklada ne zanima, kako je mogoče razmišljati<br />
o nacionalni identiteti v razmerah migracijskih tokov, prenašanja tujih kulturnih oblik in zato<br />
raznih skupinskih in celo generacijskih identifikacij ali diferenciacij, saj ta premislek nasprotuje<br />
e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>sti, ki naj bi bila vzpostavljena. To pomeni, da ta problem naj ne bi bil predmet interesa<br />
družbenih znanstvenikov, vsaj ne tistih, ki se prijavljajo na Sklad. Ta položaj praktične orientacije<br />
v smeri političnih ciljev najbolje opisuje Michel Freitag: »Za družbene zna<strong>no</strong>sti delovanje<br />
in vedenje, imeti sposob<strong>no</strong>st in ved<strong>no</strong>st, obstajati in napovedovati se združita v e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>st teorije<br />
in prakse« (Freitag, 1995: 17–18). Toda če izpeljemo sklep iz vsega tega, je bil vzpostavljen <strong>no</strong>v<br />
koncept zna<strong>no</strong>sti, ki distribuira znanstveni potencial glede na hetero<strong>no</strong>m<strong>no</strong> načelo – mož<strong>no</strong>st<br />
aplikacije produkcije in prilož<strong>no</strong>st za »sinergijo«z neznanstvenimi strukturami (političnimi<br />
in eko<strong>no</strong>mskimi). Tako je <strong>no</strong>va avto<strong>no</strong>mija znanstvenih struktur, ki je bila cilj vseh reform od<br />
začetka Lizbonske strategije, v resnici pre<strong>no</strong>s odvis<strong>no</strong>sti znanstvenega raziskovanja od kor<strong>por</strong>acij<br />
in nadnacionalnih struktur.<br />
Zakaj prihaja do tega? Mislim, da je Bourdieu našel pomemb<strong>no</strong> razlago te odvis<strong>no</strong>sti<br />
družbenih zna<strong>no</strong>sti: »Družbene zna<strong>no</strong>sti, in čisto posebej še sociologija, imajo objekt, ki je<br />
160 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
preveč pomemben (zadeva vse, začenši z mogočneži), preveč žgoč, da bi ga lahko pustili<br />
njim na voljo, ga prepustili zgolj njihovemu zakonu, preveč pomemben in preveč žgoč iz<br />
zorne točke družbenega življenja, družbenega reda in simboličnega reda, da bi jim bila<br />
podeljena enaka stopnja avto<strong>no</strong>mije kakor drugim zna<strong>no</strong>stim in da bi jim bil odobren<br />
mo<strong>no</strong>pol nad produkcijo resnice. […] Družbena zna<strong>no</strong>st je potemtakem še posebej izpostavljena<br />
hetero<strong>no</strong>miji zategadelj, ker je pri njej zunanji pritisk poseb<strong>no</strong> močan in ker je<br />
<strong>no</strong>tranje razmere avto<strong>no</strong>mije zelo težko vzpostaviti (zlasti z uveljavitvijo pravice do vstopa).«<br />
(Bourdieu, 2004: 136–137)<br />
Bolgarski primer ni nič kaj poseben; podobni procesi se dogajajo na področjih, ki jih tradicional<strong>no</strong><br />
opisujejo kot »center«. Videti je, da je teh<strong>no</strong>kratizacija družbenih zna<strong>no</strong>sti skupen<br />
problem, ne samo specifič<strong>no</strong>st nekaterih regij. Veliko študij kaže, da gredo v Franciji (in ne<br />
samo tam) te zna<strong>no</strong>sti skozi zelo podobne spremembe. Ali ne potrebujemo v takih primerih<br />
bolj finih instrumentov, da bi ujeli poseb<strong>no</strong>sti, ki so zunaj velikih opozicij kot »center/periferija«,<br />
tistih, ki bi videli, da »je center že na periferiji in periferija v centru« (Roland Robertson).<br />
Če bi se usmerili na te hibridne situacije, bi pokazali <strong>no</strong>v model distribucije znanstvenega<br />
kapitala in hkrat<strong>no</strong> nastajanje <strong>no</strong>vih dominacij in neenakosti, ki jih prej ni bilo mogoče videti<br />
ali jih ni bilo.<br />
Prevedel Andrej Pavlišič<br />
Literatura<br />
ANGELOV, G. (2006): Zašto ne e konkurentna balgarskata iko<strong>no</strong>mika (Zakaj bolgarska eko<strong>no</strong>mija ni<br />
kompetitivna). Dnevnik, 02. 10.<br />
BOURDIEU, P. (2001) Science de la science et reflexivité.Pariz, ed. Raison d’agir.<br />
BOURDIEU, P. (2004): Zna<strong>no</strong>st o zna<strong>no</strong>sti in refleksiv<strong>no</strong>st. Ljubljana, Liberalna akademija.<br />
COMMUNICATION (2002): Communication from the Commission to the Council and the European Parliament.<br />
Roadmaps for Bulgaria and Romania. Brussels.<br />
DASKALOV, R. (1998): Meždu iztoka i zapada. Balgarskite kulturni dilemi (Med vzhodom in zahodom.<br />
Bolgarske kulturne dileme). Sofija, LIK.<br />
DE MONTLIBERT, G. (2004): Savoir à vendre. Pariz, ed. Raison d’agir.<br />
DEJANOVA, L. (2000): Nevazmožnata kritičeska publič<strong>no</strong>st (Nemož<strong>no</strong>st kritične javne sfere). LOZANOV, G., L.<br />
DEYANOVA, O. SPASSOV (ur.): Medii i prehod (Mediji in tranzicija), Sofija.<br />
DEJANOVA, L. (2001): Les combats pour la sociologie. Transitions, 1/2001.<br />
DEJANOVA, L. (2002): Les expertises à la croisée des chemins balkaniques. BOUCHER, J., THÉRIAULT, J. Y.<br />
(ur.).: Petites sociétés et mi<strong>no</strong>rités nationales, Québec, Presses de l’Université de Québec.<br />
ES šte finansira naučniproekti v osem sektora (EU bo financirala znanstvene projekte z osem področij). Dnevnik,<br />
11/04/2006.<br />
FP6 2002: Šesta ramkova programa na kratko (Šesti okvirni program na kratko).<br />
FREITAG, M. (1995): Le naufrage de l’université. Pariz, ed. La Découverte.<br />
GEORGIEV, V. (2006): V ES s bolna nauka i niskokačestve<strong>no</strong> visše obrazovanie (V EU z boleh<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>stjo in<br />
visokim izobraževanjem slabe kvalitete). Dnevnik, 10. 01.<br />
KOKINOV, B. (2006): Šte stane li Balgaria čast ot iko<strong>no</strong>mikata, os<strong>no</strong>vana na znanieto (Bo Bolgarija del na<br />
znanju temelječe družbe). Critique and humanism, št. 1, str. 147-157<br />
Momčil Hristov | Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti 161
KOLEVA, S. (2001): La sociologie bulgare de 1950 à 1970: l’histoire d’une construction intellectuelle<br />
BOUCHER, J., G. FOTEV, S. KOLEVA (ur.): Mutations de société et quête de sense. Une rencontre entre des<br />
sociologues bulgqres et québécois. Sofija, ed. LIK.<br />
KOLEVA, S. (2006): Sociologiata kato proekt. Naučna identič<strong>no</strong>st i socialni predizvikatelstva v Balgaria,<br />
1945–1989 (Sociologija kot projekt. Znanstvena identiteta in družbeni izzivi v Bolgariji 1945–1989). Sofija,<br />
Pensoft.<br />
KRASTEV, I. (1999): The Liberal Estate. Reflections on the Politics of Think Tanks in Central and Eastern Europe.<br />
East Central Europe, let. 26, 1. del, str. 35–53, Budimpešta.<br />
MONITORING REPORT (2005): EU monitoring re<strong>por</strong>t for Bulgaria.<br />
NACIONALEN FOND ‘NAUČNI IZSLEDVANIA’ (2005): Godišen doklad (Let<strong>no</strong> <strong>por</strong>očilo).<br />
NACIONALEN FOND ‘NAUČNI IZSLEDVANIA’ (2003): Godišen doklad (Let<strong>no</strong> <strong>por</strong>očilo).<br />
NACIONALEN FOND ‘NAUČNI IZSLEDVANIA’ (2004): Godišen doklad (Let<strong>no</strong> <strong>por</strong>očilo).<br />
NACIONALNA STRATEGIA ZA NAUČNITE IZSLEDVANIA V PERIODA 2005–2013 (Nacionalna strategija za<br />
znanstvene raziskave v obdobju 2005–2013).<br />
JORDANOVA, L. (2006): Nauka i visše obrazovanie – tema tabu v Balgaria (Zna<strong>no</strong>st in visoko izobraževanje –<br />
tabu tema v Bolgariji). Dnevnik, 13.02.<br />
ECONOMIES DE LA RECHERCHE, ACTES DE LA RECHERCHE EN SCIENCES SOCIALES, št. 164, sept. 2006.<br />
162 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Valentin Dančev<br />
Sociologija pred<br />
neklasič<strong>no</strong> dilemo:<br />
med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo«<br />
in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo«<br />
Preoblikovanje sociološke legitim<strong>no</strong>sti<br />
Namen pričujoče analize je pojasniti paradoks<strong>no</strong> situacijo. Pred letom dni so priljubljenega<br />
profesorja in raziskovalca v javnem mediju predstavili kot »neaktivnega« sociologa in pri nazivu<br />
ni šlo za <strong>no</strong>vinarsko napako. Naziv je jas<strong>no</strong> razkril jav<strong>no</strong> mnenje, po katerem bi moral sociolog<br />
delati v sociološki agenciji in v obliki odstotkov in diagramov razkrivati od<strong>no</strong>s ljudi do kakšnega<br />
žgočega vprašanja. V javnem diskurzu je »sociolog« ved<strong>no</strong> »v akciji« in beleži družbene drže<br />
do »mlačnih dnevnih tematik«, namesto da bi bil ciničen opazovalec z nepristransko hladnim<br />
(ali kritič<strong>no</strong> vročim) to<strong>no</strong>m. Zaradi takega ozadja bi lahko akademskega sociologa, o katerem<br />
govorimo (čeprav se ukvarja zlasti z relevantnimi raziskovalnimi temami in bržkone ne ustreza<br />
klišeju »metafizičnega teoretika«), upraviče<strong>no</strong> uvrstili med »neaktivne«. Ob istem času so ljubljenci<br />
medijev, »aktivni sociologi«, pripravili dokument o »Delitvah z<strong>no</strong>traj skup<strong>no</strong>sti«. V tem<br />
dokumentu so svoje dejav<strong>no</strong>sti opredelili kot »raziskovalni posel«, s čimer so se odmaknili od<br />
»akademske sociologije«. »Delitve ...« so napravile konec dolgo uveljavljeni praksi, po kateri so<br />
raziskovalnim podjetjem pravili »sociološke agencije«, interpretatorjem raziskovalnih podatkov<br />
in tistim, ki so jih predstavljali jav<strong>no</strong>sti, pa – »sociologi«.<br />
Pokazalo se je, da skup<strong>no</strong>sti akademskih sociologov, kot se sami vidijo, jav<strong>no</strong>st ne priznava<br />
za aktivne. Istočas<strong>no</strong> pa so se popularni sociologi hoteli otresti »starih oblačil« označevalca<br />
»akademski sociolog«. Sebe so tako že imeli za »raziskovalce«, čeprav jih je v zadnjih 15 letih<br />
veliko izrabljajo podobo znanstvene analize le za pridobivanje zaupanja jav<strong>no</strong>sti.<br />
***<br />
Pri tem ne gre zgolj za »pomešana« razumevanja – gre za simptom spreminjanja javnih vlog<br />
družbene zna<strong>no</strong>sti in preoblikovanj polja sociološke ved<strong>no</strong>sti. Spremenljiva podoba družbenih<br />
zna<strong>no</strong>sti nastaja v trkih med obema frakcijama.<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 163
1 http://bsa-bg.org/documents/ethi-<br />
Ta razvoj je <strong>no</strong>rmalna posledica dolgotrajnega procesa: diferenciacija<br />
in polarizacija dveh nezdružljivih vlog v družbenih<br />
zna<strong>no</strong>stih – akademska refleksija na eni strani in presevanje<br />
neposrednih podatkov iz anket na drugi strani. Kar zadeva akademsko izobrazbo, se s<strong>por</strong> med<br />
»aktivnim« in »neaktivnim« v sociologiji kaže v nasprotju med »empirič<strong>no</strong>« in »teoretsko«<br />
sociologijo. Nenehni konflikt, ki ga je Weber postavljal v jedro družbenih zna<strong>no</strong>sti – konflikt<br />
med znanstvenim etosom in praktičnim dejanjem – je zdaj dobil preprosto rešitev. Konflikt je<br />
po nizu zgodovinskih padcev pristal pri samozadostnih vlogah, ki jih igrajo različni dejavniki.<br />
Kakšni so bili razlogi za to polarizacijo vlog in radikalizacijo stališč? Zaradi nastanka rivalskih<br />
političnih strank in eko<strong>no</strong>mizacije družbenega življenja so prišle v ospredje tako ime<strong>no</strong>vane<br />
sociološke agencije, ki opravljajo raziskave javnega mnenja na različnih področjih, v<br />
medijih pa so še posebej opazne volilne raziskave. Ker so volilne (zlasti v predvolilnih obdobjih)<br />
raziskave merile »mnenja« in ne državljanskih »stališč«, so povzročile vrsto javnih škandalov in<br />
konfliktov. Agencije so obtoževali, da predstavljajo politič<strong>no</strong> popačene podatke, interpretacije s<br />
pristranskimi implikacijami, da bi legitimirale kakš<strong>no</strong> politič<strong>no</strong> delovanje ali »dvignile« kakšen<br />
rating. Čeprav je škandale »netilo« več agencijskih sociologov, so ti škandali začeli določati<br />
logiko sociološkega polja. Oblikovali so jav<strong>no</strong> predstavo o sociološki stroki in negativ<strong>no</strong> vplivali<br />
na celot<strong>no</strong> podobo sociologije v Bolgariji. V teh procesih je nastajala »podoba« sociološke<br />
skup<strong>no</strong>sti in četudi je bila heterogena in razdeljena po skupinah/institucijah, ji je bilo vsilje<strong>no</strong><br />
združeval<strong>no</strong> načelo za identifikacijo skup<strong>no</strong>sti. Bolgarsko sociološko združenje (BSZ) je leta<br />
2004 rešitev, s katero naj bi se združenje otreslo diskreditacije, ki jo je prinesla prestiž<strong>no</strong>st<br />
poklica (enako kakor ASA v šestdesetih letih 20. stoletja; glej Friedrichs, 1970: 118–124), našlo<br />
v etičnem kodeksu, v kompasu za reguliranje profesionalnega dela sociologov:<br />
Kodeks določa etična načela in merila, ki sestavljajo temelj poklicnih odgovor<strong>no</strong>sti in profesionalnega<br />
vedenja sociologov, združenih v BSZ. Vzpostavlja obči moralni okvir in sistem<br />
referenčnih o<strong>por</strong>išč za probleme, s katerimi se sociologi srečujejo vsak dan pri delu. 1<br />
cal_code.pdf<br />
2<br />
http://www.online.bg/elections/index_new.htm<br />
Kodeks regulira predvsem proces znanstvenega raziskovanja in akademskega dela. To ni<br />
naključje. Namen kodeksa je spremeniti jav<strong>no</strong> podobo sociološke skup<strong>no</strong>sti – »amorfne formacije<br />
z meglenimi mejami in nejasnimi poklicnimi kriteriji« (Bojadžijeva, 2005: 280) – in sicer<br />
tako, da bi volilne in marketinške agencije ločil od sociologije »kot zna<strong>no</strong>sti«. S tem ukrepom<br />
se je poskusila sociološka skup<strong>no</strong>st ločiti od »raziskovalnega posla«, preprečiti pozabo poklicnih<br />
standardov in oznako »sociolog« iz medijske rabe z<strong>no</strong>va prestaviti v akademsko rabo.<br />
Raziskovalni podjetniki pa so mislili, da je paradoks<strong>no</strong>, da BSZ – »združenje akademskih<br />
sociologov« – regulira dejav<strong>no</strong>sti raziskovalnih podjetij; odzvali so se tako, da so usta<strong>no</strong>vili svoj<br />
Svet raziskovalnih agencij (SRA), »svetoval<strong>no</strong> telo, v katerem so združena številna največja<br />
raziskovalna podjetja v Bolgariji, deluje pa predvsem na področju družbenih in marketinških<br />
raziskav«. Glede na urad<strong>no</strong> splet<strong>no</strong> stran 2 je v svetu zbranih trinajst agencij. Motiv za vzpostavitev<br />
SRA je oblikovanje raziskovalnega trga in potreba po ustreznem ločevanju med akademsko<br />
prakso in raziskovalnim poslom, z vsemi tržnimi, organizacijskimi in institucionalnimi posledicami,<br />
ki jih to prinaša. Prikriti namen pa je precej drugačen – etični kodeks in regulacije<br />
BSZ naj bi razkrili določene pomanjklji<strong>vos</strong>ti pri objavi podatkov, pomanjkanje kontinuitete pri<br />
rezultatih, irelevantne interpretacije in implicitne politične ter finančne interese.<br />
Sociologi konec koncev niso dosegli soglasja: akademski sociologi so sumili, da so agencije<br />
ujete v politične in finančne vezi, poslovni raziskovalci pa so znanstvenike obtoževali, da so<br />
164 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
izgubili stik s ključnimi vprašanji družbenih napetosti in – ker<br />
obvladajo svoje kategorije in konceptualne sheme – da vsiljujejo<br />
zapleten konceptualni aparat, ki je nepotreben, saj je družbena<br />
real<strong>no</strong>st preprosta in izmerljiva.<br />
Po naši hipotezi sociologi niso opazili znakov <strong>no</strong>vih razmer.<br />
Težava ni v razdelitvi skupin, ki je pravzaprav na nadnacionalni<br />
ravni, 3 kljub temu pa si je vred<strong>no</strong> ogledati, zakaj so se stvari tako<br />
razvijale. Težava prav tako ni v prepadu med teorijo in aplikativnim<br />
kritičnim raziskovanjem: sociologi dobro vedo, da je teoretska<br />
analiza neke vrste praktična dejav<strong>no</strong>st, sleherna praktična dejav<strong>no</strong>st<br />
pa potrebuje nekakš<strong>no</strong> teorijo. Težava je rekonfiguracija meja<br />
med družbenimi zna<strong>no</strong>stmi, političnim in eko<strong>no</strong>mskim področjem<br />
in tem, da se čedalje bolj prepletajo in posegajo drug v drugega.<br />
Ni dvoma, da čedalje intenzivnejše spremembe rišejo meje<br />
nekaterih družbenih področij; na drugi strani pa je zaradi čedalje<br />
več posrednikov in zaradi nastanka številnih <strong>no</strong>vih »globalnih«<br />
igralcev te sfere čedalje teže razlikovati. Na zunaj se ta proces kaže<br />
v konfliktih in škandalih, ki jih nekateri dejavniki v raziskovalnem<br />
poslu interpretirajo kot zlonamerna dejanja. Pa tudi taka dejanja<br />
obstajajo. Vendar je iskanje rešitve z zarisovanjem klasičnih razlik<br />
med »sociologijo« in »poslom« le zbližalo formalistič<strong>no</strong> zavest in<br />
konkretne strategije, ni pa rešilo problema regulacije spreminjajočih<br />
se in čedalje bolj »fluidnih« socioloških vlog. Amorfni značaj<br />
sociološke skup<strong>no</strong>sti je simptom tega, da sociološka ved<strong>no</strong>st prodira<br />
v različne sfere javnega delovanja, in – sočas<strong>no</strong> – tega, da je<br />
omejena na status teh<strong>no</strong>loškega instrumenta za merjenje amorfnih<br />
drž. Krivde ne moremo naprtiti agencijam, saj tudi same delujejo<br />
v dinamičnem okolju, ki vpliva nanje in one nazaj. Sociološke<br />
agencije, ne glede na to, kako kako<strong>vos</strong>tne utegnejo biti njihove<br />
raziskave, delujejo v več različnih sferah in to, da se od njih odmaknemo,<br />
ne bo spremenilo dejstva, da je »sociologija kot zna<strong>no</strong>st«<br />
skrčena in marginalizirana, 4 ta javna diskreditacija pa negativ<strong>no</strong><br />
vpliva tako na pritegovanje mladih raziskovalcev kakor na mož<strong>no</strong>st opravljanja temeljnih raziskav<br />
in ustvarjanja <strong>no</strong>vih ved<strong>no</strong>sti. Razlika le prikriva problem. Z analizo bi bilo treba ugotoviti, kako<br />
je ta situacija v sociologiji nastala, in poiskati podmene, potrebne za širitev »konkurenčnih pogledov«<br />
– pogledov agencij in avtorjev političnih kuharskih knjig – think tanks. 5<br />
Zgodovinske podlage neke ideje<br />
3 V mislih imamo usta<strong>no</strong>vitev International<br />
Sociological Association (Mednarodna<br />
sociološka zveza – ISA) in Mednarodnega<br />
združenja tržnih in jav<strong>no</strong>mnenjskih raziskovalcev<br />
ESOMAR (European Society<br />
for Opinion and Marketing Reseach).<br />
4 Ena izmed agencij pravi: »Le v zna<strong>no</strong>sti<br />
lahko država ali kdo drug investira v<br />
razkošje raziskovanja problemov, ki so<br />
zanimivi za zna<strong>no</strong>st samo, za družbo itn.«<br />
»Journalism and Sociological Publicity,<br />
A Public Discussion«, Sociological Problems,<br />
februar, 2005.<br />
5 Glej Krastev in Deja<strong>no</strong>va.<br />
6 V idealnih/tipičnih razmerah sta bila<br />
institucionalizacija in delo sociologije v<br />
Bolgariji pred letom 1989 neposred<strong>no</strong><br />
odvisna od dominantnih družbenih<br />
od<strong>no</strong>sov – države. Znanstvene dejav<strong>no</strong>sti<br />
so organizirali institucional<strong>no</strong> in hierarhič<strong>no</strong><br />
kot instrument za izvajanje nalog,<br />
ki jih je določila država. To prepletanje<br />
oblasti in zna<strong>no</strong>sti se je kazalo v osebnih<br />
stališčih – pionirji bolgarske sociologije so<br />
igrali vodilne vloge v Komunistični partiji.<br />
Ker so sodelovali na področju družbene<br />
zna<strong>no</strong>sti, so imeli visok status, družbeni<br />
prestiž in prilož<strong>no</strong>st za opravljanje »družbenega<br />
inženiringa« – specifične vloge<br />
»gurujev« v administrativ<strong>no</strong> vodenih družbah.<br />
V tem okolju o prestižu in aplikativni<br />
instrumental<strong>no</strong>sti discipline niso dvomili,<br />
zato so družbene zna<strong>no</strong>sti umevale svojo<br />
pomemb<strong>no</strong> vlogo kot nekaj samoumevnega,<br />
saj jim je ni bilo treba utrjevati s<br />
tekmovalnimi strategijami. Družbene<br />
zna<strong>no</strong>sti same so nastale kot znanstve<strong>no</strong><br />
Zakaj akademski sociologi veljajo za »neaktivne«? Zakaj jih v javnem diskurzu označujejo za<br />
»molčeče znanstvenike«, ki se držijo nekakšne »čistosti konceptov« in ne sodelujejo v razpravah<br />
o javnih vprašanjih in težnjah? Ali akademski sociologi last<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>st kompenzirajo tako,<br />
da se znašajo nad vedenjem socioloških agencij? Je bil namen sramotenja medijskih sociologov<br />
pokazati na sovražnika in dobiti malce ugleda čedalje šibkejših akademskih sociologov? 6<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 165
sistematičen odgovor na politič<strong>no</strong> predefinirane družbene probleme, zaradi česar imajo struktur<strong>no</strong> pasiven in instrumentalen<br />
značaj. Tako je sociološka ved<strong>no</strong>st velikokrat igrala vlogo orodja za legitimiranje partijskih nazorov in odločitev. To pa ni<br />
bila posledica brezvestnih dejanj partijske elite, temveč odsev strukturnega značaja družbenega okolja. Socialistična družba<br />
je bila že od samega začetka mišljena kot »sistem«, kot načel<strong>no</strong> nespremenljiva konstrukcija. Čeprav sta institucionalna<br />
organizacija in ideološka podlaga ideološko posvečeni prihod<strong>no</strong>sti, ne prinašata sprememb, temveč statič<strong>no</strong>st. Če je cilj<br />
socialistične družbe statična reprodukcija – strukture in statusa – pa so rezultati socioloških raziskav neu<strong>por</strong>abni. Tipološko<br />
gleda<strong>no</strong> je ustvarjanje specifične <strong>no</strong>ve ved<strong>no</strong>sti ključnega pomena le v družbenem okolju, ki se dinamič<strong>no</strong> spreminja, sicer<br />
postane nesmisel<strong>no</strong> in začne delovati kot lažna institucija – sociološko teorijo še zmeraj ustvarjajo in raziskave še zmeraj<br />
potekajo na organizacijski ravni, ni pa jav<strong>no</strong>sti, ki bi bila relevantna za kognitivni etos sociologije.<br />
Zato je akademsko življenje na prvi pogled pol<strong>no</strong> kompenzacijskih poluradnih prezentacij – konferenc, seminarjev,<br />
raziskovalnih projektov, branj. V logiki socialistične družbe ved<strong>no</strong>st ni stvar jav<strong>no</strong>sti, ki je skrčena na teatrski ritual. Ved<strong>no</strong>st<br />
se oblikuje v mrežah, ki objektivirajo in usmerjajo družbe<strong>no</strong> pomemb<strong>no</strong> ekspertizo »ved<strong>no</strong>st-oblast« ter kompenzirajo<br />
pomanjkanje javnih znanstvenih informacij. Te mreže so zunaj javne sfere, hkrati pa niso zgolj neformalna razmerja, temveč<br />
objektivne strukture področja samega (Deja<strong>no</strong>v, 2003: 73).<br />
Tako lahko artikuliramo dva tipološko različna »subjekta« družbenih zna<strong>no</strong>sti iz časa pred letom 1989:<br />
1) Mrežo sociologov z visokim statusom, posrednikov med znanstvenim in političnim področjem;<br />
2) »znanstvene delavce«, ki so jih <strong>no</strong>vačili predvsem po načelu partijske logike; predstavljajo celot<strong>no</strong> področje tako ime<strong>no</strong>vane<br />
»navidezne jav<strong>no</strong>sti«, hkrati pa uspeš<strong>no</strong> opravljajo družbe<strong>no</strong> funkcijo socialistične eko<strong>no</strong>mije, ki jo je Kornay ustrez<strong>no</strong><br />
opredelil kot »brezposel<strong>no</strong>st na delovnem mestu«.<br />
Kot nasprotje za to ponareje<strong>no</strong> jav<strong>no</strong>st je nastala tretja skupina, ki ni hotela sodelovati pri spogledovanju s politiko in njenimi<br />
zamislimi. To zavračanje je nastalo z oblikovanjem poučne javne razprave, bila pa naj bi zaprta, enigmatična in onkraj<br />
uradne jav<strong>no</strong>sti. Čim podrobneje raziskujemo določena znanstvena vprašanja, tem manj so transparentna za partijsko logiko.<br />
Iz določenega zornega kota bi lahko tej strategiji rekli »disidentska«, ker ustvarja »nepresoj<strong>no</strong> sled«, v katero predvsem<br />
ne more prodreti vseved<strong>no</strong> oko oblasti. Gradi tudi enklave javnih razprav, ki si prizadevajo za specifič<strong>no</strong>, za partikular<strong>no</strong><br />
in ne za obče; ki si prizadevajo za <strong>no</strong>ve plasti real<strong>no</strong>sti – prav zato, ker je bil uradni diskurz »e<strong>no</strong>dimenzionalen« in ni<br />
dopuščal nikakršnega znanstvenega dela, so se ti raziskovalci osredinili na druge heterogene plasti real<strong>no</strong>sti, pri čemer so<br />
se zgledovali po zgodnjem Marxu, Mamardašviliju in Foucaultu. Ustvarili so last<strong>no</strong> besedišče in etos, v katera uradna oblast<br />
veči<strong>no</strong>ma ni mogla prodreti. Ta skup<strong>no</strong>st ni bila disciplinsko homogena: v njenem intelektualnem področju so sodelovali<br />
filozofi, sociologi in medievalisti. Pravzaprav je bila interdisciplinar<strong>no</strong>st njen etos – saj so bile discipline nedvoum<strong>no</strong> opredeljene<br />
z<strong>no</strong>traj okvira »sistema« in če bi jih reproducirali v »osamljenih« vlogah, bi reproducirali tudi meje mogočega izkustva<br />
v svetu, od katerega se je poskušalo to področje odmaknili. Namen je bil te meje izbrisati; ali pa se celo povprašati o tem,<br />
ali so v resnici veljavne ali pa vsaj univerzal<strong>no</strong> veljavne.<br />
Seveda pa ti trije idealni tipi nikakor ne pokrivajo vsega. Ne zajemajo poklicne diferenciacije akademskega področja, pa<br />
tudi ne postopoma nastale teoretske in metodološke kulture, ki je to discipli<strong>no</strong> popeljala iz prvobitne mešanice med pozitivizmom,<br />
evolucijsko teorijo in dialektičnim materializmom. (Glavna sociološka raziskovalna središča v Bolgariji so institucionalizirali<br />
šele v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Sociološki inštitut na bolgarski akademiji zna<strong>no</strong>sti so usta<strong>no</strong>vili leta<br />
1968, oddelek za sociologijo na univerzi v Sofiji pa leta 1974.) Veliko pomembnih socioloških knjig je ostalo zunaj vidnega<br />
polja te raziskovalne perspektive.<br />
V tej analizi ima zgodovinski presek skromen namen: zajeti razpršene fragmente, da bi zarisali prepletanje posamičnih<br />
razmerij, ta pa bi lahko osvetlila sedanje spremembe v družbenih zna<strong>no</strong>stih. To bi bila zna<strong>no</strong>st kot družbena praksa, nastala<br />
na specifični družbeni podlagi, ki tudi sama ustvarja specifične miselne vzorce in vzorce delovanja v družbenem svetu.<br />
Naj torej povzamemo temeljna načela, ki upravljajo področje družbenih zna<strong>no</strong>sti:<br />
Prvič: sociologija je skonstruirana v logiki klasične socialistične družbe in obstaja zaradi svojega od<strong>no</strong>sa z načeloma statičnimi<br />
in s teatrskimi institucijami – te so namreč glavna stranka in respondent socioloških anket. Ta od<strong>no</strong>s ni zgolj organizacijski;<br />
je del socioloških pojmov, metod in specifičnih značil<strong>no</strong>sti te veje.<br />
Drugič: odmik od uradnih državnih struktur in njihovih mrežnih dvojnikov je mogoč le, če se skup<strong>no</strong>st odloči za »diferenciacijo«<br />
in »zaprtost vase«. Ni pa strukturnih mož<strong>no</strong>sti za obstoj minimalne kritične jav<strong>no</strong>sti na področju uradne zna<strong>no</strong>sti, saj<br />
ni avto<strong>no</strong>mnega državljana in horizontalnih razmerij.<br />
Po letu 1989 je sociologija doživela precejšnje spremembe: paradigmatske prijeme so<br />
diferencirali, postavili so pogoje za nastanek akademskega pluralizma in avto<strong>no</strong>mijo pri izbiri<br />
akademskih podvigov.<br />
Hkrati pa so družbene spremembe in družbene krize, ki so spremljale spremembe, razkrile<br />
pomanjklji<strong>vos</strong>t socioloških analiz in sociologe postavile pred nerealistična pričakovanja – pojasnili<br />
naj bi logiko sprememb in morebitne mož<strong>no</strong>sti (Bojadžijeva, 2005: 281). To, da je družba<br />
166 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
od sociologije pričakovala več, pa se ni ujemalo z jav<strong>no</strong> percepcijo<br />
socialistične geneze in ideologizacije. Zaupanje v sociološko<br />
skup<strong>no</strong>st je trpelo že od začetka družbenih sprememb, ko naj bi<br />
7 O njihovem konkretnem od<strong>no</strong>su do<br />
tega problema ne bomo govorili; njihovo<br />
stališče nas zanima na povsem strukturni<br />
ravni.<br />
sociologija vzpostavila koordinatni sistem za orientacijo v spreminjajočem se svetu (Nikolov,<br />
1992: 99). Pravzaprav so na začetku tako ime<strong>no</strong>vanega tranzicijskega obdobja posamični sociologi<br />
sodelovali v javni razpravi. Njihova legitim<strong>no</strong>st pa ni temeljila na socioloških analizah.<br />
Njihov glas je bilo slišati le, če so ustrezali vlogi »zvestih intelektualcev« – ta format je v prvih<br />
letih po letu 1989 prevladoval v javnih govorih (glej Deja<strong>no</strong>va et al., 2000).<br />
Negativna javna podoba sociologov, dediščina strukturne vloge, ki so jo imeli v socialističnem<br />
projektu, je bila pomembna težava, ni pa bila odločilna, da sociologe zdaj dojemamo kot<br />
»neaktivne«. Danes sociologi svojo negativ<strong>no</strong> podobo velikokrat pojasnjujejo s tem, da je sociologija<br />
v javni sferi omejena na »demoskopijo« – »fotografije« volilnih drž in političnih ratingov,<br />
ki se vsak dan spreminjajo. Kakor smo že rekli, je sociologija medijsko vidna dejansko postala<br />
zaradi tovrstnih anket – pa ni to zgolj simptom te težave?<br />
Po mojem mnenju je ključ<strong>no</strong> vprašanje tole: Ali je za restrukturacijo bolgarske družbe<br />
najprej potrebna sociološka analiza in, na drugem mestu, s kakš<strong>no</strong> sociološko občutlji<strong>vos</strong>tjo in<br />
s kakš<strong>no</strong> teoretsko refleksijo bi lahko identificirali logiko strukturnih sprememb na nacionalni<br />
ravni, v kontekstu globalizacijskih teženj?<br />
Znanstveniki, ki smo jih intervjuvali v okviru raziskave Humanistika in družbene vede na<br />
periferiji: zna<strong>no</strong>sti ali teh<strong>no</strong>kratska orodja?, so težave družbenih zna<strong>no</strong>sti identificirali na različnih<br />
ravneh, skoraj nihče pa se ni vprašal, ali je družbena real<strong>no</strong>st dejansko vidna v njihovi<br />
raziskovalni paradigmi. Prav tako niso govorili o smotrih posamičnih analiz. Zna<strong>no</strong>st velja za<br />
pomemb<strong>no</strong> per se; <strong>no</strong>beden od respondentov ni premišljal o tem, da se njena veljav<strong>no</strong>st hitro<br />
spreminja, ali pa o družbe<strong>no</strong>-kulturni podlagi, na kateri nastajata njen pomen in naslovnik.<br />
Znanstveniki so v pogovorih, ki so bili del tega projekta, pa tudi v drugih razpravah, poudarjali<br />
tele probleme: pomanjkanje nacionalne strategije, pomanjkanje finančnih sredstev in investicij,<br />
<strong>no</strong>rmativne pomanjklji<strong>vos</strong>ti, prepad med znanstvenim raziskovanjem na eni strani in<br />
družbenimi problemi ter jav<strong>no</strong> politiko na drugi; pomanjkanje evalvacijskih meril; fevdalne<br />
instrumente za financiranje zna<strong>no</strong>sti. Res je, da so težave na politični, finančni, <strong>no</strong>rmativni in<br />
institucionalni ravni osrednjega pomena. Hkrati pa je jas<strong>no</strong>, da respondenti težavo razumejo<br />
kot niz »pomanjkanj«, namesto da bi se posvetili specifičnemu področju družbene zna<strong>no</strong>sti.<br />
To ni naključje. Za tranzicijo je značil<strong>no</strong> – in to ne zgolj v zna<strong>no</strong>sti, ampak tudi v drugih<br />
družbenih sferah, katerih trajektoriji se spreminjajo – pomanjkanje subjektivnih idej o njeni<br />
logiki in usmeritvi. Zato tisti, ki so »pogreznjeni« v to sfero, pozor<strong>no</strong>st namenjajo individualnim<br />
težavam (ali pomanjkanjem), ne pa spreminjajočim se socio-kulturnim formam in kompleksnemu<br />
vplivu teh sprememb na financiranje, na <strong>no</strong>rmativni okvir ali na institucionalni format.<br />
Nikakor ni naključje, da je le nekaj intervjuvancev pokazalo razločen »dostop« 7 do te perspektive<br />
– in to so bili intervjuvanci, ki sodelujejo na različnih javnih področjih in se – provizorič<strong>no</strong><br />
in metaforič<strong>no</strong> – imajo za »tujce« v sociološki skup<strong>no</strong>sti.<br />
Če si ogledamo družbe<strong>no</strong> podlago za ta fe<strong>no</strong>men, bomo opazili glavne težave, ki jih ima<br />
sociološka rekonstrukcija s temeljnimi družbenimi transformacijami.<br />
Kadar uveljavljenim institucijam in družbenim dejavnikom grozi, da jih bodo v »tranzicijskih<br />
razmerah« odplaknile družbene i<strong>no</strong>vacije, začnejo delovati »podtal<strong>no</strong>« ali »neformal<strong>no</strong>«,<br />
saj niso več združljivi z očitnimi družbenimi i<strong>no</strong>vacijami (Simmel, 1906: 472). V nasprotju z<br />
»e<strong>no</strong>dimenzionalnimi« recepti tranzicijskih analitikov so »tranzicijske razmere« same na sebi<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 167
povezane z »neformal<strong>no</strong> plastjo«, ta pa ima zvezo s preživetjem družbenih skupin in dejavnikov,<br />
ki so bili regulirali temeljna vozlišča v družbeni mreži. »Neformalni status« je instrument<br />
za preoblikovanje »starih družbenih sil«. Poleg tega, da odloži njihovo ukinitev, jim omogoči<br />
tudi, da spremenijo dele svoje strukture, s čimer v nastajajočem družbenem okolju dobijo <strong>no</strong>v<br />
status. Zato v tranzicijskem obdobju sociološki instrumentarij pravzaprav ne more prodreti v<br />
družbe<strong>no</strong>. Ta domneva je nastala na ravni »vsebine«.<br />
Posvetimo se zdaj institucionalnemu naslovniku sociološke ved<strong>no</strong>sti. Kadar poskušajo dominantne<br />
družbene skupine spodbuditi spremembe, s katerimi bi ohranile in prilagodile prejšnjo<br />
družbe<strong>no</strong> strukturo, je sociološki instrumentarij odveč. V takem okolju »javne« institucije<br />
ravnajo mimetič<strong>no</strong> in ad hoc, ključna družbena razmerja pa dobijo obliko bližnjic, nerutinskih<br />
interakcijskih verig, nedostopnih za sociološko analizo (Elias). V tranzicijskih razmerah se<br />
družbena razmerja nasploh, zlasti pa eko<strong>no</strong>mska razmerja, vzdržujejo predvsem v neformalnih<br />
mrežah, ki so le posred<strong>no</strong> povezane z državnimi institucijami. Tovrstni vzajem<strong>no</strong> usmerjeni<br />
interesi so med seboj neposred<strong>no</strong> povezani, z instrumenti zahodne zna<strong>no</strong>sti pa jih »ni mogoče<br />
spoznati«.<br />
Stvari so podobne, kar zadeva tako ime<strong>no</strong>vanega »informiranega državljana« kot sociološkega<br />
naslovnika. V času transformacij je več družbenih skupin izgubilo status in padlo v družbe<strong>no</strong><br />
izolacijo. S stališča njihove nediferencirane izkušnje ni mogoče ločiti med družbenim in sociološkim<br />
problemom, to pa pomeni, da je treba za jav<strong>no</strong>st relevant<strong>no</strong> sociološko analizo tako ali<br />
drugače omejiti na raven družbenih vprašanj.<br />
Skratka: ni strukturiranih in jav<strong>no</strong> predstavljenih državljanskih vred<strong>no</strong>t in interesov, zato<br />
ima sociološka analiza manjšo vlogo. Hkrati pa strukturiran »neformalni« interes konstruira<br />
»spontani red« v tranzicijskem obdobju in ustvarja razmerja, skrita pod vidna načela in institucije.<br />
Ti faktorji kažejo, zakaj so bile zna<strong>no</strong>sti marginalizirane in zakaj na področju zna<strong>no</strong>sti in<br />
izobraževanja doslej ni bilo strukturnih sprememb.<br />
In vendar ne moremo razumeti pomanjkanja politike in strategije v zna<strong>no</strong>sti – vrste financiranja,<br />
<strong>no</strong>rmativnega okvira in institucionalne strukture – če si ne ogledamo, kako so se razmerja<br />
v zadnjih 17 letih spreminjala. Ni dovolj, če rečemo, da je financiranje družbenih zna<strong>no</strong>sti<br />
nezadost<strong>no</strong> in da država sredstva deli samosvoje in netransparent<strong>no</strong>. Stvari moramo pojasniti.<br />
Ozadenjski »vzorec« znanstvenega polja<br />
Ker je bilo bolgarsko družbe<strong>no</strong> okolje v času temeljnih družbenih sprememb v devetdesetih<br />
letih 20. stoletja »znanstve<strong>no</strong> imunizira<strong>no</strong>«, so zna<strong>no</strong>st in izobraževanje u<strong>por</strong>abljali v državne<br />
namene, se pravi za ohranjanje tako ime<strong>no</strong>vane »družbene e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>sti«. Zato je družbe<strong>no</strong> pokroviteljstvo<br />
(ki je najbolj vid<strong>no</strong> v ohranjanju monumentalnih institucij v Bolgarski akademiji<br />
zna<strong>no</strong>sti) jav<strong>no</strong> legitim<strong>no</strong> in samoumev<strong>no</strong>.<br />
Načelo »nadvlade države« do danes še ni doživelo nikakršnih organizacijskih sprememb<br />
ali strukturne in ideološke reformacije na področju zna<strong>no</strong>sti in izobraževanja. To načelo vodi<br />
konstelacijo institucionalnih mehanizmov – stroškovni model razdeljevanja sredstev, centralizirani<br />
sistem podrejanja, kar zmanjšuje transparent<strong>no</strong>st za jav<strong>no</strong>st (glej Dančev, 2005). Ker<br />
ima država mo<strong>no</strong>pol nad razdeljevanjem sredstev, so znanstvene institucije za jav<strong>no</strong>st zaprte<br />
in netransparentne, saj njihovo financiranje ni odvis<strong>no</strong> od tega, ali izpolnjujejo kakšne druž-<br />
168 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
ene naloge, predstavljene v jav<strong>no</strong>sti; namen financiranja je<br />
le pokriti običajne stroške fizične reprodukcije znanstvenih in<br />
akademskih struktur. Ta »na stroške osredotočeni« pristop k<br />
pripravljanju proraču<strong>no</strong>v je vzrok za neodgovor<strong>no</strong> delovanje<br />
raziskovalnih institutov, saj njihova akademska politika nima<br />
zveze z akademskimi dosežki, pomanjkanje dosežkov pa sploh<br />
ni sankcionira<strong>no</strong>.<br />
Zna<strong>no</strong>st in višje šolstvo je politika spremenila v »družbena<br />
instrumenta« za ohranjanje »družbenega nadzora«. Vse ravnanje<br />
in financiranje na tem področju so skrčili na vzdrževanje stavb<br />
in osebja, brez kakršnihkoli kriterijev za znanstvene dosežke.<br />
Institucionalni pristop so prenesli na Nacionalni znanstveni sklad,<br />
čeprav so tega usta<strong>no</strong>vili za povsem drugačne namene – za financiranje<br />
znanstvenih raziskav v Bolgariji na podlagi projektov.<br />
Intervjuvanci so našteli veliko pomanjklji<strong>vos</strong>ti:<br />
– Sklad sedanje prioritete evropskih okvirnih programov in skladov<br />
prevaja, ne da bi analitsko formuliral kakš<strong>no</strong> dolgoroč<strong>no</strong><br />
nacional<strong>no</strong> strategijo.<br />
– »... politike na znanstvenem področju nastajajo s<strong>por</strong>adič<strong>no</strong>,<br />
bodisi kot rezultat ‘zunanjih pritiskov’ bodisi ‘bolgarskega prevoda’<br />
‘evropskih akademskih vedenj’«.<br />
– Pomanjkanje kakršnihkoli nacionalnih prioritet za znanstve<strong>no</strong> raziskovanje, čeprav »Strategija<br />
za znanstve<strong>no</strong> raziskovanje« nalaga oblikovanje takih prioritet. Prioritete oblikujejo za konkretne<br />
konkurenčne situacije, vendar brez jasne procedure ne morejo biti referenčni okvir.<br />
– Sklad je odvisen od izvršne oblasti; odločitve sprejemajo politične oseb<strong>no</strong>sti in ne strokovnjaki.<br />
– Izbiranje čla<strong>no</strong>v odbora ni transparent<strong>no</strong>. Ni institucionalnega okolja in jasnih mehanizmov<br />
za <strong>no</strong>vačenje odbornikov.<br />
– Delo Nacionalnega znanstvenega sklada pačijo »sumi o neuradnem lobiranju vplivnih oseb<strong>no</strong>sti«<br />
ali pa ga opredeljujejo kot »fevdal<strong>no</strong> orodje, ki reproducira klientelistične mreže«.<br />
Lahko bi še naštevali organizacijske pomanjklji<strong>vos</strong>ti Sklada, vendar so te pomembne zgolj<br />
kot simptom vrste nacionalne politike v znanstveni sferi. V humanističnih in družbenih zna<strong>no</strong>stih<br />
je položaj še bolj zapleten – višina pod<strong>por</strong>, ki jih podeljuje Sklad, jas<strong>no</strong> kaže, da ne sodijo<br />
med »prioritete«. Izbiro, značil<strong>no</strong> za področje humanističnih in družbenih zna<strong>no</strong>sti, lahko<br />
omejimo na dva tipa: prevajanje evropskih ciljev ali redefiniranje nacionalnega projekta za<br />
bližnji vstop države v Evropsko unijo.<br />
Naslovi izbranih projektov razkrivajo dve vz<strong>por</strong>edni težnji. Na eni strani obstaja gibanje<br />
v smeri čedalje večje tehnič<strong>no</strong>sti, kar se kaže v izrazih, u<strong>por</strong>abljenih v naslovu projekta:<br />
»standardizacija« 8 , »sistem merjenja«, »učinkovitost«. 9 8<br />
Upoštevati moramo, da to termi<strong>no</strong>logijo<br />
največkrat u<strong>por</strong>abljajo v izobraževalnih<br />
projektih, posvečenih kako<strong>vos</strong>ti in učinkovitosti<br />
izobraževanja. Ta problem ima<br />
v Bolgariji drugačne razsež<strong>no</strong>sti kakor v<br />
Evropi kot celoti – v Evropi je povezan s<br />
poe<strong>no</strong>tenjem izobraževalnih sistemov in<br />
z integracijo tržnih mehanizmov v izobraževanje,<br />
v Bolgariji pa so cilji veliko bolj<br />
prozaični, povezani so z uvedbo minimalnih<br />
standardov akademske kako<strong>vos</strong>ti.<br />
9<br />
Te besede temeljijo na dolgotrajni<br />
ideji – na ideji, da kakršnekoli kvalitativne<br />
spremembe v izobraževanju ali v vojski<br />
nuj<strong>no</strong> pomenijo teh<strong>no</strong>logizacijo, uvedbo<br />
modernih teh<strong>no</strong>logij, saj družbe<strong>no</strong> okolje<br />
velja za načel<strong>no</strong> statič<strong>no</strong>. Posledica<br />
tega je, da so poskuse, da bi dosegli<br />
kvalitativne spremembe organizacije<br />
in <strong>no</strong>tranjih vred<strong>no</strong>t izobraževalnih in<br />
znanstvenih institucij, ves čas odvračali,<br />
ker so projektna sredstva u<strong>por</strong>abljali za<br />
druge teh<strong>no</strong>loške i<strong>no</strong>vacije, največkrat za<br />
računalnike itn.<br />
Na drugi strani pa naslove prežemajo<br />
arhaične kategorije, »monumenti« nacionalnega patriotizma, ki je veljal v 19. stoletju, in to<br />
veljavo je ob<strong>no</strong>vil pozni socializem. Povsem običaj<strong>no</strong> je tudi bilo, da so v naslovih projektov<br />
mimetič<strong>no</strong> reproducirani eksplicitni cilji natečaja.<br />
Navsezadnje se pokaže, da je funkcija Sklada, ki jo podpira politika, ohranjanje mreže akademskega<br />
establišmenta, se pravi veči<strong>no</strong>ma podpiranje teatralne zna<strong>no</strong>sti, nastale v času socializma.<br />
Naj navedemo le en zgled: dve tretjini odobrenih projektov na natečaju »Nacionalna<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 169
identiteta« so sestavile ekipe z Bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti. Ta<br />
strategija pa ni jas<strong>no</strong> in izrec<strong>no</strong> navedena, pač pa jo izvajajo prek<br />
nevidnih mrež družbenih dejavnikov, ki si Sklad lastijo, ovirajo<br />
akademsko konkurenco in spodkopavajo zaupanje v tovrstni<br />
»izbor po natečaju« (s tem se strinja večina respondentov).<br />
Druga vrsta državnega pokroviteljstva je, da sociologi z<br />
Bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti sodelujejo pri strokovnih ocenjevanjih<br />
programov v zvezi z zaposlovanjem, social<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o itn.<br />
Podob<strong>no</strong> kot na organizacijski ravni inštituti nastajajo v naročju<br />
»administrativne« sociologije (Beck, 2003: 346), temeljni doseg<br />
njihovih teorij in kategorij pa nastaja v stikih z državo. Zaradi institucionalne in finančne<br />
odvis<strong>no</strong>sti od države in tudi zaradi pomanjkanja kritičnih percepcij pa so take družbene<br />
evalvacije zgolj formalne in površne reprodukcije rezultatov in dejav<strong>no</strong>sti javnih programov.<br />
»Administrativna« sociologija namreč nima instrumentov za spremljanje fluidnih razmerij, ki<br />
presegajo institucije, kar kaže na anahronič<strong>no</strong>st in neustrez<strong>no</strong>st. 10 10<br />
Ker nikoli ni prišlo do institucionalne<br />
reforme, sedanje institucije le na pogled<br />
spominjajo na regulatorja. Na vseh ključnih<br />
mestih še zmeraj u<strong>por</strong>abljajo preteklo<br />
legitim<strong>no</strong>st – to se kaže predvsem v pomanjkanju<br />
cilj<strong>no</strong> usmerjenih dejav<strong>no</strong>sti,<br />
proračuna na podlagi stroškov in v tem,<br />
da se ponavadi ne menijo za družbe<strong>no</strong><br />
angažirane državljane (če in kadar<br />
obstajajo). Tej administraciji po definiciji<br />
manjkajo vsi instrumenti za beleženje<br />
spremenjenih razmerij.<br />
Naj navedemo en sam zgled:<br />
Nacionalni statistični inštitut, administracija, finančni proračun in »administrativna sociologija,<br />
ki temelji na nacionalni družbi«, niso upoštevali neklasičnih težav, denimo migracij, dokler ni<br />
»think tank« pokazal, da so priseljenci drugi najpomembnejši investitorji v Bolgariji. Naslednje<br />
polje, kjer bi lahko delovali znanstveniki iz Sociološkega inštituta, so »medresorske ekspertize«.<br />
Kadar pa morajo javni organi legitimirati ali sprožiti kakš<strong>no</strong> politiko, se ne obrnejo na ta inštitut<br />
Bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti, temveč na kakš<strong>no</strong> agencijo za raziskave javnega mnenja in/ali<br />
»think tank«, rezultate pa objavijo v medijih.<br />
Res je, da Nacionalni znanstveni sklad podpira dejav<strong>no</strong>sti akademskih »igralcev« v lokalnem<br />
kontekstu, še bolj jas<strong>no</strong> pa je, da sklad zelo skromna sredstva razdeljuje med »majhne<br />
skupine« in da ne uveljavlja logike znanstvenega področja.<br />
Državna organizacija akademskih in znanstvenih inštitutov praviloma ne dopušča nikakršnih<br />
dolgoročnih in obsežnih znanstvenih raziskav. Sociologi se temu izogibajo tako, da se prijavljajo<br />
na programe, kakršne imajo Open Society Institute, ES, UNDP, Fulbright Foundation,<br />
poleg tega pa sodelujejo v programih Svetovne banke in drugih mednarodnih institucij.<br />
Pravzaprav sta se zgodila dva vz<strong>por</strong>edna procesa – global<strong>no</strong> odprtje zna<strong>no</strong>sti je oslabilo<br />
pritisk v prid spremembam v Bolgariji. Posledica je, da je zna<strong>no</strong>st še zmeraj moč<strong>no</strong> odvisna od<br />
države, vendar to za velik del sociologov ni bistve<strong>no</strong>, saj je njihov akademskih status pomemben<br />
zgolj kot institucionalna garancija za prijave raziskav pri tujih fundacijah. Ta situacija je<br />
do neke mere paradoksna – zahodni donatorji sponzorirajo raziskave, ki ne le, da ne ustvarjajo<br />
<strong>no</strong>vih (ali alternativnih) elit oziroma družbenih sil, ampak pravzaprav ohranjajo status quo.<br />
Ker projekti prinašajo <strong>no</strong>va sredstva za znanstvene raziskave in specializacije, znanstveniki ne<br />
postajajo avto<strong>no</strong>mni, kar zadeva postsocialistič<strong>no</strong> državo, in so še naprej odvisni.<br />
In vendar ima ta sociološki obrat k tujim donatorjem nekaj nedvom<strong>no</strong> pozitivih razsež<strong>no</strong>sti<br />
– spodbuja družboslovne znanstvenike v postsocialističnih državah, njihovo senzibil<strong>no</strong>st in<br />
domišljijo za vprašanja, ki presegajo doseg lokalne zna<strong>no</strong>sti, itn.<br />
Hkrati pa zaradi te prakse nastaja vrsta problemov:<br />
1. Pomanjkanje kontinuitete in spoprijemanje s »konfekcijskimi« raziskovalnimi problemi.<br />
Kandidati so se navzeli čudne navade, da sploh ne poskušajo predstaviti raziskovalnih problemov<br />
v bolgarskem kontekstu in njihovih zvez z nadnacionalnimi težnjami, ampak raziskave raje<br />
prilagodijo spremenljivim prioritetam mednarodnih fundacij. Na tem mestu je pomemb<strong>no</strong>, da<br />
170 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
ločimo med različnimi tipi sponzorskih institucij. Nekateri transnacionalni projekti pridejo v<br />
»periferijo« z vnaprej formuliranimi indikatorji in od kandidatov zahtevajo, da real<strong>no</strong>st opisujejo<br />
v skladu s klasifikacijami iz »središča«. Vendar so taki kolonizatorski prijemi redki (čeprav<br />
pomenljivi) pojavi. Pogosteje se zgodi, da bolgarska ekipa dela skupaj z drugimi raziskovalnimi<br />
skupinami in ima prilož<strong>no</strong>st opredeliti nize problemov v precej splošnem okviru. Kolikor lahko<br />
presodim iz svojih izkušenj z ocenjevanjem projektov, ki jih financirajo z mednarodnimi sredstvi,<br />
pa prevladuje posnemanje ciljev in name<strong>no</strong>v, kot so formulirani s samimi pogoji za udeležbo<br />
na natečaju. Ta pomanjklji<strong>vos</strong>t ni toliko posledica donatorskih politik in je prej učinek<br />
pomanjkanja znanstvenega potenciala za opredeljevanje raziskovalnih problemov.<br />
2. Obsede<strong>no</strong>st s seznami po alinejah. Ker je proces financiranja odvisen od vnaprej postavljenih<br />
meril, se predlogi za raziskave prilagajajo tem kriterijem – pokaže se, da je dejanski<br />
(in torej skriti) cilj raziskav identificirati merila in ideološke okvire financerja in jih upoštevati.<br />
Posledica je, da so projekti polni priljubljenih »manter«: delo v skupini, multiplikacijski učinek,<br />
vodilni partnerji, raziskovalni konzorcij ali networking, projektne ekipe, raziskovalni načrt itn.<br />
Odprtje in demokratizacija raziskovalnih skladov, pa tudi strategija za vključevanje aplikativnih<br />
funkcij v samo znanstve<strong>no</strong> področje niso mogoči brez poe<strong>no</strong>tenja nalog in kriterijev. Težava<br />
je, da povečana intenziv<strong>no</strong>st tega prijema povzroča nastanek avto<strong>no</strong>mne dejav<strong>no</strong>sti – »pisanja<br />
projektov«, v kateri je definicija dobrega projekta navsezadnje skrčena na »dobro napisan« projekt,<br />
ki ustreza stilu in priljubljenim »mantram«. Tako projekti mimetič<strong>no</strong> ponavljajo vnaprej<br />
opredeljene naloge, ne da bi (ponavadi) navedli kakrš<strong>no</strong>koli problematič<strong>no</strong> situacijo, za katero<br />
je potrebna raziskovalna rešitev. To je vzrok za teh<strong>no</strong>logizacijo raziskovalnega projekta, za<br />
presahnitev epistemoloških kriterijev in za nadomeščanje teh kriterijev z magičnimi praksami<br />
za zagotavljanje sponzorstev na tem specifičnem trgu. Neposred<strong>no</strong> upoštevanje vnaprej formuliranih<br />
prioritet je eden izmed razlogov za to, da je večina bolgarskih znanstvenikov pravzaprav<br />
daleč od žgočih družbenih vprašanj, saj donatorji velikokrat navajajo probleme, ki niso – ali se<br />
ne zdijo – pretira<strong>no</strong> pereči.<br />
3. Specifična zastavitev raziskovalne naloge vzpostavi proces dela, v katerem morajo znanstveniki<br />
sodelovati v javni razpravi in naslovnika »producirati«, ne zgolj »proučevati«. Z zahtevo<br />
po »participaciji« se na <strong>no</strong>vo opredeljuje vloga družbenih zna<strong>no</strong>sti in na videz »gladi« klasični<br />
konflikt med državljanskimi in znanstvenimi vred<strong>no</strong>tami. S prakso sponzoriranih projektov ima<br />
znanstvenik zelo drugačen status v primerjavi s klasič<strong>no</strong> moder<strong>no</strong>stjo, kjer je naslovnik nacionalna<br />
država, ki velja za <strong>no</strong>silca »občega interesa« in potemtakem za <strong>por</strong>oka, znanstvenik (čigar<br />
koncepti so podobni državnim) pa je po definiciji politič<strong>no</strong> svoboden.<br />
4. Z lokalne perspektive delo v okviru mednarodnih projektov vodi k heteroge<strong>no</strong>sti nacionalnega<br />
znanstvenega področja. Znanstveniki se pri rutinskih akademskih dejav<strong>no</strong>stih sicer<br />
spuščajo v razprave, ker pa raziskave čedalje pogosteje »potekajo drugod«, te razprave velik<br />
del udeležencev pogosto dolgočasijo in uspavajo. Hkrati se precejšen del družbenih zna<strong>no</strong>sti<br />
ukvarja z raznimi projekti, ki jih financirajo mednarodni donatorji. Ker pa se za raziskave in<br />
financiranje borijo med seboj, je javen le tisti del razprav o projektnih raziskavah, ki zadeva<br />
formal<strong>no</strong> »razglasitev rezultatov projekta«. Zato je nacional<strong>no</strong> znanstve<strong>no</strong> področje razbito na<br />
nekoherentne delce. Rezultati raziskav niso predmet javnih razprav; nihče se ne sprašuje o tem,<br />
ali so njihova orodja ustrezna za specifične vsebine, in nihče ne spodbija končnih rezultatov. To<br />
je <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>, saj je znanstve<strong>no</strong> področje spremenje<strong>no</strong> v nezdružljive enklave, povezane z mednarodnimi<br />
mrežami in ne z logiko nacionalnega akademskega področja. Ta proces je simptom<br />
rekonfiguracije akademskega področja in dvojne spremembe v bolgarski družboslovni zna<strong>no</strong>sti.<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 171
Na eni strani obstaja iluzorna homoge<strong>no</strong>st na ravni nacionalnih znanstvenih institucij, medtem<br />
ko država v praksi ni primarni dejavnik v produkciji zna<strong>no</strong>sti, temveč jih nekaj vzdržuje le za<br />
lastne administrativne potrebe. Na drugi strani smo priča heteroge<strong>no</strong>sti na ravni evropskih raziskav.<br />
Ker sociologi v njih sodelujejo kot posamezniki, se zna<strong>no</strong>st razvija z njihovimi individualnimi<br />
potmi. Ni mi žal, da družbene zna<strong>no</strong>sti nimajo skupnega namena ali e<strong>no</strong>tnega projekta; v<br />
sedanjih razmerah bi bila to idealizirana »<strong>no</strong>čna mora«. Problem je nekaj drugega.<br />
5. Kadar različne ekipe izvajajo fragmentarne transnacionalne raziskave, nimajo <strong>no</strong>benega<br />
strukturnega interesa, da bi spodbudile jav<strong>no</strong> razpravo v bolgarskem okolju. Brez javne razprave<br />
v socioloških skup<strong>no</strong>stih pa ne more biti minimalnih standardov za evalviranje socioloških raziskav.<br />
Zato je lahko v sociološko polje prodrlo veliko neprofesionalcev, ki so trdili, da opravljajo<br />
sociološke raziskave ali ekspertize, pa niso poznali temeljnih načel te dejav<strong>no</strong>sti.<br />
6. Prijave projektov so povezane z dokazovanjem pred<strong>no</strong>sti ekipe, ki se prijavlja, kar samodej<strong>no</strong><br />
pomeni, da se ne omenjajo konkurenčne raziskave. Pokazalo se je, da logiki raziskovalnega<br />
procesa v Bolgariji ustreza prav to, da ljudje ne poznajo oziroma ne berejo raznih študij<br />
na isto temo.<br />
7. Med raziskovalnimi projekti ni kontinuitete – spreminjajo se glede na modifikacije političnih<br />
prioritet za zna<strong>no</strong>st v evropskem merilu. Prioritete kajpada določajo znanstveni odbori, ki<br />
imajo v mislih raziskovalna merila, kljub temu pa v veliki meri izražajo evropsko idejo o pre<strong>no</strong>su<br />
v prakso in ustrezen pomen pripisujejo nadnacionalnim študijam. To pa je mogoče le, če zbrišemo<br />
lokalne reference vsebine in če raziskava temelji na ducatu občih domnev. V ta vzorec sodi<br />
tudi »model demokratične konsolidacije«, postavljen v »tranzicijske paradigme«, ali Hofstedov<br />
teoretski model, ki kulturo predstavlja v hipostatičnih nasprotjih, denimo individualizem/<br />
kolektivizem, moškost/ženskost itn. Nadnacionalne analize so smiselne, če so povezane z družbe<strong>no</strong><br />
legitim<strong>no</strong>stjo nadnacionalnih politik, programov in <strong>no</strong>rmativnih regulacij. Primerjalne<br />
raziskave so logič<strong>no</strong> nadaljevanje čedalje večje medsebojne odvis<strong>no</strong>sti med regijami. Temeljna<br />
težava je bila, da nacionalna sociologija ni raziskala in razumela precej pomembnih poseb<strong>no</strong>sti<br />
bolgarske družbe. V zadnjih sedemnajstih letih sociologija ni bila avto<strong>no</strong>men red, ki bi imel v<br />
družbenih procesih v Bolgariji pomemben vpliv ali posredniško vlogo. Zato bolgarski sociologi<br />
v transnacionalnih raziskovalnih projektih ne zastopajo posebnih sil, skupin in dejavnikov (če<br />
u<strong>por</strong>abimo Callo<strong>no</strong>vo termi<strong>no</strong>logijo). Kratko malo jih ne poznajo. Tako je edini mogoči izhod<br />
uvoz konfekcijskega teoretskega modela, ki se ima za skoraj univerzal<strong>no</strong> veljavnega (denimo<br />
Hofstedov teoretski model). Seveda pa so ti modeli povezani tudi z <strong>no</strong>vo funkcijo zna<strong>no</strong>sti,<br />
s funkcijo identificiranja dolgoročnih družbenih, političnih, eko<strong>no</strong>mskih in kulturnih teženj<br />
v globalnem merilu. V takih razmerah je povsem narav<strong>no</strong>, da zmanjšujejo pomen lokalnih<br />
razlik in se osredotočajo na os<strong>no</strong>vne elemente, ki so si jih metodološko zastavili, ne da bi jih<br />
zanimalo, kako se »integrirajo« v družbo. V tem primeru je ključnega pomena to, da bolgarska<br />
– lokalna – sociologija ni skovala nikakršnih <strong>no</strong>vih konceptov, s katerimi bi identificirala <strong>no</strong>ve<br />
real<strong>no</strong>sti. Tudi če bi to mož<strong>no</strong>st imela, ne bi mogla zares sodelovati v evropski razpravi, katere<br />
namen je izdelati ustrezna raziskovalna merila in indikatorje. Zato so družbe<strong>no</strong> »označevali« z<br />
ahistoričnimi kategorijami, denimo »moška« in »ženska« kultura, ved<strong>no</strong>st, ki ni mogla rabiti za<br />
orodje v konkretnem okolju, za katera je bilo zamišlje<strong>no</strong>.<br />
Vse to je le še okrepilo jav<strong>no</strong> predstavo o »neaktivnem« sociologu. Presenetljivo je, da je ta<br />
predstava uveljavljena med samimi sociologi. V intervjujih se velikokrat obravnava tale tema: »V<br />
zadnjih petnajstih letih se je večina znanstvenikov odmaknila od aktualnih družbenih procesov<br />
in še naprej živijo v imaginarnem (ali minulem) svetu, ki ga tudi raziskujejo« (iz intervjuja s<br />
172 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
sociologom). Včasih jo izrazijo tudi kot »nezadost<strong>no</strong> angažiranje družbenih zna<strong>no</strong>sti, kar zadeva<br />
najpomembnejše probleme sodobnega družbenega razvoja« (iz intervjuja s sociologom).<br />
Na prvi pogled so te izjave logične. Jedro zadeve pa je, da govornik vselej izključi svoje<br />
stališče in razpravlja o težnjah v družbeni zna<strong>no</strong>sti kot celoti. Pokaže se, da je to za to področje<br />
značilna struktura, ki pa jo respondenti kljub temu interpretirajo kot težavo »drugih sociologov«,<br />
»drugih paradigem«. Kako naj pojasnimo ta paradoks? Da bi odgovoril na to vprašanje,<br />
bom u<strong>por</strong>abil dva prijema – prvi je metodološki, drugi pa povezan z zgodovi<strong>no</strong> institucij.<br />
Za začetek se vprašajmo, o kateri real<strong>no</strong>sti govorimo. Za »institucional<strong>no</strong> analizo« je proučevanje<br />
vsakdanjega življenja »beg iz real<strong>no</strong>sti«, fe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>loški prijem pa zagovornike institucionalne<br />
analize obtožuje pretiranega posploševanja, ki je neobčutljivo za hibridne oblike<br />
in estetske razsež<strong>no</strong>sti real<strong>no</strong>sti, ki prevladuje v pozni moderni dobi. V nasprotju z e<strong>no</strong>t<strong>no</strong> in<br />
mo<strong>no</strong>lit<strong>no</strong> real<strong>no</strong>stjo socializma sodobne družbene zna<strong>no</strong>sti razumejo te različne paradigme<br />
kot različne ravni analize, pri čemer u<strong>por</strong>abljajo nezdružljive predstave o »real<strong>no</strong>sti« in »bližini«.<br />
Ti pojmi pa ne veljajo za legitimne (to je pomemben problem, o katerem tukaj ne moremo<br />
razpravljati). V zadnjih nekaj letih se je zaradi večje intenziv<strong>no</strong>sti trenutnih transformacij<br />
»povečalo število posrednikov«, kar pa je spodbudilo več različnih analitičnih prijemov.<br />
Historič<strong>no</strong> institucionalni argument je tak:<br />
Sociologi lahko opravljajo raziskave le, če zapustijo organizacijski okvir akademskih in<br />
znanstvenih institucij. Z zna<strong>no</strong>stjo – ne glede na to, kako kako<strong>vos</strong>tna je – se ukvarjajo le zunaj<br />
sistema, zunaj Univerze v Sofiji in zunaj Bolgarske akademije zna<strong>no</strong>sti, ki sta za raziskovalce<br />
pusta kraja in ne spodbujata znanstvenega raziskovanja (ali pa »prijetna kraja«, kjer lahko kdorkoli,<br />
ki se je v času socializma lotil zna<strong>no</strong>sti, čaka na upokojitev na tem varnem in udobnem<br />
institucional<strong>no</strong> zagotovljenem delovnem mestu). V tem kontekstu se zdi znanstve<strong>no</strong> raziskovanje<br />
pretiran na<strong>por</strong>, ki moč<strong>no</strong> presega institucionalni okvir in prilož<strong>no</strong>sti. Tako se ljudje z<br />
zna<strong>no</strong>stjo ukvarjajo individual<strong>no</strong>, neodvis<strong>no</strong> od prizadevanj, da bi kompenzirali institucionalne<br />
primanjkljaje. Ker za to zadoščajo individualne strategije in mreže, ne pa usmerjeni procesi,<br />
se imajo vsi udeleženci za izjeme – pravilo pa je »zaprta« znanstvena skup<strong>no</strong>st, ki nima stika<br />
z družbenimi procesi, če ne štejemo nekaj s<strong>por</strong>adičnih akademskih projektov, kot so povedali<br />
sogovorniki v intervjujih. Kadar sociologi razmišljajo o družbenih zna<strong>no</strong>stih v celoti, imajo vsi<br />
pred očmi isti institucionalni in <strong>no</strong>rmativni okvir, ki ovira znanstvene raziskave. Njihovi dosežki<br />
izvirajo iz tega, da presegajo ta okvir – sami, prek mrež ali individualnih prizadevanj, ki pa<br />
niso projekcija kakšnih institucionalnih razmerij. V tem primeru »morajo utapljajoči se sami<br />
poskrbeti za svojo rešitev«, zna<strong>no</strong>st (kadar kot taka sploh obstaja) pa je individual<strong>no</strong> ali mrež<strong>no</strong><br />
dejanje, katerega namen je odpraviti institucionalne pomanjklji<strong>vos</strong>ti. To pojasnjuje paradoks, v<br />
katerem vsi respondenti trdijo, da »raziskujejo resnične probleme«, družbene zna<strong>no</strong>sti pa imajo<br />
za »okostenele« in brezbrižne do resničnih družbenih procesov. S tem argumentom nikakor ne<br />
trdim, da se sociologi v Bolgariji lotevajo relevantnih raziskav in družbenih problemov, vendar<br />
tega zaradi »samosvojih prijemov« ne morejo videti. Velika večina »znanstvenih delavcev«<br />
nima stikov z javnimi procesi in formuliranjem raziskovalnih problemov. Povedal bi rad, da isti<br />
ljudje, ki ustvarjajo <strong>no</strong>vo znanstve<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st, trdijo, da je skup<strong>no</strong>st ločena od resničnih procesov<br />
(čeprav jih prav ta skup<strong>no</strong>st povezuje).<br />
Doslej smo govorili o mogočih virih ideje »neaktivnega« sociologa – ideje, ki je prodrla v<br />
samo sociološko skup<strong>no</strong>st. V naslednjih nekaj paragrafih se bomo vprašali, kdo so »aktivni« sociologi<br />
in zakaj je ta posebni tip sociologije relevanten za jav<strong>no</strong>st. Ogledal bi si rad tip analitskega<br />
posrednika, ki ga zahtevajo spreminjajoče se družbe.<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 173
Legitimacija sedanjosti<br />
Eden izmed pogojev, da je sociološka analiza relevantna, je temelj<strong>no</strong> zavedanje družbenih<br />
akterjev, da je družbe<strong>no</strong> življenje strukturira<strong>no</strong> in dolgotraj<strong>no</strong>, se pravi, da je mogoče njegove<br />
težnje analizirati kot predpostavko za sociološke napovedi (Berger 2001: 194). Kadar temeljna<br />
razmerja potekajo zunaj javne sfere in kadar je družbe<strong>no</strong> življenje niz ad hoc preživetvenih<br />
strategij, ki jih lahko zaznamo z anketami, vendar o njih ne moremo jav<strong>no</strong> razpravljati ali jih<br />
spremeniti, ni mogoče pričakovati sociološke analize in napovedi teženj.<br />
Komu govori sociologija? Katera sociologija?<br />
... javnim institucijam?<br />
Namesto da bi javne institucije vključevale kakšne regulativne mehanizme, le simulirajo programu<br />
podoben delovni model, ne da bi bistve<strong>no</strong> spreminjale socialistični organizacijski vzorec.<br />
Ta substitucija je vzrok za vsakdanje institucionalne krize, ki jih dušijo s paničnim piarovstvom.<br />
Posledica je, da institucije zelo redko u<strong>por</strong>abljajo analitske sociološke informacije. Struktur<strong>no</strong><br />
potrebujejo ad hoc sociološke podatke, s katerimi lahko legitimirajo svoja dejanja ali upravičijo<br />
pomanjkanje ukrepov. Tako so agencije, tudi kadar so pravil<strong>no</strong> predstavile stanje, še zmeraj<br />
do določene mere potrjevale obstoječi red, ki so mu priskrbele numerični izraz, numerič<strong>no</strong><br />
podobo. Celo kadar so kritizirale »državo«, so ravnale enako, saj je kritik v družbi slabih kritikov<br />
konformist. Kritič<strong>no</strong>st je sestavni del reprodukcije ene same in nedeljive »oblasti«, konstitutivni<br />
element njene strukture.<br />
... jav<strong>no</strong>sti?<br />
V življenju katerekoli velike homogene skupine ni »politike« – ni institucionaliziranih okvirov,<br />
ki bi omogočali, da kakorkoli vpliva na vsakdanja družbena razmerja. Ker v življenju posameznika<br />
ni nič predvidljivega, ta tudi ne more imeti senzibil<strong>no</strong>sti za organiziranje in načrtovanje<br />
na ravni družbenih od<strong>no</strong>sov. Zato nastajajo pričakovanja po preprostih političnih/mitskih<br />
odločitvah, namenjenih konkretnim skupinam ljudi (populizem). Javna razprava o vprašanju<br />
družbenih vzrokov in regulatorjev ni priljubljena in je tako rekoč brez pomena. Na drugi<br />
strani pa mehanizmi, ki niso javni in si prizadevajo za družbeni uspeh eko<strong>no</strong>mskih subjektov,<br />
ovirajo nastajanje legitimnih skupnih družbenih in eko<strong>no</strong>mskih interesov ter njihov preboj v<br />
jav<strong>no</strong>sti. V tem okviru je sociološki problem skrčen na svojo družbe<strong>no</strong> razsež<strong>no</strong>st. Zato popularna<br />
analitska perspektiva ni presegla numeričnega beleženja javnega mnenja in se spoprijela<br />
z vprašanjem demoskopskih instrumentov. Zagotovo v nekaterih sferah obstaja nekaj poglobljenih<br />
analiz, veči<strong>no</strong>ma pa nimajo kontinuitete (saj so odvisne od trenutnih strategij svojih<br />
sponzorjev), niso javne in so še zmeraj fragmentarne, brez zveze z drugimi akademskimi ali<br />
neakademskimi raziskavami.<br />
Sociološka ekspertiza je v zelo veliki meri omejena na anketiranje strankarskih volivcev<br />
in spremljanje ratingov strankarskih voditeljev. Podoben proces poznamo že od prej – v času<br />
transformacije so družbe<strong>no</strong> sfero razumeli kot amorf<strong>no</strong> zmes, primer<strong>no</strong> za politič<strong>no</strong> modeliranje.<br />
Ker politika pomeni strukturo dominacije, se radikalizirana pričakovanja po popravljanju<br />
174 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
»popačene« družbene real<strong>no</strong>sti naslavljajo nanjo. Na drugi strani pa politika še zmeraj sodi v<br />
m<strong>no</strong>žične medije in se ne dogaja v javnem prostoru. »Volilni sociolog«, ki sodeluje v tej igri, je<br />
veljal za »aktivnega« sociologa. Edina mož<strong>no</strong>st, da bi v takem okolju postali aktivni sociologi,<br />
je bilo razglašanje političnih rezultatov pod »medijskimi žarometi«.<br />
Pravzaprav so sociologe ocenjevali glede na to, kako se jim je posrečilo ali kako jim je<br />
spodletelo uganiti izid volitev, odstotke, ki jih je »dobila« kakšna stranka itn. V času družbene<br />
transformacije in pomanjkanja diferenciranih in strukturiranih državljanskih interesov je jav<strong>no</strong><br />
mnenje preveč majavo in nanj preveč zlahka vplivajo trenutni dejavniki. Zato so sociološke<br />
napovedi velikokrat moč<strong>no</strong> zgrešile dejanske rezultate, ratingi pa so »nihali« sklad<strong>no</strong> z naj<strong>no</strong>vejšimi<br />
dejanji politikov (ali diskreditacijo nasprotnikov). Temu so sledile politič<strong>no</strong> obarvane<br />
obtožbe o ponarejanju in zlorabljanju podatkov. Diskreditacija ni zadevala zgolj agencij, ampak<br />
tudi »sociologe« kot skup<strong>no</strong>st.<br />
Čeprav so akademski sociologi <strong>no</strong>tranje heterogeni, imajo sorazmer<strong>no</strong> homoge<strong>no</strong> predstavo<br />
o razlogih za to »čr<strong>no</strong>« podobo – agencijske sociologe. Tisti, ki so govorili v imenu akademske<br />
sociologije, so v m<strong>no</strong>žičnih medijih trdili, da so njihovi agencijski kolegi »krivi« za to, da ni civilne<br />
družbe, češ da predstavljajo gola dejstva in primerjajo odstotne deleže abstraktnih mnenj, s<br />
čimer odpirajo pot doksokraciji ... Ravnanje agencij pa je strukturni element tega področja in ga<br />
nikakor ne moremo skrčiti na zlonamerna dejanja posameznih raziskovalcev, ki so velikokrat bili<br />
(in še zmeraj so) iz vrst akademske sociologije. V zvezi s tem je najmočnejši argument tale: tudi<br />
če podatke predstavimo kot pogojne ugotovitve o javnem mnenju in kot orodje za informira<strong>no</strong><br />
družbe<strong>no</strong> delovanje, jih jav<strong>no</strong>st utegne vzeti za fetiš, generator real<strong>no</strong>sti. Raziskovalni problem<br />
je, kako kakšna družba dojema določe<strong>no</strong> obliko družbene ved<strong>no</strong>sti kot pomemb<strong>no</strong> za jav<strong>no</strong>st in<br />
kako začne ved<strong>no</strong>st ustvarjati imaginarne reference. Demoskopske raziskave, skrčene na funkcijo<br />
teh<strong>no</strong>loških instrumentov, so zgolj eden izmed simptomov tega problema.<br />
Bodoči primanjkljaj<br />
Po zaslugi socioloških agencij vidimo vsak dan politič<strong>no</strong> »sedanjost«, ki pa se izrabi, zato moramo<br />
skonstruirati »prihod<strong>no</strong>st«. Temelj<strong>no</strong> orodje za zapolnjevanje političnega vakuuma in »prihodnjega<br />
primanjkljaja« so postali think tanks.<br />
Leta 1997 je menjava oblasti izrabila bipolar<strong>no</strong> ideološko konfrontacijo in politične elite,<br />
ki jih je vzpostavila logika te konfrontacije. Celotni politični spekter (ki je upal, da bo s pomočjo<br />
mehanizma simuliranih sprememb preživel in ohranil status quo) se osredotoča na vstop<br />
Bolgarije v Evropsko unijo in Nato. O pridružitvi EU se jav<strong>no</strong> ne razpravlja, vendar je to le<br />
zadnji izmed problemov, nastalih v »tranzicijskem« obdobju, v času, ko je veliko družbenih<br />
skupin krivilo politič<strong>no</strong> sfero za izgubljene položaje in družbe<strong>no</strong> izolacijo. Na tej podlagi »volilnemu<br />
telesu« Evropo predstavljajo kot izbruše<strong>no</strong>, homoge<strong>no</strong> in <strong>no</strong>tranje e<strong>no</strong>t<strong>no</strong> orodje za vzpostavljanje<br />
pravil in doseganje statusa; orodje, ki ga ni mogoče izdelati v bolgarskem kontekstu.<br />
Think tanks niso postali jav<strong>no</strong> relevantni zaradi svojih konkretnih programov ali ideologemov,<br />
temveč bolj zato, ker so kot posredniki lahko dosegli politične namene/cilje – vstop države<br />
v Evropsko unijo (tako, da so vpeljali jav<strong>no</strong> politiko in reforme na različnih področjih).<br />
Čeprav so »tovarne argumentov« navz<strong>no</strong>ter heterogene (Deja<strong>no</strong>va), jim je skupnih več<br />
splošnih dejavnikov. Vloge think tanks ne moremo razumeti, če si ne ogledamo družbenih in<br />
političnih implikacij tovrstne družbene ekspertize.<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 175
Prvič, določili so usmeritev in načrt , ki sta presegala politič<strong>no</strong> sedanjost in so ju politične<br />
elite v legitimacijskem projektu »Evropa« u<strong>por</strong>abljale kot referenco. Ni naključje, da so štabi<br />
glavnih političnih strank usta<strong>no</strong>vili lastne »think trusts«, ki so ustvarjali alternativne, evropsko<br />
obarvane projekte. Druga podrob<strong>no</strong>st iz delovanja think tanks sta njihova posredniška vloga in<br />
fleksibil<strong>no</strong> ravnanje, kar se je na političnem področju, ki so ga oblikovali hudi ideološki spopadi,<br />
izkazalo za zelo uspeš<strong>no</strong>.<br />
Drugič, njihove »beležnice« so polne družbenih formul in teh<strong>no</strong>loških instrumentov, katerih<br />
cilj so spremembe; ti sicer ne prenesejo znanstvene kritike, lahko pa si jih predstavljamo, so<br />
preprosti in dostopni jav<strong>no</strong>sti. Njihov cilj namreč ni »znanstvena refleksija«, ampak realizacija<br />
konkretnih praktičnih akcij. Kaj bi lahko bilo v ta namen boljšega od ideologije neoliberalizma<br />
in teorije racionalne izbire, ki posameznike, ki so del konkretnega okolja, interpretirata kot<br />
transparentne abstraktne subjekte, ki delujejo v režimu sredstev in ciljev?<br />
Tretjič, prevladujoči ideologemi think tank so kot legitimni posredniki zahodnih izkušenj<br />
hitro prepojili politične programe, strategije in druge uradne dokumente za »zunanjo« rabo.<br />
Znanstveniki imajo velikokrat think tanks za »praz<strong>no</strong>glave« glasnike, saj so njihove knjige receptov<br />
polne družbenih formul in teh<strong>no</strong>loških instrumentov, ki naj bi prinesli spremembe, niso pa<br />
znanstve<strong>no</strong> preverjeni ali argumentirani. V nestabilnem družbenem okolju pa je edi<strong>no</strong>le taka<br />
»dobronamerna« s<strong>por</strong>očila mogoče vključiti, ne da bi vznemirili mrežo lokal<strong>no</strong> strukturiranih<br />
interesov in elit. Alternativa za think tanks namreč ni refleksivna znanstvena analiza, temveč<br />
predvsem nacionalistična retorika vojaško-patriotskih elit, ki se zavzemajo za »avtohto<strong>no</strong>« in<br />
zaprto bolgarsko nacijo, ali pa <strong>no</strong>menklaturna elita, legitimni posrednik iz preteklosti.<br />
Nekoliko paradoks<strong>no</strong> je, da se vzorci think tank ujemajo z družbenimi pričakovanji – kadar<br />
se zavzemajo za reforme v navidez<strong>no</strong> neučinkovitih sferah, denimo tržni eko<strong>no</strong>miji, organiziranem<br />
kriminalu, javnem zdravstvu itn.<br />
Sklep<br />
V času transformacij družbene vede kljub vsej heteroge<strong>no</strong>sti niso vzpostavile trdne družbene<br />
pozicije ali naslovnika. V prvih letih je prevladoval moralni/intelektualni diskurz, potem pa je<br />
– zaradi različnih razlogov – postal akademski diskurz »neaktiven«, znašel se je zunaj javnega<br />
dnevnega reda in razpadel na vrsto fragmentarnih projektov, usmerjenih v razne raziskovalne<br />
probleme, mreže in sponzorske sklade. Težava ni niti kako<strong>vos</strong>t raziskav, saj je imelo v obdobju<br />
zgodnje tranzicije financiranje zna<strong>no</strong>sti predvsem družbene funkcije. Težava je v tem, da logika<br />
tega področja izključuje kakršnekoli strukturne pogoje za razpravo o raziskovalnih hipotezah,<br />
identifikaciji problemov, rabi implicitnih ali eksplicitnih klasifikacij. Morebitne skupne točke<br />
nastajajo na »sestankih« znanstvenih in akademskih inštitutov, vendar so prazne in neplodne,<br />
saj zna<strong>no</strong>sti na teh mestih že dolgo ni več – veči<strong>no</strong>ma zato, ker so institucional<strong>no</strong> in finanč<strong>no</strong><br />
odvisne od posredniške vloge in od podreje<strong>no</strong>sti državi.<br />
Zaradi plazu transformacij v družbenih zna<strong>no</strong>stih so nastali <strong>no</strong>vi sociološki diskurzi in <strong>no</strong>vi<br />
načini »rabe« teh diskurzov. Sociološke agencije so prevzele osrednjo vlogo, saj so njihove ad<br />
hoc raziskave javnega mnenja potrjevale politične strategije ad hoc in sedanjosti omogočile <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>st,<br />
in to ne zgolj v obliki konkretnih podatkov. Ker pa se je sedanjost ves čas izrabljala, je<br />
Evropska unija po letu 1997 postala legitimna prihod<strong>no</strong>st, <strong>no</strong>vi igralci pa so postali think tanks<br />
– ti so prevzeli dolgotraj<strong>no</strong> vlogo na prizorišču sociološke ekspertize. Po prvih letih tranzicije, v<br />
176 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
času, ko je navdušenje nad demokracijo že potihnilo, so kompenzirali enega glavnih primanjkljajev<br />
– bodoči primanjkljaj. Ker oblasti ni bilo mogoče legitimirati v sedanji krizi, je ustvarila<br />
<strong>no</strong>v mit in iz think tanks naredila legitimne družbene strokovnjake – posrednike prihod<strong>no</strong>sti.<br />
Prevedla Katarina Rotar<br />
Literatura<br />
BERGER, P. (2001): Sociology: a disinvitation? COLE, St. (ur.): What’s Wrong with Sociology? New Brunswick,<br />
London, Transaction Publisher, str. 193–204.<br />
BOJADŽIJEVA, P. (2005): Socialnata angazhira<strong>no</strong>st i akademichni cen<strong>no</strong>sti v sociologiata: preotkrivane na<br />
sociologiata v obshtestvo na prehoda. Sociologicheski problemi, 2005, 3–4.<br />
BECK, U. (2003): Otkrivane na istinskata politika. Sofia, Planeta 3.<br />
DANČEV, V (2005): Soocial<strong>no</strong>-institucionalnata <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>st na syprotivite sreshtu obrazovatelnata reforma.<br />
Sociologicheski problemi, 2005, 3–4.<br />
DEJANOV, D. (2003): Obshtestvoto na mrezhite i socioanalizata na dara (Pierre Bourdieu i Ivo Mozni).<br />
Sociologicheski problemi, 2003, 1–2.<br />
DEJANOVA, L.: Poleto na obshtestve<strong>no</strong>to menie mezhdu »fabrikite za Danni« i »fabrikite za argumenti« (rokopis<br />
v okviru projekta »Ot mrezhi kym mrezhi«).<br />
DEJANOVA L., LOZANOV G. ET SPASSOV O. (UR.) (2000): Medii i prehod, Tzentar za razvitie na mediite, Sofia<br />
(ang. izdaja: Media and Transition).<br />
KRASTEV, I.: The Liberal Estate: Reflections on the Politics of Think Tanks in Central and Eastern Europe.<br />
http://www.cls-sofia.org/uploaded/1140954213__the_liberal_estate.pdf/<br />
NICKOLOV, L. (1992): Sociologist in Bulgaria Today. International Sociology, Let. 7, št. 1.<br />
SIMMEL, G. (1906): The Sociology of Secrecy and of Secret Societies. American Journal of Sociology 11, 441– 498.<br />
Valentin Dančev | Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo: med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in »znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo« 177
Maja Breznik in Rastko Močnik<br />
Humanistika in<br />
družboslovje<br />
v primežu<br />
liberalne Evrope<br />
Znanstvena politika je že nekaj časa e<strong>no</strong> izmed središč, okoli<br />
katerih potekajo razprave v politični jav<strong>no</strong>sti in strokovnih okoljih.<br />
1 1<br />
Med glavnimi pobudniki teh razprav<br />
so razna telesa EU: uradna politika EU<br />
in njenih nacionalnih vlad je, da se mora<br />
EU preobraziti v družbo, ki »temelji na<br />
znanju«; k temu naj bi pripomogla tako<br />
ime<strong>no</strong>vana »lizbonska strategija«. Tudi v Razprave spadajo k dramatičnim preobrazbam, ki potekajo<br />
slovenskem okviru ima javna oblast po-<br />
v znanstvenih praksah in njihovih institucionalnih o<strong>por</strong>ah.<br />
memb<strong>no</strong> vlogo pri razpravah o zna<strong>no</strong>sti:<br />
v prvi polovici leta 2007 je slovenska Preobrazbe so še zlasti občutne na področju humanistike in<br />
vlada z osnutkom zakona o znanstveni družboslovja, katerima je posvečen pričujoči spis.<br />
in raziskoval<strong>no</strong>-razvojni dejav<strong>no</strong>sti ter s Spremembe v znanstvenih praksah in njihovih institucional-<br />
predlogom resolucije o razvoju zna<strong>no</strong>sti<br />
nih o<strong>por</strong>ah povzročajo zgodovinski procesi, ki potekajo v samih<br />
in raziskovanja sprožila zavzete, pogosto<br />
antagonistične razprave. Pred temi znanstvenih praksah in zunaj njih. Za sedanji trenutek v huma-<br />
razpravami se je že konec leta 2006 nistiki in družboslovju je značil<strong>no</strong>, da preobrazbe potekajo zlasti<br />
vnela živahna in polemična razprava o zaradi vplivov, ki jih na znanstvene prakse izvajajo zunajznan-<br />
ocenjevanju kako<strong>vos</strong>ti znanstvenega dela stveni procesi. Glede na specifični epistemični položaj humani-<br />
in o merilih za selekcijo raziskovalnih<br />
stike in družboslovja pa je pravzaprav presenetljivo, da so se te<br />
projektov. Ta razprava je potekala še vse<br />
leto 2007 in zdi se, da je še ni konec. zna<strong>no</strong>sti znašle pod udarom hetero<strong>no</strong>mnih pritiskov.<br />
Jeseni 2007 je posebej vneto in antagoni- Hetero<strong>no</strong>mni pritiski so namreč bodisi samonikla, »slepa«<br />
stič<strong>no</strong> razpravo povzročil napad vladajoče posledica kakšnih širših družbe<strong>no</strong>-zgodovinskih procesov; ali pa<br />
parlamentarne koalicije in škofovske so posledica zavestnega delovanja in torej izhajajo iz ideologije,<br />
konference katoliške cerkve na profesorja<br />
ki pripada kakšnim širšim družbe<strong>no</strong>-zgodovinskim procesom.<br />
ljubljanske univerze Igorja Lukšiča.<br />
Tako družbeni procesi kakor prakse in njihove ideologije so<br />
predmeti, ki jih humanistične in družbene zna<strong>no</strong>sti proučujejo.<br />
Zna<strong>no</strong>sti so torej sposobne pojasniti družbene procese, zato zanje ne morejo potekati »slepo«<br />
– in domnevali bi, da bodo tudi znale uravnavati učinke teh procesov, ki jih potemtakem ne<br />
bi smeli prizadevati »samoniklo«. Ker naposled družboslovje in humanistika analizirata tudi<br />
ideologije, bi pričakovali, da bosta znali spodbuditi tiste praktične ideologije, ki pospešujejo<br />
nju<strong>no</strong> avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> teoretsko logiko, in se upreti onim, ki to logiko ovirajo.<br />
178 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Kakor kaže, pa ni tako: zgornje izpeljave so očit<strong>no</strong> preveč<br />
abstraktne.<br />
Pojasniti moramo tale paradoks: četudi zna<strong>no</strong>st teoretsko obdeluje<br />
tako družbene procese in prakse kakor domačinske ideološke<br />
mehanizme, brez katerih se domačini ne bi mogli znajti ne v družbenih<br />
procesih, kjer delujejo, ne v svojem lastnem praktičnem<br />
delovanju – so se znanstvene prakse vsee<strong>no</strong> znašle pod vladavi<strong>no</strong><br />
domačinskih praks in njihovih ideoloških mehanizmov. V družbi,<br />
ki se v eni svojih prevladujočih ideologij sklicuje na zna<strong>no</strong>st, bi<br />
morali pričakovati prav nasprot<strong>no</strong>: da bi si izvrševalci družbenih<br />
praks prizadevali, da s pomočjo zna<strong>no</strong>sti pojasnijo procese, v katerih<br />
delujejo – in da bi s pomočjo zna<strong>no</strong>sti oblikovali svoje ideološke<br />
predstave in postopke, s katerimi posegajo v te procese.<br />
A na poseben način, ki ga bomo poskusili v tem spisu natančneje<br />
določiti, se prav to v sodobnih družbah tudi zares dogaja.<br />
2 Clifford Geertz, začetnik »interpretativne<br />
antropologije«, razliko med domačinskimi<br />
pojmi in znanstvenimi koncepti misli s pomočjo<br />
nasprotja med »izkušnji bližnjimi«<br />
in »od izkušnje oddaljenimi« pojmi, ki si<br />
ga je sposodil pri psihoanalitiku Heinzu<br />
Kohutu (cf. C. Geertz, 1983: 57). Po Geertzovem<br />
umevanju je delo humanistike<br />
in družboslovja interpretacija, ki neneh<strong>no</strong><br />
kroži med najbolj eksotič<strong>no</strong> podrob<strong>no</strong>stjo<br />
in najbolj posploše<strong>no</strong> generalizacijo. Ob<br />
vsem empirističnem prizadevanju, da bi<br />
ohranil kontinuiteto med teorijo in njenim<br />
predmetom, ob sklicevanju na Deiltheyev<br />
»hermenevtični krog« je domnev<strong>no</strong> krožni<br />
postopek možen prav zato, ker so znanstvene<br />
»posplošitve« nekaj drugega kakor<br />
»domačinski pojmi«.<br />
Sedanje hetero<strong>no</strong>mne prevlade nad znanstvenimi praksami potemtakem ne povzroča od<strong>por</strong> do<br />
zna<strong>no</strong>sti, temveč rav<strong>no</strong> narobe: pretira<strong>no</strong> ali naiv<strong>no</strong> zaupanje vanjo.<br />
Od<strong>no</strong>s med domačinsko mislijo in znanstvenimi postopki, med ideologijo in teorijo je seveda<br />
temelj<strong>no</strong> vprašanje družboslovja in humanistike: spada k vprašanju njunega »predmeta«. Tudi<br />
na drugi strani tega razmerja, v zna<strong>no</strong>sti sami, se je v zgodovini nabralo dosti lahkover<strong>no</strong>sti.<br />
A celo teorije, ki bi jim bilo mogoče očitati, da zna<strong>no</strong>st postavljajo v preveč zaupljivo bliži<strong>no</strong><br />
domačinskih »simbolnih sistemov« in pravzaprav celo menijo, da so domačinski simbolni<br />
sistemi edini pravi predmet znanstvenega proučevanja – celo teorije te vrste poudarjajo, da so<br />
teoretske prakse nekaj drugega kakor domačinske prakse s svojimi samoniklimi pojmi in umevanji.<br />
Celo teorije, ki sicer naiv<strong>no</strong> zaupajo, da se teoretsko delo giblje v istem prostoru kakor<br />
ideološki mehanizmi, vzpostavljajo diskontinuiteto med teoretsko prakso in drugimi praksami in<br />
njihovimi ideologijami. 2<br />
Zdi se, da so humanistične in družboslovne znanstvene prakse postale v sodob<strong>no</strong>sti dovzetne<br />
za zunajznanstvene pritiske, prav zato, ker se izgublja ta ločnica, ki določa in omogoča teoretske<br />
prakse v njihovi specifič<strong>no</strong>sti. Teoretske prakse se seveda ne morejo proizvajati, ne da bi neneh<strong>no</strong><br />
postavljale in obnavljale to ločnico, ki ji je Althusser dal ime epistemični rez. Ta imanentna<br />
nuj<strong>no</strong>st reprodukcije epistemičnega reza je institucionalizirana v znanstvenih usta<strong>no</strong>vah, ki so,<br />
če se izrazimo v Althusserjevem besedišču, materialna eksistenca pogojev za mož<strong>no</strong>st teoretskega<br />
dela. Iz tega, da se »izgublja« specifič<strong>no</strong>st znanstvenih praks in se nad njimi uveljavlja gospostvo<br />
zunajznanstvenih praks in umevanj, je potemtakem mogoče sklepati, da znanstvene usta<strong>no</strong>ve<br />
ne opravljajo svoje temeljne vloge – da ne zagotavljajo produkcije in reprodukcije epistemičnega<br />
reza. Z drugimi besedami: ker znanstvene usta<strong>no</strong>ve ne zagotavljajo heteroge<strong>no</strong>sti teoretskih<br />
praks glede na druge družbene prakse, se mora zna<strong>no</strong>st čedalje bolj podrejati hetero<strong>no</strong>mnim<br />
zahtevam. Med najpomembnejšimi <strong>no</strong>silci hetero<strong>no</strong>mnih zahtev so v zadnjem času znanstvene<br />
politike.<br />
Znanstvene politike so institucionalne prakse, ki določajo materialne, to je družbene in<br />
zgodovinske pogoje znanstvenih praks. Zato neposred<strong>no</strong> prizadevajo znanstve<strong>no</strong> delo v njegovi<br />
teoretski razsež<strong>no</strong>sti, lahko jo spodbujajo, lahko pa jo tudi ovirajo. Znanstvene politike tako<br />
nikakor niso higiensko ločene od znanstvenih praks, niso kakšna njihova zunanjost: nasprot<strong>no</strong>,<br />
določajo jih v njihovem jedru. Znanstvene politike lahko uveljavljajo logiko znanstvenih praks<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 179
v širšem okolju in zlasti pri financerjih – in s tem spodbujajo znanstve<strong>no</strong> delo. Lahko pa v polja<br />
znanstveni praks prenašajo hetero<strong>no</strong>mne logike in zahteve – in s tem ovirajo teoretsko delo.<br />
Zunanji pritiski na humanistiko in družboslovje<br />
Med zunajznanstvenimi procesi, ki prizadevajo humanistiko in družboslovje, je eden najpomembnejših,<br />
da financerji čedalje globlje posegajo v družboslov<strong>no</strong> in humanistič<strong>no</strong> znanstve<strong>no</strong><br />
delo, s tem da predpisujejo tematiko, ki naj jo znanstvene prakse obdelujejo, in pogosto<br />
celo pojme, s katerimi naj se lotevajo problemov. Odvis<strong>no</strong>st znanstvenega dela od financerjev<br />
se povečuje tudi zaradi sprememb v načinih financiranja. Čedalje bolj se uveljavlja projekt<strong>no</strong><br />
financiranje, do programskih sredstev imajo dostop le privilegirane usta<strong>no</strong>ve. Vse več financerjev<br />
pokriva le del stroškov izbranega projekta. Če financerji od usta<strong>no</strong>ve, ki ji dajejo pod<strong>por</strong>o,<br />
zahtevajo lasten prispevek, s tem dajejo pred<strong>no</strong>st močnejšim usta<strong>no</strong>vam in uveljavljajo selekcijo<br />
po zunajznanstvenih merilih. Če pa zahtevajo dodaten vir financiranja, s tem povečujejo<br />
pritisk zunajznanstvenih zahtev na znanstvene prakse: z naraščanjem števila sofinancerjev se<br />
namreč povečuje verjet<strong>no</strong>st, da bo na znanstve<strong>no</strong> delo pritiskala vladajoča ideologija, saj je prav<br />
vladajoča ideologija najverjetnejši »skupni ime<strong>no</strong>valec« različnih denarnih virov.<br />
Financerji zahtevajo čedalje več administriranja, ki ni poveza<strong>no</strong> z dejanskim znanstvenim<br />
delom in je pogosto v protislovju z njim; znanstveniki in znanstvenice vse več časa <strong>por</strong>abijo za<br />
izpolnjevanje obrazcev, pisanje <strong>por</strong>očil ipd. To na eni strani daje pred<strong>no</strong>st močnim usta<strong>no</strong>vam,<br />
ki imajo ustrez<strong>no</strong> administrativ<strong>no</strong> osebje, na drugi strani pa vpeljuje v znanstve<strong>no</strong> delo in njegove<br />
usta<strong>no</strong>ve <strong>no</strong>va razmerja moči: uveljavljajo se od<strong>no</strong>si kor<strong>por</strong>ativnih hierarhij, managerska<br />
ideologija discipline, nadzorovanja in podrejanja vse bolj nadomešča znanstveni dialog in sodelovanje.<br />
Uveljavljajo se <strong>no</strong>va merila za selekcijo znanstvenih delavk in delavcev in za kooptacijo<br />
v znanstvene in akademske usta<strong>no</strong>ve – administrativne sposob<strong>no</strong>sti, prilagodlji<strong>vos</strong>t, epistemični<br />
konformizem in podob<strong>no</strong> postajajo vse pomembnejše sestavine »odlič<strong>no</strong>sti«.<br />
Nadaljnji zunajznanstveni proces, ki moč<strong>no</strong> vpliva na znanstvene prakse, je uveljavljanje<br />
komercialnih usta<strong>no</strong>v, ki u<strong>por</strong>abljajo izdelke znanstvenega dela (npr. demoskopske tehnike)<br />
za razne ideološke namene (npr. jav<strong>no</strong> uveljavljanje vprašanj, za katere politični razred meni,<br />
da bi se občinstvo moralo ukvarjati z njimi; ugotavljanje mnenj in naravna<strong>no</strong>sti v zvezi s tako<br />
povzročenimi »problemi«). Usta<strong>no</strong>vam, ki naj bi podpirale znanstvene prakse, se ni posrečilo,<br />
da bi uveljavile razlikovanje med tehniškimi opravili, ki u<strong>por</strong>abljajo znanstvene dosežke, in<br />
znanstvenimi praksami, ki te dosežke proizvajajo. Ker znanstvenim usta<strong>no</strong>vam ni uspelo, da<br />
bi zavarovale svoj družbeni status, zdaj od njih zahtevajo, naj se zgledujejo pri komercialnih<br />
neproduktivnih u<strong>por</strong>abnikih znanstvenih proizvodov, ki naj bi s svojo komercial<strong>no</strong> uspeš<strong>no</strong>stjo<br />
dokazovali, da je tudi zna<strong>no</strong>st mogoče »tržiti«. Usta<strong>no</strong>ve, ki bi sicer lahko skrbele za znanstvene<br />
in teoretske prakse, tako prisil<strong>no</strong> usmerjajo v aplikativne dejav<strong>no</strong>sti in v način organiziranja, ki<br />
je posnet po gospodarskih podjetjih in ne ustreza logiki znanstvenega dela. Ena izmed posledic<br />
je, da se znanstvene usta<strong>no</strong>ve in njihovi zaposleni vse manj ukvarjajo z znanstve<strong>no</strong> produkcijo,<br />
vse bolj pa so vpeti v družbe<strong>no</strong> reprodukcijo obstoječih razmerij gospostva.<br />
Prav zaradi teh zunajznanstvenih pritiskov so procesi, ki potekajo v znanstvenih praksah samih,<br />
v največji meri odvisni od zunajznanstvenih okoliščin. Ti procesi so še zlasti moč<strong>no</strong> prizadeli<br />
države v »tranziciji« to je, področja, kjer je neoliberalna globalizacija hkrati uničila socialistič<strong>no</strong><br />
social<strong>no</strong> državo, restavrirala kapitalizem v surovi periferni različici in uveljavila odvis<strong>no</strong>st od<br />
180 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
gospodarskih, vojaških in političnih središč svetovnega sistema.<br />
Na intelektualnih področjih na sploš<strong>no</strong>, v zna<strong>no</strong>stih pa še posebej<br />
– in zlasti v humanistiki in družboslovju – je <strong>no</strong>va odvis<strong>no</strong>st<br />
pretrgala lokalne teoretske tradicije, v veliki meri je potrgala horizontalne<br />
vezi mednarodnega sodelovanja, znanstvene usta<strong>no</strong>ve<br />
in prakse pa potisnila v odvis<strong>no</strong>st od institucional<strong>no</strong> močnih središč<br />
na angleškem govornem območju. 3 Posledice so siromašenje<br />
znanstvenih praks, njihova homogenizacija, upadanje pluralizma<br />
epistemičnih paradigem, prevlada reproduktiv<strong>no</strong>sti na škodo<br />
inventiv<strong>no</strong>sti in vse izrazitejša usmerje<strong>no</strong>st v aplikativ<strong>no</strong>st.<br />
Domnevali smo, da so opisani procesi značilni za post-socialistične<br />
dežele in nemara nasploh za periferijo. Domnevali smo,<br />
da je prav način, kako je neoliberalna globalizacija zajela postsocialistič<strong>no</strong><br />
periferijo, povzročil učinke, ki jih lahko opažamo pri<br />
nas in drugod v postsocializmu:<br />
– da se znanstvene prakse vse bolj osredotočajo v maloštevilnih<br />
močnih, togih, hierarhič<strong>no</strong> vodenih usta<strong>no</strong>vah, ki se ukvarjajo<br />
z reprodukcijo obstoječih družbenih razmerij, čedalje<br />
manj pa s produkcijo zna<strong>no</strong>sti;<br />
– da znanstveni delavci in delavke živijo v vse bolj negotovih in<br />
začasnih delovnih od<strong>no</strong>sih, hkrati pa se vse manj ukvarjajo z<br />
zna<strong>no</strong>stjo in vse bolj z ideološkimi tehnikami;<br />
– da so humanistični in družboslovni projekti čedalje bolj kratkoročni,<br />
usmerjeni v aplikativ<strong>no</strong>st in vse bolj pod nadzorom<br />
državnih, paradržavnih in drugih financerjev.<br />
Raziskava znanstvenih politik v štirih državah 4 pa je pokazala,<br />
da je bržkone prav narobe res. Ugotovili smo, da ti procesi<br />
potekajo v vseh državah, ki smo jih raziskovali, in da so njihovi<br />
učinki premo sorazmerni z integrira<strong>no</strong>stjo države v Evropsko<br />
unijo. Očit<strong>no</strong> omenjeni za zna<strong>no</strong>st škodljivi procesi izhajajo<br />
iz znanstvenih politik Evropske unije oziroma politik, ki jih<br />
Evropska unija neposred<strong>no</strong> ali posred<strong>no</strong> sproža v svojih članicah<br />
in v državah, ki se ji želijo pridružiti.<br />
V pričujočem zapisu bova predstavila, kaj sva ugotovila ob<br />
analizi humanističnega in družboslovnega področja v razpisu<br />
slovenske javne agencije za raziskovanje v letu 2005. 5 Analizo<br />
sva naredila v okviru omenjene mednarodne primerjalne raziskave:<br />
predstavljena dognanja tako upoštevajo mednarodni<br />
vidik, a se zlasti posvečajo razmeram v Sloveniji. Analiza se<br />
omejuje na en sam tukajšnji razpis, zato so njeni rezultati razumljivo<br />
omejeni. Vsee<strong>no</strong> učinkovito ponazarjajo problematiko, ki<br />
sva jo predstavila v uvodu, prinašajo vrsto simptomov, ki kažejo<br />
na logiko sedanjih procesov, in naposled razodevajo številne<br />
problematične razsež<strong>no</strong>sti tukajšnjih raziskovalnih politik tako<br />
države kakor tudi znanstvenih usta<strong>no</strong>v.<br />
3 Na seznamu znanstvenih publikacij in<br />
založb, na podlagi katerega Javna agencija<br />
za raziskovanje ocenjuje skupine in<br />
posameznice, posameznike, prevladujejo<br />
angleške revije in založbe z »evro-atlantskega«<br />
področja; po tem seznamu se pri<br />
izvolitvah v naziv ravna tudi Univerza v<br />
Ljubljani. Seznam je sestavila komisija pri<br />
SAZU. Na seznamu je 108 tujih založb:<br />
77 z angleškega govornega področja,<br />
18 z nemškega področja (Nemčija: 15;<br />
Avstrija: 3), 7 z italijanskega (tri založbe<br />
so navedene dvakrat), 6 s francoskega<br />
področja. Med slovenskimi založbami<br />
na seznamu ni Kode, Krtine, Mirovnega<br />
inštituta, Založbe /*cf. Simptom prevlade<br />
angleščine je, denimo, tudi posebna vloga,<br />
ki jo temu jeziku določa statut Univerze<br />
v Ljubljani (cf. člena 107 in 111). Ob<br />
seznamih publikacij, ki prinašajo »točke«,<br />
naj še pripomniva, da so v humanistiki<br />
in družboslovju dolgoroč<strong>no</strong> in v temelju<br />
škodljivi: znanstvenice in znanstvenike v<br />
najbolj produktivnih letih silijo, da objavljajo<br />
v rutinskih »mainstream« publikacijah,<br />
da obravnavajo rutinske »mainstream«<br />
probleme ali modne tematike z<br />
modnimi žargoni. Teoretska produkcija<br />
in zlasti teoretski preboji se dogajajo na<br />
obrobjih, v neortodoksnih publikacijah in<br />
navad<strong>no</strong> v neinstitucionaliziranih delovnih<br />
skupinah. V tem je bržkone velika razlika<br />
med družboslovjem in humanistiko in<br />
drugimi zna<strong>no</strong>stmi: ureditev znanstvenega<br />
polja v socializmu je bila veliko bolj<br />
odprta za te značil<strong>no</strong>sti humanistike in<br />
družboslovja – kar je razvid<strong>no</strong> tudi iz<br />
tedanjih dosežkov.<br />
4 Mednarodna raziskava Humanistika in<br />
družbene vede na periferiji: zna<strong>no</strong>sti ali<br />
teh<strong>no</strong>kratska orodja? Podrobnejši podatki o<br />
raziskavi so navedeni v uvodnem besedilu.<br />
5 Javna agencija za raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st<br />
Republike Slovenije, Javni razpis za (so)financiranje<br />
tematsko usmerjenih temeljnih<br />
in aplikativnih raziskovalnih projektov,<br />
aplikativnih in podoktorskih (temeljnih in<br />
aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu<br />
2005, spletna stran agencije, 3. 6. 2005;<br />
Uradni list RS, št. 54, 2005, 3. 6. 2005.<br />
Pri delu nam je prijaz<strong>no</strong> pomagal gospod<br />
dr. Janez Slak, namestnik direktorja Javne<br />
agencije za raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st RS, ki<br />
se mu najtopleje zahvaljujeva.<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 181
6 Usmeritve Ministrstva za visoko šolstvo,<br />
zna<strong>no</strong>st in teh<strong>no</strong>logijo za dodelitev<br />
proračunskih sredstev za raziskovalne<br />
prioritete v letu 2005 z dne 27. 5. 2005,<br />
na katere se je razpis sklical v preambuli,<br />
so določile takole: »Izbira recenzentov naj<br />
se opravi tudi med uspešnimi slovenskimi<br />
znanstveniki, ki delajo v tujini[,] z<br />
upoštevanjem dokumentirane izjemne<br />
znanstvene relevance.« (Spletna stran<br />
ministrstva, 11. 8. 2006.)<br />
7 »Podoktorski raziskovalni projekt izkazuje<br />
ustrez<strong>no</strong>st, če: […] b. je edini član<br />
z raziskovalnimi urami raziskovalec, ki je<br />
mlajši od 35 let […], oziroma: c. je edini<br />
član z raziskovalnimi urami raziskovalec<br />
slovenskega rodu, z ali brez slovenskega<br />
državljanstva, ki je do prijave živel v tujini<br />
in se vrača v Slovenijo. V tem primeru<br />
starostna omejitev ne velja […].« Javni<br />
razpis, 4.4.3. Starostna omejitev ni veljala,<br />
če sta kandidatka ali kandidat izpolnila<br />
tri pogoje: da sta »slovenskega rodu«, da<br />
sta do prijave živela v tujini in da »se vračata<br />
v Slovenijo«. Zadnji pogoj ni jasen,<br />
a bržkone naj bi kandidatka ali kandidat<br />
imela namero, da se za stal<strong>no</strong> naselita<br />
v Sloveniji. Razpis ni določil, kako naj bi<br />
preverili izpolnjevanje tega pogoja.<br />
8 Po izjavah predstavnikov agencije so bili<br />
pri tem razpisu v prvi fazi evalvacije recenzenti<br />
in recenzentke uspešni slovenski<br />
znanstveniki in znanstvenice, ki delajo v<br />
tujini; pri izbiri ocenjevalk in ocenjevalcev<br />
je agenciji pomagal Svetovni slovenski<br />
kongres. Glej tudi opombi 12 in 13.<br />
9 Državna raziskovalna agencija je v<br />
petek, 3. junija 2005, objavila razpis za<br />
znanstvene projekte v tistem letu.<br />
10 Ko so rektorici in rektor slovenskih<br />
javnih univerz zavrnili osnutek zakona o<br />
visokem šolstvu in raziskoval<strong>no</strong>-razvojni<br />
dejav<strong>no</strong>sti (junija 2007), sta minister<br />
za zna<strong>no</strong>st in predsednik SAZU, oba<br />
redna profesorja na tehniških fakultetah<br />
ljubljanske univerze, po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> izrazila<br />
mnenje, da naj bi bile slovenske javne<br />
univerze izolirane; eden je celo menil,<br />
da naj bi bilo na slovenskih univerzah<br />
le malo gostujočih profesorjev iz tujine.<br />
Kolega bržkone ne ve, da predavateljicam<br />
in predavateljem iz tujine marsikje ne<br />
moremo ponuditi kaj več kakor večerjo –<br />
za to nagrado se nam jih posreči privabiti<br />
prav neverjet<strong>no</strong> veliko.<br />
Razpis ARRS leta 2005<br />
Dotlej se še <strong>no</strong>ben slovenski državni razpis ni tako poudarje<strong>no</strong><br />
ravnal po navodilih in praksi evropske komisije: ta je prvič predpisal<br />
teme, ki naj bi jih znanstveni projekti obdelali, marsikatero<br />
temo je določil v »evropskem« žargonu, prvo selekcijo prijav pa<br />
je zaupal »znanstvenikom, ki delajo v tujini«. 6 A v dveh prvinah<br />
je bil razpis izviren:<br />
– Na dveh krajih je uveljavljal narod<strong>no</strong> pripad<strong>no</strong>st: pri podoktorskem<br />
projektu starostna omejitev ni veljala, če sta bila<br />
kandidatka ali kandidat »raziskovalec slovenskega rodu«; 7 ocenjevalke<br />
in ocenjevalci iz tujine naj bi bili tudi »slovenski<br />
znanstveniki«. 8<br />
– Razpis so objavili sredi leta za tekoče leto. Rok za prijavo je<br />
bil dvajset dni (objava pa je bila v petek). 9<br />
Etnična prvina in zavijanje v skriv<strong>no</strong>st<br />
V prvi izvirni poseb<strong>no</strong>sti razpisa, v vred<strong>no</strong>sti, ki jo je pripisal »slovenskemu<br />
rodu« pri kandidatkah in kandidatih ter ocenjevalkah<br />
in ocenjevalcih, lahko razberemo dve nasprotujoči si težnji.<br />
Na eni strani je težnja, da bi pripadnike naroda zbrali na ozemlju<br />
narodovem: težnja, ki pripada politikam nacionalne države<br />
19. stoletja. A etnič<strong>no</strong>-teritorialna koncentracija ni videti rav<strong>no</strong><br />
nujen ukrep na področju znanstvene politike.<br />
Na drugi strani je nasprotna težnja, da bi vzpostavili svetov<strong>no</strong><br />
etnič<strong>no</strong> omrežje: politika dias<strong>por</strong>skih omrežij je stara že<br />
tisoče let in se je v sodob<strong>no</strong>sti po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> uveljavila. Vprašanje je<br />
le, koliko ustreza na področju zna<strong>no</strong>sti: bržkone bi ustrezala v<br />
zna<strong>no</strong>stih, ki se razvijajo linear<strong>no</strong> in kumulativ<strong>no</strong> (če je sploh še<br />
kaj takih); pri takih zna<strong>no</strong>stih (ali v takih obdobjih v zgodovini<br />
posameznih zna<strong>no</strong>sti) je res mogoče pričakovati, da vsi znanstveniki<br />
in znanstvenice v istem času delujejo v istem obzorju – in je<br />
zunajznanstveni etnični povezovalni moment lahko dobrodošel,<br />
vsekakor pa ni moteč. A revolucij v zna<strong>no</strong>sti taka politika ne<br />
pričakuje, težko tudi, da bi jih omogočala.<br />
Dias<strong>por</strong>ska politika bi lahko koristila tudi na področjih, ki<br />
bi bila tako obup<strong>no</strong> izolirana, da bi jim vsak stik s »tuji<strong>no</strong>«<br />
prišel prav, pa četudi na zunajznanstveni etnični podlagi. Tako<br />
področje bi ta čas v Sloveniji zelo težko našli, je pa res, da tisti,<br />
ki odločajo o znanstveni politiki, večkrat izražajo mnenje, da naj<br />
bi bila tukajšnja zna<strong>no</strong>st izolirana. 10 A zdi se bolj verjet<strong>no</strong>, da so<br />
od dejanskih znanstvenih praks izolirani tisti, ki tako govorijo.<br />
Ker je med izvrševalci političnih funkcij presenetljivo veliko<br />
182 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
univerzitetnih profesorjev, nas lahko neobvešče<strong>no</strong>st preseneča.<br />
Vsiljuje se tudi vtis, da izvrševalci politike nimajo stika s svojimi<br />
upravnimi aparati, saj imajo ti pregled nad dogajanjem na svojih<br />
področjih.<br />
Pri razpisu leta 2005 so za ocenjevalce naposled izbrali<br />
»slovenske znanstvenike, ki delajo v tujini«. Zakaj so za sedanjo<br />
politiko prav rojakinje in rojaki iz tujine tako zelo privlačni,<br />
je bržkone mogoče pojasniti s številnimi razlogi. 11 Med motivi<br />
so omenjali skrb, 12 da bi zmanjšali vpliv neformalnih omrežij.<br />
A naiv<strong>no</strong> je domnevati, da tisti, ki živijo v tujini, ne bi mogli<br />
pripadati tukajšnjim omrežjem. 13 Nenavad<strong>no</strong> je, da znanstvena<br />
politika neželenih učinkov zakulisnih omrežij ne poskuša odpraviti<br />
s tem, da bi izbiranje in odločanje naredila čim bolj jav<strong>no</strong><br />
in ju tako izpostavila javni presoji, hkrati pa bi s tem še okrepili<br />
znanstvene razprave. Prav narobe, tudi obravnavani razpis se<br />
je ravnal po zgledu poprejšnjih, ki so uvajali skrivaštvo v jav<strong>no</strong><br />
življenje znanstvenih praks. 14<br />
Če bi državna znanstvena politika zagotovila, da bi bili<br />
postopki izbiranja javni, bi neformalna omrežja nagnala v<br />
jav<strong>no</strong>st. S tem ne bi le zmanjšala njihovega vpliva, temveč bi<br />
jih zlasti prisilila, da svoje interese uveljavljajo z znanstvenimi<br />
postopki in s strategijami, ki bi koristile razvoju zna<strong>no</strong>sti: denimo,<br />
z iskanjem »niš« v znanstvenem polju. 15<br />
Skriv<strong>no</strong>st<strong>no</strong>st, v katero država ovija razpisne postopke, 16 je<br />
problematična tudi zato, ker se v sodob<strong>no</strong>sti, ko so znanstvena<br />
dognanja najpomembnejši vir produkcijskega razvoja in torej tudi<br />
dobička, prav dramatič<strong>no</strong> krepijo prizadevanja, da bi raziskovanje,<br />
njegove dosežke in aplikacije ohranjali v taj<strong>no</strong>sti. Interesi kapitala<br />
so na tem področju neposred<strong>no</strong> v nasprotju z interesi znanstvenega<br />
dela. 17 Znanstve<strong>no</strong> delo je učinkovito, če znanstveniki sodelujejo<br />
in če je u<strong>por</strong>aba dognanj prosta. 18 Država bi morala ustvarjati<br />
in ohranjati okoliščine, ki omogočajo in pospešujejo znanstve<strong>no</strong><br />
delo, zato bi se morala zavzemati za njegovo jav<strong>no</strong>st.<br />
Datumi in roki<br />
Druga »neevropska« poseb<strong>no</strong>st obravnavanega razpisa je bila,<br />
da je bil objavljen sredi leta za tekoče leto. S tem je razpis dal<br />
pred<strong>no</strong>st znanstvenicam in znanstvenikom s stal<strong>no</strong> zaposlitvijo<br />
pred tistimi, ki raziskujejo od projekta do projekta. Pred<strong>no</strong>st je<br />
dal starim pred mladimi, etabliranim pred tistimi, ki še iščejo,<br />
tistim, ki so jim projekti dodaten zaslužek, pred temi, ki se bojujejo<br />
za preživetje. Razpis je privilegiral prav tiste, ki jim sicer ni<br />
zaupal, da bi zmogli izpeljati pošten razpis.<br />
11 Eden izmed razlogov bi lahko bil v<br />
tem, da je vlada hotela vsaj posred<strong>no</strong><br />
vplivati na kadrovsko politiko znanstvenih<br />
usta<strong>no</strong>v. Ta se dogaja s kooptacijo: tisti,<br />
ki odločajo na usta<strong>no</strong>vah, tudi odločijo,<br />
koga bodo pripustili v usta<strong>no</strong>vo.<br />
Dejavniki znanstvene politike so nemara<br />
opazili, da je kooptacijska politika veliko<br />
preozek in preveč problematičen temelj<br />
za pridobivanje <strong>no</strong>vih znanstvenih kadrov<br />
– a je njihova percepcija segla zgolj do<br />
»rojakov in rojakinj«, ki delajo v tujini (ni<br />
pa obsegla, denimo, tistih, ki v domovini<br />
sicer veliko delajo, a jih znanstvene<br />
usta<strong>no</strong>ve vsee<strong>no</strong> ne spustijo v znanstveni<br />
establishment).<br />
12 »Zaradi majh<strong>no</strong>sti Slovenije je na<br />
veliko področjih težko zagotoviti neodvis<strong>no</strong><br />
ocenjevanje zaradi neupoštevanja<br />
etičnih meril ved<strong>no</strong> istih ljudi samo s<br />
strokovnjaki iz Slovenije.« Resolucija o<br />
nacionalnem raziskovalnem in razvojnem<br />
programu za obdobje 2006–2010, 1.2.2.<br />
Podob<strong>no</strong> se je izrazil direktor Agencije<br />
za raziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st Franci Demšar<br />
(glej Dragica Bošnjak, »Slovenske raziskave<br />
po svetovnih merilih«, Delo, 14.<br />
7. 2006). 26. julija 2007 je minister za<br />
visoko šolstvo, zna<strong>no</strong>st in teh<strong>no</strong>logijo dr.<br />
Jure Zupan razveljavil razpis ministrstva<br />
za sofinanciranje programov centrov za<br />
promocijo zna<strong>no</strong>sti. Članki v Dnevniku in<br />
Mladini so pokazali na velike pomanjklji<strong>vos</strong>ti<br />
pri razpisu. Ranka Ivelja je ob tem<br />
naredila intervju z ministrom: »So očitki,<br />
da gre za klientelizem, upravičeni? – Ne,<br />
niso. V Sloveniji smo vsi tako ali drugače<br />
povezani. […] Sicer pa, ali veste, kaj se je<br />
dogajalo minulih 60 let? Dvesto štirideset<br />
ljudi je sedelo v strokovnih telesih in<br />
ocenjevalo same sebe. Danes pa imamo<br />
recenzente, ki prihajajo od drugod.<br />
Očitke o klientelizmu ostro zavračam.«<br />
(Dnevnik, 27. 7. 2007.) Zaradi zgodovinske<br />
natanč<strong>no</strong>sti velja opozoriti, da so v<br />
času samoupravne interesne skup<strong>no</strong>sti<br />
za raziskovanje k ocenjevanju sodile tudi<br />
javne strokovne razprave na tako ime<strong>no</strong>vanih<br />
»panelih«.<br />
13 Ocenjevalke in ocenjevalce v prvi fazi<br />
evalvacije je agenciji pomagal poiskati<br />
Svetovni slovenski kongres. O tem piše<br />
na njegovi spletni strani: »Na vsakokrat<strong>no</strong><br />
s<strong>por</strong>očilo zbranih na konferencah,<br />
da je treba rojake vključiti v znanstvene<br />
tokove v domovini, je lani Agencija za<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 183
aziskoval<strong>no</strong> dejav<strong>no</strong>st RS prva konkret<strong>no</strong><br />
upoštevala naš predlog, da k ovred<strong>no</strong>tenju<br />
raziskovalnih programov povabi tudi<br />
strokovnjake slovenskega rodu iz sveta.<br />
Ministrstvo za visoko šolstvo, zna<strong>no</strong>st<br />
in teh<strong>no</strong>logijo je naše delo ocenilo z<br />
izdajo odločbe, da ima Svetovni slovenski<br />
kongres status društva v javnem interesu<br />
na področju zna<strong>no</strong>sti. Konference pa so<br />
hkrati tudi del repatriacijskih procesov,<br />
saj se njihovi udeleženci – rojaki iz sveta<br />
ob pomoči in nagovarjanju SSK – odločijo<br />
tudi za življenje in delo v Sloveniji«. SSK<br />
predstavlja svoje poslanstvo med drugim<br />
tudi takole: »Nadalje je naloga Kongresa<br />
premagati delitve, ki jih je zadalo<br />
desetletja trajajoče obdobje komunizma,<br />
ki ni vzgajalo nacionalne zavesti in njenih<br />
vred<strong>no</strong>t.« Cf. http://www.slokongres.<br />
com.<br />
14 Pri tem državna telesa niso osamljena.<br />
Tudi na univerzah so postopki<br />
znanstvenega ocenjevanja (pri izvolitvah<br />
v naziv, magistrskih in doktorskih delih)<br />
zadnje čase prikriti z urad<strong>no</strong> skriv<strong>no</strong>stjo.<br />
Univerze, ki so zgodovinsko nastale na<br />
podmeni, da je do znanja mogoče samo<br />
z javnim dialogom, in z name<strong>no</strong>m, da institucional<strong>no</strong><br />
zagotavljajo javni dialogični<br />
prostor, v sodob<strong>no</strong>sti same spodkopavajo<br />
svoje temelje.<br />
15 Ob vseh temeljnih razlikah tako Pierre<br />
Bourdieu kakor Bru<strong>no</strong> Latour vidita v<br />
tekmovanju med znanstvenimi usta<strong>no</strong>vami,<br />
skupinami in posamezniki pomemb<strong>no</strong><br />
gibalo napredka v zna<strong>no</strong>sti. Primer<br />
usta<strong>no</strong>vitelja njune vede Durkheima sicer<br />
kaže, da velja tudi narobe: <strong>no</strong>ve paradigme,<br />
zlasti če je radikalna, ni mogoče<br />
uveljaviti brez kolegialnega sodelovanja,<br />
brez solidarnega skupinskega prizadevanja.<br />
A v obeh primerih je nujna jav<strong>no</strong>st<br />
znanstvenih praks.<br />
16 V okviru raziskave sva analizirala<br />
razpis Javne agencije za raziskoval<strong>no</strong><br />
dejav<strong>no</strong>st Republike Slovenije leta 2005.<br />
Pri tem sva obdelala vse v postopek<br />
sprejete prijave s področja humanistike in<br />
družboslovja, vendar le v obsegu, ki ga je<br />
določila agencija. Po mnenju agencije so<br />
jav<strong>no</strong>sti lahko dostopni tile deli prijavnega<br />
obrazca:<br />
3. Predlog projekta<br />
3.1. Izhodišče raziskave in predstavitev<br />
problema<br />
Razpis je tudi s tem, da je trajal le dvajset dni, dajal pred<strong>no</strong>st<br />
kandidatom in kandidatkam z institucional<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o. 19<br />
Reproduciral je torej institucionalne od<strong>no</strong>se moči in ni spodbujal<br />
k <strong>no</strong><strong>vos</strong>tim.<br />
A tudi vsebinsko ni spodbujal k <strong>no</strong><strong>vos</strong>tim. V dvajsetih dneh<br />
ni mogoče pripraviti znanstve<strong>no</strong> korektnega načrta za obdelavo<br />
teme, ki so vam jo določili drugi. Razpisane teme vrh tega niso<br />
izhajale iz poprejšnjega raziskovalnega ali teoretskega dela, niso<br />
postavljale problemov v konceptualni govorici zna<strong>no</strong>sti –, temveč<br />
jih je določilo ministrstvo na podlagi predlogov managerjev iz<br />
podjetij. 20 Teme zato niso bile formulirane teoretsko, temveč ideološko.<br />
V takem položaju je mogoče znanstven projekt zas<strong>no</strong>vati<br />
le tako, da najprej opravimo kritiko ideološke formulacije in proizvedemo<br />
koncepte, ki predelajo ideološke pojme v znanstvene<br />
probleme in ideološko zdravorazumsko zastavitev nadomestijo<br />
z znanstve<strong>no</strong> problematiko. Tega ni mogoče narediti v dvajsetih<br />
dneh. Kdor se je hotel prijaviti na razpis, je moral potemtakem<br />
sprejeti ideološko problematiko. Ali pa je moral teoretsko problematiko<br />
zakrinkati pod predložene ideološke teme. Razpis je torej<br />
odpiral dilemo: ali reprodukcija ideologije – in torej ne zna<strong>no</strong>st;<br />
ali epistemična hipokrizija – in tedaj le stežka tudi zna<strong>no</strong>st.<br />
Implicitna epistemologija razpisa<br />
Od celotnih sredstev v obsegu 118 FTE je bilo družboslovju<br />
namenjenih 11 FTE, humanistiki pa 17 FTE. 21 Pred<strong>no</strong>st humanistike<br />
v škodo družboslovja postaja, tako se zdi, splošna evropska<br />
usmeritev: odločevalci bržkone pričakujejo, da bo humanistika<br />
bolje kakor družboslovje stregla njihovi skrbi za identiteto. A pri<br />
tem v razpisu ni bilo <strong>no</strong>bene teme, na katero bi bilo mogoče<br />
prijaviti humanistične projekte. Besedilo, ki je določalo polje,<br />
kamor naj bi se bili umestili humanistični in družboslovni projekti,<br />
zasluži podrobnejšo analizo.<br />
Drugi prioritetni sklop obsega raziskovanje teh<strong>no</strong>logij informacijske<br />
družbe ter raziskav s [sic] področja državljanstva in<br />
vodenja na znanju temelječe družbe, vključ<strong>no</strong> z razvijanjem<br />
človeških virov in socialne koheziv<strong>no</strong>sti ter ohranjanja naravne<br />
in kulturne dediščine, ki morajo biti povezane z informacijskimi<br />
teh<strong>no</strong>logijami:<br />
– Produktni management<br />
– E-življenjski stil<br />
– Industrijsko oblikovanje<br />
– Informacijski sistemi [,] povezani z nacional<strong>no</strong> in kultur<strong>no</strong><br />
dedišči<strong>no</strong><br />
184 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
– Var<strong>no</strong>st<br />
– Demokracija in vodenje slovenske države<br />
Uvod<strong>no</strong> besedilo v žargonu EU (»na znanju temelječa<br />
družba«, »državljanstvo«, »socialna koheziv<strong>no</strong>st«) izraža prizadevanja,<br />
da bi področje EU usposobili, da deluje na ravni zdaj<br />
vladajočega produkcijskega načina – »post-fordizma« ali »kognitivnega<br />
kapitalizma«. 22 V besedilu je mogoče razločiti tri neenake<br />
skupine izrazov, ki določajo tri razsež<strong>no</strong>sti, v katere se po tej<br />
ideologiji umešča sodobna družbe<strong>no</strong>-zgodovinska problematika:<br />
– Prva skupina (»informacijska družba«, »informacijske teh<strong>no</strong>logije«,<br />
»na znanju temelječa družba«) se ukvarja z vprašanji<br />
»socializacije« teh<strong>no</strong>logij – kako sprostiti potencial <strong>no</strong>vih<br />
teh<strong>no</strong>logij, da bodo preobrazile družbene od<strong>no</strong>se, kako družbo<br />
odpreti za učinkovanje <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij. Značil<strong>no</strong>st tega<br />
pogleda je, da po tihem predvideva, da so družbene strukture in<br />
teh<strong>no</strong>logije druge z drugimi v nekakšnem »zunanjem« od<strong>no</strong>su<br />
23 in da zgodovinske prakse umeva kot tehnič<strong>no</strong> vprašanje.<br />
– Druga skupina (»državljanstvo«, »demokracija«, »vodenje<br />
družbe«, »razvijanje človeških virov«, »socialna koheziv<strong>no</strong>st«)<br />
se ukvarja z vprašanji družbene »governance« – tistih<br />
posebnih praks pri upravljanju z ljudmi, ki jih je Foucault 24<br />
opazil ob začetkih moderne države, v sodob<strong>no</strong>sti pa so nemara<br />
že povsem nadomestile politične procese kolektivnega<br />
odločanja, ki jim zdaj preostaja zgolj še legitimacijska vloga.<br />
Ta tematska skupina vabi k iskanju družbenih orodij, s katerimi<br />
bi bilo mogoče izvrševati naloge, ki jih postavlja prva<br />
tematska skupina, in se soočiti z napetostmi in konflikti, ki<br />
jih sproža uresničevanje implicitnega programa »postfordističnega«<br />
kapitalizma. Določa pa tudi že naravo teh orodij: o<br />
njih govori kot o kombinaciji tradicionalnega republikanizma<br />
(»državljanstvo«, »demokracija«) in sodobnih tehnik družbenega<br />
upravljalskega inženiringa (»vodenje družbe«, »razvijanje<br />
človeških virov«, »socialna koheziv<strong>no</strong>st«, »var<strong>no</strong>st«).<br />
– Tretja skupina (»nacionalna in kulturna dediščina«, »vodenje<br />
slovenske države«) predstavlja obzorje, v katerem se<br />
na lokalni ravni prikazujejo sodobni globalni pritiski, in<br />
poskuša ujeti prijeme, s katerimi bi lokalne vlade lahko na<br />
svojih področjih vsilile zahteve transnacionalnih procesov<br />
in hkrati usposobile ta področja, da sprejmejo te procese in<br />
njihove posledice. Tudi ta skupina že vnaprej določa naravo<br />
teh prijemov lokalnih oblasti: kombinirali naj bi nacional<strong>no</strong><br />
identiteto in tehnike upravljanja družbe.<br />
Za vse tri skupine je značil<strong>no</strong>, da sodobne družbene in zgodovinske<br />
probleme umevajo izrazito tehnič<strong>no</strong>. To umevanje je<br />
redukcionistič<strong>no</strong>, domnev<strong>no</strong> nevtralnim tehničnim prijemom<br />
3.2. Analiza in pregled relevantne literature<br />
(brez bibliografije)<br />
3.3. Pomemb<strong>no</strong>st pričakovanih raziskovalnih<br />
rezultatov<br />
3.3.1. Pomen za razvoj zna<strong>no</strong>sti<br />
3.3.2. Mož<strong>no</strong>sti za u<strong>por</strong>abo rezultatov v<br />
Republiki Sloveniji<br />
3.3.3. Pomen za sofinancerje/u<strong>por</strong>abnike<br />
3.4. Povzetek raziskovalnega projekta<br />
Niso nama znani na razpisu sodelujoči<br />
raziskovalci in raziskovalke, tudi ne<br />
usta<strong>no</strong>ve. Niso nama bili dostopni naslovi<br />
prijavljenih in v obravnavo pripuščenih<br />
projektov. Seznanila sva se s točkovnimi<br />
rezultati ocenjevanja, vendar pa ne veva,<br />
kdo je predloge ocenjeval. U<strong>por</strong>abljala sva<br />
tudi na spletnih straneh agencije objavljene<br />
rezultate razpisa, kjer so dostopni tile<br />
podatki o izbranih projektih: VPP (razvrstitev<br />
projekta po klasifikacijskem šifrantu<br />
ARRS za raziskovalne vede, področja<br />
in podpodročja), tema, naslov, vodja,<br />
morebitni podoktorant, ce<strong>no</strong>vni razred,<br />
letne ure, trajanje. – Med 18 izbranimi<br />
projekti v družboslovju so bili le štirje<br />
klasificirani po razpisanih temah; med 20<br />
izbranimi v humanistki pa jih je bilo tematsko<br />
klasificiranih sedem, od tega šest<br />
v temo »informacijski sistemi, povezani z<br />
nacional<strong>no</strong> in kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong>«.<br />
17 »V <strong>no</strong>vi eko<strong>no</strong>miji je to ekvivalent<br />
protislovja, ki ga je Marx odkrival v<br />
kapitalizmu med razvojem produktivnih<br />
sil in tistim, čemur je pravil produkcijska<br />
razmerja, namreč režimom privatne<br />
lastnine.« (Cohen, 2006: 69)<br />
18 David, 2000.<br />
19 Institucijam je razpis (kakor drugi razpisi<br />
pred njim in po njem) tudi sicer dajal<br />
veliko moč. Vodja projekta po črki razpisa<br />
sploh ni mogel biti samostojni raziskovalec<br />
(»Vodja raziskovalnega projekta,<br />
ki je v delovnem razmerju v organizaciji<br />
prijaviteljici projekta […]«, točka 4.3.<br />
razpisa). Za sodelavke in sodelavce pri<br />
projektu je razpis zahteval: »Pogodbe o<br />
zaposlitvi za določen čas (za čas izvajanja<br />
projekta) morajo biti sklenjene pred podpisom<br />
pogodbe o izvajanju financiranja<br />
projektov.« (Točka 4.3. razpisa.) Četudi so<br />
se na razpis lahko prijavile poleg pravnih<br />
oseb tudi fizične osebe, izbrani projekt<br />
ne bi mogel črpati sredstev, če ga ne bi<br />
prevzela kakšna institucija.<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 185
20 »Teme za razpis, ki jih je ministrstvo<br />
določilo na podlagi izhodišč skupine<br />
za prioritete, sestavljene iz vodij<br />
razvoja uspešnih slovenskih podjetij<br />
[…]« (Usmeritve Ministrstva za visoko<br />
šolstvo, zna<strong>no</strong>st in teh<strong>no</strong>logijo …, točka<br />
3). Frane Adam je o razpisanih temah<br />
napisal: »Najsplošnejši vidik razpisa pa so<br />
vsekakor teme. Prvič se je zgodilo, da so<br />
teme za temeljne in aplikativne projekte<br />
že vnaprej določene […] tu ni tako rekoč<br />
<strong>no</strong>bene tematike, na katero bi se prijavili<br />
kandidati humanističnih ved. Delna,<br />
toda izjem<strong>no</strong> parcialna izjema je tema<br />
'Informacijski sistemi, povezani z nacional<strong>no</strong><br />
in kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong>'. Pravzaprav<br />
gre tu za aplikativni, strokovni, ne pa za<br />
znanstveni projekt oz. temo. Druge teme<br />
so nametane brez vsakršne logike […]<br />
Kdo se jih je spomnil? Na to vprašanje<br />
smo dobili odgovor, da so vse teme<br />
predlagali predstavniki podjetij (?), in<br />
sicer je bil omenjen Gospodarski forum.<br />
Na dodat<strong>no</strong> vprašanje, kako je mogoče,<br />
da o temeljnih raziskovalnih projektih<br />
s področja humanistike in družboslovja<br />
odločajo ljudje, ki o tem nimajo posebnih<br />
kompetenc (niti niso informirani o tem,<br />
kaj so prioritete oz. deficitarna področja<br />
v teh vedah), ni bilo odgovora.« (Adam,<br />
2005: 120–121.)<br />
21 Razpis je bil sicer razdeljen na zgornji<br />
in spodnji razred. V zgornjem razredu<br />
sta bila tehnika (34 FTE) in nara<strong>vos</strong>lovje<br />
(28), v spodnjem pa humanistika (17<br />
FTE), medicina (12), družboslovje (11) in<br />
biotehnika (10).<br />
22 Za kratek oris teorij o sodobnem kapitalizmu<br />
glej Močnik, Svetov<strong>no</strong> gospodarstvo<br />
in revolucionarna politika, pa tudi<br />
Vercellone (ur.), Capitalismo cognitivo.<br />
23 Ta podmena je že intuitiv<strong>no</strong> zgrešena<br />
pri komunikacijskih teh<strong>no</strong>logijah, za<br />
katere ta ista ideologija meni, da so zdaj<br />
najpomembnejše. Glej Jack Goody, 1993.<br />
24 Glej Foucault, 2004: 111–112.<br />
25 To je predvidel že Marx v Grundrisse:<br />
… z razvojem strojev in avtomatizacijo<br />
proizvodnje pridobivata zna<strong>no</strong>st in<br />
struktura družbenih od<strong>no</strong>sov (ali, kakor<br />
pravi Marx, družbena »razčlenje<strong>no</strong>st«,<br />
Gliederung) čedalje pomembnejšo vlogo<br />
pri povečevanju produktiv<strong>no</strong>sti dela. Ta<br />
stopnja – v sedanjem političnem žargonu<br />
vselej uide neki preostanek, ki pa je bistven, da bi bili posegi sploh<br />
lahko uspešni. Problematike se razvrščajo v niz treh skupin, ki ga<br />
generira prav prelaganje tega preostanka, se pravi prestavljanje<br />
tistega, česar ni mogoče urediti zgolj s »tehničnimi« prijemi –<br />
torej odlaganje protislovij, ki jih tehnični prijem sam proizvaja:<br />
– Najsplošnejši prvi tematski sklop ureja od<strong>no</strong>se med <strong>no</strong>vimi<br />
teh<strong>no</strong>logijami in sodobnimi družbami – in zanemarja prav<br />
družbe<strong>no</strong>st, zgodovinskost, konflikt<strong>no</strong>st teh od<strong>no</strong>sov kot družbenih<br />
razmerij. Če se izrazimo zelo preprosto: mobilizacija<br />
<strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij naj bi povečala konkurenč<strong>no</strong>st evropskih<br />
družb; konkurenč<strong>no</strong>st bi povečala s povečevanjem produktiv<strong>no</strong>sti<br />
dela – a produktiv<strong>no</strong>st dela, ki rabi zgolj povečevanju<br />
»konkurenč<strong>no</strong>sti«, je v službi povečevanja produktiv<strong>no</strong>sti<br />
kapitala. Povečevanje produktiv<strong>no</strong>sti kapitala s povečevanjem<br />
produktiv<strong>no</strong>sti dela na podlagi teh<strong>no</strong>loške intenziv<strong>no</strong>sti, se<br />
pravi visoke organske sestave kapitala, pomeni povečevanje<br />
profitov, se pravi, črpanje presežne vred<strong>no</strong>sti iz proizvodnih vej<br />
in s področij z visoko delov<strong>no</strong> intenziv<strong>no</strong>stjo, se pravi z nizko<br />
organsko sestavo kapitala. To pa spet pomeni povečevanje<br />
razlik v svetovnem gospodarstvu ali, natančneje, povečevanje<br />
izkoriščanja delov<strong>no</strong> intenzivnih pa<strong>no</strong>g in področij – »tretjega<br />
sveta« zunaj Evrope in v Evropi sami. Pomeni tudi povečevanje<br />
neenakosti v Evropi, zaostrovanje intenziv<strong>no</strong>sti dela<br />
in življenja, povečevanje pritiskov na prebivalstvo – skratka,<br />
povečevanje družbenih konfliktov. »Nevtralni« tehnični prijemi<br />
rabijo reprodukciji obstoječih družbenih od<strong>no</strong>sov – se pravi<br />
od<strong>no</strong>sov izkoriščanja in zatiranja. V našem primeru rabijo<br />
razširjeni reprodukciji od<strong>no</strong>sov izkoriščanja in zatiranja.<br />
– Uvajanje <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij, ki naj prinese večjo produktiv<strong>no</strong>st<br />
kapitala, to je večji dobiček, to je večje izkoriščanje,<br />
seveda zaostruje družbena nasprotja. A to je le ena stran<br />
»postindustrijskega« kapitalizma. Druga stran teh<strong>no</strong>loško<br />
visoko razvitega produkcijskega procesa je, da v njem družbena<br />
razmerja sama postajajo produktivne sile. 25 Družbena<br />
problematika zato nastopa kot problem v dveh razsež<strong>no</strong>stih<br />
hkrati: »razvijanje človeških virov in socialne koheziv<strong>no</strong>sti«<br />
sta neposred<strong>no</strong> razvijanje produktivnih moči in družbene<br />
sposob<strong>no</strong>sti za njihovo produktiv<strong>no</strong> (to je, profitabil<strong>no</strong>)<br />
u<strong>por</strong>abo. A prav ta vrsta produktiv<strong>no</strong>sti – produktiv<strong>no</strong>st, ki<br />
povečuje proizvodnjo presežne vred<strong>no</strong>sti – hkrati proizvaja<br />
družbena nasprotja in jih zaostruje, spodkopava »social<strong>no</strong><br />
koheziv<strong>no</strong>st«. To klasič<strong>no</strong> protislovje, da organiziranje družbe<br />
po načelih kapitala spodkopava družbe<strong>no</strong>st samo, poskuša<br />
implicitna ideologija predloženih tem rešiti s klasičnima<br />
prijemoma moderne države: na eni strani »državljanstvo«<br />
186 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
in »demokracija« – se pravi politična emancipacija v okviru<br />
avto<strong>no</strong>mne politične sfere, a le v okvirih, ki legitimirajo sistem,<br />
ga pa ne spodnašajo. Na drugi strani upravne tehnike,<br />
»vodenje družbe« – ki prav z organiziranjem državljanske<br />
svobode, državljanstva in demokracije, m<strong>no</strong>žijo vzvode nadzora<br />
in discipline ter proizvajajo družbena oprijemališča, ki<br />
jih ti vzvodi lahko zgrabijo. A nad moder<strong>no</strong> avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> politič<strong>no</strong><br />
sfero si je zdaj že zagotovil mo<strong>no</strong>pol politični razred,<br />
tako da je zdaj zgolj še aparat de-politizacije. Prav taka pa je<br />
koristna za reprodukcijo obstoječih od<strong>no</strong>sov: sodob<strong>no</strong> vodenje<br />
družbe hoče mobilizirati državljanke in državljane, a ne<br />
da bi jih politiziralo. To problematiko s<strong>no</strong>valci znanstvene<br />
politike prepuščajo naslednjemu sklopu – v obravnavo lokalnim<br />
oblastem.<br />
– Na tej ravni naposled padejo maske: mobilizacijo brez politizacije<br />
zagotavljajo mehanizmi »identitet«, na katere se lahko<br />
cepijo državne upravljalske tehnike.<br />
Analiza nas tako pripelje do ideologije sodobnega gospostva, ne<br />
pa do načel znanstvene politike. Ideologijo lahko natančneje določimo:<br />
teme namreč pridobijo konsistent<strong>no</strong>st, če jih povežemo s stališčem,<br />
od koder so lahko videti neposred<strong>no</strong> intuitiv<strong>no</strong> relevantne.<br />
– »Produktni management« in »industrijsko oblikovanje« pripadata<br />
managerski perspektivi, izražata pogled »vodij razvoja«<br />
posameznih podjetij.<br />
– »Informacijski sistemi, povezani z nacional<strong>no</strong> in kultur<strong>no</strong><br />
dedišči<strong>no</strong>«, »var<strong>no</strong>st«, »demokracija in vodenje slovenske<br />
države« pripadajo stališču državnih uprav v okoliščinah globalnih<br />
pritiskov: identitetna konstitucija družbenega polja,<br />
na katerega uprave delujejo, vojna proti terorizmu in zapiranje<br />
EU, legitimiranje gospostva in družbeni management.<br />
Prva sklopa sta prispevali domačinski zavesti skupin, ki sta pripravili razpis: državnega managementa<br />
in kapitalske administracije. Preostaja še tema »E-življenjski stil«, ki osamelo štrli iz<br />
konteksta: zdi se naključna, četudi je resda modna. 26<br />
Izidi razpisa<br />
»na znanju temelječa družba«, v kateri je<br />
eden odločilnih proizvodnih dejavnikov<br />
»družbena kohezija« – je bila za Marxa<br />
v Očrtih … prehodna faza, ki pelje v<br />
samoodpravo kapitalizma.<br />
26 Za to temo so prijavili le e<strong>no</strong> trilet<strong>no</strong><br />
raziskavo, ki je bila tudi izbrana.<br />
27 Znanstve<strong>no</strong>-raziskovalni center SAZU<br />
– 14 projektov: 10 projektov sam; 1<br />
kot prvi partner; 3 kot drugi partner;<br />
Filozofska fakulteta v Ljubljani – 4 projekti;<br />
Znanstve<strong>no</strong>-raziskoval<strong>no</strong> središče<br />
v Kopru – 2 projekta; Pravna fakulteta v<br />
Ljubljani – prvi partner pri enem projektu;<br />
Geodetski inštitut v Ljubljani – prvi<br />
partner pri enem projektu; Inštitut za <strong>no</strong>vejšo<br />
zgodovi<strong>no</strong> v Ljubljani – prvi partner<br />
pri enem projektu; Slovenski et<strong>no</strong>grafski<br />
inštitut v Celovcu – drugi partner pri<br />
enem projektu.<br />
28 Fakulteta za š<strong>por</strong>t je sicer prijavila 5<br />
nedružboslovnih projektov, a trije niso<br />
bili izbrani.<br />
29 Dva projekta sta bila iz fizične geografije,<br />
po eden pa: iz fizične antropologije,<br />
družbene geografije, zoo-arheologije<br />
(vse te vede po šifrantu ARRS sodijo na<br />
področje humanističnih ved); po eden<br />
iz zgodovinske sociologije in prava (po<br />
šifrantu ARRS sta to družboslovni vedi);<br />
in eden iz mikro-biologije. Preseganje<br />
klasifikacijskih meja med zna<strong>no</strong>stmi je<br />
seveda pomemben vzvod i<strong>no</strong>vativ<strong>no</strong>sti,<br />
vendar ti projekti niso imeli takih ambicij.<br />
Na področju humanistike je bilo izbranih 20 projektov, ki jih je prijavilo sedem usta<strong>no</strong>v. 27 Očitna<br />
je velika koncentracija izbranih projektov v Ljubljani, v Ljubljani pa na ZRC SAZU (ta usta<strong>no</strong>va<br />
je bila udeležena tudi pri vseh izbranih projektih z dvema partnerjema). V družboslovju so bile<br />
izbrane raziskave veliko bolj razpršene: 18 izbranih projektov je dobilo 14 usta<strong>no</strong>v; največ jih je<br />
dobila ljubljanska FDV, a le tri. A projekta so odobrili le dvema usta<strong>no</strong>vama zunaj Ljubljane.<br />
V družboslovju sta bila izbrana projekta, ki ne spadata na družboslov<strong>no</strong> področje, oba s<br />
Fakultete za š<strong>por</strong>t. 28 V humanistiki je bilo med 20 izbranimi projekti osem takih, da vsebinsko<br />
niso spadali na humanistič<strong>no</strong> področje; vse je prijavil ZRC SAZU. 29 Med 49 prijavami, ki so<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 187
30<br />
Raymond Boudon (1993: 20) takole<br />
definira koncept »sprevrnjenega učinka«,<br />
effet pervers: »[…] do sprevrnjenega bile pripuščene v ocenjevanje, je bilo 11 po vsebini ne-huma-<br />
učinka pride, kadar si dva individua ali<br />
nističnih projektov; med 20 izbranimi jih je bilo osem; med<br />
več individuov prizadeva, da bi dosegli<br />
določen cilj, pri tem pa proizvedejo 10 najbolje ocenjenimi predlogi jih je bilo šest. Na razpisu za<br />
stanje, ki ga niso hoteli in ki je lahko humanistiko leta 2005 so nehumanistični projekti očit<strong>no</strong> imeli<br />
nezažele<strong>no</strong> s stališča vsakega izmed njih največje mož<strong>no</strong>sti, da bodo izbrani.<br />
ali enega izmed njih.«<br />
Ob tako izrazitem uspehu nehumanističnih projektov na<br />
31<br />
Več o tem glej Močnik, »Sistem humanističnem razpisu se <strong>por</strong>ajata dve vprašanji. Prvo zadeva<br />
družboslovja in njegovi učinki«, Časopis denarne tokove. Znanstvena politika je leta 2005 na videz sicer<br />
za kritiko zna<strong>no</strong>sti, XXVIII, 2000.<br />
moč<strong>no</strong> podprla humanistiko, a jo je u<strong>por</strong>abila tudi za pretakanje<br />
denarja iz humanistike na druga področja. Vrh tega se je denar<br />
odlival v e<strong>no</strong> samo usta<strong>no</strong>vo – prav tisto, ki je že tudi sicer na<br />
razpisu dobila daleč največ projektov.<br />
Drugo vprašanje zadeva verodostoj<strong>no</strong>st ocenjevanja. Ker ocenjevalska skupina ni znana,<br />
lahko vprašanje postavimo takole: ali so nehumanisti ocenjevali predloge, uvrščene na področje<br />
humanistike – in so dali pred<strong>no</strong>st nehumanističnim projektom; ali pa so ocenjevali humanisti<br />
– in so dali pred<strong>no</strong>st projektom, na katere se niso spoznali.<br />
Sprevrnjeni učinki 30<br />
Šest izmed izbranih 20 projektov na področju humanistike je pod predpisa<strong>no</strong> temo »informacijski<br />
sistemi, povezani z nacional<strong>no</strong> in kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong>« predlagalo digitalizacijo arhivov,<br />
inventarizacijo zbirk in fondov, vzpostavitev podatkovne baze. Projekti niso videti kaj dosti<br />
raziskovalni – prej se zdi, da vsebujejo dela, ki spadajo k redni dejav<strong>no</strong>sti usta<strong>no</strong>v in bi jih<br />
morali financirati iz drugih virov, ne iz denarja, ki naj bi bil namenjen za znanstve<strong>no</strong> raziskovanje.<br />
Podobni pomisleki se zbujajo ob izbranih projektih izdaje ka<strong>no</strong>ničnega dela nacionalne<br />
književ<strong>no</strong>sti ali reprezentativne slikovne zbirke – četudi se oba predloga sklicujeta na »kultur<strong>no</strong><br />
dedišči<strong>no</strong>«. Nanjo se sklicuje tudi projekt, ki bo sestavil trijezični korpus turističnega<br />
oglaševanja za nacional<strong>no</strong> narav<strong>no</strong> in kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong>. V humanistiki tako deset projektov,<br />
t.j. kar polovica izmed izbranih, ni videti kaj prida »raziskovalnih« ali celo znanstvenih. A za<br />
financiranje so se lahko kvalificirali prav zato, ker so lahko pokazali, da uresničujejo e<strong>no</strong> izmed<br />
razpisanih tem. Agencija je določila teme, da bi korist<strong>no</strong> usmerila znanstve<strong>no</strong> delo in smotr<strong>no</strong><br />
<strong>por</strong>abila denar – učinek pa je bil, da je prav sklicevanje na razpisane teme omogočilo projektom<br />
s šibko raziskoval<strong>no</strong> razsež<strong>no</strong>stjo, da so bili izbrani. Denar, namenjen za raziskovanje, se<br />
je tako vsaj deloma usmeril v »manj« raziskovalne dejav<strong>no</strong>sti. Hkrati se postavlja vprašanje o<br />
institucionalnih strategijah raziskovalnih usta<strong>no</strong>v, ki so prijavile »manj« raziskovalne projekte,<br />
četudi je razpis vabil tudi k temeljnemu raziskovanju.<br />
Predpisovanje tem v razpisih je potemtakem problematič<strong>no</strong> orodje v znanstveni politiki, saj<br />
ovira razvijanje avto<strong>no</strong>mne imanentne logike znanstvenega raziskovanja. A v humanistiki in družboslovju<br />
bi bilo problematič<strong>no</strong>, tudi če bi teme določili »imanent<strong>no</strong>«. V teh zna<strong>no</strong>stih je namreč<br />
hkratni obstoj različnih teoretskih paradigem »<strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>« stanje, kritični dialog med paradigmami<br />
pa poganja njihovo teoretsko produkcijo. 31 Če bi bile teme teoretsko določene, bi morale<br />
biti konceptual<strong>no</strong> postavljene. Konceptualni aparat pa nuj<strong>no</strong> pripada neki teoretski paradigmi<br />
ali, natančneje, neki problematiki. Koncepti ne delujejo v dveh ali več problematikah hkrati.<br />
Če ne pripadajo <strong>no</strong>beni problematiki, pa niso teoretski koncepti. Če bi torej teme bile teoretsko<br />
188 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
določene, se ne bi mogli ogniti temu, da bi pripadale le eni sami<br />
paradigmi; v drugih primerih pa ne bi bile teoretsko določene. 32<br />
Izid ocenjevanja in njegove<br />
epistemološke predpostavke<br />
Ocenjevalni postopek je bil zapleten 33 – rezultati pa presenetljivi.<br />
34 V družboslovju sta bili med tremi najbolje ocenjenimi<br />
projekti dve ekspertizi, ki naj bi povzeli rezultate že opravljenih<br />
raziskav s stališča odločanja o državnih politikah. Navajali sta<br />
dokumente EU, državne dokumente, ki določajo cilje politike,<br />
in raziskave, iz katerih sta nameravali priti do podlag, na katerih<br />
bi bilo politične cilje mogoče doseči.<br />
Da sta najvišjo oce<strong>no</strong> prejeli prav ekspertizi, 35 je simptom, ob<br />
katerem se je vred<strong>no</strong> zadržati.<br />
EKSPERTIZA. Analizira učinke državnih (vladnih) ukrepov<br />
ali politik; u<strong>por</strong>ablja empirične metode ali primerjal<strong>no</strong> prav<strong>no</strong><br />
analizo ali druge prijeme. Skrbi za videz znanstvene distance in<br />
metodološke strogosti. Takšne študije navad<strong>no</strong> naročata državna<br />
uprava ali vlada, da bi pridobili argumente za svoje delovanje.<br />
POLITIČNA ŠTUDIJA (policy study). Podob<strong>no</strong> kakor ekspertiza<br />
analizira učinke kakšne določene državne ali vladne politike<br />
ali pa poskuša dognati morebitne učinke kakšne zamisli za<br />
tako politiko. V nasprotju z ekspertizo odkrito priznava svojo pristranskost,<br />
vplete<strong>no</strong>st v početja, kakrš<strong>no</strong> je lobiranje, pritiski na<br />
odločanje ipd. Navad<strong>no</strong> si prizadeva, da bi v delovanje državne<br />
uprave vpeljala <strong>no</strong>ve prakse ali <strong>no</strong>ve strategije. V organizacijski<br />
razsež<strong>no</strong>sti so to navad<strong>no</strong> izdelki usta<strong>no</strong>v, kakršne so think tanks<br />
(na primer Institute for Policy Study v Washingtonu), nevladne<br />
organizacije, interesne zveze. V evropskem kontekstu ustreza,<br />
denimo, raziskovalni shemi EQUAL.<br />
TEMELJNO RAZISKOVANJE. Proizvaja <strong>no</strong>vo konceptual<strong>no</strong><br />
paradigmo ali teoretsko problematiko ali pa <strong>no</strong>vo znanje.<br />
Rezultati niso vnaprej določeni. (Projekti, ki so jih v razpisu<br />
za 2005 uvrstili med »temeljne«, niso vsi ustrezali tej določitvi.<br />
Zato smo jo v raziskavi razpisa razširili, tako da smo za temelj<strong>no</strong><br />
raziskovanje šteli tudi projekte, ki naj bi proizvedli »<strong>no</strong>vo znanje«<br />
ali vsaj prišli do »<strong>no</strong>vih informacij«.)<br />
APLIKACIJA. Rešuje probleme in ponudi konkreten proizvod<br />
ali storitev za industrijo ali storitveni sektor, vključ<strong>no</strong> z držav<strong>no</strong><br />
upravo. U<strong>por</strong>ablja empirične metode in druge prijeme.<br />
STRATEŠKI HIBRID. Kombinira več raziskovalnih zvrsti,<br />
da bi si povečal mož<strong>no</strong>sti, da bo na razpisu izbran; temelj<strong>no</strong><br />
raziskovanje, denimo, kombinira s politič<strong>no</strong> študijo.<br />
32 Zato tudi ni prav, da sestava ocenjevalnih<br />
komisij ni javna. (Pooblaščenka<br />
za dostop do informacij javne narave<br />
Nataša Pirc Musar je sicer opozorila, da<br />
je »sestava ocenjevalne komisije zagotovo<br />
informacija javnega značaja«, Dnevnik,<br />
21. 7. 2007.) V komisijah bi namreč<br />
morali zagotoviti navzoč<strong>no</strong>st znanstvenic<br />
in znanstvenikov, ki delajo v različnih paradigmah<br />
– k temu pa bi pomagalo, če bi<br />
bilo vodstvo agencije jav<strong>no</strong> odgovor<strong>no</strong> za<br />
sestavo komisij. To je še zlasti pomemb<strong>no</strong><br />
v sedanjem času hudega institucionalnega<br />
pritiska, s katerim središča<br />
gospodarske, politične in vojaške moči,<br />
ne pa tudi nuj<strong>no</strong> teoretske kompetence,<br />
»kolonizirajo« svetovna obrobja. Nekatere<br />
teoretsko izjem<strong>no</strong> produktivne paradigme<br />
so bile v zadnjem desetletju in pol<br />
malone izrinjene s svetovnega intelektualnega<br />
zemljevida – pomislimo, denimo,<br />
na mogočni kontinent humanistike, ki se<br />
proizvaja v ruskem jeziku. Problematič<strong>no</strong>st<br />
razpisanih tem ali celo tematskega<br />
načela samega se je naposled pokazala v<br />
teku razpisa samega; na seznamu izbranih<br />
raziskav jih je le manjšina uvrščenih v<br />
kakš<strong>no</strong> temo: 4 izmed 18 v družboslovju<br />
in 7 izmed 20 v humanistki.<br />
33 Kakor večina sodobnih ocenjevalnih<br />
postopkov (npr. na univerzi pri volitvah<br />
v naziv) je tudi ta težil k razosebljenju in<br />
avtomatizaciji. Razne kvalitativne last<strong>no</strong>sti<br />
projektov so ocenjevali s kvantitativ<strong>no</strong><br />
številč<strong>no</strong> lestvico, potem so posamezne<br />
ocene sešteli in po teh seštevkih rangirali<br />
prijave. Izbranih je bilo 18 najbolje rangiranih<br />
projektov v družboslovju in 20 v humanistiki.<br />
V skupni številčni ekvivalent so<br />
prevajali raz<strong>no</strong>rodne last<strong>no</strong>sti in upali, da<br />
bosta intuicija in subjektivna dosled<strong>no</strong>st<br />
ocenjevalk in ocenjevalcev nadomestila<br />
odsot<strong>no</strong>st objektivne podlage za to<br />
operacijo. Razosebljenje so dosegli tako,<br />
da so prehudo breme naložili osebam,<br />
avtomatizacijo pa s tem, da so preveč<br />
pričakovali od intuicije. – Korekcijo izidov<br />
ekspertnega ocenjevanja je lahko opravil<br />
kolektivni organ (strokovni svet), če je za<br />
to našel o<strong>por</strong>o v poprejšnji imenit<strong>no</strong>sti<br />
<strong>no</strong>silca projekta in raziskovalne skupine,<br />
ki se po ekspertni oceni sicer nista<br />
uvrstila za denar<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o. Pretekla<br />
institucionalna moč naj bi po tem<br />
umevanju zagotovila prihodnjo teoretsko<br />
produktiv<strong>no</strong>st. Pred takim sklepanjem<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 189
posvarimo bruce v vsakem uvodnem metodološkem<br />
seminarju, ko jih opozorimo,<br />
kako zmot<strong>no</strong> je ravnati »<strong>no</strong>n auctoritate<br />
rationis sed ratione auctoritatis«.<br />
34<br />
Tu analizirava rezultate ocenjevanja,<br />
ne pa ocenjenih projektov. Projektov tudi<br />
ne bi mogla zares analizirati, saj so nama<br />
bili le del<strong>no</strong> dostopni. Zato o vsebini<br />
projektov piševa le na sploš<strong>no</strong>. – Država<br />
odteguje jav<strong>no</strong>sti projektne predloge,<br />
ker naj bi s tem varovala avtorsko delo.<br />
(Pooblaščenka za dostop do informacij<br />
javne narave Nataša Pirc Musar je tudi tu<br />
opozorila na pomembne subtil<strong>no</strong>sti: »V<br />
primeru […], da del projektne dokumentacije<br />
ustreza avtorskemu delu […],<br />
ima prosilec mož<strong>no</strong>st, da v prostorih<br />
ministrstva vpogleda v razpis<strong>no</strong> ali<br />
projekt<strong>no</strong> dokumentacijo […].« Dnevnik,<br />
21. 7. 2007.) A država s tem paradoks<strong>no</strong><br />
rav<strong>no</strong> omogoča »krajo idej«. Če bi država<br />
omogočila, da so predlogi javni, ali če<br />
bi jih celo popularizirala, tedaj: 1. idej<br />
ne bi bilo več mogoče »ukrasti«, saj bi<br />
bilo obče zna<strong>no</strong>, kdo si je kaj izmislil; 2.<br />
inventivnim projektom ne bi grozilo, da<br />
obležijo v predalih agencije, saj bi že s<br />
kandidaturo prišli v jav<strong>no</strong>st; 3. veliko teže<br />
bi bilo zavrniti inventivne projekte – kar<br />
je še zlasti pomemb<strong>no</strong> pri humanistiki<br />
in družboslovju, kjer ima teoretska<br />
inventiv<strong>no</strong>st pogosto družbe<strong>no</strong>-kritične<br />
ali celo subverzivne učinke. Značil<strong>no</strong> pa<br />
je tudi, da so se za jav<strong>no</strong>st znanstvenega<br />
dela in njegovega ocenjevanja zavzeli<br />
<strong>no</strong>vinarji in <strong>no</strong>vinarke, ne pa znanstveniki<br />
in znanstvenice. Če ob tem upoštevamo<br />
prevladujočo trivial<strong>no</strong>st projektov na<br />
obravnavanem razpisu, bi lahko domnevali,<br />
da znanstvena skup<strong>no</strong>st ne brani<br />
logike teoretskega dela, ker ni kaj dosti<br />
tistega, kar bi sploh lahko branila. A ob<br />
tem se precej radikal<strong>no</strong> vsiljuje vprašanje<br />
o dejanski naravi te skup<strong>no</strong>sti.<br />
35<br />
Glej naše določitve raziskovalnih zvrsti<br />
v okvirčku.<br />
36<br />
Raziskava je pokazala, da je izraz<br />
»Naša država zaostaja« v vseh državah, ki<br />
smo jih raziskovali (vključ<strong>no</strong> z Avstrijo),<br />
eden najpogostejših argumentov pri<br />
utemeljevanju znanstvenih politik.<br />
37<br />
V humanistiki so najviše uvrščeni<br />
projekti načrtovali zbiranje podatkov,<br />
eden pa ob tem še izdajo obdelanega<br />
gradiva: predlagali so začetna in končna<br />
Prvouvrščeni družboslovni projekt naj bi proučil uspeš<strong>no</strong>st<br />
vladne izobraževalne reforme. Kakor so predlagalci pošte<strong>no</strong> priznali,<br />
naj bi pri tem u<strong>por</strong>abili že pridobljene podatke in ugotovitve<br />
iz mednarodnih in domačih raziskav; pri nekaterih izmed teh<br />
raziskav so sodelovali sami predlagalci. Po mnenju ocenjevalcev<br />
je bil najodličnejši projekt v marsičem videti kot stranski produkt<br />
siceršnjih predlagalčevih dejav<strong>no</strong>sti. Prosilec je predlog oprl na<br />
dva argumenta. Najprej se je sklical na mednarod<strong>no</strong> raziskavo,<br />
ki jo je prikazal kot nes<strong>por</strong>ni vir resnice o dejstvih. To je bil torej<br />
argument z avtoriteto. Potem pa je ugotovil, da naj bi po tej<br />
raziskavi »Slovenija zaostajala«. 36 A celo ob podmeni, da lahko<br />
rangiranje, ki ga je naredila mednarodna raziskava, brez predelave<br />
prevzamemo za podlago nadaljnjemu raziskovanju, je treba<br />
vsee<strong>no</strong> dognati, kaj pomeni takšna ali drugačna uvrstitev na<br />
tistem seznamu – izdelati je treba »mero uspeš<strong>no</strong>sti« na tej listi.<br />
A predlog se s tem ne ukvarja, temveč preprosto in samoumev<strong>no</strong><br />
interpretira uvrstitev s trditvijo, da slovenski učenci zaostajajo za<br />
drugimi. Predlog ne razgradi raziskave, na katero se sklicuje, pač<br />
pa njene rezultate jemlje neposred<strong>no</strong> kot kazalnik objektivne<br />
real<strong>no</strong>sti. S temi postopki je predlagalec ustvaril problem, ki naj<br />
bi ga njegov projekt pomagal rešiti.<br />
Zna<strong>no</strong>sti in teh<strong>no</strong>zna<strong>no</strong>sti<br />
Visoka uvrstitev predlogov te vrste 37 daje misliti, da ocenjevalcem<br />
(in bržkone tudi organizatorjem razpisa) ni bilo do tega, da bi<br />
zlasti podprli proizvodnjo <strong>no</strong>vega znanja in problematizacijo<br />
teoretskih polj (paradigem). Po naši analizi sodeč jim je šlo zlasti<br />
za »reševanje problemov«. Razpis naj bi prijavljencem ponudil<br />
prilož<strong>no</strong>st, da v okviru predloženih »tem« najdejo skrbi zbujajoče<br />
družbene probleme – in poiščejo rešitve zanje. Še preden naj bi<br />
začeli raziskovati, naj bi morali vedeti, kaj bodo našli. Raziskovanje<br />
se s tem premakne iz teoretskega polja in se loteva »problemov«, ki<br />
jih niso določili teoretsko, temveč intuitiv<strong>no</strong> – se pravi ideološko.<br />
Raziskovanje tako obdeluje probleme, ki ne pripadajo teoretskim<br />
praksam, temveč so problemi drugih praks. Na te ideološko določene<br />
probleme potem od zunaj aplicirajo teoretske koncepte – ali,<br />
natančneje: rezultate, produkte drugih raziskav. Tudi če so med<br />
raziskavami, katerih rezultate te ideološko usmerjene raziskave<br />
»aplicirajo«, teoretsko produktivne analize, ta aplikacija ne more<br />
več biti teoretska, saj se dogaja zunaj teoretskega polja. Zato te vrste<br />
»aplikacije« ne u<strong>por</strong>abljajo teoretskih konceptov – temveč iste izraze<br />
u<strong>por</strong>abljajo v ideoloških postopkih. Raziskovanje se tako preusmerja<br />
k tehniškim praksam ali v tako ime<strong>no</strong>va<strong>no</strong> teh<strong>no</strong>zna<strong>no</strong>st. 38<br />
190 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Medtem ko se zna<strong>no</strong>sti proizvajajo v dialogu s poprejšnjimi<br />
znanstvenimi produkcijami in njihovimi dosežki (to še zlasti velja<br />
za humanistiko in družboslovje, kjer problematike ne »zastarevajo«),<br />
analizirajo umestitev posameznega problema v širše družbene<br />
in zgodovinske strukture in neneh<strong>no</strong> reflektirajo svoje last<strong>no</strong><br />
početje glede na zgodovinske in družbene procese (saj se le tako<br />
lahko ločujejo od ideologije, t.j. proizvajajo epistemični rez) – pa<br />
se teh<strong>no</strong>zna<strong>no</strong>stim s temi vprašanji ni treba ukvarjati, v njih so<br />
celo moteča in nezaželena. Teoretske znanstvene prakse so v kritičnem<br />
od<strong>no</strong>su do preteklih teoretskih praks in do svojih sočasnih<br />
predpostavk. V nasprotju s teoretskim delom gre teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>stim<br />
za to, da se soočijo s posameznim izoliranim in neposrednim<br />
problemom, da izdelajo sredstva, s katerimi je problem mogoče<br />
rešiti, in da nadzorujejo ali vsaj predvidijo učinke reševanja. Če v<br />
prizadevanja teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>sti vnesemo običajne in nujne teoretske<br />
probleme znanstvenega dela, lahko tvegamo, da bomo spodnesli<br />
njihovo instrumental<strong>no</strong> početje. Zato se mora teh<strong>no</strong>-znanstve<strong>no</strong><br />
raziskovanje pravzaprav ogibati teoretskim prijemom: v teoretski<br />
perspektivi bi se lahko pokazalo, da teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>st pravzaprav ni<br />
mogoča. Če si, kakor v omenjenem projektu, prizadevamo za<br />
izboljšanje izobraževanja, se moramo vprašati, kakšna naj bi bila<br />
merila kako<strong>vos</strong>ti, torej se moramo vprašati, kaj je izobraževanje –<br />
in moramo torej kritič<strong>no</strong> analizirati konkretne izobraževalne prakse,<br />
ki potekajo v šolskem ideološkem aparatu države; te analize<br />
pa ni mogoče izvesti, če se ne vprašamo o naravi sodobne države,<br />
in ker gre za Slovenijo, o naravi naddržavne tvorbe EU. Teoretska<br />
zastavitev nas zelo hitro pripelje k temeljnim zgodovinskim vprašanjem<br />
sodob<strong>no</strong>sti.<br />
Vsak teoretski poseg se nuj<strong>no</strong> umešča v širše obzorje »teoretske<br />
problematike«, »reprodukcije epistemičnega reza« ali »restrukturacije,<br />
lomov v teoretskem polju«, »spoznavnega učinka«, »resnice«:<br />
prav to širše obzorje validira teoretsko delo, mu določa meje<br />
in cilje. Tisto malo, kolikor lahko posamezen projekt prispeva<br />
k teoriji in zna<strong>no</strong>sti, je mogoče doseči le v tem okviru, le v tem<br />
okviru je prispevek tudi mogoče razumeti, interpretirati, saj le<br />
v njem dobiva »smisel«. Ker je teoretsko delo mogoče le v tem<br />
okviru, lahko posamezen znanstvenik in znanstvenica delata,<br />
sodelujeta in nemara celo tekmujeta le v tem polju.<br />
raziskovalna dela, ne pa teoretskega dela<br />
v pravem pomenu. V družboslovju sta<br />
najviše uvrščeni ekspertizi nameravali<br />
drugot<strong>no</strong> obdelati že nabrane in obdelane<br />
podatke. Tretji družboslovni projekt<br />
je bil metodološki. Najbolje uvrščeni<br />
projekti na obeh področjih so se torej<br />
gibali zunaj teoretskega dela v pravem<br />
pomenu: obdelovali so preliminarije (tako<br />
v humanistiki in v družboslovju pri metodološkem<br />
projektu) – ali pa aplikacije<br />
(tako v družboslovju). Ekspertizam naj<br />
bi po njihovi podmeni <strong>no</strong>vo znanje že<br />
pridobile poprejšnje raziskave – teoretska<br />
vprašanja proizvodnje problemskega polja<br />
in konceptualizacije pa naj bi očit<strong>no</strong> že<br />
rešile zahteve, ki so jih postavila državna<br />
telesa. Tudi preprosto zbiranje podatkov<br />
namreč predvideva določitev, kaj naj<br />
velja za podatek, in zahteva proizvodnjo<br />
problemskega polja, v okviru katerega<br />
je mogoče podatke povezovati, urejati,<br />
se pravi interpretirati. Najbolje uvrščeni<br />
trije humanistični projekti so bili v teh<br />
vprašanjih naivni: niso si jih postavljali,<br />
prakticirali pa so odgovore nanje.<br />
38 Izraz »teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>st«, tech<strong>no</strong>-science,<br />
u<strong>por</strong>abljava v pomenu, ki mu ga<br />
je dal Michel Freitag v Le naufrage de<br />
l’Université: z njim je hotel zajeti postopke,<br />
ki rešujejo hetero<strong>no</strong>m<strong>no</strong> določene<br />
probleme z orodji, ki jih ponuja zna<strong>no</strong>st.<br />
»Zna<strong>no</strong>st se ne ukvarja več s spoznavanjem<br />
sveta, temveč z napovedovanjem<br />
učinkov, ki jih bodo v svetu povzročili<br />
naši praktič<strong>no</strong> smotrni posegi.« (Op. cit.,<br />
str. 42.) Freitag napada tudi samo idejo<br />
raziskovanja: »Raziskovanje vselej določajo<br />
njegovi neposredni in posebni cilji,<br />
zato lahko v njem vidimo metodič<strong>no</strong> in<br />
strateško izdelavo postopkov in procedur,<br />
ki omogočajo, da zagotovimo in nadzorujemo<br />
dejansko objektivacijo (realizacijo)<br />
poljubnega cilja.« (Op. cit., str. 47.)<br />
Prav zato teoretsko delo nima gospodarja – in zato morajo znanstveniki reflektirati in nadzorovati<br />
pogoje svoje produkcije. Narobe pa lahko teh<strong>no</strong>-znanstvenikom pogoji njihovega dela<br />
veljajo za samoumevne – in jih lahko sprejmejo, kakor jim jih od zunaj določijo upravni tehniki.<br />
Teh<strong>no</strong>znanstveniki dajejo na voljo svoje spret<strong>no</strong>sti, s katerimi rešujejo probleme, ko pa nalogo<br />
opravijo, predajo naročniku izdelek, ki ni nič več prvina v njihovi praksi. Kot prožni in sposobni<br />
strokovnjaki se zdaj lahko lotijo <strong>no</strong>vega problema. Kakor so njihove tehnike zunanje predmetu,<br />
ki ga obdelujejo, tako je njihovemu delu zunanji izdelek tega dela. Do predmeta svojega razi-<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 191
39 V humanistiki nismo ugotavljali sestave,<br />
saj načel<strong>no</strong> menimo, da je v humanistiki<br />
vsaka raziskava lahko temeljna.<br />
40 Ta problem je hujši, kakor bi se<br />
nemara zdelo na prvi pogled. Celo<br />
državna telesa prikrivajo jav<strong>no</strong>sti <strong>por</strong>očila<br />
o raziskavah, ki so jih financirala z javnim<br />
denarjem. Poslanec državnega zbora Aleš<br />
Gulič si je lahko ogledal <strong>por</strong>očila raziskav<br />
»Vpliv morebitne e<strong>no</strong>tne davčne stopnje<br />
na kulturo« in »Pred<strong>no</strong>sti in pomanjklji<strong>vos</strong>ti<br />
morebitne e<strong>no</strong>tne davčne stopnje v<br />
Sloveniji« šele po odločitvi javne pooblaščenke<br />
za dostop do informacij javnega<br />
pomena (27. marca 2006). Državna<br />
uprava ne u<strong>por</strong>ablja in se ne sklicuje<br />
na raziskave, ki se ne ujemajo z nje<strong>no</strong><br />
urad<strong>no</strong> ideologijo in z njenimi politikami,<br />
četudi jih je financirala. Tak je primer cilj<strong>no</strong><br />
usmerjene raziskave o založništvu in<br />
branju v Sloveniji (2004). Poročilo je bilo<br />
objavlje<strong>no</strong> v knjižni obliki: Maja Breznik,<br />
Silva Novljan, Janez Jug, Aldo Milohnić,<br />
Knjižna kultura, UMco, Ljubljana, 2005.<br />
Vladna telesa tudi nimajo navade, da<br />
bi raziskovalna <strong>por</strong>očila avtomatič<strong>no</strong><br />
objavljala na svojih spletnih straneh. To bi<br />
bil poceni in priročen način, da se o raziskovalnih<br />
rezultatih razpravlja v strokovni<br />
in splošni jav<strong>no</strong>sti, da se ocenjuje in<br />
nadzoruje znanstve<strong>no</strong> delo – a tudi delo<br />
državne uprave in vlade.<br />
41 »Na podlagi preteklega empiričnega<br />
raziskovanja bomo izdelali sodobne [sic]<br />
teoretske koncepte« – tako nekako je<br />
obljubljal eden izmed izbranih projektov.<br />
skovanja nimajo tesnejšega od<strong>no</strong>sa: a tudi če bi ga imeli, bi ga v<br />
interesu teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>sti morali skriti, saj bi lahko bil strast, ki je<br />
nevarna dobri izvedbi in objektiv<strong>no</strong>sti. »Objektiv<strong>no</strong>st« je ključna<br />
beseda pri teh<strong>no</strong>kratskem raziskovanju.<br />
Pričakovali bi torej, da si bodo znanstveniki in znanstvenice<br />
poskušali pridobiti temeljne raziskave. Obravnavani razpis je bil<br />
tisto leto edini, ki je omogočal prijave za temelj<strong>no</strong> znanstve<strong>no</strong><br />
raziskovanje – a vsee<strong>no</strong> je bila v družboslovju 39 le petina prijav<br />
temeljnih. Po naših merilih smo našteli: 13 prijav za temelj<strong>no</strong><br />
raziskovanje, 20 aplikacij, 17 ekspertiz, devet političnih študij, tri<br />
strateške hibride. Izmed 62 prijavljenih projektov jih je bilo 18<br />
izbranih. Po klasifikaciji ARRS in po naši klasifikaciji je sestava<br />
izbranih projektov taka:<br />
Klasifikacija ARRS Naša klasifikacija<br />
Temelj<strong>no</strong> razisk. 4 18 6 Temelj<strong>no</strong> razisk.<br />
Aplicira<strong>no</strong> razisk. 6 6 Ekspertiza<br />
4 Politična študija<br />
Postdoktorsko razisk. 8 2 Aplikacija<br />
Zanimivo je, da je bila med izbranimi postdoktorskimi družboslovnimi<br />
projekti le četrtina (2) temeljnih raziskav. Veči<strong>no</strong><br />
mlajših raziskovalcev so torej rekrutirali v teh<strong>no</strong>zna<strong>no</strong>st.<br />
Začarani krog ideološkega samopotrjevanja<br />
Pri tematsko usmerjenem razpisu uživajo pred<strong>no</strong>st usta<strong>no</strong>ve in<br />
posamezniki, ki imajo na voljo ekspert<strong>no</strong> znanje v predpisanih<br />
tematikah ali dostop do relevantne dokumentacije, arhivov,<br />
podatkovnih baz in podobnega. Nekaj projektov je izkoristilo pred<strong>no</strong>st te vrste, ki pa je na več<br />
nači<strong>no</strong>v škodljiva: usta<strong>no</strong>ve napeljuje, da red<strong>no</strong> skrb za zbirke napajajo iz raziskovalnega denarja;<br />
napeljuje jih k varovanju svojega mo<strong>no</strong>polnega dostopa do raziskovalnih virov in ekspertnih<br />
kompetenc; s tem vire in kompetence odtegujejo stalni razpravi v znanstveni skup<strong>no</strong>sti in otežujejo<br />
ali celo onemogočajo njihovo obdelavo na ozadju pluralizma paradigem in problematik;<br />
naposled se s tem uničuje znanstvena debata in torej znanstvena skup<strong>no</strong>st. 40<br />
Nekateri izbrani projekti so napovedali, da se bodo predloženih tem lotili tako, da bodo ekspertizo<br />
in podatke, pridobljene v prejšnjih raziskavah, predelali v temelj<strong>no</strong> raziskovanje. Prijem<br />
izhaja iz podmene, da so empirični podatki privilegira<strong>no</strong> izhodišče za temelj<strong>no</strong> raziskovanje. 41<br />
Ob taki konverziji poprejšnjega aplikativnega raziskovanja v temelj<strong>no</strong> raziskovanje se odpira<br />
vrsta vprašanj. Aplikacije usmerjajo naročnikove koristi in naročnikovo umevanje teh koristi.<br />
Aplikativ<strong>no</strong> raziskovanje je pod hudim ideološkim pritiskom, njegova problematika je prav<br />
lahko zastavljena s stališča praktičnih ozirov, kakor jih umevajo vpleteni agenti (t.j. naročnik).<br />
192 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
Prav mogoče je, da je takšna raziskava zgolj tehničen poskus,<br />
kako rešiti ideološko formulirane praktične naloge. Če je aplikacijo<br />
naročila ista upravna instanca, ki zdaj podpira temelj<strong>no</strong><br />
raziskovanje, to raziskovanje pa naj bi iztisnilo »sploš<strong>no</strong>-teoretske«<br />
konsekvence iz poprejšnje cilj<strong>no</strong> in partikular<strong>no</strong> usmerjene<br />
praktične aplikacije – potem je zelo verjet<strong>no</strong>, da se bo postopek<br />
ujel v začarani krog. Temelj<strong>no</strong> raziskovanje bo zgolj priskrbelo<br />
»teoretsko« utemeljitev za ideološke predpostavke, ki so vodile<br />
prejšnjo aplikativ<strong>no</strong> raziskavo. Postopek te vrste lahko mistificira<br />
neko celot<strong>no</strong> problemsko področje, hkrati pa degradira znanstve<strong>no</strong><br />
delo v ideološko apologetiko vnaprej določenih ideoloških<br />
postavk. A naj je tako početje še tako problematič<strong>no</strong> s stališča<br />
znanstvenega dela – pa vendarle proizvaja realne družbene učinke<br />
in sodeluje pri oblikovanju družbenih razmerij.<br />
Interdisciplinar<strong>no</strong>st<br />
Vendar pa h konverziji poprejšnjega empiričnega raziskovanja<br />
v domnev<strong>no</strong> temelj<strong>no</strong> raziskovanje ne napeljuje edi<strong>no</strong>le fetišizem<br />
empirije. Ta postopek v sodob<strong>no</strong>sti zlasti izhaja iz <strong>no</strong>vega<br />
umevanja interdisciplinarnega 42 raziskovanja. Privrženci interdisciplinar<strong>no</strong>sti<br />
se zdaj zavzemajo za povezovanje med različnimi<br />
zvrstmi raziskovanja – temeljnega, aplikativnega in razvojnega.<br />
Slovenski in evropski dokumenti napovedujejo, da bo mešanje<br />
raziskovalnih zvrsti v prihodnje ena izmed prioritet podeljevanja<br />
državnih in evropskih denarnih pod<strong>por</strong>. 43 To je politična odločitev<br />
z dalj<strong>no</strong>sežnimi implikacijami. Preprosto poveda<strong>no</strong> pomeni,<br />
da bodo države in EU poslej pred<strong>no</strong>st<strong>no</strong> podpirale raziskave, ki<br />
jih bodo naročila gospodarska podjetja, se pravi zasebni kapital.<br />
Ob tem se postavlja vprašanje preusmerjanja javnih sredstev<br />
v zasebne žepe. Pričakujemo lahko tudi nadaljnje napade na<br />
jav<strong>no</strong>st znanstvenega dela: zasebni investitorji, ki vlagajo v raziskovanje,<br />
imajo pristen interes, da čim dlje zadržujejo njegove<br />
rezultate v taj<strong>no</strong>sti, saj jih tako lahko komercial<strong>no</strong> izkoriščajo. 44<br />
Novo umevanje znanstvene prakse v temelju izhaja iz dvojega:<br />
iz zahtev kapitala in iz preusmeritve v državnih in evropskih<br />
znanstvenih politikah.<br />
Kapital svojih potreb po nenehnem teh<strong>no</strong>loškem revolucioniranju<br />
produkcijskega procesa že dolgo ne more več tešiti zgolj<br />
s tem, da bi užival plodove znanstvenega dela, kakor da bi bili<br />
dobrine, ki jih samodej<strong>no</strong> prinaša narava. 45 A medtem ko je bilo<br />
še v fordizmu videti, kakor da organizacijo delovnega procesa<br />
e<strong>no</strong>smisel<strong>no</strong> uravnavajo stroji in se je znanstve<strong>no</strong> poseganje<br />
onkraj produkcijske teh<strong>no</strong>logije omejevalo na podrejanje delav-<br />
42 »Interdisciplinar<strong>no</strong>st« ima dolgo<br />
zgodovi<strong>no</strong>. V predavanjih leta 1967 jo<br />
je kritiziral že Louis Althusser. A takrat je<br />
»interdisciplinar<strong>no</strong>st« pomenila »dialog«<br />
med raznimi disciplinami. Althusser je<br />
kritiziral prav to podme<strong>no</strong>, da naj bi razne<br />
teorije lahko dialogizirale ob isti mizi<br />
in brez jasne problematike. Po Althusserju<br />
interdisciplinar<strong>no</strong>st v humanistiki in<br />
družboslovju poe<strong>no</strong>stavlja in nekritič<strong>no</strong><br />
prenaša interdisciplinar<strong>no</strong> menjavo med<br />
nara<strong>vos</strong>lovnimi zna<strong>no</strong>stmi. Taka menjava<br />
je tam mogoča, ker, denimo, matematika<br />
v njih ni zgolj zna<strong>no</strong>st med drugimi zna<strong>no</strong>stmi<br />
in tudi ni teorija, ki bi jo »aplicirali«<br />
na problematiko drugih disciplin, temveč<br />
je njihov konstitutivni del. Glej Louis<br />
Althusser, Filozofija in spontana filozofija<br />
znanstvenikov. Za kritiko interdisciplinar<strong>no</strong>sti<br />
glej tudi Immanuel Wallerstein in<br />
drugi, Kako odpreti družbene vede? in<br />
Rastko Močnik, »Sistem družboslovja in<br />
njegovi učinki«, Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti.<br />
Staro umevanje interdisciplinar<strong>no</strong>sti<br />
je sicer do neke mere še priljublje<strong>no</strong>, a<br />
zdaj ga vse bolj nadomešča umevanje,<br />
ki vidi interdisciplinar<strong>no</strong>st v povezovanju<br />
med »zvrstmi raziskovanja«.<br />
43 Resolucija o nacionalnem raziskovalnem<br />
in razvojnem programu,<br />
2006–2010, (Uradni list, Ljubljana, št. 3,<br />
10. 1. 2006, člen 4.2.2.): »V naslednjem<br />
srednjeročnem obdobju se pred<strong>no</strong>st<strong>no</strong><br />
obravnavajo: […] raziskave, ki bodo povezovale<br />
različne vede in stopnje raziskav<br />
(temeljne, u<strong>por</strong>abne in razvojne)…«<br />
(poudarila M. B. in R. M.).<br />
Action for »centres of excellence«<br />
with a European dimension (http://<br />
ec.europa.eu/research/area/centres.<br />
pdf): »Z učinkovito 'kombinacijo' raznih<br />
virov znanja in infrastruktur, ki jih je najti<br />
po vsej Evropi, u<strong>por</strong>abljajoč komplementarne<br />
vire znanja, spret<strong>no</strong>sti [k<strong>no</strong>w-how]<br />
in pod<strong>por</strong>nih dejav<strong>no</strong>sti. Znanstveni in<br />
teh<strong>no</strong>loški razvoj postaja vse bolj odvisen<br />
od interdisciplinarnih prijemov, zato bo<br />
vse manj verjet<strong>no</strong>, da bi potrebne vire<br />
lahko našli v okviru ene same države.«<br />
44 Še enkrat lahko navedemo odlomek,<br />
ki smo ga že citirali – a tokrat v nekoliko<br />
razširjeni različici: »Produkcija ‘<strong>no</strong>vih<br />
idej’ bi bila učinkovita, če bi se držala<br />
dveh pravil: če bi vsi, ki hočejo rešiti isti<br />
problem, med seboj sodelovali; če bi rešitev,<br />
ko bi jo našli, ponudili v svobod<strong>no</strong><br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 193
u<strong>por</strong>abo v vseh njenih aplikacijah. Tako<br />
deluje univerzitet<strong>no</strong> raziskovanje. […]<br />
Zaseb<strong>no</strong> raziskovanje pa deluje natanč<strong>no</strong><br />
nasprot<strong>no</strong>: laboratoriji so drug z drugim<br />
v konkurenci in ne sodelujejo. Ljubosum<strong>no</strong><br />
skrivajo skriv<strong>no</strong>sti svojega dela. Ko<br />
pridejo do odkritja, si ga firme prisvojijo v<br />
izključ<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abo. […] V <strong>no</strong>vi eko<strong>no</strong>miji<br />
je to ekvivalent protislovja, ki ga je Marx<br />
odkrival v kapitalizmu med razvojem<br />
produktivnih sil in tistim, čemur je pravil<br />
produkcijska razmerja, namreč režimom<br />
privatne lastnine.« (Cohen, 2006: 69)<br />
45 Kakor piše še Marx v Kapitalu o od<strong>no</strong>su<br />
med kapitalom in zna<strong>no</strong>stjo.<br />
46 Da bo z razvojem produkcijskih sil<br />
(zlasti z avtomatizacijo in intelektualizacijo<br />
neposrednega delovnega procesa)<br />
»razčlenitev, Gliederung« družbe postala<br />
produkcija sila, je predvidel že Marx<br />
v Grundrisse (1857–58). Tega sicer ni<br />
formuliral provokativ<strong>no</strong>, kakor bi bilo<br />
mogoče: v postfordističnem kapitalizmu<br />
produkcijski od<strong>no</strong>si sami postanejo<br />
produkcijske sile – hkrati pa bolj ali manj<br />
vsi družbeni od<strong>no</strong>si postanejo produkcijski<br />
(zdaj celo »produktivni«) od<strong>no</strong>si. Za sedanje<br />
razprave pa je nemara še bolj zanimivo<br />
to, da postaja znanstvena organizacija od<strong>no</strong>sov<br />
vse pomembnejša na področjih, za<br />
katera nam neoliberalna ideologija govori,<br />
da so na njih najracionalnejši tržni od<strong>no</strong>si<br />
– in koder tržni od<strong>no</strong>si zares pospeše<strong>no</strong><br />
nadomeščajo nekdanje druge družbene<br />
od<strong>no</strong>se: z<strong>no</strong>traj nekdaj sklenjenega fordističnega<br />
produkcijskega procesa (podizvajalstvo<br />
– subcontracting, outsourcing ipd.)<br />
in tudi v širši družbi (privatizacija javnih<br />
storitev, kulturnih dobrin, celo nacionalne<br />
kulturne in naravne dediščine ipd.). Iz tega<br />
je razvid<strong>no</strong>, da tržni od<strong>no</strong>si sami na sebi<br />
niso zadosti, da bi zagotavljali »družbe<strong>no</strong><br />
kohezijo« – in da država, da bi zagotovila<br />
»trž<strong>no</strong> uspeš<strong>no</strong>st« družbenega področja<br />
pod svojo jurisdikcijo, znanstve<strong>no</strong> ureja<br />
družbene od<strong>no</strong>se, ki so v njeni kompetenci.<br />
Kakšna je družbena narava znanstvenega<br />
urejanja medčloveških od<strong>no</strong>sov,<br />
vidimo, denimo, iz tega, da se pretanje<strong>no</strong><br />
znanstve<strong>no</strong> upravljanje hierarhičnih<br />
od<strong>no</strong>sov v podjetjih (governance, in v tem<br />
okviru »mehki management«: čustveni,<br />
psihični ipd. management.) uveljavlja prav<br />
v času, ko je konec fordistične implicitne<br />
»pogodbe« med managementom in<br />
delavstvom, ko v podjetju glavne besede<br />
ca stroju, kvečjemu je še racionaliziralo hierarhič<strong>no</strong> organizacijo<br />
tovarne in tokove informacij v njej – pa je v postfordizmu za<br />
kapitalsko akumulacijo postala odločilna znanstvena organizacija<br />
vseh eko<strong>no</strong>mskih faz, ne le produkcije, temveč tudi cirkulacije<br />
in konsumpcije, in ne le eko<strong>no</strong>mske razsež<strong>no</strong>sti, temveč tudi<br />
celotnega družbenega okolja. Družbene zna<strong>no</strong>sti in humanistika<br />
so tako dobile <strong>no</strong>vo in bistve<strong>no</strong> večjo vlogo pri kapitalskem<br />
procesu. 46<br />
Sedanje države s podpiranjem zna<strong>no</strong>sti ne skrbijo več za<br />
nacional<strong>no</strong> eko<strong>no</strong>mijo, temveč pretež<strong>no</strong> prenašajo zahteve nadnacionalnih<br />
združb (vključ<strong>no</strong> z EU) v službi globalnega kapitala.<br />
Politič<strong>no</strong> umevanje zna<strong>no</strong>sti je poslej instrumentalistič<strong>no</strong>,<br />
u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st pa naj bi zna<strong>no</strong>st dokazovala na »trgu«. »Trg« je<br />
pretež<strong>no</strong> mitološka kategorija – saj se države (in EU) v glavnem<br />
neposred<strong>no</strong> odzivajo na zahteve kapitalov. 47<br />
Nove prakse v znanstvenih politikah so že tudi načel<strong>no</strong><br />
utemeljili. 48 Misleci <strong>no</strong>vega načina, kako prakticirati zna<strong>no</strong>st,<br />
pri<strong>por</strong>očajo <strong>no</strong>vo vrsto »interdisciplinar<strong>no</strong>sti« 49 – mešanje različnih<br />
raziskovalnih zvrsti. 50 »Empirične raziskave« najdejo<br />
svoje predmete v »real<strong>no</strong>sti« – nadaljnje raziskave pa izdelajo<br />
širšo metafiziko tako iznajdenih objektov. Ker raziskovalna<br />
invencija odkriva svoje predmete tako rekoč po naročilu, jih<br />
je mogoče – in jih je tudi treba – v neskonč<strong>no</strong>st naprej urejati,<br />
prirejati, precejati … Misleci <strong>no</strong>vega načina poudarjajo, da naj<br />
bi u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>, aplikativ<strong>no</strong> raziskovanje omogočalo uvedbo <strong>no</strong>vih<br />
»raziskovalnih programov«, pa tudi temelj<strong>no</strong> raziskovanje. Zato<br />
naj bi po njihovem bilo mogoče obrniti tradicionalni od<strong>no</strong>s med<br />
temeljnim raziskovanjem in aplikacijami ter začeti raziskovanje<br />
z aplikacijo. Pri tehniških praksah so tako lahko skonstruirali<br />
<strong>no</strong>vo nadzvoč<strong>no</strong> letalo; kaj pa tako prakticiranje znanstve<strong>no</strong>sti<br />
povzroča v humanistiki in družboslovju?<br />
Praktični učinki <strong>no</strong>vega<br />
umevanja znanstve<strong>no</strong>sti<br />
»Znanstve<strong>no</strong>st« teh postopkov naj bi bila v tem, da ob problematiki,<br />
ki so jim jo določili ideološki diskurzi, ideološko u<strong>por</strong>abljajo<br />
besedišča, ki veljajo za znanstvena, zato ker jim znanstve<strong>no</strong><br />
veljav<strong>no</strong>st zagotavlja kakšna avtoriteta. Te prakse torej omogoča<br />
navezava na učinke institucionaliziranih diskurzov. 51 Ena<br />
izmed značil<strong>no</strong>sti, po katerih se ločujejo od drugih ideoloških<br />
praks, je v tem, da se hkrati nanašajo na vsaj dva druga diskurza.<br />
Eden izmed teh diskurzov je avtoritativ<strong>no</strong> institucionaliziran za<br />
»znanstven« diskurz. Drugi diskurz je prav tako institucionalizi-<br />
194 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
an v avtoriteto, a je hkrati pravzaprav naključen: priskrbijo ga<br />
razpisni pogoji, razpisne teme, pričakovanja naročnika, veljavne<br />
mode, žargoni v državnih aparatih itn. Kolikor je v teh praksah<br />
»znanstve<strong>no</strong>sti«, je zato fetišistična in instrumentalna. Za to<br />
vrsto tehničnih praks smo u<strong>por</strong>abili izraz teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>sti: te so<br />
zlasti pogubne v humanistiki in družboslovju.<br />
V humanistiki in družboslovju teoretske prakse ves čas ohranjajo<br />
v svojem horizontu poprejšnje znanstve<strong>no</strong> delo in sočasna<br />
prizadevanja v drugih teoretskih paradigmah. Prav tako morajo<br />
neneh<strong>no</strong> reflektirati, kako se njihovo početje vključuje v širše<br />
družbene in zgodovinske procese, strukture, kako se umešča<br />
glede na druge prakse. Družbe<strong>no</strong>-zgodovinska refleksija v humanistiki<br />
in družboslovju ne izhaja iz kakšne znanstvenikove posebne<br />
proniclji<strong>vos</strong>ti, osebne nravstvene kreposti ali spolitizira<strong>no</strong>sti,<br />
temveč je <strong>no</strong>tranji moment teoretske prakse same.<br />
V teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>stih se teoretska praksa degradira v tisto, čemur<br />
je Foucault rekel »diskurz ved<strong>no</strong>sti«. Diskurzi ved<strong>no</strong>sti so teh<strong>no</strong>logije<br />
moči in vselej obstajajo le skupaj z institucijami, ki jim<br />
zagotavljajo »materialni obstoj« – in njihove učinke moči. Kakor<br />
je pokazal Foucault, je od<strong>no</strong>s med diskurzom ved<strong>no</strong>sti in njegovo<br />
institucijo krožen. Hkrati ko institucija avtorizira diskurz (mu<br />
daje avtoriteto in legitim<strong>no</strong>st), diskurz reproducira institucijo<br />
in ji daje njen predmet: predmet, ki ga ved<strong>no</strong>stni diskurz »spoznava«,<br />
institucija obvladuje. Zato imajo »empirične raziskave«<br />
pred<strong>no</strong>st in zato lahko take raziskave delujejo kot »temeljne« za<br />
poznejše raziskave: v dejanskosti identificirajo »predmete«, ki<br />
brez teh raziskav, to je brez teh diskurzov in njihovih institucij,<br />
ne bi obstajali. Foucault je pokazal, kako so ved<strong>no</strong>stni diskurzi<br />
zgodovinsko proizvedli <strong>no</strong>rost, bolezen, hudodelstvo, seksual<strong>no</strong>st;<br />
tu lahko dodamo še predmete, ki so jih ime<strong>no</strong>vale razpisane<br />
teme leta 2005: nacionalna identiteta, trg, človeški viri, socialna<br />
koheziv<strong>no</strong>st, kulturna dediščina, upravljana družba … 52<br />
Odgovor<strong>no</strong>st znanstvenic in znanstvenikov?<br />
Če se družboslovka ali humanist odločita, da ne bosta družbe<strong>no</strong>-zgodovinsko<br />
reflektirala svojih teoretskih praks, to ne more<br />
izhajati iz njunega teoretskega dela (ki tako refleksijo zahteva),<br />
temveč je lahko le njuna zunajteoretska politična odločitev:<br />
znanstvenice in znanstveniki, ki zase trdijo, da niso »politični«, s<br />
tem izražajo zunajteoretsko ideološko določe<strong>no</strong>st svoje prakse in<br />
nje<strong>no</strong> <strong>no</strong>tranjoteoretsko epistemič<strong>no</strong> manjka<strong>vos</strong>t.<br />
Najbolj pereči refleksivni teoretski preudarek zadeva učinke,<br />
ki jih imajo na teoretske prakse institucionalni okviri, v katerih<br />
nimajo več stakeholders, »tisti, ki jim gre<br />
za podjetje«, temveč je vsa oblast v rokah<br />
shareholders, »tistih, ki jim gre za dobiček«.<br />
Ko so od<strong>no</strong>se v podjetju »depolitizirali«,<br />
so jih začeli »scientificirati«.<br />
47 Teme za razpis leta 2005 je določilo<br />
ministrstvo na podlagi izhodišč skupine,<br />
sestavljene iz vodij razvoja uspešnih<br />
slovenskih podjetij. Glej opombo 20.<br />
48 Michel Gibbons, Camille Limoges,<br />
Helga Nowotny, Simon Schwartzman,<br />
Peter Scott, and Martin Trow, The New<br />
Production of K<strong>no</strong>wledge. The Dynamics<br />
of Science and Research in Contem<strong>por</strong>ary<br />
Societies. Knjiga je neverjet<strong>no</strong> vplivala<br />
na evropske in nacionalne raziskovalne<br />
politike in je železna referenca v številnih<br />
dokumentih, strategijah, resolucijah.<br />
Tudi slovenska Resolucija o nacionalnem<br />
raziskovalnem in razvojnem programu za<br />
obdobje 2006–2010 se večkrat sklicuje<br />
nanjo. Christian de Monlibert (2004: 27)<br />
takole komentira to knjigo in druga dela<br />
istih piscev: »Izvedenci OECD, UNESCO in<br />
Svetovne banke so našli o<strong>por</strong>o in garancijo<br />
celo v samem akademskem svetu. Videti<br />
je, kakor da bi navedki piscev, kakršni so<br />
B.R. Clark, M. Gibbons, H. Novotny ali P.<br />
Scott, z nekakš<strong>no</strong> uče<strong>no</strong> legitimacijo upravičevali<br />
način, kako izvedenci mednarodnih<br />
teles vidijo in mislijo svet raziskovanja in<br />
univerzitetnega poučevanja.« Ti pisci ločijo<br />
tradicionalni in zastareli znanstveni način,<br />
ki mu pravijo »modus 1« in ki po njihovem<br />
izhaja iz »newtonskega prakticiranja zna<strong>no</strong>sti«,<br />
od sodobnega načina, »modusa 2«, ki<br />
(če lahko na hitro interpretiramo) temelji<br />
na postmodernistični ideologiji in uveljavlja<br />
neoliberalne eko<strong>no</strong>mske in družbene<br />
prakse in institucije.<br />
49 Prav pretresljivo je, kako samodej<strong>no</strong><br />
je slovenski minister za zna<strong>no</strong>st za zgled<br />
interdisciplinarnega prijema ponudil<br />
aplikacijo: »Poznate na primer dr. X.Y.?<br />
Gospa je kemik, toda ukvarja se z restavriranjem<br />
starih rokopisov. To je krasen<br />
primer interdisciplinarnega pristopa.« (Dr.<br />
Jure Zupan, minister za visoko šolstvo,<br />
zna<strong>no</strong>st in teh<strong>no</strong>logijo, v pogovoru za<br />
Dnevnik, 27. julija 2007, str. 2.)<br />
50 Za zgled ponujajo izdelavo nadzvočnega<br />
letala, ki je odprla številna vprašanja,<br />
kakršnih si poprej v eksperimentalnem<br />
raziskovanju niso postavili. Vprašanje pa<br />
je, koliko ni ta zgled preveč specifičen –<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 195
in koliko je izdelava nadzvočnega letala<br />
pripeljala do zares prelomnih odkritij.<br />
Predsednik francoske akademije zna<strong>no</strong>sti<br />
je to ideologijo komentiral z besedami:<br />
»Elektrike niso iznašli, ko so poskušali<br />
izboljšati svečo.«<br />
51 Administrativ<strong>no</strong> predpisovanje »tem«<br />
in podob<strong>no</strong> hetero<strong>no</strong>m<strong>no</strong> usmerjanje je<br />
potemtakem za ta diskurz hkrati konstitutiv<strong>no</strong><br />
in odveč: te raziskovalne prakse naj<br />
bi si morale v vsakem primeru poiskati<br />
zunajznanstvenega mentorja, da se sploh<br />
lahko omogočijo. Glej tudi opombo 20.<br />
52 Sicer pa konstrukcije dejstev v real<strong>no</strong>sti<br />
ni treba nuj<strong>no</strong> pojasnjevati s pomočjo Foucaultovega<br />
teoretskega aparata. Lahko bi si<br />
pomagali tudi z Bourdieujevim (2004: 119)<br />
prijemom: »Dejstvo je osvoje<strong>no</strong>, skonstruira<strong>no</strong>,<br />
ugotovlje<strong>no</strong> v dialektični komunikaciji<br />
med subjekti in prek te komunikacije, to se<br />
pravi, skozi proces verifikacije, kolektivne<br />
produkcije resnice, v pogajanju in z njim,<br />
v transakciji in tudi homologaciji in z<br />
njima, v ratifikaciji z eksplicit<strong>no</strong> izraženim<br />
konsenzom – homologein – (in ne zgolj<br />
v dialektiki med hipotezo in izkušnjo).«<br />
Bourdieujevski prijem bi bil za tukajšnje<br />
razmere še zlasti kritičen: še veliko bolj<br />
kakor foucaultovska analiza (za katero je<br />
vsaka ved<strong>no</strong>st že tudi moč in ki ne razločuje<br />
med ved<strong>no</strong>stjo in teorijo) bi pokazal,<br />
da v sedanjih razmerjih moči na Slovenskem<br />
teoretske prakse ne morejo vplivati<br />
na družbena polja, kjer se edi<strong>no</strong>le lahko<br />
proizvajajo. Ta položaj je Braco Rotar med<br />
drugim opisal takole: »Da gre za popoln<br />
nes<strong>por</strong>azum med osebami, ki upravljajo<br />
z zna<strong>no</strong>stmi, in zna<strong>no</strong>stmi samimi, kažejo<br />
poleg neprimerne mreže nadzora, ki je v<br />
nesmisel<strong>no</strong>stih prav neverjet<strong>no</strong> podrobna,<br />
in neoliberalne vizije zaposlovanja znanstvenikov<br />
v raziskovalnih in visokošolskih<br />
institucijah (za omejen čas, na podlagi<br />
popular<strong>no</strong>sti, 'u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>sti' in servil<strong>no</strong>sti,<br />
kar bo zanesljivo uničilo ves znanstveni potencial<br />
v deželi), tudi imena odličij, kakrš<strong>no</strong><br />
je npr. 'ambasador slovenske zna<strong>no</strong>sti', ki<br />
postavljajo zna<strong>no</strong>st v službo nacionalne<br />
propagande. […] Bojim se, da so režimi<br />
financiranja in merila, pa tudi vzpostavljeni<br />
selekcijski mehanizmi bolj v prid perpetuiranju<br />
dosedanjih delitev po fevdih in v<br />
škodo zna<strong>no</strong>sti kot spoznavni dejav<strong>no</strong>sti –<br />
spoznavne ambicije je treba pri prijavljanju<br />
projektov prikriti, če hočeš dobiti javna<br />
sredstva.« (Rotar, 2005: 91–92)<br />
te prakse potekajo in ki te prakse sploh omogočajo. Ker so institucije<br />
»materialna eksistenca ideologije«, 53 je ta premislek hkrati<br />
tudi »prvi« epistemični rez, ki teoretsko prakso loči od ideoloških<br />
praks, v tem konkretnem primeru jo loči od procesov samodejne<br />
reprodukcije ideološkega aparata. Ker teorije ni mogoče proizvajati<br />
brez institucionalne pod<strong>por</strong>e, financiranja itn., je »hetero<strong>no</strong>m<strong>no</strong>«<br />
delovanje na teoretske prakse pač stalnica: a le teorija ga<br />
lahko analizira – in ga mora analizirati, če se hoče prakticirati<br />
kot teorija. Naša raziskava kaže prej na visoko stopnjo neantagonistične<br />
adaptacije pri znanstvenikih in znanstvenicah, 54 iz česar<br />
bi lahko sklepali, da samodejna institucionalna reprodukcija ta<br />
čas prevladuje nad teoretskimi praksami. 55 To, kar ta čas v prevladujoči<br />
ideologiji velja za »zna<strong>no</strong>st«, so zgolj institucionalizirane<br />
prakse institucionalne reprodukcije – reprodukcije usta<strong>no</strong>v<br />
ved<strong>no</strong>sti, katerih glavni »proizvod« so učinki gospostva.<br />
Za sklep: o politiki v poljih znanstvenih praks<br />
Splošni cilj politike v zna<strong>no</strong>sti je, da bi omogočala in spodbujala<br />
znanstvene prakse in njihove dosežke. Znanstvene politike<br />
potemtakem ne poskušajo zagotoviti zgolj ugodnih okoliščin za<br />
zna<strong>no</strong>st, temveč bi zlasti rade ustvarile pogoje, v katerih so znanstvene<br />
prakse sploh mogoče in v katerih lahko dosegajo rezultate.<br />
Ob tem pa velja upoštevati od<strong>no</strong>s med pogoji za mož<strong>no</strong>st<br />
teoretskih praks in teoretskimi praksami samimi. Louis Althusser<br />
je o tem od<strong>no</strong>su zapisal:<br />
Zato smo se dolžni odpovedati vsaki teleologiji uma, zato<br />
tudi moramo misliti od<strong>no</strong>s, ki velja med rezultatom [znanstvene<br />
prakse] in njegovimi pogoji, kot od<strong>no</strong>s produkcije in<br />
ne kot od<strong>no</strong>s ekspresije […]. 56<br />
Rezultati znanstvenih praks (znanstvena »odkritja«, <strong>no</strong>vi<br />
koncepti, <strong>no</strong>ve teorije ipd.) ne izražajo zgodovinskih pogojev za<br />
svojo mož<strong>no</strong>st. Pač pa znanstvene prakse v okviru teh pogojev<br />
proizvajajo svoje rezultate. Med pogoji mož<strong>no</strong>sti na eni strani<br />
in znanstvenimi praksami z njihovimi rezultati na drugi strani<br />
ni nikakršnega od<strong>no</strong>sa »nujne ekspresije«, »samodejnega izražanja«,<br />
ni avtomatizma. Prav narobe: v zgodovinskih okoliščinah,<br />
med katerimi so lahko tudi pogoji za mož<strong>no</strong>st <strong>no</strong>vih znanstvenih<br />
rezultatov, znanstvene prakse proizvajajo svoje rezultate po<br />
logikah svojih lastnih praks, ki so logike diskontinuitet, prelomov,<br />
nadomeščanja ene vrste teoretskega ravnanja z drugim in<br />
drugačnim ravnanjem. Znanstvenih dosežkov zato ni mogoče<br />
e<strong>no</strong>smisel<strong>no</strong> načrtovati: iluzija bi bila, če bi pričakovali, da je<br />
196 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
zgolj z znanstvenimi politikami mogoče zagotoviti teoretske<br />
dosežke. Ta iluzija je lahko celo nevarna: če namreč znanstvena<br />
politika ne priznava diskontinuitete, zevi med proizvodi<br />
znanstvenih praks in okoliščinami, v katerih te prakse potekajo,<br />
tedaj lahko v zmotnem prepričanju, da bo sprožila znanstvene<br />
dosežke, s svojimi posegi oži mož<strong>no</strong>sti znanstvenih praks in jih<br />
celo ovira.<br />
Paradoks<strong>no</strong> bo znanstvena politika tem uspešnejša, čim<br />
skromnejša bo. Uspešna je lahko tista znanstvena politika, ki<br />
znanstvenim praksam priznava njihovo specifič<strong>no</strong>st: se pravi,<br />
spoštuje razliko med ideologijo in teorijo. Znanstvena politika<br />
ne bo ovirala znanstvenih praks in jih bo nemara celo spodbujala,<br />
če se bo zavedala, da so njeni ukrepi nekaj drugega kakor<br />
znanstvene prakse; če ne bo pozabila, da med dosegom politike<br />
in znanstvenim dosežkom zeva praznina, ki jo lahko zapolni le<br />
znanstvena praksa sama. Znanstvena politika bo lahko uspešna,<br />
če bo spoštovala epistemološki rez in ga reproducirala: če bo<br />
torej delovala v svojih mejah – in tako znanstvenim praksam<br />
omogočala, da si odpirajo <strong>no</strong>va obzorja.<br />
Literatura<br />
ADAM, F. (2005): Bosta humanistika in družboslovje samo še za okras?<br />
Nova revija, letnik XXIV, maj–junij–julij.<br />
ALTHUSSER, L. (1985): Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov<br />
(1967). Ljubljana, ŠKUC–FF.<br />
ALTHUSSER, L. (1996): Du ‘Capital’ à la philosophie de Marx (Od Kapitala<br />
do Marxove filozofij). ALTHUSSER, L., et al. Lire le Capital [Branje<br />
Kapitala]. Pariz, PUF.<br />
ALTHUSSER, L. (2000): Ideologija in ideološki aparati države. Izbrani spisi,<br />
Ljubljana, Založba /*cf.<br />
BOUDON, R. (1993): Effets pervers et l’ordre social. Pariz, PUF.<br />
BOURDIEU, P. (2004): Zna<strong>no</strong>st o zna<strong>no</strong>sti in refleksiv<strong>no</strong>st. Prev. B. Rotar.<br />
Ljubljana, Liberalna akademija.<br />
BREZNIK, M., NOVLJAN, S., JUG, J., MILOHNIĆ, A. (2005): Knjižna<br />
kultura. Ljubljana, UMco.<br />
COHEN, D. (2006): Trois leçons sur la société post-industrielle. Pariz, Seuil.<br />
DAVID, P. A. (2000): A Tragedy of the public k<strong>no</strong>wledge ‘commons’?<br />
Electronic Journal of Intellectual Property Rights, Oxford IP Research<br />
Centre, Working and Seminar Papers, WP 04/00.<br />
http://www.compilerpress.atfreeweb.com/An<strong>no</strong>%20David%20Public%20<br />
K<strong>no</strong>wledge%20Commons%202000.htm<br />
DEYANOVA, L.: The Impossibility of a Critical Public Sphere.<br />
HTTP://WWW2.mirovni-institut.si/hssp/papers.html.<br />
53 Po konceptu, ki ga je proizvedel Louis<br />
Althusser v spisu »Ideologija in ideološki<br />
aparati države«.<br />
54 Kakor sva že opozorila, razpis iz leta<br />
2005 daje misliti, da <strong>no</strong>vi znanstveni<br />
kadri delujejo pretež<strong>no</strong> v teh<strong>no</strong>-zna<strong>no</strong>sti:<br />
naj se za to odločajo sami ali pa naj jih<br />
tako usmerjajo mentorji, rezultat je isti<br />
– reprodukcija ideoloških aparatov, ne<br />
produkcija teorije.<br />
55 V javni razpravi o ocenjevanju raziskovalnih<br />
skupin in projektov, ki je konec<br />
2006 in na začetku 2007 potekala v<br />
prilogi dnevnika Delo »Zna<strong>no</strong>st«, so razpravljali<br />
o neustrez<strong>no</strong>sti sedanjih nači<strong>no</strong>v<br />
ocenjevanja in iskali morebitne boljše<br />
prijeme, niso pa se dotaknili samih predpostavk<br />
ocenjevalnega sistema ali same<br />
zamisli o »ocenjevanju«. Raziskovalne<br />
usta<strong>no</strong>ve niso edine, kjer ta čas institucionalna<br />
reprodukcija prevladuje nad teoretsko<br />
produkcijo; enako velja za univerze<br />
(glej Močnik, 2001). Eden redkih spisov,<br />
ki se v slovenščini refleksiv<strong>no</strong> ukvarja z<br />
razmerji med znanstvenimi usta<strong>no</strong>vami in<br />
teoretskimi praksami, je spremna beseda<br />
h knjigi Pierra Bourdieuja Zna<strong>no</strong>st o zna<strong>no</strong>sti<br />
in refleksiv<strong>no</strong>st (Liberalna akademija,<br />
Ljubljana, 2004), ki jo je napisal Drago<br />
Braco Rotar; tam lahko beremo tole<br />
strogo oce<strong>no</strong> tukajšnjega stanja: »Zna<strong>no</strong>st<br />
kot družbena praksa in nje<strong>no</strong> polje navzlic<br />
proliferaciji institucij, ki rabijo za okope v<br />
pozicijski vojni med akademskimi veljaki,<br />
v slovenski družbi ne obstaja kot avto<strong>no</strong>mija<br />
in ne kot habitus. […] Dovolj si je<br />
ogledati gerontokratska in konformistična<br />
pravila za habilitacijo npr. na ljubljanski<br />
univerzi, kriterije za ocenjevanje primer<strong>no</strong>sti<br />
za <strong>no</strong>silce raziskovalnih projektov in<br />
vodij programskih skupin [ministrstva za<br />
zna<strong>no</strong>st], 'bolonjska' prizadevanja za degradacijo<br />
in devalvacijo doktoratov […] in<br />
vrsto drugih ukrepov, uvoženih iz najbolj<br />
zagovednih akademskih okolij na svetu.«<br />
(Drago Braco Rotar, »Kdo bo dajal naloge<br />
zna<strong>no</strong>sti?«, v: op. cit., str. 21–22.)<br />
56 Louis Althusser (1996: 46) se v tem<br />
odlomku sklicuje na Georgesa Canguilhema<br />
(La formation du concept de<br />
réflexe, 1955) in na Michela Foucaulta<br />
(Histoire de la folie, 1961; Naissance de<br />
la clinique, 1964), omenja pa še Koyréja,<br />
Bachelarda in Cavaillèsa.<br />
Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 197
FOUCAULT, M. (2004): Sécurité, Territoire, Population. Cours au Collège de France. 1977<br />
FREITAG, M. (1995): Le naufrage de l’Université. Paris, La Découverte/M.A.U.S.S.<br />
GEERTZ, C. (1983): Local K<strong>no</strong>wledge. Further Essays in Interpretive Anthropology. New York, Basic Books.<br />
GIBBONS, M., LIMOGES, C., NOWOTNY, H., SCHWARTZMAN, S., SCOTT, P., TROW, M. (1996): The New<br />
Production of K<strong>no</strong>wledge. The Dynamics of Science and Research in Contem<strong>por</strong>ary Societies, London–<br />
Thousand Oaks–New Delhi, Sage, [1994].<br />
GOODY, J. (1993): Med pisnim in ustnim. Ljubljana, ŠKUC-FF.<br />
MOČNIK, R. (2000): Sistem družboslovja in njegovi učinki. Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, XXVIII, 200–201.<br />
MOČNIK, R. (2001): Ali univerza lahko nudi začas<strong>no</strong> zatočišče teoretski produkciji? Ljubljana, Družboslovne<br />
razprave, letnik 17, št. 37/38.<br />
MOČNIK, R. (2006): Svetov<strong>no</strong> gospodarstvo in revolucionarna politika. Ljubljana, Založba /*cf.<br />
MONLIBERT DE, C. (2004): Savoir à vendre. L’enseignement supérieur et la recherche en danger. Pariz,<br />
Raisons d’agir.<br />
ROTAR, D. B. (2004): Kdo bo dajal naloge zna<strong>no</strong>sti? V: BOURDIEU, P. (2004): Zna<strong>no</strong>st o zna<strong>no</strong>sti in<br />
refleksiv<strong>no</strong>st. Ljubljana, Liberalna akademija.<br />
ROTAR, D. B. (2005): Humanistika – veda ali zna<strong>no</strong>st? Nova revija, letnik XXIV, št. 277–278–279.<br />
VERCELLONE, C. ur. (2006): Capitalismo cognitivo. Rim, Manifestolibri.<br />
WALLERSTEIN, I. et al. (2000): Kako odpreti družbene vede? Ljubljana, Založba /*cf.<br />
198 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji
ČLANKI
200 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
Nenad Jelesijević<br />
Javna umet<strong>no</strong>st<br />
pod represijo<br />
Je javna umet<strong>no</strong>st<br />
sploh možna? 1<br />
Nedav<strong>no</strong> sem se znašel v vlogi tako ime<strong>no</strong>vanega<br />
kulturnega producenta v okviru mednarodnega<br />
projekta Living on a Border. 2 Osrednja<br />
problematika projekta so sodobne evropske<br />
migracije; udeleženci skušamo združevati raziskovalni,<br />
umetniški in aktivistični pristop ter<br />
izsledke in zbran material potemtakem predstaviti<br />
jav<strong>no</strong>sti skozi potujočo prostorsko instalacijo,<br />
poime<strong>no</strong>va<strong>no</strong> Permanent Waiting Room<br />
/ Stalna čakalnica, ki je dejansko skupek številnih<br />
avdiovizualnih del, vizualne in tekstovne<br />
dokumentacije ter javnih debat-omizij (gre za<br />
prispevke okoli tridesetih umetnikov in teoretikov<br />
iz vsaj šestih evropskih držav), postavljenih<br />
z<strong>no</strong>traj kontejnerja cargo. Prvotna ideja je bila<br />
postaviti to zajet<strong>no</strong> instalacijo na izbrane javne<br />
trge oziroma ulice štirih evropskih mest, a je<br />
rezultat vseh dolgotrajnih prizadevanj projektne<br />
skupine bil, da nam je uspelo zamisel o<br />
rabi javnega prostora popol<strong>no</strong>ma udejanjiti<br />
samo v Ljubljani, medtem ko smo v Bologni,<br />
na Dunaju in v Londonu morali spremeniti<br />
načrte in objekt postaviti praktič<strong>no</strong> izven javnih<br />
prostorov. Razlog za to je bil zelo banalen:<br />
ta tri mesta imajo tako restriktivna pravila rabe<br />
javnega mestnega prostora – torej v primerih,<br />
ko smo z goto<strong>vos</strong>tjo vedeli, da so izbrane lokacije<br />
zares javne –, da je praktič<strong>no</strong> nemogoče<br />
1 Podlaga za ta tekst je prispevek Public At Under Repression.<br />
Is Public Art Possible at All?, ki sem ga predstavil na mednarodni<br />
konferenci Global Webbing of Diverging Agendas:<br />
Synchonicity and Asynchronicity in Contem<strong>por</strong>ary Culture<br />
and Politics v organizaciji Doktorskega programa za film, medije<br />
in sodob<strong>no</strong> kulturo Univerze ELTE, v Budimpešti, 20.–21.<br />
junija 2008.<br />
2 Produkcija Zavoda za umetniško produkcijo in raziskovanje<br />
KITCH iz Ljubljane, l. 2007 in 2008, www.livingonaborder.net.<br />
organizirati tovrst<strong>no</strong> postavitev (brez ustreznih<br />
močnih prijateljsko-poslovnih povezav), zlasti<br />
z ozirom na nič kaj olepšan videz objekta in<br />
nedvomen družbe<strong>no</strong>-kritičen potencial dogodka<br />
(cargo kontejner, namenjen trans<strong>por</strong>tu velikih<br />
količin blaga, je kot ready made objekt,<br />
postavljen v javnem prostoru, zamišljen ne<br />
le kot simbol odpiranja meja za kapital in<br />
njihovega zapiranja za ljudi, temveč tudi kot<br />
dvanajstmetrski »tujek« v urbanem okolju, ki<br />
izziva in napeljuje k razmišljanju). Po drugi<br />
strani je velika ironija ljubljanske predstavitve<br />
bila v odkritju post festum, da sama ploščad v<br />
strogem središču mesta, na kateri je instalacija<br />
naposled bila postavljena, pravzaprav sploh ni<br />
več v lasti mesta, temveč je postala posestvo,<br />
ki ga upravlja lokal<strong>no</strong> zaseb<strong>no</strong> podjetje. Javni<br />
prostor je izginil pred našimi očmi: ljubljanski<br />
projekt smo začeli predpostavljajoč namensko<br />
u<strong>por</strong>abo mestnega javnega zemljišča, končali<br />
pa s postavitvijo na zasebni elitni lokaciji. A<br />
vendarle izven galerije, na ulici, kar je ustrezalo<br />
našim težnjam po postavitvi, ki naj omogoči<br />
dejanski pretok jav<strong>no</strong>sti, kar v galeriji praktič<strong>no</strong><br />
ne bi bilo mogoče.<br />
Larpurlartizem<br />
estetiziranega<br />
polja represije<br />
Ta nedavni primer iz resničnega življenja »kulturne<br />
produkcije« zelo dobro ponazori stanje,<br />
s katerim se potencial<strong>no</strong> umetniško delo, ki si<br />
želi delovati v javnem prostoru, danes sooča<br />
na lokalni in globalni ravni. Konkretni poskus<br />
umestitve v javni kontekst je sicer bil eksem-<br />
Nenad Jelesijević | Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo 201
3 Nekateri značilni primeri represivnih praks zoper izražanje<br />
v sicer stežka priborjenem javnem prostoru so rav<strong>no</strong> indici<br />
njegovega krčenja: prepoved grafitov in njihova getoizacija s<br />
»preselitvijo« v kontrolirane cone; togo pravilo o prijavljanju<br />
javnih protestov in dogodkov in z njimi povezanimi paradoksnimi<br />
plačili rabe javnih površin; za ulič<strong>no</strong> postavitev kakršnega<br />
koli umetniškega objekta veljajo toga, pogosto zapletena<br />
ter napol transparentna pravila, ipd.<br />
4 Larpurlartistični primer oziroma zgrešen poskus na tem<br />
področju je, denimo, okraševanje ulic in trgov z dizajniranimi<br />
kosi ulične opreme, različnimi okrasnimi predmeti, glasbe<strong>no</strong>-zvočnimi<br />
posegi ipd.: če kdo na ulico postavi privlačne<br />
raz<strong>no</strong>barvne stole, jo okrasi z raz<strong>no</strong>barvnimi trakovi ali <strong>por</strong>iše z<br />
raz<strong>no</strong>barvnimi risbami ipd., to še zdaleč ne pomeni, da je naredil<br />
jav<strong>no</strong> umet<strong>no</strong>st. Avtorji tovrstnih dekorativnih dosežkov<br />
dostikrat skušajo uvrstiti svoje stvaritve v kontekst promocije<br />
aktivne rabe mestnega urbanega prostora. Pri tem jim pomagajo<br />
kuratorji, producenti in medijski »<strong>por</strong>očevalci« skušajoč<br />
izenačiti sleher<strong>no</strong> rabo tega prostora, ki se v najboljšem<br />
primeru odvija skozi prostočas<strong>no</strong>-zabavne aktiv<strong>no</strong>sti za občinstvo,<br />
z neko navidez<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> funkcijo projekta. Javna raba je<br />
v teh primerih zgolj raba, torej nima emancipatorne funkcije,<br />
je že vnaprej nevtralizirana, saj je politič<strong>no</strong> nenevarna. Zato<br />
takrat ne moremo govoriti o javni umet<strong>no</strong>sti, temveč zgolj o<br />
dekoraciji (»poživitvi«) javnega prostora. Obenem se moramo<br />
zavedati nevar<strong>no</strong>sti tovrstnega dekorativnega pristopa, saj pod<br />
krinko »javnega delovanja«, s plagiatorskimi prijemi in izdat<strong>no</strong><br />
nekritič<strong>no</strong> pod<strong>por</strong>o kuratorsko-medijskega establišmenta<br />
sabotira delovanje resnične kritične-javne umet<strong>no</strong>sti.<br />
plar<strong>no</strong> specifičen, saj ni bil realiziran skozi<br />
institucionalni okvir galerije ali muzeja, tudi<br />
sama produkcija projekta je potekala na netipičen<br />
način, izven ustaljenih poti Umet<strong>no</strong>stnega<br />
sistema. Ideja projekta izhaja iz stališča, da ne<br />
moremo več misliti javne kritične umet<strong>no</strong>sti<br />
na način, kot je bila razumljena v modernizmu<br />
in postmodernizmu, vsaj zaradi enega<br />
preprostega razloga: njen manevrski prostor<br />
se čedalje bolj krči, de facto in tudi de iure. 3<br />
Številni preprečevalni mehanizmi, temelječi<br />
na pravnih ali nepravnih podlagah, uspeš<strong>no</strong><br />
zavirajo predstavitve kritične umet<strong>no</strong>sti<br />
v urbanem javnem okviru. Naj pojasnim, da<br />
pridevnik kritična tukaj dejansko u<strong>por</strong>abljam<br />
kot sopomenko označbe javna, saj jav<strong>no</strong> razumem<br />
kot nekaj, kar je nuj<strong>no</strong> in nedvom<strong>no</strong><br />
aktiv<strong>no</strong>-politič<strong>no</strong> artikulira<strong>no</strong> (politič<strong>no</strong> delovanje<br />
se vzpostavi rav<strong>no</strong> z aktivnim javnim<br />
delovanjem), kar pomeni, da je tudi kritič<strong>no</strong>.<br />
Politični in umetniški aktivizem, ki dejansko<br />
morata biti ved<strong>no</strong> prepletena v sinergiji, v tem<br />
kontekstu razumem kot aktiv<strong>no</strong> kritič<strong>no</strong> pozicijo<br />
(mišljenja – kot je to konceptualizirala<br />
Hannah Arendt) individuuma do njegovega<br />
družbenega okolja, torej sodobne post-neoliberalne<br />
družbe. Kritična umetnina in njen<br />
avtor, emancipiran umetnik, sta potemtakem<br />
zmeraj emancipatorna dejavnika z<strong>no</strong>traj jas<strong>no</strong><br />
definiranega ideološkega polja oziroma neke<br />
bolj ali manj kompleksne interesne sfere, ki<br />
zastopata avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> mišljenje in stališče,<br />
zavedajoč se izjemnega pomena (političnega)<br />
javnega prostora. Emancipiran umetnik<br />
je subjekt/protagonist umet<strong>no</strong>sti, ki je ideologija<br />
– saj so tudi subjekti, ki jo ustvarjajo,<br />
»ideološke živali«, kajti sleherna ideologija je,<br />
poveda<strong>no</strong> z Louisom Althusserjem, mogoča le<br />
prek subjekta in za subjekte (v tem primeru<br />
za publiko) – in ki istočas<strong>no</strong> naredi ideologijo<br />
vid<strong>no</strong>. Javna dimenzija je le ena, a zdi se mi,<br />
najbolj pomembna dimenzija kritične umetnine<br />
kot jo tukaj poskušam konceptualizirati.<br />
Tovrstna kritična umetnina je potemtakem<br />
vselej in v vsakem primeru pravzaprav<br />
že vnaprej opredeljena kot javna umetnina,<br />
saj je politična pozicija njenega avtorja<br />
vidna v neki social<strong>no</strong> artikulirani, k jav<strong>no</strong>sti<br />
usmerjeni akciji, ki jo spodbuja, podpira ali<br />
problematizira njegov umetniški objekt, veči<strong>no</strong>ma<br />
fluidne performativne forme (instalacija,<br />
akcija, happening, performans, site<br />
specific postavitev ali film, pri katerem je<br />
sicer aktualen problem dostopa do gledalcev<br />
tudi po jav<strong>no</strong>-medijskih kanalih, kot sta televizija<br />
ali internet). Politična pozicija je torej<br />
artikulirana z mediacijo umetniškega objekta,<br />
formaliziranega v raz<strong>no</strong>likih formah (oziroma<br />
medijih) in je nad golo estetsko dimenzijo,<br />
pravzaprav je tako vzpostavljena pozicija<br />
edina prava estetska dimenzija javne kritične<br />
umetnine. Larpurlartizem zato ultimativ<strong>no</strong><br />
ni mogoč z<strong>no</strong>traj koncepta javne umet<strong>no</strong>sti. 4<br />
Njena naloga je vzpostavljati demokracijo v<br />
boju proti izključevalni delitvi na jav<strong>no</strong> in<br />
zaseb<strong>no</strong> v korist zasebnega, saj je demokracija,<br />
202 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
kot zapiše Jacques Rancięre – daleč od tega,<br />
da bi bila zgolj oblika življenja posameznikov,<br />
posvečenih lastnemu užitku –, proces<br />
boja zoper privatizacijo, proces širjenja javne<br />
sfere, ki si jo vsaka oblast prizadeva skrčiti,<br />
sprevreči v last<strong>no</strong> zadevo, ter s tem preusmeriti<br />
iznajdbe in pretvoriti kraje intervencije<br />
nedržavnih akterjev v zaseb<strong>no</strong> dome<strong>no</strong> (cf.<br />
Rancięre, 2006: 55). Demokratični proces<br />
tako implicira akcijo subjektov, ki na<strong>no</strong>vo<br />
vzpostavljajo <strong>por</strong>azdelitve zasebnega in javnega,<br />
univerzalnega in partikularnega, saj demokracije<br />
ne more nikdar zaznamovati e<strong>no</strong>stavna<br />
dominacija univerzalnega nad partikularnim<br />
(ibid.: 61–62) … Ko govorimo o javni, je<br />
seveda govora tudi o socialni umet<strong>no</strong>sti, zato<br />
tudi Ador<strong>no</strong>vo stališče le utrjuje nje<strong>no</strong> boj<strong>no</strong><br />
pozicijo: kar je socialnega v umet<strong>no</strong>sti, je njej<br />
imanenten u<strong>por</strong>/gibanje zoper družbo, ne<br />
njeni manifesti (cf. Ador<strong>no</strong>, 2004: 297).<br />
Sodobni Umet<strong>no</strong>stni sistem radikal<strong>no</strong> odgovarja<br />
ali, bolje, reagira na potencialni kriticizem,<br />
razvijajoč zelo učinkovite mehanizme<br />
kontrole javne umet<strong>no</strong>sti, vse tja od časov njene<br />
prve vidnejše zgodovinske artikulacije v šestdesetih<br />
letih 20. stoletja, kar je tudi razumljivo,<br />
saj boj za jav<strong>no</strong> kritič<strong>no</strong> umetni<strong>no</strong> pomeni de<br />
facto boj za ukinitev Umet<strong>no</strong>stnega sistema. V<br />
boju za prostor nam ne gre le za u<strong>por</strong> zoper<br />
simbol<strong>no</strong> vlogo sodobne galerije kot kletke, ki<br />
zapahne in nevtralizira kritič<strong>no</strong>st – več o tej<br />
vlogi galerije v naslednjem razdelku –, temveč<br />
tudi zoper tiste izključevalne mehanizme, ki<br />
kritičnim umetniškim dogodkom ne dovolijo<br />
niti tega, da bi se taisti kletki približali. Kritična<br />
umetnina – kolikor in ko gre za jav<strong>no</strong> umet<strong>no</strong>st<br />
– pogosto celo ne dobi niti prilož<strong>no</strong>sti, da bi<br />
jo mogočen Umet<strong>no</strong>stni sistem nevtraliziral.<br />
A, paradoks<strong>no</strong>, mora funkcionirati istočas<strong>no</strong><br />
z<strong>no</strong>traj in izven tega sistema, ki z umetninami<br />
v prvi vrsti, tako ali drugače, trguje. Seveda<br />
kritičnega koncepta, ki že po svojem videzu ne<br />
zadovoljuje nenapisanih postulatov umetniškega<br />
izdelka, ne moreš, tudi če bi hotel, zlahka<br />
prodati: javna umet<strong>no</strong>st se torej ne ujema z<br />
5<br />
Tega in naslednja dva navedka iz Bourdieujevega dela<br />
prevedel avtor.<br />
dominant<strong>no</strong> (in edi<strong>no</strong>) agendo umet<strong>no</strong>stne<br />
produkcije in njenega vred<strong>no</strong>stnega sistema.<br />
Mar je lahko kustos, producent, donator, sponzor<br />
ali producent njen uspešen agent? Te figure<br />
so le bolj ali manj uspešni igralci na kulturnem<br />
polju mainstreama, kot ga poznamo, seveda<br />
skupaj z umetnikom, ki je marginaliziran<br />
tudi takrat, ko je izbran in promoviran med<br />
zvezdnike, pa naj se tega zaveda ali ne. Uspeh<br />
pri tem pomeni posledič<strong>no</strong> bogastvo, bodisi<br />
v obliki simbolnega ali stvarnega kapitala, ali<br />
pa obojega. Pierre Bourdieu primerja sodobne<br />
umet<strong>no</strong>stne agente z bankirji in ugotavlja:<br />
[…] da ni le agent tisti, ki dodeli delu<br />
komercial<strong>no</strong> vred<strong>no</strong>st, ko ga pripelje na trg;<br />
on ni le zastopnik, ki »brani avtorje, ki jih<br />
ima rad«. Agent […] deluje kot »simbolni<br />
bankir«, ki kot var<strong>no</strong>st [umetniku] ponuja<br />
ves svoj nakopičeni simbolni kapital. 5<br />
(Bourdieu , 1993:77)<br />
Ker ti simbolni bankirji delujejo izključ<strong>no</strong><br />
in brezpogoj<strong>no</strong> z<strong>no</strong>traj pravil estetizirane<br />
eko<strong>no</strong>mije, ki nedvom<strong>no</strong> promovira anti-javni<br />
(to je anti-politični) diskurz kor<strong>por</strong>ativizirane<br />
(nacionalne) države, sploh pa ker predstavljajo<br />
totalitarne antipode emancipiranega avtorja,<br />
mora javna umet<strong>no</strong>st iznajti načine subverzije<br />
te kor<strong>por</strong>ativne ureditve. Pravzaprav je javna<br />
umet<strong>no</strong>st edi<strong>no</strong>le možna rav<strong>no</strong> od tistega<br />
trenutka, ko iznajde načine in poti subverzije,<br />
a tudi (in posledič<strong>no</strong>) takrat, ko prestopi ustaljene<br />
meje umet<strong>no</strong>sti kot jo razume, definira,<br />
promovira, preživlja in s katero se predvsem<br />
okorišča konzervativni Umet<strong>no</strong>stni sistem. To<br />
pa je tudi najtežja naloga, saj se je treba spopasti<br />
s številnimi preprekami, ne le finančnimi<br />
– boriti se je treba z okorelimi in že dobro<br />
uigranimi umetniškimi lobiji, raznimi družinskimi-prijateljskimi-poslovnimi<br />
interesnimi<br />
vezmi, ig<strong>no</strong>ranco in agresiv<strong>no</strong> podjet<strong>no</strong>stjo na<br />
trgu –, ne računajoč pri tem na demokratič<strong>no</strong><br />
»svobodo izbire«. A je večina današnjih form<br />
Nenad Jelesijević | Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo 203
6 Smisel<strong>no</strong>st meje med umet<strong>no</strong>stjo-kot-jo-poznamo in kulturo<br />
je sicer vprašljiva. Kulturo je tukaj treba razumeti v pomenu<br />
širšega okvira za Umet<strong>no</strong>stni sistem. Kultura, razumljena v<br />
etničnem smislu, ni del tega okvira.<br />
subverzije žal precej mehka. Neka skupinska<br />
akcija je lahko tako pasivna, da si praktič<strong>no</strong> ne<br />
zasluži označbe subverzivna, oziroma rečemo<br />
lahko, da ima ta označba danes drugačen,<br />
veliko manj radikalen prizvok, kakor nekoč.<br />
Slavoj Žižek v nedavnem tekstu omenja dva<br />
zgovorna primera, ki ilustrirata to pasiv<strong>no</strong>st<br />
sodobne umetniške in aktivistične akcije (cf.<br />
Žižek, 2008: 42). Pri prvem primeru »zasedbe<br />
urbanega prostora na alternativen način in v<br />
imenu druženja« gre za dogodek v izvedbi kar<br />
3000 ljudi, ki so 8. marca 2008 stali nepremič<strong>no</strong><br />
kot kipi na Place du Trocadéro v Parizu,<br />
par mesecev pred tem pa tudi na newyorški<br />
postaji Grand Central. Prepričani, da so zasedli<br />
javni prostor, niso s svojim dejanjem, po<br />
Žižku, pustili <strong>no</strong>benega s<strong>por</strong>očila, pač pa so le<br />
vzdrževali socialne relacije. Drug Žižkov primer<br />
je znani revolt marginaliziranih mladostnikov<br />
v francoskih predmestjih, opredmeten<br />
z masovnimi zažigi avtomobilov v letu 2005.<br />
Protestniki tudi v tem primeru niso izrazili<br />
<strong>no</strong>bene partikularne zahteve; bili smo priče<br />
[…] ničelni stopnji protesta, nasilnemu protestnemu<br />
dejanju, s katerim se ne zahteva<br />
ničesar. […] Kakšen je univerzum, v<br />
katerem živimo, če samega sebe slavi kot<br />
družbo izbire, a je edina mož<strong>no</strong>st odziva na<br />
vsiljeni demokratični konsenz slepi acting<br />
out? Žalost<strong>no</strong> dejstvo, da se nasprotovanje<br />
sistemu ne more artikulirati v podobi realistične<br />
alternative ali vsaj smiselnega utopičnega<br />
projekta, temveč le v obliki nesmiselnih<br />
izbruhov, je mračna obsodba našega položaja.<br />
Čemu naša opevana svoboda izbire, če pa<br />
je moč izbirati le med igro v skladu s pravili<br />
in (samo)uničevalnim nasiljem? (ibid.)<br />
Ta komentar represivnega stanja, uokvirjenega<br />
s »kulturnim kapitalizmom«, ki se mu<br />
skupinsko zoperstavlja bodisi z bolj ko ne<br />
impotent<strong>no</strong> pasiv<strong>no</strong>stjo ali pa s stihijskimi<br />
čustvenimi izbruhi kot nadomestili za artikulira<strong>no</strong><br />
državljansko govorico, je pravzaprav<br />
u<strong>por</strong>aben na celotnemu teritoriju sodobne<br />
umet<strong>no</strong>sti. Tako zelo pasivni so današnji performansi<br />
in umetnine nasploh, tako nizka je<br />
njihova kritična potenca – v redkih primerih,<br />
ko je sploh navzoča, pogosto skrita pod plastmi<br />
samocenzure –, da dostikrat le stežka zaznamo<br />
mejo med temi umetninami in nekim povprečnim<br />
oblikovalskim izdelkom, ki sicer sodi v<br />
dome<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abne (applied art), torej neperformativne<br />
umet<strong>no</strong>sti. Acting out neke umetnine<br />
pa je praviloma prepleten in zaklenjen rav<strong>no</strong> z<br />
mehanizmi samega Umet<strong>no</strong>stnega sistema, ki<br />
jo največkrat sam proizvaja (producira), in to<br />
dejstvo, ta uklešče<strong>no</strong>st umetnine v mehanizme<br />
družbene kontrole, naredi situacijo srhljivo.<br />
Estetizacija krize, h kateri zavest<strong>no</strong> ali nezaved<strong>no</strong><br />
pripomorejo tudi umetniki sami, je potemtakem<br />
njihov impotenten odgovor in prispevek<br />
k družbeni neenakosti.<br />
Javna umet<strong>no</strong>st v boju z<br />
Umet<strong>no</strong>stnim sistemom<br />
Politič<strong>no</strong> artikulirana javna umetnina je nedvom<strong>no</strong><br />
marginaliziran pojav. Še več, nje<strong>no</strong> polje<br />
ni le marginalizira<strong>no</strong>, temveč je tudi diskriminira<strong>no</strong><br />
z<strong>no</strong>traj širše hierarhije sodobne kulture<br />
in družbe – tudi ko je občas<strong>no</strong> ali začas<strong>no</strong><br />
tolerira<strong>no</strong> (koncept tolerance že sam po sebi<br />
predpostavlja neenak od<strong>no</strong>s). Umet<strong>no</strong>stni sistem,<br />
delujoč v fluidnem in kaotičnem polju<br />
kulture, 6 je še ved<strong>no</strong> institucionaliziran prek<br />
njegove osrednje institucije in matične celice<br />
– galerije, ki igra e<strong>no</strong> osrednjih diskriminatorskih<br />
vlog v procesu pogosto (in politič<strong>no</strong><br />
korekt<strong>no</strong>) ime<strong>no</strong>vanem »nevtralizacija umetnine«,<br />
pravzaprav pa procesu onemogočanja<br />
njenega kritičnega potenciala. Galerija, kot<br />
jo poznamo, temelječa na strateško kontroliranem<br />
privatnem, državnem ali privat<strong>no</strong>državnem<br />
interesu ter globoko ukoreninjena<br />
v samozadostnem produkcijskem sistemu, že<br />
204 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
po definiciji ni zmožna proizvesti, a prav tako<br />
niti promovirati javne umet<strong>no</strong>sti, saj kot navz<strong>no</strong>ter<br />
in navzven ostro hierarhič<strong>no</strong> zastavljen<br />
kolektiv/institucija že po naravi svojega ustroja<br />
nima emancipatorne zmoglji<strong>vos</strong>ti, zmore pa jo<br />
uspeš<strong>no</strong> getoizirati, in sicer skozi arhiviranje,<br />
sledenje modi oziroma »svetovnim trendom«<br />
ter z drugimi medijskimi ali umet<strong>no</strong>st<strong>no</strong>-zgodovinarskimi<br />
prijemi z nekrofilnim predznakom.<br />
Mrtev umetnik je, kot vemo, vreden več,<br />
a prav tako mrtva, torej arhivirana, z »medijskimi<br />
odzivi« obdelana in »vzgodovinjena«<br />
umetnina. Ker se resnične emancipacije ne<br />
da institucionalizirati (Rancięre, 2005:117), se<br />
posledič<strong>no</strong> ne da institucionalizirati niti javne<br />
umetnine. Drugi razlog, zaradi katerega galerija<br />
ne zmore proizvesti javne umet<strong>no</strong>sti, še manj<br />
pa prispevati k njeni emancipaciji, je preprosto<br />
dejstvo, da sama dejansko nima publike. Javna<br />
umetnina nuj<strong>no</strong> nagovarja resnič<strong>no</strong>, čim širšo<br />
in čim bolj heteroge<strong>no</strong> jav<strong>no</strong>st. Publika (občinstvo)<br />
je jav<strong>no</strong>st v najširšem pomenu, a dejanska<br />
»publika« na predstavitvah <strong>no</strong>ve umet<strong>no</strong>sti, to<br />
je tekoče produkcije v galerijah, so prijatelji,<br />
znanci in družinski člani umetnikov in galeristov,<br />
kupci umetnin, producenti, oblastniki,<br />
lobisti, šminkerji in pozerji, kvečjemu torej<br />
<strong>no</strong>vo in staro konzervativ<strong>no</strong> meščanstvo. Še<br />
v redkih primerih, ko je maloštevilna jav<strong>no</strong>st<br />
navzoča, je videti, kot da bi bila navzoča po<br />
nekem naključju. (Op. p.: Arhivirana in pregled<strong>no</strong><br />
razstavljena sodobna avtorska umet<strong>no</strong>st<br />
v galerijah-supermarketih kot so npr. Tate<br />
Modern, Guggenheim in Centre Pompidou,<br />
centri kulturnega turizma, oziroma v manjših,<br />
bolj nacionalnih institucijah, kakršna je<br />
Moderna galerija Ljubljana, ni predmet razprave<br />
o umanjkanju publike. Prav tako za razpravo<br />
niso relevantni specializirani muzeji, npr.<br />
et<strong>no</strong>grafski, arhitekturni ipd., saj vse tovrstne<br />
stalne postavitve že imajo izključ<strong>no</strong> arhivski,<br />
torej nekrofiliziran pomen. Čeprav jim publike<br />
– predvsem v obliki turistov, študentov umet<strong>no</strong>stnih<br />
smeri in specializiranih vodenih ogledov<br />
– nikoli ne zmanjka, so, paradoksal<strong>no</strong>, zgolj<br />
v pod<strong>por</strong>o tezi o njenem izgi<strong>no</strong>tju.) Ob vsem<br />
tem se »javna blaginja« pogosto utemeljuje in<br />
uveljavlja z bolj ali manj nacional<strong>no</strong> obarvanimi<br />
kriteriji, ki naj jim umetnina služi, a jim<br />
javna umetnina, že zaradi svoje zaveza<strong>no</strong>sti<br />
emancipaciji, ne more služiti, še več, jih že po<br />
definiciji zavrača. Tovrstna zahteva po servil<strong>no</strong>sti<br />
do »nacionalnega interesa«, kot je zna<strong>no</strong>, ni<br />
poseb<strong>no</strong>st zgolj postsocialističnih družb, saj vse<br />
evropske države negujejo periodične večletne<br />
nacionalne kulturne strategije. Boj za teritorij<br />
je potemtakem samoumev<strong>no</strong> početje akterjev<br />
javne umet<strong>no</strong>sti, ki si prizadevajo za aktiviranje<br />
jav<strong>no</strong>sti: pri umestitvi na pozicije onkraj ustaljenega<br />
teritorija umet<strong>no</strong>sti morajo biti zmožni<br />
konstruirati (sebi) lastne geografije, da bi bila<br />
javna umet<strong>no</strong>st sploh lahko realizirana. Na prelomnici,<br />
ko je dejansko treba na<strong>no</strong>vo (iz)najti<br />
prostor svobode govora, torej v procesu iskanja<br />
prostora izraza na s stališča ustaljene produkcije<br />
neobičajnih ali še bolj »nemogočih« krajih,<br />
bodisi fizič<strong>no</strong> otipljivih ali virtualnih, velja<br />
imeti v mislih, da se resnični svobodni govor<br />
nuj<strong>no</strong> udejanja prav na tistih krajih, ki niso že<br />
predpostavljeni kot kraji svobode; ker politika<br />
je, po Rancięru, natanko v tem, da govorimo<br />
oziroma delujemo v času in prostoru, kjer tega<br />
od nas ne pričakujejo (Lie, 2006: 5). V vsakem<br />
primeru onkraj galerije, a če že v njej, potem<br />
pa takrat in tako, ko(t) to ni pričakova<strong>no</strong>.<br />
Nevidne sile Umet<strong>no</strong>stnega sistema v prid<br />
ohranitve tradicionalnih razmer in s tem tudi<br />
lastnega obstoja rišejo meje in vzpostavljajo<br />
kriterije, s katerimi si prizadevajo izluščiti<br />
in izključiti »grdo« (kar pravzaprav pomeni<br />
tisto, kar ne podpira dominantnega, »estetsko<br />
sprejemljivega« sistema produkcije), oziroma<br />
ga vsaj narediti nevidnega, medtem ko si<br />
javna umet<strong>no</strong>st, delujoča kot emancipatoren<br />
politični subjekt, prizadeva narediti nevid<strong>no</strong><br />
(skrito, pervertira<strong>no</strong>) vid<strong>no</strong>, aktual<strong>no</strong> vid<strong>no</strong>, ki<br />
je sicer promovira<strong>no</strong> kot sublim<strong>no</strong> dominantnega<br />
diskurza, pa razkrinkati kot opredmete<strong>no</strong><br />
negacijo emancipatornega sublimnega. Objekt<br />
mainstreamovske »sublimacije« (mo<strong>no</strong>polna,<br />
Nenad Jelesijević | Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo 205
dekorativna, dizajnerska, sejemska, z e<strong>no</strong> besedo<br />
antiperformativna umetnina) je pravzaprav<br />
hiperproducirana galerijska impotentna<br />
umetnina, ki jo je treba kot takš<strong>no</strong> razgaliti.<br />
Narediti nevid<strong>no</strong> vid<strong>no</strong> pomeni, poveda<strong>no</strong> eksplicit<strong>no</strong>,<br />
na performativ<strong>no</strong> artikuliran način,<br />
v spoju emancipatorne teorije in umet<strong>no</strong>sti,<br />
izpostaviti očem jav<strong>no</strong>sti ključne problematike<br />
sodobne družbe. V tem dejanju je emancipatorni<br />
potencial javne umet<strong>no</strong>sti kot globoke,<br />
radikal<strong>no</strong> demokratične performativne prakse,<br />
za razliko od njenega totalitarnega nasprotja.<br />
In ta potencial lahko razvije in prakticira le<br />
emancipiran umetnik – v vlogi učitelja emancipatorja,<br />
kot ga utemelji Rancięre (cf. Rancięre,<br />
2005: 25–27) – s svojo performativ<strong>no</strong> umetni<strong>no</strong><br />
kot orodjem emancipacije jav<strong>no</strong>sti. (Ne)<br />
zmož<strong>no</strong>st javne umet<strong>no</strong>sti pod represivnimi<br />
pogoji Umet<strong>no</strong>stnega sistema je torej moč<strong>no</strong><br />
odvisna od njene zaveza<strong>no</strong>sti k aktivnemu konstruiranju<br />
<strong>no</strong>vih, lastnih geografij in konceptov,<br />
ne samo v službi protiuteži, recimo temu<br />
alternative, kulturnemu kapitalizmu, temveč<br />
tudi zaradi lastnega obstoja oziroma obstoja<br />
njenih akterjev. Boj z Umet<strong>no</strong>stnem sistemom<br />
je tako neizogibni pogoj prizadevanja za spodbujanje<br />
političnega mišljenja s performativnimi<br />
sredstvi.<br />
Avto<strong>no</strong>mija in dostop<br />
do javnega prostora:<br />
k emancipatorni<br />
performativ<strong>no</strong>sti<br />
Gre torej za emancipatorni boj (bije ga emancipiran<br />
umetnik kot aktivni subjekt), ki naj<br />
odpira prostor, v katerem lahko javna umet<strong>no</strong>st<br />
prispeva k emancipaciji jav<strong>no</strong>sti. Vprašanje oziroma<br />
kriza aktivnega subjekta kot <strong>no</strong>silca javne<br />
umet<strong>no</strong>sti kliče po zavrnitvi ustaljenih vlog<br />
akterjev sistema produkcije kulture, ki potencial<strong>no</strong><br />
emancipator<strong>no</strong> vlogo sodobne umet<strong>no</strong>sti<br />
uspeš<strong>no</strong> pervertirajo v puhlo ekskluzivo, eliti-<br />
zem in zvezdništvo (tudi ko gre za proklamira<strong>no</strong><br />
ezoterične, le ozkemu krogu ljudi »razumljive«<br />
in »sprejemljive« umetnine), torej v vrsto različnih<br />
izključevalnih praks, proč od oči resnične<br />
jav<strong>no</strong>sti. Edini možen odgovor producentskim<br />
cenzorjem je zavrnitev njihovih cenzorskih<br />
vlog; stati je treba v bran javnemu, saj<br />
[v]saka resnična osvoboditev danes zahteva<br />
več, ne manj »javne sfere« in »moči jav<strong>no</strong>sti«.<br />
Prav jav<strong>no</strong> sfero je treba zdaj moč<strong>no</strong><br />
braniti pred napadajočim zasebnim – čeprav<br />
zato, paradoks<strong>no</strong>, da okrepimo individual<strong>no</strong><br />
svobodo in je ne spodsekamo. (Bauman,<br />
2002: 66)<br />
Treba je torej braniti šibko, vendar tudi<br />
dvoum<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> sfero (dvoumna, ker je lahko<br />
prostor osvoboditve tako političnega kot tudi<br />
totalitarnega, oziroma, z Bauma<strong>no</strong>vimi besedami,<br />
prostor spopada »koristne kapacitete«<br />
in »strah zbujajoče in zaničevalne zatiralske<br />
sile« (ibid.)), reafirmirati njej pripad<strong>no</strong>st vsakogar<br />
in kogar koli, boriti se torej proti procesu<br />
njene privatizacije in kor<strong>por</strong>ativizacije,<br />
ki poteka vse bolj pospeše<strong>no</strong>. Kot posledica,<br />
a tudi vzrok tega procesa, se je v umet<strong>no</strong>sti<br />
razvilo poseb<strong>no</strong> polje restriktivne (omejene in<br />
omejevalne) produkcije z restriktiv<strong>no</strong> (zože<strong>no</strong>)<br />
social<strong>no</strong> kategorijo publike:<br />
Polje produkcije per se dolguje svojo last<strong>no</strong><br />
strukturo nasprotju, vzpostavljenem med<br />
poljem omejene [restricted] produkcije kulturnega<br />
blaga, […] namenjenega publiki<br />
(sestavljeni iz) producentov kulturnih dobrin,<br />
in poljem m<strong>no</strong>žične [large-scale] kulturne<br />
produkcije, ki je naravna<strong>no</strong> na proizvodnjo<br />
kulturnega blaga, namenjenega ne-producentom,<br />
tako ime<strong>no</strong>vani »publiki nasploh«.<br />
[…] Polje omejene produkcije teži k razvoju<br />
lastnih kriterijev vred<strong>no</strong>tenja lastnih produktov,<br />
tako tudi doseže resnič<strong>no</strong> priznanje<br />
s strani skupine svojih sta<strong>no</strong>vskih pod<strong>por</strong>nikov<br />
[peer group], katere člani so hkrati<br />
njegovi privilegirani varovanci in tekmovalci.<br />
(Bourdieu, 1993: 115)<br />
206 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
Namesto potencial<strong>no</strong> širokega občinstva,<br />
ki naj se emancipira skozi vključevanje v<br />
posamičen javni projekt, to je skozi dosled<strong>no</strong><br />
branje projekta ali participacijo v njem (umet<strong>no</strong>st<br />
je namenjena občinstvu!), imamo torej<br />
privilegirane kliente in med seboj tekmovalne<br />
umetnike (umet<strong>no</strong>st, namenje<strong>no</strong> potrošnikom),<br />
ter redke umetnike, ki se ukvarjajo<br />
s tvega<strong>no</strong>, nedekorativ<strong>no</strong> jav<strong>no</strong> umet<strong>no</strong>stjo.<br />
Takš<strong>no</strong> stanje izključevanja ne pušča veliko<br />
prostora za avto<strong>no</strong>mijo umetnika – od<strong>no</strong>s<br />
med avtorjem in njegovo »publiko enakih« je<br />
vgrajen v proces potrošništva, kot ga poznamo,<br />
ter tudi vpliva na javni pomen dela, kot ga<br />
imenuje Bourdieu:<br />
Javni pomen dela, v od<strong>no</strong>su do katerega se<br />
avtor mora (samo)opredeliti, je posledica procesa<br />
kroženja [kapitala, umetnin, umetnikov]<br />
in <strong>por</strong>abništva, ki ga upravljajo objektivne<br />
razmere med institucijami in agenti, vpletenimi<br />
v ta proces. (1993: 118)<br />
Individualne avto<strong>no</strong>mije se ne doseže drugje<br />
kot z<strong>no</strong>traj avto<strong>no</strong>mne družbe, napiše<br />
Zygmunt Bauman, ki razume nalogo transformacije<br />
individualne avto<strong>no</strong>mije de iure v<br />
avto<strong>no</strong>mijo de facto (Bauman, 2002: 65,67)<br />
kot emancipacijo v pogojih redukcije in praznjenja<br />
javnega prostora. A javni prostor,<br />
zlasti pa simbolni pomen dela v jav<strong>no</strong>sti, je<br />
reguliran z<strong>no</strong>traj mehanizmov eko<strong>no</strong>mije kulture<br />
in je, po Bourdieuju, njen neločljiv del;<br />
kontrolirajo jo njeni agenti, bodisi institucije<br />
ali posamezniki, v resnici agenti hitro naraščajočega<br />
kulturnega kor<strong>por</strong>ativizma. Zato je<br />
javni prostor načeloma dostopen samo takrat,<br />
ko dostop vanj dovolijo ti agenti, a vendarle<br />
je dostop mogoč tudi skozi razpoke njihovih<br />
varovalnih mehanizmov. Vprašanje dostopa<br />
do javnega prostora in hkrati tudi njegove<br />
ohranitve je zato ključ<strong>no</strong> vprašanje politične<br />
(re)artikulacije, ki je ultimativ<strong>no</strong> emancipatorna<br />
zapoved javne-politične-aktivne-kritične<br />
umet<strong>no</strong>sti. Javna umet<strong>no</strong>st je resnič<strong>no</strong> social<strong>no</strong><br />
performativna šele tedaj, ko deluje aktiv<strong>no</strong><br />
in i<strong>no</strong>vativ<strong>no</strong> v osvobojenem/izborjenem javnem<br />
polju, saj se emancipacije ne podeljuje<br />
in se je ne zahteva, temveč se jo pribori. (A<br />
isto velja za umet<strong>no</strong>st nasploh, zato predpona<br />
javna pred besedo umet<strong>no</strong>st ne bi niti<br />
morala biti nujna! Oziroma je samoumevna<br />
tudi takrat, ko ni zapisana.) Takrat je sama v<br />
simbolni vlogi avto<strong>no</strong>mnega agenta, ki je vendarle<br />
neodvisen od agentov Umet<strong>no</strong>stnega sistema,<br />
vsaj na sublimni ravni oziroma na ravni<br />
performativnega procesa in učinka njegovega<br />
emancipatornega s<strong>por</strong>očila. V tem primeru<br />
je javna umet<strong>no</strong>st možna in tako se glasi tudi<br />
odgovor na vprašanje, zastavlje<strong>no</strong> v podnaslovu<br />
tega prispevka.<br />
Literatura<br />
ADORNO, T. W. (2004): Aesthetic Theory. London,<br />
Continuum.<br />
ALTHUSSER, L. (2000): Izbrani spisi. Ljubljana,<br />
Založba /*cf.<br />
BUMANN, Z. (2002): Tekoča moderna. Ljubljana,<br />
Založba /*cf.<br />
BOURDIEU, P. (1993): The Field of Cultural<br />
Production. Cambridge, Polity Press.<br />
LIE, T. in RANCIÉRE, J. (2006): Our police order:<br />
What can be said, seen and done.<br />
WWW.EUROZINE.COM (11. 8. 2008)<br />
RANCIÉRE, J. (2005): Nevedni učitelj. Ljubljana,<br />
Zavod EN-KNAP.<br />
RANCIÉRE, J. (2006): Hatred of Democracy. London,<br />
New York, Verso.<br />
ŽIŽEK, S. (2008): Mi smo tisti, na katere smo čakali.<br />
Ljubljana, Mladina, 6. 6. 2008, str. 37–46.<br />
Nenad Jelesijević | Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo 207
Pina Gabrijan<br />
Feyerabendov<br />
osvajalski pohod<br />
na trdnjavo<br />
zna<strong>no</strong>sti<br />
1. Razvoj Feyerabendove misli<br />
Vsekakor lahko trdimo, da je Feyerabend<br />
eden izmed »štirih velika<strong>no</strong>v« filozofije zna<strong>no</strong>sti<br />
druge polovice dvajsetega stoletja. Na<br />
preostale tri pa ga vežejo določena časovna<br />
obdobja: petdeseta leta na Popperja, zgodnja<br />
šestdeseta na Kuhna ter preostanek šestdesetih<br />
in sedemdeseta na Lakatosa (Hoyningen-<br />
Huene, 1997: 5). Po začetni fazi pripad<strong>no</strong>sti<br />
logičnemu pozitivizmu in empirizmu je bil<br />
vnet popperjanec, po srečanju s Kuh<strong>no</strong>m (in<br />
njegovo Strukturo znanstvenih revolucij) pa<br />
je postal odločen nasprotnik falzifikacionizma<br />
in sploh vsakršne <strong>no</strong>rmativne metodologije.<br />
Sledilo je obdobje preusmeritve v zgodovinsko<br />
analizo znanstvenega razvoja, dopolnitev<br />
epistemološkega relativizma in anarhizma s<br />
kulturnim relativizmom, nato obdobje nasprotovanja<br />
filozofiji (teoriji) zna<strong>no</strong>sti, nazadnje<br />
pa naj bi po mnenju nekaterih avtorjev (Ule<br />
in Hozjan, 1999: 354) dvomil celo v smisel<strong>no</strong>st<br />
same zna<strong>no</strong>sti.<br />
Med avtorji prihaja do razhajanj glede<br />
Feyerabendovega od<strong>no</strong>sa do Popperjeve filozofije<br />
po »ločitvi« od njega. Nikakor ni mogoče<br />
spregledati močnega vpliva popperjanstva na<br />
zgodnja Feyerabendova dela. Poznejša dela,<br />
še posebe<strong>no</strong> tista iz poznih sedemdesetih let<br />
dvajsetega stoletja, razume Preston (1997) kot<br />
rezultat Feyerabendovega razočaranja nad<br />
Popperjevo filozofijo, kar naj bi ga privedlo<br />
do tega, da je postal skeptičen in relativističen<br />
anarhist. V nasprotju s tem je mnenje<br />
Farrella (2000), da Feyerabend v svoji poznejši<br />
filozofiji nepopustljivo sledi nekaterim popperjanskim<br />
tezam, s čimer pa tudi osvetljuje<br />
<strong>no</strong>tranja neskladja Popperjeve filozofije. Tako<br />
naj bi ostal zvest popperjanec na metametodološki<br />
ravni, kar pomeni, da še ved<strong>no</strong> soglaša<br />
s Popperjem, da je bistvo namena zna<strong>no</strong>sti v<br />
kritičnem procesu razlage. Po Popperjevem<br />
mnenju je treba metodološke <strong>no</strong>rme in standarde<br />
razumeti kot odločitve, kako bo izvedena<br />
določena raziskava. Te odločitve naj bi<br />
sprejemali v smislu <strong>no</strong>rmativnega, aksiološkega<br />
sledenja želji po »doseganju najboljšega«<br />
oziroma teženja za »dobrim«. Farrell (prav<br />
tam) meni, da se Feyerabend ni nikoli odrekel<br />
razumevanju metodologije v tem aksiološkem<br />
smislu, saj kljub popol<strong>no</strong>ma drugačni retoriki<br />
zagovarja sistem, ki temelji na vred<strong>no</strong>tnih<br />
sodbah. In tako sprejemanje teh popperjanskih<br />
idej Feyerabenda privede do tega, da zavrne<br />
Popperjevo specifič<strong>no</strong> metodologijo, ki temelji<br />
predvsem na principu falsifikacije, in se odloči<br />
zagovarjati pluralistič<strong>no</strong> metodologijo. In<br />
rav<strong>no</strong> sprejetje odločitve je tisto, kar zagovarja<br />
Popper. Iz tega Farrell sklepa, da Feyerabend ni<br />
sprejel relativizma in anarhizma zato, ker bi bil<br />
razočaran popperjanec, temveč da ga je rav<strong>no</strong><br />
preda<strong>no</strong>st nekaterim os<strong>no</strong>vnim idejam popperjanstva<br />
pripeljala do tega koraka. Obdržal je<br />
dva pomembna elementa Popperjeve filozofije;<br />
pomemb<strong>no</strong>st kriticizma in pluralizma ter<br />
aksiološko teženje po doseganju »najboljšega«.<br />
Tako vidimo, da Feyerabend s svojim epistemološkim<br />
anarhizmom in Popper s svojim<br />
kritičnim realizmom sicer res zagovarjata dve<br />
različni poziciji, vendar ju povezuje kritika<br />
pretiranega znanstvenega <strong>no</strong>rmativizma in<br />
dogmatizma. Popperja motivira grožnja totalitarnih<br />
političnih sistemov, v katerih vidi grožnjo<br />
svobodi in svobodnemu razvoju zna<strong>no</strong>sti.<br />
Ta bi moral po njegovem mnenju temeljiti na<br />
208 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
modelu kontinuirane znanstvene kritike, ki je<br />
ne prekinjajo obdobja dogmatske zna<strong>no</strong>sti, ki<br />
z vsemi sredstvi silijo k dogmatskim <strong>no</strong>rmam.<br />
Zna<strong>no</strong>st naj bi se utemeljevala z nenehnim<br />
razvojem kritičnega duha. Feyerabend pa se<br />
ni zavzemal za obrambo zna<strong>no</strong>sti pred avtoritarnimi<br />
političnimi sistemi, saj mu zna<strong>no</strong>st<br />
sama pomeni nevar<strong>no</strong> obliko avtoritarizma.<br />
Tudi zato zavrača modele razvoja zna<strong>no</strong>sti,<br />
ki se sklicujejo na stroga metodološka pravila<br />
in <strong>no</strong>rme. Motivacija za njegov pristop je aroganca<br />
modernih znanstvenih institucij, potem<br />
ko je človeštvo že zlorabilo zna<strong>no</strong>st v vojaške<br />
namene (Mali, 2006: 7).<br />
Obdobje od sredine sedemdesetih do sredine<br />
osemdesetih let je vrhunec Feyerabendove<br />
filozofske dejav<strong>no</strong>sti in je tudi najpomembnejše<br />
glede njegovega prispevka k teoriji in filozofiji<br />
zna<strong>no</strong>sti. Rav<strong>no</strong> v tem času je metodološki<br />
relativizem in pluralizem dopolnil ter radikaliziral<br />
s teoretskim pluralizmom in spoznav<strong>no</strong>teoretskim<br />
relativizmom. Temu je sledilo<br />
obdobje veči<strong>no</strong>ma antropološke, sociološke,<br />
tudi politične kritike zna<strong>no</strong>sti. Za Feyerabenda<br />
je značil<strong>no</strong>, da je svojo teoretsko kritiko racionalističnih<br />
in empirističnih napotkov za znanstve<strong>no</strong><br />
raziskovanje zelo spret<strong>no</strong> povezal s kritiko<br />
skraj<strong>no</strong> privilegiranega položaja zna<strong>no</strong>sti v<br />
sodobni družbi (Farrell, 2000: 355).<br />
Vendar Hribar (1991: 223) opozarja, da<br />
je Feyerabendova anarhistična metodologija<br />
zgolj pogoj<strong>no</strong>, relativ<strong>no</strong>st<strong>no</strong> anarhistična.<br />
Meni, da njegova skica anarhistične metodologije<br />
ni le protislovna sama v sebi, kar bi si<br />
sicer kot taka lahko tudi privoščila, temveč da<br />
v os<strong>no</strong>vi sploh ni anarhistična. Po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> moramo<br />
imeti v mislih, da je Feyerabenda dejansko<br />
Lakatos iz šale ime<strong>no</strong>val za anarhista in zato<br />
se je tudi sam nato predstavljal kot anarhist<br />
(Feyerabend, 1999(a): 5). Os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> geslo, ki<br />
ga Hribar (1991: 223) navaja po nemški izdaji<br />
Proti metodi iz leta 1976, je, da um ne more<br />
biti vseobsegajoč in neum ne izključen. Tako<br />
Feyerabend tudi zastavi skico svoje metodologije,<br />
ki naj bi delovala tako, da spoznanja<br />
ne spreminja v prisilni jopič, temveč v pripomoček<br />
za svoboden razvoj vseh ljudi. Takoj<br />
seveda tudi omeni, da ni nikakršnga razloga za<br />
bojazen, da bi takšen anarhizem vodil v kaos,<br />
saj je človekov živčni sistem previsoko organiziran<br />
(Feyerabend, 1999(a): 12). Tukaj se<br />
pokaže paradoks, če ne že morda kar nezmož<strong>no</strong>st<br />
Feyerabendovega anarhizma – morda je<br />
človekov živčni sistem celo toliko previsoko<br />
organiziran, da bi ta anarhizem sploh lahko<br />
sprejel in bi ga človeštvo s tem lahko tudi<br />
udejanjilo. To seveda ne pomeni, da se nima<br />
smisla truditi. Anarhizem je mogoče sprejeti<br />
tudi kot vred<strong>no</strong>to, h kateri naj bi težili.<br />
2. Abstrakcija<br />
Po Feyerabendovem mnenju sta skozi zgodovi<strong>no</strong><br />
znanstvene misli igrala pomemb<strong>no</strong><br />
vlogo predvsem dva pogoja – abstraktni pojmi<br />
in strogi postopki preverjanja (Feyerabend,<br />
1984: 49). Čeprav ne spregleda upoštevanja<br />
vrednih pred<strong>no</strong>sti abstrakcije v zna<strong>no</strong>sti in<br />
vsakdanjem življenju, opozarja na težave, ki<br />
nastopijo, ko znanstveniki in filozofi razumejo<br />
kot »realen« rav<strong>no</strong> ta osiromašeni svet, ki je<br />
rezultat abstrakcije, kar gre v škodo številnih<br />
vidikov izkustva, ki bogatijo – oziroma bi<br />
lahko bogatili – naša življenja. Abstrakcija<br />
odstrani poseb<strong>no</strong>sti, ki ločijo e<strong>no</strong> stvar od<br />
druge. Omejevanje totalitete, ki nas obdaja,<br />
je res korist<strong>no</strong>, vendar je zanimivo, da rav<strong>no</strong><br />
»ostanke« abstrakcije pojmujemo kot »real<strong>no</strong>«,<br />
kar pomeni, da jih dejansko pojmujemo<br />
kot pomembnejše od same totalitete. Položaj<br />
je v zahodni filozofiji in zna<strong>no</strong>sti še slabši, če<br />
totaliteto razumemo kot sestavlje<strong>no</strong> iz dveh<br />
delov – iz tistega skritega, torej »realnega«<br />
sveta, ter iz prikrivajočega in motečega pajčolana,<br />
ki ga zakriva (Feyerabend, 1999(b)).<br />
Vendar nekateri avtorji (Clark, 2002)<br />
Feyerabendu očitajo, da se je preveč zanašal<br />
zgolj na svoje last<strong>no</strong> branje tekstov in premalo<br />
na konverzacijo s sodobnimi strokovnjaki, saj<br />
Pina Gabriyan | Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti 209
so bile štvilne spremembe v smislu prehoda<br />
od »lokalnega« k »univerzalnemu« tudi<br />
posledica predrugačnega social<strong>no</strong>-eko<strong>no</strong>mskega<br />
in materialnega položaja in ne zgolj rezultat<br />
dela filozofov. Obtožiti ga je mogoče rav<strong>no</strong> te<br />
napake, ki jim jo on sam očita – pretiranega<br />
abstrahiranja in posploševanja (prav tam: 251).<br />
Vendar Feyerabend (1999(b): 12) pravi, da ni<br />
mogoče obtoževati tistega, ki želi osmisliti položaj,<br />
ki ga obkroža, saj je s tem prisiljen vpeljati<br />
ideje, ki ne ležijo v dogodkih samih. Torej ni<br />
mogoče ubežati temu, da če želimo razumeti<br />
neki predmet raziskovanja, ga moramo transformirati,<br />
ga dvigniti iz naravnega okolja in ga<br />
vključiti v model ali teorijo. Vendar niso vse<br />
transformacije enako dobre, saj lahko eni uspe<br />
predstaviti ali celo razložiti nekaj, kar za drugo<br />
ostaja nerešljiva sestavljanka. Kot realne nekako<br />
razumemo stvari, ki igrajo pomemb<strong>no</strong> vlogo<br />
v načinu življenja, ki ga preferiramo, vendar<br />
obstajajo tudi alternativne predstave real<strong>no</strong>sti,<br />
ki nas ne silijo v tako iluzor<strong>no</strong> kategoriziranje,<br />
kot smo mu priča v zahodnem svetu (prav tam).<br />
Zato menimo, čeprav naiv<strong>no</strong>, da če očit<strong>no</strong> ne<br />
gre drugače, kot da se z abstrakcijo v nekem<br />
smislu gradi vz<strong>por</strong>edni svet, zakaj potem ta svet<br />
ne bi bil raje drugačen. Seveda se tukaj spet trči<br />
ob človeško situacijo, kjer imajo nekateri moč,<br />
ne le da vsilijo svoje pojmovanje stvari, temveč<br />
predvsem da to dosežejo prek uspelih social<strong>no</strong>kulturnih<br />
sprememb.<br />
3. Anything goes<br />
V filozofiji zna<strong>no</strong>sti velja prepričanje, da<br />
slogan anything goes razlagamo kot misel, ki<br />
predvideva, da je oziroma naj bi bilo dovolje<strong>no</strong><br />
vse, če le ne vodi k skrčitvam števila<br />
konkurenčnih teorij. Gre torej za dopuščanje<br />
obstoja in sobivanja različnih raziskovalnih<br />
smeri, postopkov in metod, ki omogočajo<br />
neneh<strong>no</strong> medseboj<strong>no</strong> spopadanje in medsebojne<br />
kritike obstoječih teorij. Le takš<strong>no</strong> stanje<br />
omogoča teorijam njihovo last<strong>no</strong> <strong>no</strong>tranjo<br />
izostritev, hkrati pa s tem tudi pridobivajo vsebi<strong>no</strong><br />
in formo (Ule, 2006: 169). Sam slogan<br />
anything goes je refren pesmi Colea Porterja<br />
in naslov neke gledališke igre. Glede na to,<br />
da je bil Feyerabend velik ljubitelj glasbe in<br />
gledališča, se seveda ni mogoče čuditi, da je<br />
segel po inspiraciji na področje umet<strong>no</strong>sti.<br />
V Proti metodi beremo, da anything goes ni<br />
njegovo temelj<strong>no</strong> načelo, saj ne verjame, »da<br />
je ‘načela’ mogoče postavljati in o njih razpravljati<br />
neodvis<strong>no</strong> od konkretnih raziskovalnih<br />
problemov, in takšna načela se spreminjajo<br />
od enega primera do drugega« (Feyerabend,<br />
1999(a): 5). Anything goes je torej prestrašeni<br />
vzklik, ki se izvije iz ust tradicionalnih<br />
racionalistov ob pogledu na Feyerabendovo<br />
zbra<strong>no</strong> evidenco. Ti dojemajo podobo zna<strong>no</strong>sti,<br />
ki temelji na historičnem raziskovanju in<br />
nadomešča njihove »rekonstrukcije«, kot da je<br />
brez pravil in razuma ter vse, kar lahko o tej<br />
podobi povedo, je: anything goes. Anything<br />
goes je torej način, na katerega bodo morali<br />
tisti, ki verjamejo v univerzalna merila in<br />
pravila razuma, opisati Feyerabendovo analizo<br />
in predstavitev tradicij, njihovo interakcijo in<br />
spreminjanje (Feyerabend, 2007: 81).<br />
Anything goes je treba razumeti tudi v<br />
od<strong>no</strong>su do ideje o predpisani metodi ali o<br />
dognani teoriji razum<strong>no</strong>sti. Če se ozremo na<br />
svoje nizkotne (vendar povsem človeške) strasti,<br />
kot so sla po duhovni var<strong>no</strong>sti v obliki jas<strong>no</strong>sti,<br />
preciz<strong>no</strong>sti, »objektiv<strong>no</strong>sti«, »resnice«, nam je<br />
kaj hitro jas<strong>no</strong>, da so te pogosto razlog razredčitve<br />
bogatega gradiva, ki nam ga daje zgodovina.<br />
Vsak znanstvenik naj bi bil torej nekakšen<br />
metodološki o<strong>por</strong>tunist, ki se ni pripravljen<br />
povsem vezati na neko pravilo, in sama znanstvena<br />
dejav<strong>no</strong>st naj bi bila anarhistič<strong>no</strong> početje,<br />
saj je svet, ki ga hočemo raziskati, nam<br />
nekaj neznanega in ga ne moremo vnaprej<br />
omejiti (Feyerabend, 1999(a): 21). Kako torej<br />
vedeti, s čim naj stvari »zgrabimo«, če pa sploh<br />
ne vemo, kaj je tisto, kar bomo »zgrabili«?<br />
Številni postopki, ki jih tradicionalni racionalisti<br />
lahko opišejo le z anything goes, so<br />
210 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
vodili do rezultatov, ki jih zdaj ti isti racionalisti<br />
vidijo kot največje dosežke človeštva.<br />
Pogosto so to prvi koraki na poti k povsem <strong>no</strong>vi<br />
obliki racional<strong>no</strong>sti (prav tam: 82). Seveda ni<br />
Feyerabendov namen, da bi zna<strong>no</strong>st vzpostavil<br />
kot dejav<strong>no</strong>st, v kateri lahko ravnamo<br />
glede na razpoloženje in po lastni želji. Veliko<br />
pomembnejše je, da pokaže na to, da je ni<br />
mogoče karakterizirati zgolj kot dejav<strong>no</strong>st,<br />
ki sledi absolut<strong>no</strong> zavezujočim pravilom. S<br />
tem ne zanika smisel<strong>no</strong>sti obstoja metodoloških<br />
napotkov, kot tudi ne (sicer omejenega)<br />
znanstvenega napredka. Poudarja zgolj, da<br />
se dejansko v zna<strong>no</strong>sti tem napotkom sploh<br />
ne sledi toliko, kot se to morda prikazuje, in<br />
da se jim tudi naj ne bi hlapčevsko sledilo<br />
(Hoyningen-Huene, 2007: 4).<br />
4. Metodološki in<br />
teorijski pluralizem<br />
V Proti metodi Feyerabend (1999(a)) postavi<br />
tezo, da preverjanje neke znanstvene teorije<br />
in njen izbor ne potekata prek primerjanja te<br />
teorije z dejstvi, ki pa tako ali tako niso nikoli<br />
zares »gola«, temveč prek primerjanja z drugimi<br />
teorijami. Tako naj bi bile formalne last<strong>no</strong>sti<br />
neke teorije določene po kontrastu z drugimi<br />
teorijami, ne pa z racional<strong>no</strong> rekonstrukcijo.<br />
Metodološki in teorijski pluralizem sta najpomembnejši<br />
sestavini epistemološkega anarhizma.<br />
Metodološki pluralizem zahteva različne<br />
raziskovalne metode, saj naj bi bile v zna<strong>no</strong>stih<br />
dovoljene vse raziskovalne smeri, postopki,<br />
metode, če ne vodijo k skrčitvam števila konkurenčnih<br />
teorij. Teorijski pluralizem pa zahteva,<br />
da se v zna<strong>no</strong>sti (in tudi sicer v spoznavni<br />
dejav<strong>no</strong>sti) ne poskuša slediti le eni teorijski<br />
tradiciji, temveč se upošteva več alternativnih<br />
teorij. Da je mogoče preveriti ali najbolj vzvišene<br />
teorije in metode ali naše najbolj splošne<br />
domneve, ki tako rekoč konstruirajo celoten<br />
svet, je potreb<strong>no</strong> zunanje merilo kritike, sistem<br />
alternativnih domnev. »Potreben je sanjski svet,<br />
da bi spoznali last<strong>no</strong>sti dejanskega sveta, za<br />
katerega verjamemo, da v njem živimo (in ki<br />
je v dejanskosti samo drugi sanjski svet)« (prav<br />
tam: 26). Zato Feyerabend v svoji kritiki zna<strong>no</strong>sti<br />
izzove tako moč<strong>no</strong> zakoreninjene ideje, kot<br />
so racionalizem, scientizem, empirizem itd.<br />
Napredka v zna<strong>no</strong>sti ne pomeni postop<strong>no</strong><br />
približevanje »resnici«, ne pomeni ga sosledje<br />
v sebi neprotislovnih teorij, ki bi konvergirale<br />
proti neki idealni teoriji. Pluralizma teorij ne<br />
gre razumeti kot nekaj začasnega v zna<strong>no</strong>sti,<br />
kot nekaj, kar bo z napredkom zna<strong>no</strong>sti izginilo,<br />
ko bo nadomešče<strong>no</strong> s »pravo teorijo« (Ule<br />
in Hozjan, 1999: 372). Po Feyerabendovem<br />
mnenju temeljni od<strong>no</strong>s med teorijami pomeni<br />
inkomenzurabil<strong>no</strong>st. Zagovarjal je idejo,<br />
da v zna<strong>no</strong>sti ne obstajajo nikakršna pravila,<br />
ki bi bila zavezujoča pri izbiri med<br />
seboj konkurenčnih teorij (Mali, 2006: 178).<br />
Razumevanje tega koncepta, ki pa se je skozi<br />
zgodovi<strong>no</strong> njegove misli seveda tudi spreminjalo,<br />
nekoliko odstopa od ustaljenega, kjer<br />
gre ponavadi za to, da se teorije oziroma dve<br />
teoriji medseboj<strong>no</strong> izključujeta. Po njegovem<br />
mnenju je prisot<strong>no</strong> tudi medseboj<strong>no</strong><br />
dopolnjevanje. Vendar se je Feyerabend z leti<br />
oddaljil od inkomenzurabil<strong>no</strong>sti. V Conquest<br />
of Abundance (Feyerabend, 1999(b)) se celo<br />
zoperstavi pojmovanju zagovornikov tega<br />
pojma. Treba je upoštevati, da je že v preteklosti<br />
trdil, da je inkomenzurabil<strong>no</strong>st predvsem<br />
problem filozofov, ki se oklepajo stabil<strong>no</strong>sti<br />
nekega pomena skozi argumentacijo, medtem<br />
ko so številni znanstveniki pravi strokovnjaki<br />
za argumentacijo tudi prek omejitev, ki jih<br />
filozofi lahko vidijo kot nepremostljive meje<br />
določenega diskurza (Munevar, 2002: 530).<br />
5. Zna<strong>no</strong>st<br />
Miti, religije, mistični postopki niso izginili<br />
zato, ker bi bile zna<strong>no</strong>sti dejansko boljše,<br />
temveč gre vzrok iskati v odloč<strong>no</strong>sti belih osvajalcev,<br />
ki so najprej material<strong>no</strong>, nato še s poli-<br />
Pina Gabriyan | Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti 211
tičnimi, institucionalnimi in vojaškimi ukrepi<br />
pritiska zatrli pripadnike alternativnih kultur.<br />
Njihove načine življenja je zamenjalo najprej<br />
krščanstvo in nato religija zna<strong>no</strong>sti. »Zna<strong>no</strong>sti<br />
danes ne prevladujejo zaradi svojih zaslug,<br />
temveč zato, ker je celoten show organiziran<br />
v njihov prid.« (Feyerabend, 2007: 158) In<br />
če zna<strong>no</strong>st hvalimo zaradi njenih dosežkov,<br />
bi bilo treba mit hvaliti še veliko bolj, saj so<br />
bili njegovi dosežki, kar se pogosto pozablja,<br />
bistve<strong>no</strong> večji. Mit oziroma njegovi iznajditelji<br />
so bili tisti, ki so uvedli kulturo, medtem ko so<br />
jo racionalisti in znanstveniki samo spreminjali,<br />
kar pa ne pomeni nuj<strong>no</strong>, da so jo tudi<br />
ved<strong>no</strong> izboljševali. Iznajditelji mita so iznašli<br />
tudi ogenj, udomačili živali, ustvarili <strong>no</strong>ve tipe<br />
rastlin, iznašli poljedelstvo s kolobarjenjem<br />
itd. (prav tam).<br />
Feyerabend zna<strong>no</strong>sti priznava pomemb<strong>no</strong><br />
mesto v sodobni kulturi. Ne zanika dejstva, da<br />
z nje<strong>no</strong> pomočjo prodiramo v skriv<strong>no</strong>sti sveta,<br />
našega duha in telesa, in da so njena odkritja<br />
bistve<strong>no</strong> spremenila naše življenje. Dandanes<br />
vse deluje v smislu znanstvene organizacije.<br />
Vendar tudi zna<strong>no</strong>st ne daje jamstva, da je<br />
vsak problem rešljiv in da je mogoče vsako<br />
ovrže<strong>no</strong> teorijo zamenjati s takš<strong>no</strong>, ki bo v vseh<br />
pogledih boljša. Zato Feyerabend naslavlja na<br />
pristaše zahodnega racionalizma vprašanje, ali<br />
ni nemogoče, da se zna<strong>no</strong>st popači, da se obrne<br />
proti človeku, da ga substancial<strong>no</strong> prikrajša in<br />
ga poniža, mu odvzame svobodo in dostojanstvo,<br />
da človeka pretvori v last<strong>no</strong> karikaturo,<br />
v beden, neprijazen stroj brez privlač<strong>no</strong>sti in<br />
humorja (Šarčević, 1987). Razmislek razodene<br />
tudi, za kaj se dejansko zavzemajo številni<br />
moderni zagovorniki svobode – gre za dogmatizem<br />
prepričanja, da so demokratični principi,<br />
kot se prakticirajo danes, nezdružljivi z nemotenim<br />
obstojem, razvojem in z nemote<strong>no</strong> rastjo<br />
posebnih kultur. »Takšne kulture lahko prenaša<br />
le kot sekundarne izrastke os<strong>no</strong>vne strukture, ki<br />
je sama zla aliansa zna<strong>no</strong>sti, racionalizma (in<br />
kapitalizma)« (Feyerabend, 2007: 105). Vendar<br />
to pomeni tudi, da če bi zna<strong>no</strong>st nadomestili<br />
z neko drugo (morda tudi bolj priljud<strong>no</strong> in<br />
prijaznejšo) ideologijo, bi ta kaj hitro postala<br />
šovinistična in totalitarna, če bi dobila moč, da<br />
sama vodi družbo. Ideologije so lahko čudovite,<br />
če sobivajo v družbi z drugimi ideologijami,<br />
in postanejo dolgočasne in doktrinarne, če<br />
njihova merila vodijo v odstranitev vseh nasprotnikov.<br />
Zna<strong>no</strong>sti bi bilo treba odrediti mesto v<br />
družbi, ki bi jo sicer vzpostavljalo kot zanimivo,<br />
vendar ne edi<strong>no</strong> obliko spoznanja (Feyerabend,<br />
1999(a)). Pomembna je kritika subjekta, ki<br />
sprevrača smisel zna<strong>no</strong>sti, ki iz nje dela najmočnejše<br />
sredstvo vladanja. Tak subjekt je<br />
podlaga za samoreprodukcijo družbe z last<strong>no</strong><br />
samohip<strong>no</strong>zo in samoreklamo (Šarčević, 1987:<br />
337). Rešitev – čeprav utopična – se kaže v<br />
socialni, politični, psihološki in epistemološki<br />
spremembi. Vendar pred vsem tem je nujna<br />
sprememba v vzgoji in izobraževanju.<br />
S Feyerabendovega naslova ne prihajajo<br />
zahteve po kakšni alternativi zna<strong>no</strong>sti in tudi<br />
ne po alternativni zna<strong>no</strong>sti. V os<strong>no</strong>vi privoli v<br />
obstoječe zna<strong>no</strong>sti, ki pa jih želi deglorificirati<br />
oziroma demitologizirati sam položaj zna<strong>no</strong>sti<br />
v družbi. To počne na dva načina: prvič,<br />
skozi analizo relativizira zgodovinsko znane<br />
paradigme zna<strong>no</strong>sti, in drugič, relativizira<br />
oziroma izenači zna<strong>no</strong>st z drugimi oblikami<br />
človeškega duha (Hribar, 1991: 160). Verjet<strong>no</strong><br />
s Feyerabendovega naslova tudi ne bi bilo<br />
smisel<strong>no</strong> pričakovati zahteve ali ideje o izoblikovanju<br />
kakršnekoli alternative, saj se zaveda,<br />
da bi ta lahko bila le sekundarni izrastek naše<br />
liberal<strong>no</strong>-racionalne družbe.<br />
6. Kako torej pristopiti<br />
k zna<strong>no</strong>sti in jo<br />
poskušati osvojiti<br />
K zna<strong>no</strong>sti je treba pristopiti kot antropolog,<br />
saj ni nikakrš<strong>no</strong> božje razodetje, temveč zgolj<br />
in samo človekovo delo. Zato jo je treba proučevati<br />
v obliki, v kateri se človekovo delo pojavlja<br />
– to pomeni, da je treba proučevati zgo-<br />
212 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
dovinska pričevanja: učbenike, izvorna dela,<br />
pisma, protokole zasedanj in podob<strong>no</strong>. Ko si<br />
torej priznamo, da je zna<strong>no</strong>st ena življenjskih<br />
oblik, lahko soglašamo s Feyerabendom<br />
(1999(a)), da je antropološka metoda ustrezna<br />
za raziskavo strukture zna<strong>no</strong>sti. Človek je na<br />
svoj način razvil pojme, s katerimi operira, in<br />
jih tudi na svoj način strukturiral v določene<br />
modele. Lahko se seveda pojavi očitek, da je<br />
raziskovanje smisla stavkov in od<strong>no</strong>sov med<br />
pojmi naloga logike, in ne antropologije.<br />
Če logična raziskava zna<strong>no</strong>sti ne odkrije<br />
potez, ki jih je našel antropolog, bi vneti logik<br />
sklepal, da ali zna<strong>no</strong>st vsebuje napako ali pa<br />
antropolog ne razume logike. Vendar je v<br />
takšnem položaju treba pomisliti na mož<strong>no</strong>st,<br />
da imajo lahko te »nepopol<strong>no</strong>sti« pomemb<strong>no</strong><br />
funkcijo in bi dejansko lahko bile pomembne<br />
za napredek zna<strong>no</strong>sti. Glavni problem je, da<br />
logični pristop »ne odstrani zgolj nebistvenega<br />
lišpa, temveč tudi bistvene sestavine, potrebne<br />
za napredek zna<strong>no</strong>sti« (prav tam: 292). Tako<br />
so lahko torej »nepopol<strong>no</strong>sti«, ki se razkrijejo<br />
skozi antropološko metodo, simptom nečesa<br />
<strong>no</strong>vega, česar ne znamo oziroma ne moremo<br />
umestiti v obstoječi sistem – in se nam rav<strong>no</strong><br />
zato kažejo kot »nepopol<strong>no</strong>sti«.<br />
Zna<strong>no</strong>st je sicer storila veliko, vendar so tudi<br />
druge ideologije storile veliko. Zna<strong>no</strong>st je zgolj<br />
ena izmed ideologij, ki vodijo družbo, in kot<br />
tako jo je treba tudi obravnavati. Še poseb<strong>no</strong><br />
20. stoletje nam je predočilo, da se ideologije<br />
zelo pogosto izrodijo, neredko celo v svoje<br />
last<strong>no</strong> tragič<strong>no</strong> nasprotje. Ne gre spregledati<br />
njihovega razvoja od prvih znakov uspeha in<br />
triumfa do dogmatizma ter nazadnje popolnega<br />
totalitarizma, katerega poglavitna last<strong>no</strong>st<br />
je zatiranje in uničevanje svojih nasprotnikov.<br />
Triumf idej in institucij pogosto pomeni tudi<br />
njihov konec. Razvoj zna<strong>no</strong>sti je še poseb<strong>no</strong><br />
po drugi svetovni vojni šel v tej smeri. Tako<br />
kot je na začetku posamezniku dajala moč, da<br />
se osvobodi prisile tiranske religije, je danes<br />
ona sama služabnica »tiranske religije« teh ali<br />
onih interesov, totalitarnih meril. Tako kot je<br />
Feyerabend proti metafizični utvari »resnice«<br />
kot ideologije, kot totalitarizma, tako zavrača<br />
tudi šovinizem zna<strong>no</strong>sti, nje<strong>no</strong> fetišiziranje,<br />
mitologiziranje. Vsekakor je smisel<strong>no</strong> sumiti o<br />
sposob<strong>no</strong>sti moderne zna<strong>no</strong>sti za avtorefleksijo,<br />
samokritiko in samokorekturo (Šarčević, 1987).<br />
Smisel<strong>no</strong> je priznati, da smo nevedni, opustiti<br />
rekonstrukcije in z analizo zna<strong>no</strong>sti začeti<br />
od začetka. K njej je torej treba pristopiti kot<br />
antropolog, ki se je odločil raziskovati »duhovne<br />
akrobatike vračev kakšne na <strong>no</strong>vo odkrite<br />
skupine plemen« (Feyerabend, 1999(a): 291).<br />
Zna<strong>no</strong>st je dejansko polna vrzeli in protislovij.<br />
Pojmi, kot so neved<strong>no</strong>st, trmogla<strong>vos</strong>t, predsodek<br />
in laž, v resnici ne pomenijo ovir, temveč<br />
so, morda za koga presenetljivo, temeljni pogoj<br />
za napredek spoznanja. Ta pa bi lahko bil res<strong>no</strong><br />
ogrožen in celo zaustavljen z u<strong>por</strong>abo običajnih<br />
vrlin eksakt<strong>no</strong>sti, neprotislov<strong>no</strong>sti, pošte<strong>no</strong>sti,<br />
upoštevanja dejstev, maksimiranja znanja<br />
pod danimi pogoji. Ni mogoče verjeti, da bi<br />
lahko naivna in poštena pravila, katerim sledijo<br />
oziroma se jim pustijo voditi številni filozofi in<br />
tudi številni znanstveniki, razrešila labirint človekovega<br />
obstoja. Upoštevati je treba tudi, da<br />
vsa dejstva, ki vstopajo v naše spoznanje, niso<br />
»gola dejstva«, temveč so že videna na določen<br />
način in so zato bistve<strong>no</strong> idejna (prav tam).<br />
Seveda Feyerabendova ideja o u<strong>por</strong>abi<br />
antropološke metode kot primerne za raziskovanje<br />
zna<strong>no</strong>sti ni čisto neproblematična.<br />
Jedro njegove argumentacije je analogija med<br />
občimi znanstvenimi paradigmami in kulturami<br />
(kozmologijami, jeziki). Tako naj bi bilo<br />
po<strong>no</strong>tranjenje dveh teorij, ki sta inkomenzurabilni,<br />
identič<strong>no</strong> delu antropologa, ki raziskuje<br />
kulturo kakšnega plemena. Kot e<strong>no</strong> izmed<br />
šibkosti te ideje bi lahko poudarili dejstvo,<br />
da ne obstaja ena sama antropološka metoda<br />
in da se Feyerabend ne opredeli za ta ali oni<br />
pristop. Seveda mu je najbližji relativizem,<br />
vendar tudi tega ni mogoče razumeti kot<br />
mo<strong>no</strong>litni korpus spoznanj. Kot naslednja šibkost<br />
se navaja ideja, da ker zaznavni aparat na<br />
podlagi skupnih dražljajev in različnih teorij<br />
Pina Gabriyan | Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti 213
proizvede kot rezultat različne objekte, naj ne<br />
bi obstajal način, s katerim bi lahko nevtral<strong>no</strong>,<br />
objektiv<strong>no</strong> in avtoritar<strong>no</strong> ovred<strong>no</strong>tili različne<br />
konstrukcije sveta. Tako preostanejo le še estetske<br />
sodbe, presoje okusa, metafizični predsodki,<br />
religiozne želje oziroma naše subjektivne<br />
preference. Za Feyerabenda to pomeni, da se<br />
posamezniku tako vrne svoboda, in po mnenju<br />
nekaterih avtorjev, da to zanj pomeni enakovred<strong>no</strong>st<br />
vseh konstrukcij sveta. To bi seveda<br />
bilo skraj<strong>no</strong> problematič<strong>no</strong>, saj bi tako bila na<br />
primer fašizem in ideja o strp<strong>no</strong>sti enakovredna<br />
koncepta (Adam, 2000). Vendar čeprav se<br />
za Feyerabenda pogosto meni, da ne upošteva<br />
<strong>no</strong>benega merila v postopkih vred<strong>no</strong>tenja<br />
znanstvenih teorij, pa sam trdi, da se teorije naj<br />
ne bi ocenjevale glede na njihovo resnič<strong>no</strong>st<br />
oziroma napač<strong>no</strong>st, temveč glede na njihovo<br />
praktič<strong>no</strong> u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st (Mali, 2006: 178).<br />
7. Sklep<br />
Feyerabendova misel je morda celo ena redkih,<br />
ki tudi dejansko upoštevajo ideje, ki jih<br />
goji. To se kaže v njegovem prehodu s strogo<br />
znanstvenih vprašanj na epistemološka in od<br />
teh k vprašanjem družbene problematike, kar<br />
pa vse izhaja iz temeljitega poznavanja predmeta<br />
in na spoznanjih, ki izhajajo iz njega.<br />
Feyerabendova »kritika vsega« se lahko po<br />
eni strani res kaže kot skraj<strong>no</strong> naiven poskus<br />
rešitve družbe izpod jarma vsakovrstne moči.<br />
Vendar ni mogoče verjeti, da bi Feyerabend<br />
– kot očit<strong>no</strong> dober poznavalec človeške narave<br />
– zares tako slepo verjel v to mož<strong>no</strong>st.<br />
Tudi dejstvo, da ne ponudi niti alternativne<br />
zna<strong>no</strong>sti niti alternative zna<strong>no</strong>sti, kaže na<br />
to, da se zaveda, da je vsak fe<strong>no</strong>men, ki ga<br />
upravlja človeštvo, obsojen na to, da postane<br />
predmet hudih izkrivljanj. Tako so tudi minili<br />
časi, ko je bilo še mogoče razsvetljenstvo<br />
predavati s slepim za<strong>no</strong>som in navdušenjem.<br />
Pomemb<strong>no</strong> je, da je Feyerabend zaradi svoje<br />
neobremenje<strong>no</strong>sti, da bi zgradil koheren-<br />
ten sistem misli, saj ne gre v smeri iskanja<br />
»končne resnice«, bil sposoben zelo spret<strong>no</strong><br />
pokazati na civilizacijske zablode. Nekoliko<br />
ironič<strong>no</strong> bil lahko dejali, da gre za pomemb<strong>no</strong><br />
zmanjševanje škode, ki je že bila narejena,<br />
saj revolucionarnih sprememb tako ali tako ni<br />
mogoče pričakovati.<br />
Nič presenetljivega ni, da se vse začne pri<br />
vzgoji in izobraževanju. Tukaj se lahko tudi vse<br />
konča, saj vzorce, ki jih po<strong>no</strong>tranjimo kot otroci,<br />
pozneje le stežka spremenimo. Lahko jih<br />
poskušamo predrugačiti tudi v imenu razuma<br />
in nevtral<strong>no</strong>sti, ki pa sta se že zdavnaj pokazala<br />
kot pojma, ki sta lahko celo bolj nevarna<br />
kot druga verovanja. Nevarna tudi zato, ker<br />
ponujata posamezniku lahkover<strong>no</strong> mož<strong>no</strong>st,<br />
da samozadovolj<strong>no</strong> gleda nase kot na nevtral<strong>no</strong><br />
izhodišče, iz katerega lahko presoja, obsoja<br />
in ocenjuje druge tradicije. Nikakor ni nepomemb<strong>no</strong>,<br />
kako človeštvo u<strong>por</strong>ablja in ali sploh<br />
obvladuje svoje lastne umotvore. Tega ni mogoče<br />
rešiti zgolj s spoznavanjem teorij s področja<br />
etike, kaj šele z moraliziranjem o »Človeku«.<br />
Pomemb<strong>no</strong> je poznavanje zgodovine in misel<strong>no</strong>sti<br />
časov<strong>no</strong> ter prostorsko oddaljenih kultur.<br />
Pomembna sta tudi seznanje<strong>no</strong>st z umet<strong>no</strong>stjo<br />
in posluh za druge sfere človekovega udejanjanja.<br />
Pomemben je večji posluh za človeško<br />
naravo in za nje<strong>no</strong> neločljivo poveza<strong>no</strong>st s<br />
položajem, v katerem smo. Pomemb<strong>no</strong> je, da<br />
so znanstveniki nekonvencionalni, kreativni,<br />
avantgardni, svobodni ter s tem pripravljeni<br />
improvizirati in eksperimentirati zunaj obstoječih<br />
okvirov. Kažemo se kot civilizacija, ki je vse<br />
svoje upe vložila v sposob<strong>no</strong>sti svojega razuma.<br />
Vendar smo pozabili na razne pošasti, ki bivajo<br />
v našem nezavednem, in tako mimo naše<br />
ved<strong>no</strong>sti določajo dosežke, ki naj bi bili posledica<br />
u<strong>por</strong>abe razuma. Kolikor slabše razumemo<br />
same sebe, toliko večja bo škoda nezavednih<br />
tendenc. Um seveda mora biti preglasovan, da<br />
bi prišli do <strong>no</strong>vega spoznanja. Vendar pa to ne<br />
izključuje mož<strong>no</strong>sti, da je to <strong>no</strong>vo spoznanje<br />
nato spet podreje<strong>no</strong> umu, ki pa je zdaj – po tem<br />
<strong>no</strong>vem spoznanju – tudi že spremenjen.<br />
214 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
Literatura<br />
ADAM, A. (2000): Analiza Feyerabendove argumentacije<br />
antropološke metode kot pravilne metode<br />
za proučevanje ustroja zna<strong>no</strong>sti. Časopis za kritiko<br />
zna<strong>no</strong>sti, št. 200/201, 211–242.<br />
CLARK, S. L. R. (2002): Feyerabend’s Conquest of<br />
Abundance. Inquiry: št. 45, 249–268.<br />
FARRELL, R. P. (2000): Will the Popperian Feyerabend<br />
Please Step Forward:<br />
Pluralistic, Popperian Themes in the Philosophy of<br />
Paul Feyerabend. International Studies in the Philosophy<br />
of Science, št. 14, 257–266.<br />
FEYERABEND, P. (1984): Wissenschaft als Kunst.<br />
Suhrkamp, Frankfurt am Main.<br />
FEYERABEND, P. (1999(a)): Proti metodi. Ljubljana,<br />
Studia humanitatis.<br />
FEYERABEND, P. (1999(b)): Conquest of Abundance:<br />
A Tale of Abstraction Versus The Richness of Being.<br />
Chicago, The University of Chicago Press.<br />
FEYERABEND, P. (2007): Spoznanje za svobodne<br />
ljudi. Ljubljana, Krtina.<br />
HOYNINGEN-HUENE, P. (1997): Paul K. Feyerabend. Journal<br />
for General Philosophy of Science, št. 28, 1–18.<br />
HOYNINGEN-HUENE, P. (2007): Paul Feyerabend -<br />
ein postmoderner Philosoph?<br />
http://www.information- philosophie.de/philosophie/feyerabend<strong>por</strong>trait.html<br />
HRIBAR, T. (1991): Teorija zna<strong>no</strong>sti in organizacija<br />
znanstvenega raziskovanja. Ljubljana, Fakulteta za<br />
sociologijo, politične vede in <strong>no</strong>vinarstvo.<br />
MALI, F. (2006): Epistemologija družbenih ved: razlaga<br />
in razumevanje. Ljubljana, Fakulteta za družbene<br />
vede.<br />
MUNEVAR, G. (2002): Critical Notice: Conquering<br />
Feyerabend's Conquest of Abundance. Philosophy<br />
of Science, št. 69, 519–535.<br />
PRESTON, J. (1997): Feyerabend: Philosophy, Science,<br />
Society. Cambridge, Polity press.<br />
ŠARČEVIĆ, A. (1987): Zna<strong>no</strong>st, čovjek i slobod<strong>no</strong><br />
društvo: Feyerabendova teorija zna<strong>no</strong>sti i kritika<br />
zapad<strong>no</strong>g racionalizma. V: FEYERABEND, P.: Protiv<br />
metode. Sarajevo, Veselin Masleša, 305–354.<br />
ULE, A., HOZJAN, S. (1999): Za in proti metodi: Paul<br />
Feyerabend ali dopuščanje razlik. V: FEYERA-<br />
BEND, P.: Proti metodi. Ljubljana, Studia humanitatis,<br />
353–388.<br />
ULE, A. (2006): Zna<strong>no</strong>st, družba, vred<strong>no</strong>te. Maribor,<br />
Aristej.<br />
Pina Gabriyan | Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti 215
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek<br />
(Multi)mediji<br />
v izobraževanju<br />
in vsakdanjem<br />
življenju<br />
1. Uvod<br />
There is a story about the wireless pioneer<br />
Marconi (probably apocryphal, but useful<br />
<strong>no</strong>netheless) at the moment of his greatest<br />
triumph: having set up his great experiment<br />
in the Northeast, and with a recipient in<br />
Florida, he awaited the opening of the new<br />
age of communication with a certain peculiar<br />
skepticism. For when an assistant called<br />
from the adjacent room where his wireless<br />
device was mounted »Marconi, Marconi! We<br />
can talk to Florida!« Marconi seems beset by<br />
doubt. Rather than celebrate, he asks »and do<br />
we have anything to say to Florida?« Cyberenthusiasts<br />
around the world are excited by<br />
the fact that Stockholm can talk to Ha<strong>no</strong>i,<br />
and Ha<strong>no</strong>i to Tokyo, and Tokyo to Florida<br />
(Barber, 2002).<br />
Zgornja zgodba je seveda le zgodba, koliko<br />
je »poučna«, je že stvar vred<strong>no</strong>stne sodbe.<br />
Lahko pa je temelj<strong>no</strong> izhodišče za premislek<br />
o <strong>no</strong>vih medijih in njihovih multiplikativnih<br />
učinkih na celot<strong>no</strong> vsakdanje življenje. Kaj<br />
počnemo z <strong>no</strong>vimi komunikacijskimi teh<strong>no</strong>logijami,<br />
zadeva predvsem same u<strong>por</strong>abnike<br />
in njihovo »domišljijo«. Prav tako ni e<strong>no</strong>tnega<br />
»recepta« za »učinkovito« ali »ustrez<strong>no</strong>«<br />
rabo <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij. Rabe ustvarjajo posamezniki<br />
sami.<br />
2. Teh<strong>no</strong>logije kot ogledalo,<br />
ki si ga postavljamo sami<br />
The tech<strong>no</strong>logy can<strong>no</strong>t save us from ourselves,<br />
it can only reflect all too candidly who we are<br />
(Barber, 2002).<br />
Čeprav ljudje teh<strong>no</strong>logije pogosto razumejo<br />
kot nekakšne drzne znanilce (družbenih) sprememb<br />
– celo kot absolutne determinante družb<br />
–, pa se moramo zavedati, da teh<strong>no</strong>logije težijo<br />
zlasti k temu, da odražajo kulturo, v kateri so<br />
teh<strong>no</strong>logije nastale, ne pa da preobražajo to<br />
kulturo (družbo). Gleda<strong>no</strong> na dolgi rok obstaja<br />
precej vzročnih interakcij, v katerih inventivne<br />
teh<strong>no</strong>logije modificirajo družbo, kratkoroč<strong>no</strong><br />
gleda<strong>no</strong> pa so teh<strong>no</strong>loške i<strong>no</strong>vacije pogojene<br />
s samim značajem civilizacije. Medtem ko<br />
sta motor z <strong>no</strong>tranjim zgorevanjem in elektrika<br />
v ZDA pospeševala razvoj avtomobilskega<br />
prometa, kar je vodilo k osebnemu prometu,<br />
medmestnemu prometu ter k suburbanizaciji<br />
in delavski mobil<strong>no</strong>sti, pa je bila ista teh<strong>no</strong>loška<br />
iznajdba v Evropi prilož<strong>no</strong>st za oblikovanje<br />
močnega in razvejenega javnega prometa<br />
(železnice) in za krepitev urbane kulture. Tudi<br />
z <strong>no</strong>vimi teh<strong>no</strong>logijami morda ne bo dosti drugače.<br />
Če je celotna atmosfera sodobnega sveta<br />
zas<strong>no</strong>vana na vred<strong>no</strong>tah demokracije, potem<br />
bodo tudi <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije u<strong>por</strong>abljene zlasti<br />
v smeri vse bolj izpopolnjenih demokratičnih<br />
institucij in mehanizmov. Če je – nasprot<strong>no</strong><br />
– sodobna družba zagledana zlasti v komercialne,<br />
pridobitniške, potrošniške »vred<strong>no</strong>te«, bo<br />
tudi sama raba teh<strong>no</strong>logije postajala čedalje<br />
bolj komercialna, pridobitniška, potrošniška.<br />
Teh<strong>no</strong>logija nas ne more rešiti samih sebe, teh<strong>no</strong>logija<br />
lahko zgolj odraža to, kar smo (Barber,<br />
2002: 2). Benjamin R. Barber ugotavlja, da<br />
tisti, ki kreirajo <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije, vnašajo v te<br />
inventivne teh<strong>no</strong>logije tudi sodbe, vred<strong>no</strong>te<br />
in predsodke, ki so jih po<strong>no</strong>tranjili v obdobju,<br />
ko so u<strong>por</strong>abljali stare teh<strong>no</strong>logije, s katerimi<br />
so odraščali. Kreatorji <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij torej<br />
pogosto ustvarjajo domneve o <strong>no</strong>vi teh<strong>no</strong>logiji,<br />
216 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
te domneve pa izvirajo v izkušnjah, ki so jih pridobili<br />
pri u<strong>por</strong>abi starih teh<strong>no</strong>logij. Novodobni<br />
akademiki, ki so zrasli ob prebiranju debelih<br />
knjig v knjižnicah, so našli v internetu odličen<br />
raziskovalni pripomoček. Zanje je internet<br />
nadomestek knjižnice, nadomestni referenčni<br />
sistem. Zato domnevajo, da je to os<strong>no</strong>vni<br />
namen spletnih strani. Barber opozarja, da naši<br />
otroci in vnuki, ki bodo socializirani v svet, ki<br />
je nabit s televizijskimi in internetnimi podobami,<br />
ne bodo imeli tovrstnih izkušenj s knjigami<br />
in knjižnicami. Zato bodo imeli glede <strong>no</strong>vih<br />
teh<strong>no</strong>logij drugačna pričakovanja. Svetovnega<br />
spleta ne bodo imeli za izjem<strong>no</strong> priroč<strong>no</strong><br />
knjižnico, morda ga bodo u<strong>por</strong>abljali v povsem<br />
druge namene (Barber, 2002: 2).<br />
Korist<strong>no</strong> in nuj<strong>no</strong> se je začeti resneje zavedati<br />
večsmernih vplivov, ki potekajo na relaciji<br />
družba in mediji. V nasprotnem primeru smo<br />
postavljeni pred nehvalež<strong>no</strong> izbiro: bodisi<br />
poveličujemo medije in jih oznanjamo za<br />
<strong>no</strong>silce razvoja in »virtualnega osvobajanja«<br />
bodisi afektira<strong>no</strong> pljuvamo po medijih in jim<br />
pripišemo prevelik (negativni) vpliv. Lastna<br />
raba medijev, zlasti pa medijska produkcija v<br />
smislu aktivnega kreiranja medijskih vsebin<br />
mora neneh<strong>no</strong> ohranjati zavest o medijih kot<br />
napravah, ki jih upravljamo posamezniki s<br />
svojo avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> pametjo.<br />
3. Mediji in družba,<br />
kdo vpliva na koga?<br />
»Effects are produced by people themselves,<br />
individually and in institutions, in interaction<br />
with media but <strong>no</strong>t by the media directly«<br />
(Mc Quail, 1996: 522)<br />
Naglo širjenje in u<strong>por</strong>abo m<strong>no</strong>žičnih medijev<br />
(tisk, film, radio, televizija) je v 20. stoletju<br />
spremljala tudi zelo živahna razprava, ki je<br />
bila usmerjena na učinke teh m<strong>no</strong>žičnih<br />
medijev. Termin »učinek« se v strokovnih krogih<br />
ponavadi nanaša na dve različni zadevi: po<br />
eni strani »učinek« pomeni potencial, sposob<strong>no</strong>st<br />
določenega medija, da informira in vpliva<br />
na prejemnike, sklad<strong>no</strong> z željami pošiljateljev<br />
v m<strong>no</strong>žičnih medijih. Po drugi strani termin<br />
»učinek« pomeni različne, pogosto tudi nenačrtovane<br />
posledice za posameznika ali širšo<br />
družbo (Mc Quail, 1996: 521). V to smer je<br />
usmerjenih tudi veliko komentarjev, kaj slabega<br />
je ob vseh siceršnjih pred<strong>no</strong>stih prinesel<br />
računalnik, internet in podob<strong>no</strong>.<br />
Vera v brezmejen vpliv medijev se je toliko<br />
bolj utrdila spričo določenih značil<strong>no</strong>sti <strong>no</strong>vih<br />
teh<strong>no</strong>logij. Zlasti za internet se ocenjuje, da<br />
ima tako rekoč neomejene mož<strong>no</strong>sti posredovanja<br />
informacij, zvokov, podob, ob tem pa<br />
daje mož<strong>no</strong>st doseganja velikega števila ljudi<br />
na nacionalni, kot tudi na globalni ravni, in<br />
sicer simulta<strong>no</strong>. Za <strong>no</strong>ve medije je značilna<br />
sposob<strong>no</strong>st preseganja komunikacijskih ovir, pa<br />
tudi čas, prostor, kultura, starost in eko<strong>no</strong>mske<br />
razlike ne pomenijo težav za e-komunikacijo.<br />
Novi mediji neznansko privlačijo precejšnje<br />
število ljudi. Dodaten dokaz za moč medijev<br />
najdemo v velikanskem kapitalu in denarju,<br />
ki ga <strong>por</strong>abijo oglaševalci m<strong>no</strong>žičnih medijev<br />
(McQuail, 1996: 521).<br />
4. Teh<strong>no</strong>logije in družbe v<br />
interakciji<br />
Stališče, po katerem m<strong>no</strong>žični mediji suvere<strong>no</strong><br />
vplivajo na (»nemočne«) ljudi, je samo ena<br />
plat zgodbe. Po drugi strani namreč drži, da<br />
lahko tako načrtovane kot tudi nenačrtovane<br />
učinke medijev razumemo kot dobre ali slabe<br />
(za posameznika, družbo, institucije, kulturo).<br />
Obstaja veliko različnih individualnih, družbenih<br />
in kulturnih ovir, ki zavirajo učinke medijev.<br />
Medijev nikakor tudi ne moremo ločiti<br />
od drugih družbenih dejavnikov. Kolikšen je<br />
dejanski vpliv medijev na vsakdanje življenje,<br />
ni mogoče natanč<strong>no</strong> ugotoviti ali »izmeriti«,<br />
saj gre pri vplivanju za preplet različnih dejavnikov.<br />
Navsezadnje se tudi ljudje med seboj<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 217
še kako razlikujemo, tako da so tudi učinki<br />
medijev na posameznike lahko zelo različni.<br />
Mediji se tudi neneh<strong>no</strong> razvijajo, podob<strong>no</strong> kot<br />
same teh<strong>no</strong>logije. Neneh<strong>no</strong> se razvijajo tudi<br />
družbena okolja, ljudje se ves čas spreminjajo<br />
(Mc Quail, 1996: 522). Niso torej mediji<br />
tisti, ki e<strong>no</strong>smer<strong>no</strong> in dokonč<strong>no</strong> vplivajo na<br />
nemočne subjekte, ki se na milost in nemilost<br />
prepuščajo vplivu medijev, temveč so mediji<br />
zlasti naprave, ki jih upravljamo posamezniki.<br />
Od tod sledi, da ne gre za učinke medijev na<br />
ljudi, temveč se moramo zlasti vprašati, kakšne<br />
so dejanske rabe medijskih teh<strong>no</strong>logij s strani<br />
posameznikov. Televizija ali računalnik sta<br />
sama na sebi zgolj »škatli«, posameznikova<br />
takšna ali drugačna u<strong>por</strong>aba take škatle pa<br />
pripelje v različne oblike »odvis<strong>no</strong>sti«, »pasiv<strong>no</strong>sti«<br />
ali pa (inter)aktiv<strong>no</strong>sti. Odvisen ali pasiven<br />
je posameznik, on je tisti »aktivni člen« v<br />
interakciji računalnik–oseba, ki je spričo lastne<br />
rabe postal »odvisen«, »pasiven«. Takšnega,<br />
odvisnega namreč, ga ni naredil računalnik,<br />
temveč on sam!<br />
Vsako <strong>no</strong>vo teh<strong>no</strong>logijo spremljajo bolj ali<br />
manj preroške sodbe o njenih vplivih na vsakdanje<br />
življenje. To smo doživeli pri radiu ali pri<br />
televiziji v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja.<br />
Tudi splet oziroma računalniško posredovana<br />
komunikacija (okr. RPK) se je v svojih začetkih<br />
predstavljala kot izpolnitev raja na zemlji. Pisci<br />
z začetka 90. let prejšnjega stoletja, na primer<br />
Howard Rheingold v svoji znani knjigi Virtual<br />
Community (Rheingold, 1994), so poudarjali<br />
komunikacijske kvalitete spleta, še zlasti pa<br />
mož<strong>no</strong>st, da se skupine in skup<strong>no</strong>sti lahko oblikujejo<br />
brez prostorskih in časovnih omejitev<br />
(Burnett, Marshall, 2003: 8). Teh<strong>no</strong>loške (z)<br />
mož<strong>no</strong>sti RPK naj bi omogočale aktivnejšo in<br />
bolj angažira<strong>no</strong> jav<strong>no</strong>st, to pa naj bi vodilo v<br />
obdobje izpopolnjene demokracije. Internet<br />
je ponujal široko polje aktiv<strong>no</strong>sti in izboljšav:<br />
elektronsko poslovanje naj bi omogočilo boljše<br />
poslovne rešitve, splet kot izjemna informacijska<br />
baza podatkov pa je deloval kot najbolj<br />
raz<strong>no</strong>vrstna knjižnica, ki jo ima posameznik<br />
neneh<strong>no</strong> pri roki. Ta predvidevanja so vključevala<br />
predstavo, da so vse teh<strong>no</strong>loške spremembe<br />
pravzaprav nujne, če želimo boljšo družbo,<br />
srečnejše življenje, učinkovitejšo državo. Ta<br />
ideologija je torej kreirala željo po kulturni<br />
transformaciji, ki jo obljublja teh<strong>no</strong>logija. Ob<br />
tem pa so premisleke o <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logijah<br />
pogosto zreducirali na zgolj funkcional<strong>no</strong> plat<br />
<strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij. Diskusije so se tako osredinile<br />
zlasti na vprašanje, kako razširiti, implementirati<br />
in integrirati <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije v vsakdanje<br />
življenje, kritiki pa so tovrstne pristope poime<strong>no</strong>vali<br />
s termi<strong>no</strong>m »teh<strong>no</strong>loška racional<strong>no</strong>st«<br />
(Burnett, Marshall, 2003: 9). Namesto da bi<br />
se vprašali, kakšne vsebine ali strukture bi bilo<br />
smotr<strong>no</strong> uveljaviti na spletu, so se razprave<br />
ustavljale pri vprašanju, kako privabiti čim več<br />
ljudi na splet.<br />
Teh<strong>no</strong>loška racional<strong>no</strong>st vodi tudi v perfekcionizem<br />
glede teh<strong>no</strong>loške izpopolnje<strong>no</strong>sti<br />
spleta, v neneh<strong>no</strong> izpopolnjevanje programov.<br />
Pomembneje bi se bilo vprašati, kaj<br />
bomo s pomočjo spleta (koristnega) počeli.<br />
Posamezniki so sprejeli tekmo imeti naj<strong>no</strong>vejši<br />
model računalnika, za marsikoga je to postala<br />
kulturna real<strong>no</strong>st, ki oblikuje vsakdanje življenje.<br />
Ta e<strong>no</strong>smerni in nereflektirani pogled na<br />
teh<strong>no</strong>logijo, ki naj bi bil prvi sprožilec družbenih<br />
sprememb, nekateri imenujejo teh<strong>no</strong>loški<br />
determinizem (Burnett, Marshall, 2003: 9).<br />
Vsekakor je jas<strong>no</strong> (čeprav včasih težko dokazljivo),<br />
da imajo m<strong>no</strong>žični mediji ponavadi<br />
zelo raz<strong>no</strong>like in zlasti nasprotujoče si učinke<br />
na ljudi, na kar vpliva vrsta dejavnikov, na<br />
primer kontekst in prostor (jav<strong>no</strong>–zaseb<strong>no</strong>,<br />
individual<strong>no</strong>–skupinsko, formal<strong>no</strong>–neformal<strong>no</strong>).<br />
Obstaja nes<strong>por</strong><strong>no</strong> dejstvo, da učinke medijev<br />
pravzaprav ustvarjajo ljudje sami, bodisi<br />
posamič<strong>no</strong> bodisi v institucijah, zlasti pa skozi<br />
interakcijo posameznikov z mediji. Torej ne<br />
gre za direkten in e<strong>no</strong>smeren vpliv medijev<br />
na posameznike. Posamezniki niso nemočni<br />
osebki, na katere »pritiska« televizijski ali radijski<br />
program, prav tako posameznikom internet<br />
ne vsiljuje, po katerih spletnih straneh mora-<br />
218 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
jo »deskati«, in internet jim ne ukazuje, da<br />
morajo spričo na internetu zagotovljene a<strong>no</strong>nim<strong>no</strong>sti<br />
žaliti sogovorce on-line, jih obkladati<br />
s seksističnimi oznakami, internet jih ne sili v<br />
nestrp<strong>no</strong>st. Nasprot<strong>no</strong>, ljudje so tako v realnem<br />
svetu kot tudi v svetu on-line žaljivi, nestrpni,<br />
nesramni zato, ker so sami zavest<strong>no</strong> izbrali<br />
takšen tip komunikacije.<br />
Kot primer lahko navedemo razprave o<br />
stopnji »social<strong>no</strong>sti« RPK, ki so se razvnele v<br />
začetku 90. let 20. stoletja, in ki so poskušale<br />
ugotoviti, v kolikšni meri je ta komunikacija<br />
»ustrezna« za razvoj medsebojnih od<strong>no</strong>sov.<br />
Nedvom<strong>no</strong> obstajajo določene teh<strong>no</strong>loške značil<strong>no</strong>sti<br />
RPK – na primer manko social<strong>no</strong>kontekstualnih<br />
znakov (npr. odsot<strong>no</strong>st mimike,<br />
gestikulacije, očesnega stika, a<strong>no</strong>nim<strong>no</strong>st) –<br />
prav v teh pa so nekateri raziskovalci videli<br />
ključni razlog za »hlad<strong>no</strong>st« RPK (Spears, Lea,<br />
Postmes, 2001). S tem so pripisali določenim<br />
značil<strong>no</strong>stim RPK preveliko težo, hkrati pa prezrli,<br />
da rabo ustvarjajo ljudje, ne računalniki.<br />
Računalniško posredovana komunikacija kljub<br />
pregovor<strong>no</strong> skopi ortografiji vsee<strong>no</strong> omogoča,<br />
da ljudje komunicirajo na način, ki (lahko)<br />
zadovolji njihove (komunikacijske) potrebe.<br />
Prek računalniško posredovane komunikacije<br />
je torej mogoče vzpostavljati enako široko<br />
paleto bolj ali manj kompleksnih medsebojnih<br />
od<strong>no</strong>sov, kot to počnemo v neposredni<br />
komunikaciji. Če imajo nekateri posamezniki<br />
v virtualnem prostoru zelo »brezosebne od<strong>no</strong>se«,<br />
seveda to nikakor ni posledica (teh<strong>no</strong>loških)<br />
značil<strong>no</strong>sti RPK, ampak je to zavestna<br />
odločitev posameznika, ki želi imeti določene<br />
od<strong>no</strong>se. »Hladni« ali »topli« od<strong>no</strong>si so zlasti<br />
odvisni od posameznikov in njihovih pričakovanj,<br />
kako želijo komunicirati po internetu.<br />
(Praprotnik, 2007: 263) To pomeni – se ponavljamo<br />
–, da je »problem« v posameznikih,<br />
ne pa v teh<strong>no</strong>logiji. Tako za realni, fizični svet<br />
kot tudi za svet on-line velja, da smo predvsem<br />
sami odgovorni za lastna dejanja, ne pa taki ali<br />
drugačni pripomočki, in ne glede na okoliščine<br />
smo zlasti sami tisti, ki ustvarjamo takšne ali<br />
drugačne od<strong>no</strong>se. Sami odločamo, kako bomo<br />
komunicirali in kakšne od<strong>no</strong>se bomo ustvarjali<br />
s soljudmi. Matrica internetnih situacij torej<br />
marsikdaj pomeni preprosto ekstenzijo, podaljšek,<br />
skratka nadaljevanje obstoječih praks iz<br />
vsakdanjega življenja off-line.<br />
5. Prihod<strong>no</strong>st izobraževanja v<br />
luči <strong>no</strong>vih informacijskih in<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij<br />
Spremembe na področju <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij<br />
zaznavajo predvsem mlajše, zlasti šolajoče se<br />
generacije, ki so v nenehnem stiku z vrstniki. V<br />
tej teh<strong>no</strong>loški in informacijski »poplavi« lahko<br />
zato svoj pozitivni prispevek prida tudi izobraževalni<br />
proces. Sicer <strong>no</strong>ben izobraževalni<br />
sistem ne more posameznika preprosto prepričati,<br />
kaj so učinkovite rabe <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij,<br />
saj ima vsak svoj pogled na rabo teh<strong>no</strong>logij.<br />
Lahko pa izobraževalne institucije vključijo<br />
teh<strong>no</strong>logije v šolski kurikulum na način, ki bo<br />
posameznike usposobil za aktiv<strong>no</strong> in samostoj<strong>no</strong><br />
življenje v svetu <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij. Še<br />
poseb<strong>no</strong> to velja v današnjem času, ko je znanje<br />
čedalje manj hermetič<strong>no</strong> zaprta škatla, ki<br />
ni dovzetna za vplive iz okolja. Znanje postaja<br />
izrazito aktiven produkt nenehne interakcije<br />
med posameznikom, družbo, institucijami in<br />
mediji. Izobražujemo se marsikje in na marsikakšen<br />
način. Še preden vstopimo v različne<br />
problemske sklope na relaciji mediji–izobraževanje,<br />
pa lahko natančneje pogledamo v<br />
samo naravo izobraževanja.<br />
Izobraževanje v širšem pomenu vključuje<br />
pridobivanje znanja in učenje različnih spret<strong>no</strong>sti.<br />
Znanje je po svoje raztegljiv pojem,<br />
vsekakor pa ne pomeni samo neposred<strong>no</strong><br />
preverljivega znanja, temveč pomeni različne<br />
oblike kapitala (kulturni, socialni), ki ga lahko<br />
učeči se posamezniki pozneje v življenju s pridom<br />
preobražajo tudi v eko<strong>no</strong>mski kapital. V<br />
procesu izobraževanja posamezniki oblikujejo<br />
tudi svoje vred<strong>no</strong>te, stališča, moralne ocene<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 219
o določenih pojavih. Pri oblikovanju le-teh<br />
pa namer<strong>no</strong> ali nenamer<strong>no</strong> sodeluje tudi<br />
izobraževalni proces. Iz modernistične perspektive<br />
je izobraževanje obljubljalo osvobajanje<br />
človeštva iz spon neved<strong>no</strong>sti, obljubljalo<br />
je pomoč pri širjenju racionalnih oziroma<br />
znanstvenih ugotovitev, kar naj bi osvobajalo<br />
ljudi iz tradicionalnih okovov in praz<strong>no</strong>verja.<br />
Naloga izobraževanja v času moderne je<br />
bila vzpostavitev avto<strong>no</strong>mnega subjekta, torej<br />
posameznika, ki se samostoj<strong>no</strong> in suvere<strong>no</strong><br />
odloča o svojem delovanju.<br />
Obrat nastopi s postmodernistič<strong>no</strong> navdahnjenimi<br />
pristopi, ki zanikajo obstoj trdnega<br />
jedra ved<strong>no</strong>sti. Postmodernizem je tudi<br />
kritičen do poskusov, ki poskušajo ljudem<br />
posredovati e<strong>no</strong> in edi<strong>no</strong> verzijo resnice.<br />
Postmodernistični misleci zavračajo stališče,<br />
da lahko zna<strong>no</strong>st in racional<strong>no</strong>st odpravita<br />
vse človeške probleme, in predlaga, naj<br />
bodo ljudje skeptični do vsakršnih temeljnih<br />
resnic, do dokončnih pojasnil in teorij in vnaprej<br />
sprejetih paradigem. Postmodernizem<br />
je sumničav tako do liberalnih trditev, da<br />
se človeški potenciali lahko dosežejo skozi<br />
izobraževanje, kot do konservativnih trditev,<br />
da izobraževanje omogoča vzpostavljanje<br />
skupnih vred<strong>no</strong>t in družbene solidar<strong>no</strong>sti,<br />
skeptičen pa je tudi do radikalnih socialdemokratskih<br />
stališč, po katerih izobraževanje<br />
lahko producira enakost mož<strong>no</strong>sti.<br />
Postmodernizem zavrača mož<strong>no</strong>st obstoja<br />
enega in edi<strong>no</strong> dobrega kurikuluma, kateremu<br />
bi morali slediti v šolah. Tovrstnemu<br />
stališču seveda sledijo naslednji pomembni<br />
»vsebinski« poudarki: če ni nikakršnega<br />
e<strong>no</strong>tnega niza ali nabora sploš<strong>no</strong> sprejetih<br />
resnic, ki bi jih (vsi) sprejemali, potem<br />
tudi ni podlage za trditev, da se določena<br />
stvar mora poučevati v vseh šolah (in da je<br />
nekaj drugega lahko iz vseh šol izključe<strong>no</strong>).<br />
Avtorja, kot sta Usher in Edwards, zagovarjata<br />
stališče, da morajo izobraževalne<br />
institucije poučevati veliko različnih stvari<br />
in da morajo sprejeti stališče, da obstajajo<br />
različne resnice. Za postmodernizem je po<br />
drugi strani značil<strong>no</strong> razsrediščenje znanja<br />
– gre za korak stran od razumevanja določenega<br />
znanja kot osrednjega za vso ved<strong>no</strong>st<br />
in nadrejenega drugim oblikam ved<strong>no</strong>sti<br />
(Haralambos in Holborn, 2004: 728).<br />
6. Teh<strong>no</strong>logija ni (zgolj) orodje,<br />
njena raba odraža način<br />
razmišljanja<br />
Učitelji počasi spoznavajo nekatere pred<strong>no</strong>sti<br />
računalniško posredovanih (multi)medijskih<br />
vsebin, zlasti pa spremembe, ki jih predvideva<br />
učinkovita u<strong>por</strong>aba teh<strong>no</strong>logij.<br />
Moder<strong>no</strong> izobraževanje je namreč čedalje<br />
manj prepriča<strong>no</strong> o »gotovih dejstvih« in<br />
se oddaljuje od klasičnega izobraževanja, ki<br />
gradi na premisi, da obstaja fiksen svet, ki ga<br />
mora učeči se posameznik spoznati. Ved<strong>no</strong>st in<br />
znanje nista razumljena kot statična in »izmerljiva«<br />
pojava, temveč sta fluidna in dinamična.<br />
Znanje ni zaprta »škatla«, ki jo mora profesor<br />
prenesti na učenca, temveč je nekaj, kar se<br />
ustvari v samem pedagoškem procesu. Tovrst<strong>no</strong><br />
izobraževanje pomeni več stvari hkrati: skup<strong>no</strong><br />
delo učencev in profesorjev, tesnejše od<strong>no</strong>se<br />
udeleženih v izobraževanju v šoli in tudi zunaj<br />
nje, posredovanje znanja v trenutku, ko to<br />
znanje potrebujemo za razrešitev določenega<br />
problema, učenje v interdisciplinarnem kontekstu,<br />
ne pa ločevanje problematik, profesorjevo<br />
privzemanje vloge mentorja in učečega se<br />
posameznika hkrati, saj je tudi znanje rezultat<br />
skupnega sodelovalnega procesa (collaborative<br />
learning – sodelovanje v nalogi – usmerje<strong>no</strong> k<br />
skupnemu cilju). Tako izobraževanje pomeni,<br />
da si posamezniki pridobivajo last<strong>no</strong>, individual<strong>no</strong><br />
pogoje<strong>no</strong> ved<strong>no</strong>st (znanje) in se ne<br />
prepustijo klasičnemu memoriranju neskončnih<br />
podatkov, ki jih posreduje avtoriteta v vlogi<br />
profesorja. Taka reforma predvideva po mnenju<br />
Beverly Hunter (Hunter, 1995: 87) skup<strong>no</strong><br />
delo na projektih in problemih, ki so intrinzič<strong>no</strong><br />
povezani z vsemi udeleženci. Spremeni se<br />
220 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
tudi spoznavanje drugih kultur, ki ne poteka<br />
prek knjig, temveč poteka skozi neposred<strong>no</strong><br />
soočenje s pripadniki drugih kultur.<br />
7. Glavne ovire na poti<br />
k učinkoviti u<strong>por</strong>abi <strong>no</strong>vih<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij<br />
Obstaja precej raziskav, ki so se osredinile na<br />
vprašanje pred<strong>no</strong>sti in potencialnih slabosti/<br />
omejitev računalniško podprtega izobraževanja<br />
in ki so zajele različne vidike tega problema,<br />
bodisi organizacijski, social<strong>no</strong>-psihološki,<br />
komunikacijski (Agre, 2001; Bona<strong>no</strong>, 2001;<br />
Codde, 2001; Collins, Berge, 1997; Downes,<br />
1997; Gerson, 2000; Markel, 2001; McAlister,<br />
Rivera, Hallam, 2002; Perrin, Mayhew, 2000;<br />
Lapadat, 2002; An, Frick, 2006; Benbunan,<br />
Hiltz, 1999).<br />
Marsikdaj se krivda za neuspeh implementacije<br />
<strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij pripiše bodisi nezadovoljivi<br />
ravni dostop<strong>no</strong>sti do teh teh<strong>no</strong>logij<br />
bodisi sami profesorji – mentorji niso dovolj<br />
pripravljeni, usposobljeni ali pa motivirani. Za<br />
tiste profesorje, ki so uspeš<strong>no</strong> vključili teh<strong>no</strong>logije<br />
v svoj pedagoški proces, ni bila kako<strong>vos</strong>t<br />
teh<strong>no</strong>logije tista, ki je naredila kvalitativni<br />
preskok, odločilnega pomena je bila kako<strong>vos</strong>t<br />
profesorjevega usposabljanja za učinkovito<br />
rabo teh<strong>no</strong>logije.<br />
Pri tem naj opozorimo še na predhodne<br />
analize uspeš<strong>no</strong>sti implementacije e-izobraževanja.<br />
Raziskovalec Gaytan utemelje<strong>no</strong> trdi,<br />
da bi te analize morale prenehati meriti<br />
kako<strong>vos</strong>t e-izobraževanja v primerjavi s standardnimi<br />
izobraževalnimi metodami. Njihov<br />
primarni cilj je bil predvsem v tem, da so z<br />
različnimi parametri pokazale, kako je ali kako<br />
e-izobraževanje ni učinkovito v primerjavi s<br />
klasičnim pristopom. Marsikdaj so analize<br />
celo pokazale, kako e-izobraževanje dosega<br />
učinke, ki jih redko dobimo pri klasičnem<br />
pouku. Vendar pa bi si analize morale zastaviti<br />
ambicioznejši cilj in ugotoviti, ali e-izobraže-<br />
1 »International seminar Bologna and the challenges of<br />
e-learning and distance education« s podnaslovom: The<br />
contribution of <strong>no</strong>n-classical learning and teaching forms to<br />
the emerging European higher education area.<br />
http://www.Bologna-Bergen2005.<strong>no</strong><br />
Konkret<strong>no</strong> besedilo najdemo v pdf obliki na strani:<br />
http://www.Bologna-Bergen2005.<strong>no</strong>/EN/Bol-sem/<br />
Seminars/040604Ghent/040605_Recommendations.pdf<br />
vanje krepi celot<strong>no</strong> znanje in razumevanje,<br />
kaj je učenje in izobraževanje (Gaytan, 2007:<br />
6). Treba je omeniti pomen kombiniranega<br />
sistema izobraževanja, kjer se <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije<br />
smisel<strong>no</strong> in seveda glede zmož<strong>no</strong>sti in<br />
sposob<strong>no</strong>sti akterjev v procesu uvajajo v klasični<br />
pouk, ki je klasičen zgolj glede u<strong>por</strong>abe<br />
uveljavljenih in vsem dostopnih mož<strong>no</strong>sti.<br />
Izključ<strong>no</strong> e-izobraževanje je primer<strong>no</strong> v zelo<br />
omejenem obsegu in to tem manj čim nižja<br />
je starost udeležencev in čim nižja je njihova<br />
stopnja izobrazbe.<br />
Tudi mednarodni seminar »Bologna ter<br />
izzivi e-izobraževanja in izobraževanja na<br />
daljavo« 1 je opozoril, da je treba e-učenje in<br />
učenje na daljavo upoštevati kot sestavni del<br />
rednih dejav<strong>no</strong>sti os<strong>no</strong>vnega procesa visokega<br />
šolstva. E-učenje kot del dobro urav<strong>no</strong>težene<br />
zmesi ni le u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>, ampak je za uresničitev<br />
vseh mož<strong>no</strong>sti vseživljenjskega učenja tudi<br />
nuj<strong>no</strong>, saj omogoča samostoj<strong>no</strong> učenje in se<br />
brez težav prilagaja individualnim potrebam,<br />
prav tako zagotavlja zadost<strong>no</strong> fleksibil<strong>no</strong>st.<br />
8. Interaktiv<strong>no</strong>st še ni interakcija<br />
Teh<strong>no</strong>logija računalniško posredovane komunikacije<br />
seveda daje mož<strong>no</strong>st tako propagirane<br />
interaktiv<strong>no</strong>sti, torej mož<strong>no</strong>st večsmerne komunikacije,<br />
ene osebe z m<strong>no</strong>gimi (one-to-many)<br />
ali pa m<strong>no</strong>gih z m<strong>no</strong>gimi (many-to-many).<br />
Poznamo tudi termin interakcija, ki pomeni<br />
medseboj<strong>no</strong> delovanje oziroma medsebojni<br />
vpliv in izmenjavo, v kateri posamezniki ali<br />
skupine vplivajo drug na drugega. Tovrst<strong>no</strong><br />
interakcijo, ki je pred<strong>no</strong>stni cilj in obljubljena<br />
kako<strong>vos</strong>t modernega izobraževanja, pa seveda<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 221
ne more zagotoviti še tako dovršen interaktivni<br />
sistem računalniško posredovane komunikacije.<br />
»Motor« interakcije so posamezniki, skupine<br />
in njihove komunikacijske potrebe, motivacije,<br />
namere, interaktiv<strong>no</strong>st pa je zgolj teoretična<br />
kvaliteta, ki jo ima teh<strong>no</strong>loški sistem, vendar<br />
brez posameznikove motivacije in idej nima<br />
nikakršne vred<strong>no</strong>sti. Prvi korak bi torej moral<br />
biti, da sami profesorji oblikujejo <strong>no</strong>ve vzorce<br />
izobraževanja, ki bi vključevali skupinsko aktiv<strong>no</strong>st<br />
ter hkrat<strong>no</strong> poučevanje in učenje. Še enkrat<br />
pa pripominjamo, da bo k bolj »sproščeni« u<strong>por</strong>abi<br />
teh<strong>no</strong>logij še največ prispevala temeljita<br />
profesorjeva seznanitev z u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>stjo <strong>no</strong>vih<br />
medijev, kot tudi pozitiv<strong>no</strong> sprejemanje <strong>no</strong>vih<br />
didaktičnih pristopov s strani učečih.<br />
Pričakovanja študentov in mentorja/profesorja<br />
se lahko namreč bistve<strong>no</strong> razlikujejo.<br />
Študenti včasih niso seznanjeni s seminarji in<br />
mentorstvom kot obliko dela in pogosto raje<br />
izberejo pasiv<strong>no</strong> vlogo. Zato morajo mentorji<br />
pojasniti namen seminarjev. Vsaka <strong>no</strong>va oblika<br />
učenja mora biti natanč<strong>no</strong> predstavljena,<br />
pojasnjena mora biti tudi vloga <strong>no</strong>ve oblike<br />
dela v strukturi učnega predmeta. Zlasti v<br />
tistih disciplinah, kjer u<strong>por</strong>aba računalnikov<br />
ni razširjena, lahko uvajanje <strong>no</strong>vih komunikacijskih<br />
teh<strong>no</strong>logij izzove od<strong>por</strong>. Zato udeleženci<br />
potrebujejo tako pedagoško kot tehnič<strong>no</strong><br />
pomoč. Če omogočimo fleksibilen dostop<br />
do gradiva, na primer tako, da gradivo (članke,<br />
video predstavitve) postavimo na spletne strani<br />
ali v posebne mape diskusijskega foruma,<br />
lahko s tem pomagamo sodelujočim, da si bolj<br />
avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> organizirajo zahtevane aktiv<strong>no</strong>sti<br />
(Praprotnik, 2003: 106).<br />
Na uspeš<strong>no</strong>st e-forumov vpliva več dejavnikov,<br />
pogosto pa se učinkovita raba izpopolni<br />
šele po nekajletni u<strong>por</strong>abi. Implementacija<br />
tudi vpliva na predhodne obstoječe učne<br />
metode, jih morda modificira ali pa nekatere<br />
celo opusti. Najbolje je v začetnem letu opraviti<br />
evalvacijo v skupini.<br />
Obstajajo nekateri najbolj pogosti problemi,<br />
ki bi jih moral vsak mentor res<strong>no</strong> preteh-<br />
tati, preden načrtuje implementacijo forumov<br />
on-line v učni proces.<br />
a) Koliko časa lahko namenite projektu vzpostavljanja<br />
računalniško posredovane komunikacije?<br />
Priprava gradiva in prilagoditev<br />
gradiva za specifič<strong>no</strong> okolje v virtualnem<br />
forumu bo najbolj verjet<strong>no</strong> zahtevala dodat<strong>no</strong><br />
energijo in čas.<br />
b) Do katere stopnje lahko modificirate izobraževalni<br />
proces in raz<strong>por</strong>editev učne<br />
s<strong>no</strong>vi? Vsaka <strong>no</strong>va aktiv<strong>no</strong>st, ki bi jo izvajali<br />
v diskusijskih forumih on-line, mora biti<br />
vgrajena v kurikulum, kar bo zahtevalo<br />
spremembo aktiv<strong>no</strong>sti z<strong>no</strong>traj in zunaj<br />
učnih ur.<br />
c) Osebne spret<strong>no</strong>sti, povezane z informacijskimi<br />
in komunikacijskimi teh<strong>no</strong>logijami.<br />
Mentorji/profesorji morda potrebujejo<br />
pomoč ali pa strokovnjakov za programsko<br />
opremo. Prav tako bodo morda tudi študenti<br />
in dijaki potrebovali pomoč ali pa<br />
nekakšen skupen hitri tečaj s področja<br />
komunikacije prek forumov.<br />
d) Dostop do primerne programske opreme,<br />
potrebne za računalniško posredova<strong>no</strong><br />
komunikacijo. To je lahko velik problem,<br />
čeprav so zdaj šole in fakultete relativ<strong>no</strong><br />
dobro opremljene, programska oprema za<br />
vgradnjo forumov on-line pa je tudi ce<strong>no</strong>v<strong>no</strong><br />
dostopna vsaki šoli ali fakulteti.<br />
e) Stališča študentov/dijakov. Študenti in dijaki<br />
so pod vplivom predhodnih učnih izkušenj,<br />
to pa lahko vpliva na zavračanje u<strong>por</strong>abe<br />
<strong>no</strong>vih gradiv ali <strong>no</strong>vega načina dela<br />
na inventiven način (Praprotnik, 2003:<br />
106–107).<br />
Motivirati dijake/študente za u<strong>por</strong>abo elektronskih<br />
orodij za namen računalniško posredovane<br />
komunikacije, je lahko zlasti izziv pri<br />
disciplinah, ki zgolj omeje<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abljajo računalnike<br />
(družboslovje). Zato je potreb<strong>no</strong> razložiti,<br />
kako se ta sredstva ali zastavljeni učni cilji,<br />
ki jih bomo izvedli s pomočjo komunikacijskih<br />
teh<strong>no</strong>logij, vklapljajo v siceršnji kurikulum,<br />
in da nudimo pomoč pri pridobivanju <strong>no</strong>vega<br />
222 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
znanja s pomočjo <strong>no</strong>vih učnih tehnik in učnih<br />
metod.<br />
Obstajajo številni načini spodbujanja u<strong>por</strong>abe<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij:<br />
a) Dostop<strong>no</strong>st: dostop<strong>no</strong>st je prva in os<strong>no</strong>vna<br />
stvar pri določanju, kdaj in kje je lahko<br />
RPK u<strong>por</strong>abljena, z<strong>no</strong>traj in zunaj šolskega<br />
pouka ali študija. Preveriti moramo<br />
različne elemente, da zagotovimo u<strong>por</strong>abo<br />
elektronskih orodij za neodvisen študij.<br />
Internet povezava je os<strong>no</strong>va predpostavka,<br />
zagotoviti moramo tudi u<strong>por</strong>abniška imena<br />
za registracijo. Pridobiti moramo potreben<br />
software, ki ga vgradimo samo v računalnike,<br />
namenjene dijakom/študentom. Vsa<br />
elektronska orodja morajo biti dostopna<br />
vsem študentom/dijakom.<br />
b) Pod<strong>por</strong>a: študenti/dijaki se bodo morali<br />
prilagoditi <strong>no</strong>vim tehničnim spret<strong>no</strong>stim<br />
in nači<strong>no</strong>m dela. Zelo korist<strong>no</strong> je, če učni<br />
proces s pomočjo računalniško posredovane<br />
komunikacije vpeljemo z začetnim<br />
uvodnim tečajem spoznavanja komunikacijskih<br />
orodij, kjer predstavimo glavne<br />
tehnične značil<strong>no</strong>sti ter spret<strong>no</strong>sti, ki so<br />
nujne pri konkretni u<strong>por</strong>abi pri določenem<br />
učnem predmetu. Prav tako je korist<strong>no</strong>, da<br />
zagotovimo pomoč zunaj uradnega šolskega<br />
pouka, ko študenti/dijaki delajo doma.<br />
Omogočiti moramo elektronski naslov za<br />
vsa morebitna vprašanja. Na forumu lahko<br />
postavimo tudi poseb<strong>no</strong> mapo s pogostimi<br />
vprašanji (Frequently Asked Questions).<br />
c) Spreminjanje stališč: Mentorji morajo<br />
razložiti, da ta orodja dajejo nekatere<br />
os<strong>no</strong>vne elemente, bistvene za izobraževalni<br />
proces (iskanje informacij po internetnih<br />
spletnih straneh, posredovanje informacij,<br />
komunikacija, kritič<strong>no</strong> branje, prezentacija).<br />
Z učinkovito rabo RPK bodo študenti/<br />
dijaki prepoznali pravo vred<strong>no</strong>st <strong>no</strong>vih<br />
veščin na svojem disciplinskem področju.<br />
d) Razvoj kurikuluma: Za uvajanje <strong>no</strong>vih<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij je treba spremeniti<br />
nekatere vidike učnega procesa.<br />
Nove naloge ali tehnike morajo biti smisel<strong>no</strong><br />
vključene v siceršnji učni program,<br />
tako da dijaki/študenti vidijo RPK kot<br />
smisel<strong>no</strong> organiziran del celega uč<strong>no</strong>-raziskovalnega<br />
procesa. Dijakov/študentov ne<br />
smemo preobremeniti z delom. Nekateri<br />
vidiki pouka (domače naloge, predavanje)<br />
morajo biti prilagojeni in zmanjšani, s tem<br />
se ustvarita prostor in čas za <strong>no</strong>ve aktiv<strong>no</strong>sti<br />
(Praprotnik, 2003: 107–108).<br />
9. (Multi)medijske vsebine<br />
v izobraževanju<br />
(Multi)mediji so lahko <strong>no</strong>silci sprememb v<br />
izobraževanju, vse pa je zopet odvis<strong>no</strong> od<br />
samih posameznikov. Če želimo začeti spreminjati<br />
to, kar počnejo profesorji v učilnicah, bi<br />
morali začeti spreminjati tudi same domneve<br />
o tem, kaj je znanje in kaj je učenje. Reforme<br />
v izobraževanju se ne morejo začeti z vladnimi<br />
direktivami »od zgoraj navzdol«, z opremljanjem<br />
šol z naj<strong>no</strong>vejšo teh<strong>no</strong>logijo. Reforme<br />
se morajo začeti s tem, kako se študenti izobražujejo<br />
in kako profesorji učijo. Podob<strong>no</strong><br />
bi se reform, ki potekajo od posameznika navzgor,<br />
k državi, moral lotiti na ravni delovanja<br />
demokratičnih institucij države, kar pa težko<br />
pričakujemo. 2 Tako učenci kot profesorji bi se<br />
morali zavedati, kaj lahko in česa ne morejo<br />
pričakovati pri vključevanju <strong>no</strong>vih komunikacijskih<br />
teh<strong>no</strong>logij. Ustreznemu didaktičnemu<br />
pristopu k poučevanju bo zelo preprosto<br />
sledila tudi ustrezna praksa oziroma u<strong>por</strong>aba<br />
teh<strong>no</strong>logije. Pomemb<strong>no</strong>st zadnje misli je v<br />
naslednjem: teh<strong>no</strong>logije same na sebi ne bodo<br />
pripomogle k reformi izobraževanja, reforme<br />
bodo posledica spremenjenega razumevanja<br />
tega, kaj je izobraževanje oziroma učenje.<br />
Zato se ne smemo osredotočiti na to, kaj teh<strong>no</strong>logija<br />
»zmore«, osredotočiti se moramo na<br />
vprašanje, kaj zahteva sam proces izobraževanja,<br />
kaj so njegovi cilji, torej kaj zmoremo mi.<br />
Izobraževanje moramo razumeti kot sodeloval-<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 223
2<br />
Mož<strong>no</strong>sti in pred<strong>no</strong>sti interaktivne in vsem dostopne<br />
e-komunikacije, ki daje mož<strong>no</strong>st za aktiv<strong>no</strong> participator<strong>no</strong><br />
demokracijo, niso pripravljeni vsi sprejeti in takim modelom<br />
tudi niso naklonjeni. Tak model demokracije, torej model<br />
odločanja in upravljanja zadev javnega pomena, se namreč<br />
bistve<strong>no</strong> razlikuje od sedanje predstavniške demokracije. Ta<br />
si aktiv<strong>no</strong>st državlja<strong>no</strong>v predstavlja drugače; pravzaprav si<br />
želi pasivnega državljana, ki hodi zgolj na volitve. Benjamin<br />
Barber (Barber, 2000/2001: 5) duhovito ponazarja problem<br />
trenutne predstavniške in plebiscitarne demokracije:<br />
»Sedaj pa preidimo k tretji značil<strong>no</strong>sti, k interaktivnemu<br />
značaju <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij, v primerjavi s pasivnim značajem<br />
tradicionalnih e<strong>no</strong>smernih teh<strong>no</strong>logij pošiljanja. Današnja<br />
predstavniška demokracija je postala igrišče za televizijske<br />
gledalce. Kaj je potreb<strong>no</strong>, da smo danes državljani? Gledanje<br />
televizije. Na tak način smo državljani. Gledamo televizijo<br />
- pasiv<strong>no</strong>. [...] Raje gledamo vladajoče. V jeziku liberalizma<br />
smo pravzaprav pazniki. Naša naloga je, da izvajamo nadzor<br />
nad vladajočimi in poskrbimo, da ne zlorabljajo svojo moč.<br />
Vendar je to pasivna funkcija. Z vidika predstavniške vlade je<br />
torej teh<strong>no</strong>logija, ki vključuje ljudi, ovira. Predstavniška vlada<br />
na sploš<strong>no</strong> želi, da so državljani aktivni enkrat na leto – na<br />
dan volitev. In potem vlada želi, da gredo ljudje domov in<br />
prepustijo vladanje vladi. Nič ni bolj moteče za birokratskega<br />
politika, kot je aktivni državljan, ki tudi po končanih volitvah<br />
pravi: ‘V redu. Še ved<strong>no</strong> sem tukaj. Želim več kot pa zgolj voliti.<br />
Želim pomagati. Želim sodelovati.’ Na to politik v modelu<br />
predstavniške demokracije odgovori: ‘Ne, hvala, za to bomo<br />
sami poskrbeli. To je naše delo. Zato ste nas izvolili. In če vam<br />
ni všeč naše ravnanje, nas prihodnje leto vrzite ven. Vendar pa<br />
nas sedaj pustite, da vladamo.’<br />
Plebiscitarna demokracija je v tem primeru podobna predstavniški<br />
demokraciji. Zadnja stvar, ki si jo populist želi, so<br />
aktivni mobilizirani državljani, ki sodelujejo pri političnem delovanju.<br />
Tudi ta demokracija ceni pasivne državljane in zanjo<br />
torej interaktivni potencial <strong>no</strong>ve teh<strong>no</strong>logije ni preveč koristen.<br />
Za trd<strong>no</strong> in načrt<strong>no</strong> demokracijo, kjer bodo ljudje sami igrali<br />
vlogo pri vladanju, pa je aktiv<strong>no</strong> in angažira<strong>no</strong> državljanstvo<br />
plus.« (Barber, 2000/2001: 5).<br />
ni proces, ne pa kot statič<strong>no</strong> točko, kjer poteka<br />
»transmisija« znanja od ene osebe k drugi.<br />
10. Študij multimedijev kot<br />
sinergija teorije in prakse<br />
Zlasti mlajše generacije so že zelo dobro »opremljene«<br />
z različnimi teh<strong>no</strong>logijami, manj<br />
zna<strong>no</strong> pa je, v kolikšni meri poznajo produktivne<br />
in inventivne rabe <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij. Prav<br />
zato je korist<strong>no</strong> širjenje ved<strong>no</strong>sti s tega področja,<br />
tudi izdajanje revij, kakršna je denimo revija<br />
Medijska vzgoja in produkcija, katere os<strong>no</strong>vni<br />
namen je objavljanje člankov s področja medijske<br />
vzgoje in produkcije, prikaz praktičnih<br />
izkušenj in rešitev, hkrati pa pomeni mož<strong>no</strong>sti,<br />
ki jih imajo učitelji na področju medijske vzgoje.<br />
Skupni cilj teh aktiv<strong>no</strong>sti je ustvariti mrežo<br />
produkcijskih e<strong>no</strong>t, ki bodo ponujale medijske<br />
projekte za izobraževalni sistem (Zakrajšek,<br />
2008: 2). Sicer se rabe teh<strong>no</strong>logij lahko zelo<br />
razlikujejo, ocena smisel<strong>no</strong>sti določene rabe<br />
pa je v veliki meri stvar individualnega okusa.<br />
Prikličimo si citat z začetka besedila: imamo<br />
kaj »povedati« s pomočjo <strong>no</strong>vih teh<strong>no</strong>logij? Na<br />
tovrst<strong>no</strong> vprašanje sodob<strong>no</strong> izobraževanje ne<br />
more ponuditi e<strong>no</strong>značnega odgovora, lahko<br />
pa posameznikom ponudi natančnejši vpogled<br />
v od<strong>no</strong>s (multi)medijska teh<strong>no</strong>logija – družba.<br />
V to smer je usmerjen tudi študij multimedijev<br />
oziroma medijske produkcije, ki kombinira<br />
družbena in humanistična spoznanja o<br />
komunikaciji s praktič<strong>no</strong> naravnanimi primeri<br />
aplikacij multimedijskih teh<strong>no</strong>logij. Tovrstna<br />
interdisciplinar<strong>no</strong> zas<strong>no</strong>vana struktura skupaj<br />
z m<strong>no</strong>žico dodatnih opcij, ki so vgrajene v<br />
program, pa študentom omogoča kako<strong>vos</strong>t<strong>no</strong><br />
pripravo za doseganje zahtev, ki jih pred njih<br />
postavlja čedalje bolj fluiden trg delovne sile.<br />
Zanimanje za multimedijske vsebine je<br />
med mlajšo šolajočo se generacijo precejšnje,<br />
sama u<strong>por</strong>aba multimedijev, torej simultane<br />
u<strong>por</strong>abe različnih tipov (elektronskih) medijev,<br />
kot so besedilo, zvok in vizualna sredstva<br />
(Van Lieshout, Egyedi, Bijker, Wiebe, 2001:<br />
1) pa zajema vse več populacije.<br />
Diplomanti študija multimedijev oziroma<br />
medijske produkcije nimajo le natančnega<br />
vpogleda v različne multimedijske aplikacije,<br />
temveč so sposobni učinkovito u<strong>por</strong>abljati znanje<br />
v konkretni življenjski situaciji. Biti opremljen<br />
s tovrstnim znanjem pa hkrati nuj<strong>no</strong><br />
pomeni biti opremljen tudi s teoretičnim znanjem,<br />
kaj so učinkoviti interaktivni multimediji<br />
in zlasti –, zakaj so učinkoviti. To vprašanje<br />
pa se že navezuje na samo rabo; določena<br />
224 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
multimedijska raba ni učinkovita zato, ker ima<br />
vgrajen tak ali drugačen softver, temveč zato,<br />
ker smo jo u<strong>por</strong>abili na določen način.<br />
Multimedijske teh<strong>no</strong>logije so tudi izjem<strong>no</strong><br />
primerne za neneh<strong>no</strong> preverjanje razvoja, prilagoditev<br />
in oblikovanje <strong>no</strong>vih praks. Čeprav<br />
so namreč u<strong>por</strong>abniki omejeni s samo teh<strong>no</strong>logijo,<br />
sklad<strong>no</strong> s katero lahko u<strong>por</strong>abljajo<br />
multimedije, pa lahko hkrati to teh<strong>no</strong>logijo<br />
tudi prilagodijo individualnim aspiracijam,<br />
ali pa prvotne rabe multimedijev inventiv<strong>no</strong><br />
nadomestijo z <strong>no</strong>vimi u<strong>por</strong>abniškimi cilji.<br />
Gre za izrazito multidisciplinaren študij,<br />
ki vključuje os<strong>no</strong>vne zakonitosti in teorije iz<br />
komunikacijskih zna<strong>no</strong>sti, računalniških zna<strong>no</strong>sti,<br />
fizike, psihologije, sociologije, lingvistike,<br />
fiziologije, glasbe, grafičnega oblikovanja,<br />
prava in drugih disciplin, vse skupaj pa je<br />
temelj za produktiv<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abo multimedijev.<br />
Os<strong>no</strong>vni problemski cilj multimedijev je<br />
neneh<strong>no</strong> na križišču medčloveške komunikacije<br />
in teh<strong>no</strong>logije, prodorni študenti pa bi si<br />
morali neneh<strong>no</strong> zastavljati vprašanje: Kako na<br />
najboljši način komunicirati z drugimi – kar je<br />
cilj multimedijev? Podlaga študija je poznavanje<br />
računalniške teh<strong>no</strong>logije, zato mora študij<br />
po drugi strani študentom predstaviti relevantne<br />
komunikacijske in računalniške teorije, ki<br />
so podlaga za učinkovito rabo multimedijev<br />
in za uspešne multimedijske prezentacije.<br />
Tovrstne teorije kljub svoji navidezni suhopar<strong>no</strong>sti<br />
zelo pomagajo u<strong>por</strong>abniku multimedijskih<br />
teh<strong>no</strong>logij v razumevanju in razlagi<br />
učinkovitosti multimedijev. Ob teoriji imamo<br />
po drugi strani tudi neneh<strong>no</strong> prakso, kjer se<br />
študenti soočajo z raz<strong>no</strong>vrstnimi aplikacijami<br />
multimedijev v zelo različnih življenjskih sferah:<br />
aplikacija multimedijev v sferi znanstvene<br />
analize in raziskovanja, v sferi profesionalnih<br />
prezentacij, v obliki izobraževalnih inštrukcij,<br />
v poslovnem svetu, v zabavi, pri prostočasnih<br />
aktiv<strong>no</strong>stih, v polju umet<strong>no</strong>sti, u<strong>por</strong>aba multimedijev<br />
v sferi oseb s posebnimi potrebami.<br />
Posamezni poudarki študija multimedijev se<br />
usmerijo tudi v bolj specializirane smeri, ki<br />
pa so posebne zgolj na prvi pogled, dejansko<br />
pa so v ospredju medčloveških komunikacij.<br />
Študenti multimedijev se morajo namreč vsekakor<br />
seznaniti z izsledki psihološke zna<strong>no</strong>sti,<br />
zlasti s psihologijo vizualne in avditivne<br />
komunikacije. Ti problemski sklopi pa med<br />
drugim vključujejo os<strong>no</strong>v<strong>no</strong> fiziko svetlobe in<br />
zvoka in psihološke os<strong>no</strong>ve percepcije – torej<br />
kako ljudje vidijo, percepcijo barv, percepcijo<br />
in interpretacijo gibanja, kako ljudje slišijo,<br />
interpretirajo in razumejo zvok. Tovrstni vpogled<br />
v naravo človeške percepcije daje os<strong>no</strong>vne<br />
predpostavke, ki so nujne za razvoj multimedijev.<br />
Ker so multimediji kot tip komunikacije<br />
podobni drugim oblikam komunikacije, je<br />
treba pregledati os<strong>no</strong>vne zakonitosti komunikacije<br />
in postaviti multimedije v (širši) kontekst<br />
komunikacije. Natančneje je potreb<strong>no</strong><br />
osvetliti tudi koncept interaktiv<strong>no</strong>sti kot ključni<br />
koncept multimedijev. Ne nazadnje pa se<br />
morajo bodoči kreatorji multimedijskih vsebin<br />
seznaniti tudi z navidez<strong>no</strong> dolgočasnimi pravnimi<br />
vprašanji/problemi, ki skoraj vsi po vrsti<br />
izhajajo iz zako<strong>no</strong>daje glede intelektualne<br />
lastnine. Vprašanje avtorskih pravic, dovoljenj,<br />
korektne u<strong>por</strong>abe, licenc se zagotovo<br />
znajdejo na seznamu tematik.<br />
11. Multimediji kot odraz<br />
posameznikovih teženj<br />
v iskanju identitete<br />
Sodob<strong>no</strong> obdobje visoke teh<strong>no</strong>logije in čedalje<br />
večje zasiče<strong>no</strong>sti z mediji pa ne pomeni<br />
»revolucije« le na ravni medsebojnega komuniciranja<br />
in različnih vsakodnevnih aktiv<strong>no</strong>sti,<br />
temveč lahko zasledimo tudi transformacijo<br />
načina življenja posameznikov, iskanje drugačnih<br />
odgovorov na različna vprašanja. Novi<br />
mediji so sprožili premišljevanje o samem<br />
sebi. Skoraj neomejene mož<strong>no</strong>sti komuniciranja<br />
in aktivnega sodelovanja v spletnem »prometu«,<br />
pri oblikovanju spletnih strani, blogov<br />
in podobnega so sprožili tudi <strong>no</strong>ve razmisleke<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 225
3 Na tem mestu moramo takoj pojasniti, da seveda težko<br />
govorimo o »<strong>no</strong>tranjih« in »zunanjih« nagibih, ki jih ima<br />
posameznik. Nihče se ne more postaviti na neko objektiv<strong>no</strong><br />
stališče in zunaj sebe opazovati sebe in druge. Vsi posamezniki<br />
smo – althusserjevsko reče<strong>no</strong> – vselej-že subjekti, pripeti na<br />
določene ideološke vzorce.<br />
o identiteti posameznikov, ki jim je nenadoma<br />
na voljo tudi »življenje na mreži«. Novi<br />
mediji so sprožili različne razprave o tem,<br />
kako »umira« posameznik z vnaprej začrtanimi<br />
življenjskimi smernicami. Po teh vizijah<br />
so posamezniki pri oblikovanju svoje identitete<br />
nenadoma postali izjem<strong>no</strong> svobodni in<br />
identiteto lahko tudi zelo hitro preoblikujejo.<br />
Tovrstna »maškarada« je mogoča tudi s pomočjo<br />
razmahnjenega potrošništva, ki skozi serijo<br />
različnih izdelkov ponuja bogastvo podob,<br />
videzov, skoraj neomeje<strong>no</strong> izbiro življenjskih<br />
stilov, ki so postali »temeljni kamni« <strong>no</strong>vodobne<br />
identitete posameznika.<br />
V sodobnem času je značilna prav zasiče<strong>no</strong>st<br />
s podobami, z najrazličnejšimi medijskimi<br />
s<strong>por</strong>očili. Komuniciranja prek medijev je<br />
ved<strong>no</strong> več. Mediji posredujejo čedalje več vsebin,<br />
ki se s pomočjo interaktivnih teh<strong>no</strong>logij<br />
izjem<strong>no</strong> gosto širijo skozi social<strong>no</strong> omrežje.<br />
Prihaja do zasiče<strong>no</strong>sti informacij. Oziroma,<br />
narobe, ker je informacij preveč, jih je premalo.<br />
In v takšnem kaotičnem položaju je<br />
težko ohranjati avto<strong>no</strong>m<strong>no</strong> držo. Posamezniki<br />
so sicer interaktivni z<strong>no</strong>traj vnaprej določenih<br />
teh<strong>no</strong>loških mož<strong>no</strong>sti (znajo u<strong>por</strong>abljati e-pošto,<br />
klepetalnice, multimedije), vprašanje pa<br />
je, ali so sposobni vzpostaviti zadost<strong>no</strong> mero<br />
interaktiv<strong>no</strong>sti v smislu kritičnega prepoznavanja<br />
relevantnih medijskih vsebin in ali v<br />
poplavi informacij znajo poiskati prave informacije<br />
zase. Če so zgolj »potrošniki« nekoristnih<br />
informacij, to ni interaktivna drža. Treba<br />
je natanč<strong>no</strong> slediti lastnim nagibom in prek<br />
teh <strong>no</strong>tranjih elementov vzpostaviti aktiv<strong>no</strong><br />
držo do poplave medijskih vsebin. Težava je<br />
torej v tem, kako vzpostaviti aktiven in kritičen<br />
od<strong>no</strong>s do vsebin.<br />
Sodobna družba torej postaja čedalje manj<br />
koherentna celota, ki je ni mogoče zapaki-<br />
rati v navaden paket. Tudi premišljevanje o<br />
od<strong>no</strong>sih med družbo in mediji je večplast<strong>no</strong>,<br />
zlasti pa zahteva niansiran premislek o vplivih<br />
medijev na družbo in nasprot<strong>no</strong>. Vsekakor<br />
imamo posamezniki na voljo veliko nači<strong>no</strong>v,<br />
kako u<strong>por</strong>abljati medije.<br />
Virtualni prostor je sprožil <strong>no</strong>va razmišljanja,<br />
saj so tu posamezniki in posameznice<br />
začeli iskati svojo identiteto na drugačne načine.<br />
Čedalje bolj so tudi nagnjeni k manipuliranju<br />
z virtualnim okoljem, ki ga u<strong>por</strong>abljajo<br />
kot orodje za oblikovanje lastne identitete.<br />
Internet je zares orodje take vrste, saj ne predvideva<br />
naravnega okolja, ki bi ga posnemal.<br />
Okolje pravzaprav omogočimo posamezniki<br />
sami, in sicer s tem, da si ga izmislimo (Jones,<br />
1997: 32). Internet je postal elektronski prostor,<br />
kjer veliko ljudi predstavlja svoje ideje in<br />
vzpostavlja <strong>no</strong>vo real<strong>no</strong>st, ki jo konstituirajo<br />
različna mnenja, ideje, prakse in ideologije.<br />
Vsee<strong>no</strong> pa se zastavlja vprašanje, ali ni<br />
tovrst<strong>no</strong> poljub<strong>no</strong> eksperimentiranje z virtualnimi<br />
identitetami izrazito »stres<strong>no</strong>« za<br />
posameznika. Podob<strong>no</strong> vprašanje se <strong>por</strong>aja ob<br />
pojavu posameznikove rabe multimedijskih<br />
vsebin, pa ob pojavu izrazite informacijske<br />
(pre)nasiče<strong>no</strong>sti spletnih strani, po katerih<br />
deskajo posamezniki. Ali tovrstne vsebine<br />
zares ponujajo kakšne identitetne potenciale,<br />
jih posamezniki u<strong>por</strong>abljajo na način, ki zadovolji<br />
njihovo radoved<strong>no</strong>st in (komunikacijske)<br />
potrebe? Ali ni neneh<strong>no</strong> interaktiv<strong>no</strong> sodelovanje<br />
v spletnem prometu bolj odraz izrazite<br />
negoto<strong>vos</strong>ti posameznika, njegove negoto<strong>vos</strong>ti,<br />
ali zares sledi svojim <strong>no</strong>tranjim nagibom? 3<br />
Nenehnemu preklapljanju med spletnimi vsebinami<br />
in podobami sicer rečemo deskanje,<br />
a pogosto se zdi, da gre za posameznikovo<br />
begajoče iskanje lastnega bistva, kjer mu ob<br />
vsakem <strong>no</strong>vem kliku na splet<strong>no</strong> stran odzvanja<br />
ista misel to ni tisto, to ni tisto…, kar iščem.<br />
Računalniška teh<strong>no</strong>logija se zdi ljudem<br />
interaktivna. V nasprotju s starejšimi teh<strong>no</strong>logijami,<br />
kot so film, radio in televizija, za<br />
katere sta bila značilna majh<strong>no</strong> število poši-<br />
226 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
ljateljev informacij in m<strong>no</strong>žica »pasivnih«<br />
prejemnikov in prejemnic, internet posameznikom<br />
omogoča kreativ<strong>no</strong>st, imaginacijo in<br />
interakcijo, ki naj ne bi bili mogoči v prejšnjih<br />
socialnih in teh<strong>no</strong>loških oblikah. Virtualna<br />
real<strong>no</strong>st naj bi torej subjektu omogočila, da<br />
postane v procesu interakcije s teh<strong>no</strong>logijo<br />
»aktiven«. Vendar pa moramo razlikovati med<br />
aktiv<strong>no</strong>stjo in golim delovanjem (Cooper,<br />
1997: 93–94).<br />
Problem lahko opredelimo takole. Virtualni<br />
prostor je prostor, ki je ustvarjen pred našim<br />
»obiskom« in ga torej zgolj »spoznamo« (make<br />
k<strong>no</strong>wn) ter ga ne odkrijemo kot nekakšni pustolovci.<br />
Vsako »potovanje« je torej že ponavljanje<br />
in »hoja« po »stopinjah«. Ta trditev lahko intuitiv<strong>no</strong><br />
išče argument v samem obstoju iskalnikov,<br />
kot so na primer Alta Vista, Yahoo in Google,<br />
ki demonstrirajo, da internet samo simulira<br />
nezna<strong>no</strong> področje. U<strong>por</strong>abniki interneta tako<br />
zgolj »razkrivamo«, ne pa tudi »odkrivamo«.<br />
Informacije na internetu obstajajo kot zaprti<br />
sistemi; zunaj iskalnih parametrov jih ni; poiščemo<br />
lahko samo to, kar je že bilo poiska<strong>no</strong><br />
oziroma ustvarje<strong>no</strong> (Nunes, 1997: 167).<br />
Deskanje z Googlom je podob<strong>no</strong> odkrivanju<br />
pokrajine s pomočjo turističnega vodnika.<br />
Vtis o aktiv<strong>no</strong>sti je spodbujen z občutkom, da<br />
je to velikanski neodkrit prostor, ki ga omejuje<br />
samo naša radoved<strong>no</strong>st. Razsež<strong>no</strong>st virtualnega<br />
prostora torej kaže na »nedotaklji<strong>vos</strong>t«<br />
in na »neobljude<strong>no</strong>st« te »virtualne pokrajine«.<br />
V tem primeru »širine« in razsež<strong>no</strong>sti<br />
smo pravzaprav spet pri problemu, ki ga je<br />
Benedict Anderson (Anderson, 1999: 4) 4 opredelil<br />
kot »fetišiziranje izbire«, saj smo fascinirani<br />
nad velikostjo, ki, kot reče<strong>no</strong>, ustvarja vtis<br />
»nedotaklji<strong>vos</strong>ti« in »avtentič<strong>no</strong>sti«.<br />
Tovrstna interaktiv<strong>no</strong>st se še najbolje vidi<br />
kar na ravni »oken« oziroma »ikon«, ki jih<br />
imajo posamezniki na svojem desktopu. Vsaka<br />
ikona lahko pomeni – metaforič<strong>no</strong> reče<strong>no</strong><br />
– e<strong>no</strong> življenje, določe<strong>no</strong> identiteto, ki jo<br />
vzdržujejo posamezniki. Tako torej prihaja do<br />
plastenja posameznikovih identitet, do vzpo-<br />
4 Tako hvaljena in propagirana širina, ki naj bi jo ponujal internet,<br />
znana tudi kot informacijska avtocesta po mnenju Benedicta<br />
Andersona ljudi pravzaprav sploh ne zanima preveč:<br />
»Všeč jim je, da obstaja tristo kanalov, a jih v resnici ne<br />
u<strong>por</strong>abljajo. Hočejo, da so na voljo, dejansko pa sledijo le<br />
dvema ali trem. Zato mislim, da gre za nekakš<strong>no</strong> fetišiziranje<br />
pojma izbire.«<br />
rednih identitet oziroma do tako ime<strong>no</strong>vanih<br />
skrpanih identitet.<br />
Razvoj oken pri računalniških vmesnikih<br />
je bil teh<strong>no</strong>loška i<strong>no</strong>vacija, motivirana z<br />
željo, da bi ljudje aktiv<strong>no</strong> u<strong>por</strong>abljali različne<br />
aplikacije. Toda v vsakdanji praksi številnih<br />
u<strong>por</strong>abnikov računalnika so okna postala<br />
nekakšna metafora za razmišljanje o sebi<br />
kot o večstranskem in razpršenem sistemu<br />
(Rheingold, 2000: 2).<br />
12. Bodi aktiven,<br />
bodi (inter)aktiven<br />
Posamezniki so v brezmejnem prostoru interneta<br />
z obilo mož<strong>no</strong>sti (inter)aktiv<strong>no</strong>sti pravzaprav<br />
vrženi v vlogo nenehnega »glavnega<br />
igralca«, kar je tudi sklad<strong>no</strong> z udarnim načelom<br />
interaktiv<strong>no</strong>sti »bodi aktiven, sodeluj«.<br />
Tovrstna vloga »glavnega igralca« pa je seveda<br />
izrazito »na<strong>por</strong>na«; težko je biti oseba,<br />
ki zadeve neneh<strong>no</strong> nadzoruje in ki se na<br />
vsako informacijo odzove s še bolj udar<strong>no</strong><br />
(povrat<strong>no</strong>) informacijo. Tovrstna »zapovedana«<br />
interaktiv<strong>no</strong>st, ki jo srečamo pri vsakem<br />
kliku na spletu, pa je pravzaprav prazna forma.<br />
Brstenje izbir oziroma hiperlinkov, ki jih spletne<br />
vsebine ponujajo posameznikom, kaže na<br />
to, da se (multi)medijske vsebine naslavljajo<br />
na izjem<strong>no</strong> prilagodljivega posameznika, ki<br />
je čedalje bolj zbegan glede svojih interesov,<br />
ki je čedalje bolj negotov glede tega, kaj ga<br />
zares zanima, ki torej ni povsem prepričan, ali<br />
je prav izbral, ali je ustrez<strong>no</strong> poklikal to, kar<br />
zares želi najti. Če sploh ve, kaj želi najti.<br />
Posameznik je prepuščen »svobodni izbiri«,<br />
slediti mora samo »svojim« interesom. Pa<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 227
zares sledi »svojim interesom«? So to njegovi<br />
interesi, ali so to bolj interesi oglaševalskih<br />
agencij, ali, denimo, interesi, ki jih je »pobral«<br />
med šolskim odmorom? U<strong>por</strong>abniške prakse<br />
pogosto kažejo na to, da posamezniki ne vedo<br />
povsem natanč<strong>no</strong>, kateri so njihovi interesi,<br />
ko deskajo po spletu. V brezmejnem spletnem<br />
prostoru tudi ni »Gospodarja«, ki bi nam<br />
ukazal, kaj smemo in česa ne, in ki bi nam<br />
povedal, kaj naj storimo. Seveda se nakazuje<br />
rešitev tudi v tem, da se začenja ljudi sistematič<strong>no</strong><br />
seznanjati z raz<strong>no</strong>likimi rabami IKT,<br />
zlasti z rabami, ki jih ne usmerja potrošniško<br />
usmerjeni kapital. Takšen podvig bi zahteval,<br />
da ugotovimo, katera so tista področja rabe<br />
<strong>no</strong>vih IKT, ki bi posameznike potencial<strong>no</strong><br />
tudi zanimala.<br />
13. Sklep<br />
Družbene spremembe niso preprosto odraz<br />
teh<strong>no</strong>loških sprememb, saj so teh<strong>no</strong>logije in<br />
medijska s<strong>por</strong>očila u<strong>por</strong>abljeni in interpretirani<br />
v partikularnem družbenem kontekstu, tako<br />
da obstaja neneh<strong>no</strong> medseboj<strong>no</strong> vplivanje<br />
družbe in teh<strong>no</strong>logije. Prav zato kritiki postmodernizma,<br />
na primer Frank Webster, trdijo,<br />
da spričo informacijske eksplozije ni bilo<br />
nikakršnih korenitih sprememb v družbi. Prav<br />
tako si postmodernistič<strong>no</strong> zas<strong>no</strong>vane predstave<br />
o informacijsko bogati družbi niso zastavile<br />
naslednjih pomembnih vprašanj: Kateri tip<br />
informacij se je povečal z nastankom <strong>no</strong>vih<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij? Kdo je ustvaril<br />
in generiral posamezne tipe informacij,<br />
s kakšnim name<strong>no</strong>m in s kakšnimi učinki<br />
(Haralambos, Holborn, 2004: 849)?<br />
Mož<strong>no</strong>st fizičnega dostopa do komunikacijskih<br />
teh<strong>no</strong>logij je torej prvi (že skoraj<br />
premagan) problem, povsem drug problem<br />
pa je dati državlja<strong>no</strong>m dober razlog oziroma<br />
jih spodbuditi k u<strong>por</strong>abljanju teh teh<strong>no</strong>logij.<br />
To pomeni premik od retorike »informacijske<br />
družbe« in njenega poudarjanja vred<strong>no</strong>sti teh<br />
teh<strong>no</strong>logij per se. Vred<strong>no</strong>st informacijskih in<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij za državljane je<br />
v pretežni meri odvisna od tipa in kako<strong>vos</strong>ti<br />
»vsebine«, do katere lahko pridejo s pomočjo<br />
teh teh<strong>no</strong>logij. Če želimo z <strong>no</strong>vimi teh<strong>no</strong>logijami<br />
promovirati in zagotavljati demokratične<br />
in interaktivne povezave med državo in državljani,<br />
morajo institucije usmeriti pozor<strong>no</strong>st<br />
na posredovanje relevantnih informacij za<br />
državljane. Os<strong>no</strong>vni cilj takega pristopa ne bi<br />
smele biti informacijske in komunikacijske<br />
teh<strong>no</strong>logije same na sebi, ampak obstoječe,<br />
torej realne potrebe po informacijah, zahtevani/pričakovani<br />
načini feedbacka (torej kakšen<br />
odgovor si želijo u<strong>por</strong>abniki). Še pomembnejše<br />
pa je, če tovrstne teh<strong>no</strong>logije omogočajo<br />
državlja<strong>no</strong>m, da ti sami postanejo posredovalci<br />
informacij, in da lahko uspeš<strong>no</strong> delujejo<br />
ne samo na individualni ravni, temveč tudi<br />
na ravni lokalne skup<strong>no</strong>sti ali še širše (Hague,<br />
Loader, 1999: 4–5).<br />
***<br />
Nanizani primeri kažejo na neko temelj<strong>no</strong><br />
značil<strong>no</strong>st, in sicer, da prihaja pri u<strong>por</strong>abi teh<strong>no</strong>logij<br />
za poskus aplikacije že znanih vzorcev<br />
komuniciranja in da za dejanske rabe RPK ne<br />
moremo rav<strong>no</strong> trditi, da so izrazito inventivne<br />
ali interaktivne. Inventivne in interaktivne so<br />
natanko toliko, kot so inventivni in interaktivni<br />
sami u<strong>por</strong>abniki. Podob<strong>no</strong> je z multimediji;<br />
v katero smer bodo izrazito raz<strong>no</strong>vrstne rabe<br />
multimedijev dejansko zašle, je težko napovedovati.<br />
Predvidevamo pa, da bodo rabe multimedijev<br />
– prav zaradi svojih izjemnih mož<strong>no</strong>sti<br />
aktivnega ustvarjanja vsebin – še v bolj<br />
jasni in določni luči pokazale na razlike med<br />
zares inventiv<strong>no</strong> rabo in zgolj posnemanjem<br />
in podobnim. Multimediji vsekakor ponujajo<br />
brezmejen ocean mož<strong>no</strong>sti, v kolikšni meri pa<br />
te mož<strong>no</strong>sti izkoristijo posamezniki, je drugo<br />
vprašanje. Kajti inventiv<strong>no</strong>st ni v tem, da u<strong>por</strong>abnik<br />
izkoristi vse, kar mu ponuja teh<strong>no</strong>logija,<br />
228 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
ampak je pomemben način, kako to u<strong>por</strong>abi.<br />
Zlasti pa je pomemb<strong>no</strong>, ali ima s svojim izdelkom<br />
kaj (<strong>no</strong>vega, smiselnega) povedati drugim.<br />
S tem pa smo zopet pri izumitelju Marconiju,<br />
ki se je tega že dav<strong>no</strong> zavedal.<br />
Literatura<br />
AGRE, P. (2001): Networking on the Network.<br />
Department of Information Studies, University of<br />
California, LA.http://dlis.gseis.ucla.edu/people/pagre/<br />
network.html<br />
AN, Y., FRICK, T. (2006): Student Perceptions of<br />
Asynchro<strong>no</strong>us Computer-Mediated Communication in<br />
Face-to-Face Courses. Journal of Computer-Mediated<br />
Communication, 11 (2).http://jcmc.indiana.edu/<br />
vol11/issue2/an.html<br />
ANDERSON, B.(1999): So ljudje zaradi interneta bolj<br />
svetovljanski? Ne. Ljubljana, Intervju z Benedictom<br />
Anderso<strong>no</strong>m, Novi razgledi, št. 3/1130.<br />
BARBER, B. R. (2000/2001): Which Tech<strong>no</strong>logy for<br />
which Democracy? Which Democracy for which<br />
Tech<strong>no</strong>logy? International Journal of Communications<br />
Law and Policy, št. 6, zima 2000/2001. www.ijclp.org<br />
BARBER, B. R. (2002): The Ambiguous Effects Of Digital<br />
Tech<strong>no</strong>logy On Democracy In A Globalizing World.<br />
Beitrag zum Kongress »Gut zu Wissen«, Heinrich-Böll-<br />
Stiftung, 5/2002 http://www.wissensgesellschaft.org/<br />
themen/demokratie/democratic.html<br />
BENBUNAN, R.; HILTZ, S. R. (1999): Educational<br />
Applications of CMCS: Solving Case Studies through<br />
Asynchro<strong>no</strong>us Learning Networks. Journal of<br />
Computer-Mediated Communication, 4 (3). http://<br />
jcmc.indiana.edu/vol4/issue3/benbunan-fich.html<br />
BONANO, D. M. (2001): Evaluating Electronic<br />
Communcation Patterns Over a Semester: A<br />
Qualitative Content Analysis. Cornell University.http://<br />
trochim.human.cornell.edu/webeval/webcomm/<br />
webcomm.htm (18.10. 2001)<br />
BURNETT, R., MARSHALL, D. P. (2003): Web Theory; An<br />
Introduction. London, New York, Routledge, Taylor &<br />
Francis Group.<br />
CODDE, J. (2001): Faculty Guide to using Electronic<br />
Resources in the Classroom; The Why and How of<br />
using Computer Mediated Communications. http://<br />
www.msu.edu/user/coddejos/cmc.htm (18. 10.<br />
2001)<br />
COLLINS, M.P., BERGE, Z.L. (1997): Moderating Online<br />
Electronic Discussion Groups Paper Presented at the<br />
American Educational Research Association. Chicago,<br />
Ili<strong>no</strong>is, March 24-28,1997) http://www.emoderators.<br />
com/moderators/sur_aera97.html (18.10. 2001)<br />
COOPER, S. (1997): Plenitude and Alienation; The<br />
Subject of Virtual Reality. V: HOLMES, D. (ur.): Virtual<br />
Politics; Identity and Community in Cyberspace,<br />
London, Thousand Oaks, New Delhi, SAGE<br />
Publications, 93–106.<br />
DOWNES, S. (1998): The Future of Online Learning.<br />
Online Journal of Distance Learning Administration,<br />
Volume I, Number 3, Fall 1998, State University of<br />
West Georgia, Distance Education Center http://www.<br />
westga.edu/~distance/downes13.html(18. 3. 2002)<br />
GAYTAN, J. (2007): Visions Shaping the Future of Online<br />
Education: Understanding its Historical Evolution,<br />
Implications, and Assumptions. Online Journal of<br />
Distance Learning Asdministration, Volume X,<br />
Number 2. http://www.westga.edu/%7Edistance/<br />
ojdla/summer102/gaytan102.htm<br />
GERSON, S. M. (2000), E-CLASS: Creating a Guide to<br />
Online Course Development For Distance Learning<br />
Faculty. Online Journal of Distance Learning<br />
Administration, Volume III, Number 4, Winter<br />
2000, State University of West Georgia, Distance &<br />
Distributed Education Center http://www.westga.<br />
edu/~distance/ojdla/winter34/gerson34.html<br />
HAGUE, B. N., LOADER, B. D. (1999): Digital Democracy:<br />
Discourse and Decision Making in the Information Age.<br />
Introductory Chapter of Digital Democracy (Routledge<br />
1999) http://www.democracyforum.org.uk/forum.<br />
asp?Page=2 (19.11. 2001)<br />
HARALAMBOS, M., HOLBORN, M. (2004): Sociology;<br />
Themes and Perspectives. London, Harper Collins.<br />
HUNTER, B (1995): Learning and teaching on the<br />
Internet: contributing to educational reform. V:<br />
KAHIN, B., KELLER, J. (ur.): Public access to the<br />
Internet. Cambridge, MIT Press, 85–114.<br />
JONES, S. G. (1997): The Internet and its Social<br />
Landscape. V: JONES, S. G. (ur.): Virtual Culture;<br />
Identity & Communication in Cybersociety. London,<br />
Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 229
Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 7–35.<br />
LAPADAT, J. C. (2002): Written Interaction: A Key<br />
Component in Online Learning. Journal of Computer-<br />
Madiated Communication, 7 (4), July 2002. http://<br />
jcmc.indiana.edu/vol7/issue4/lapadat.html<br />
MARKEL, S. L. (2001): Tech<strong>no</strong>logy and Education Online<br />
Discussion Forums: It's in the Response. Online<br />
Journal of Distance Learning Administration, Volume<br />
IV, Number 2, Summer 2001, State University of West<br />
Georgia, Distance Education Center. http://www.<br />
westga.edu/~distance/ojdla/summer42/markel42.<br />
html (20.11.2002)<br />
MCALISTER, K., RIVERA, J. C., HALLAM, S. F. (2002):<br />
Twelve Im<strong>por</strong>tant Questions to Answer Before You<br />
Offer a Web Based Curriculum. Online Journal of<br />
Distance Learning Administration, Volume IV, Number<br />
2, Summer 2001.http://www.westga.edu/~distance/<br />
ojdla/summer42/<br />
MCQUAIL, D. (1999): Media effects. V: KUPER, A., in<br />
KUPER, J. (ur.): Social Science Encyclopedia. Second<br />
Edition, Routledge, London in New York, Routledge,<br />
521–523.<br />
MINISTERIE VAN DE VLAAMSE GEMEENSCHAP IN<br />
UNIVERSITEIT GENT, (2004): International seminar<br />
Bologna and the challenges of e-learning and distance<br />
education; The contribution of <strong>no</strong>n-classical learning<br />
and teaching forms to the emerging European higher<br />
education area. Sklepi in pri<strong>por</strong>očila. http://www.<br />
Bologna-Bergen2005.<strong>no</strong>/<br />
NUNES, M. (1997): What Space is Cyberspace?; The<br />
Internet and Virtuality. V: HOLMES, D. (ur.): Virtual<br />
Politics; Identity and Community in Cyberspace.<br />
London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE<br />
Publications, 163–178.<br />
ONLINE JOURNAL OF DISTANCE ADMINISTRATION,<br />
VOLUME III, NUMBER 4, Winter 2000, State<br />
University of West Georgia, Distance & Distributed<br />
Education Center. http://www.westga.edu/~distance/<br />
ojdla/winter34/mayhew34.html (18.3. 2002)<br />
PERRIN, K. M., MAYHEW, D. (2000): The Reality of<br />
Designing and Implementing an Internet-based<br />
Course, University of South Florida, College of Public<br />
Health, Department of Community and Family Health.<br />
PRAPROTNIK, T. (2003): Nekateri vidiki implementacije<br />
e-forumov v izobraževalni dejav<strong>no</strong>sti. Monitor ISH,<br />
vol V, št. 3–4, 104–109, Ljubljana, ISH–Fakulteta za<br />
podiplomski humanistični študij.<br />
PRAPROTNIK, T. (2007): Karakteristike formiranja<br />
socijalnih interakcija u kompjutorski posredova<strong>no</strong>j<br />
komunikaciji. Društvena istraživanja, št. 87–88, letnik<br />
16, Zagreb, Institut društvenih zna<strong>no</strong>sti Ivo Pilar.<br />
RHEINGOLD, H. (1993): The Virtual Community;<br />
Homesteading on the Electronic Frontier. New York,<br />
William Patrick Book, Harper Collins.<br />
RHEINGOLD, H. (2000): Mind to Mind. Howard<br />
Rheingold with Sherry Turkle, author of Life on<br />
the Screen. http://www.well.com/user/hlr/texts/<br />
mindtomind/turkle.html<br />
SPEARS, R., LEA, M., POSTMES, T. (2001): Social<br />
psychological theories of computer-mediated<br />
communication: Social pain or social gain? V:<br />
ROBINSON, P., GILES, H. (ur.): The Handbook of<br />
Language and Social Psychology. Chichester Wiley.<br />
VAN LIESHOUT, M., EGYEDI, T. M., BIJKER, W. E.<br />
(2001): Social learning tech<strong>no</strong>logies. The introduction<br />
of multimedia in education, Aldershot: Ashgate<br />
Publishing. http://informationr.net/ir/reviews/<br />
revs035.html<br />
ZAKRAJŠEK, S. (2008): Na pot reviji Medijska vzgoja in<br />
produkcija. Ljubljana, Medijska vzgoja in produkcija,<br />
letnik I, številka 1, BITEKS d.o.o.<br />
230 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Članki
RECENZIJE
Andrej Pavlišič<br />
Varova<strong>no</strong> območje<br />
Goražde: vojna<br />
v vzhodni Bosni<br />
1992–95.<br />
sAccO, Joe: Ljubljana, Založba ZRc,<br />
ZRc sAZu, 2006.<br />
Pred kratkim je meddržav<strong>no</strong> sodišče v Haagu<br />
(ICJ) odločilo, da Srbija ni odgovorna za ge<strong>no</strong>cid<br />
nad bosanskimi muslimani v Srebrenici leta<br />
1995. V razsodbi je sodišče med drugim zapisalo,<br />
da »Srbija ni kriva sodelovanja pri ge<strong>no</strong>cidu,<br />
saj ni ugotovilo, da bi dostavljala pomoč<br />
bosanskim Srbom v času, ko je vedela, da<br />
nameravajo izvesti ge<strong>no</strong>cid. Vendar je sodišče<br />
razsodilo, da Srbija ni izkoristila svojega očitnega<br />
vpliva na bosanske Srbe in preprečila<br />
ge<strong>no</strong>cida.« (navede<strong>no</strong> po www.rtvslo.si, 26. 2.<br />
2007). V svetu, za katerega je značil<strong>no</strong> »sploš<strong>no</strong><br />
izgi<strong>no</strong>tje zgodovinske zavesti; najprej pa<br />
vseh informacij in vseh razumnih komentarjev<br />
o bližnji preteklosti«, tovrstne sodbe<br />
moč<strong>no</strong> presenetijo. Zgodovinsko informiran<br />
pogled bo v njej prepoznal logič<strong>no</strong> nadaljevanje<br />
politike mednarodne skup<strong>no</strong>sti do vojne<br />
v Bosni in Hercegovini, tiste politike, ki je<br />
ge<strong>no</strong>cid najprej de facto omogočila, zdaj pa je<br />
zanj odgovorne strukture tudi de iure nagradila<br />
tako, da jih je odvezala odgovor<strong>no</strong>sti. Ta<br />
odločitev še dodat<strong>no</strong> potrjuje, da je politična<br />
odgovor<strong>no</strong>st v teh časih postala neka abstraktna,<br />
popol<strong>no</strong>ma neotipljiva kategorija, ki je<br />
u<strong>por</strong>abna kvečjemu za zmerjanje v peskovnikih<br />
lokalnih političnih povzpetnikov.<br />
Na zahodu torej nič <strong>no</strong>vega. Dvanajst let<br />
pozneje se vojna – ah, kako urav<strong>no</strong>veše<strong>no</strong><br />
poime<strong>no</strong>vanje – v BiH kaže kot nekaj, kar bi<br />
predvsem tisti, katerih status je odvisen od<br />
priseganja na evropsko idejo, najraje pozabili,<br />
izključili iz evropske zgodovine in iz nje<br />
izbrisali neprijet<strong>no</strong> poglavje, ki zelo nazor<strong>no</strong><br />
razkrinkava, koliko gre tej Evropi v resnici za<br />
njene tako izpričane ideale. Evropska bilanca<br />
je jasna: zgodili so se neljubi dogodki, za katere<br />
so »objektiv<strong>no</strong> odgovorne vse vpletene strani«,<br />
nekateri odgovorni so na srečo že pod rušo,<br />
drugi – manj srečni – so dobili svojih nekaj let v<br />
za<strong>por</strong>niški oskrbi, a pustimo to ob strani, zdaj je<br />
čas <strong>no</strong>vega pre<strong>por</strong>oda in eko<strong>no</strong>mske ekspanzije,<br />
le trge po Balkanu je treba odpreti za tuji kapital<br />
in vse bo z<strong>no</strong>va tako, kot mora biti. V takšnem<br />
političnem ozračju, ki ga zaznamujeta brezbriž<strong>no</strong>st<br />
in aktivna pozaba neljubih madežev na<br />
zastoru evropske civilizacije, je še pomembneje<br />
prepoznati vred<strong>no</strong>st tistih, ki skrom<strong>no</strong>, a jas<strong>no</strong><br />
pripomorejo k resnici vojne v BiH.<br />
Joe Sacco, samosvoji malteško-ameriški<br />
<strong>no</strong>vinar, s svojim delom »Varova<strong>no</strong> območje<br />
Goražde: vojna v vzhodni Bosni 1992–95«<br />
potrjuje, da je tudi v časih, ko »se celo sodoben<br />
dogodek takoj umakne na baj<strong>no</strong> razdaljo,<br />
med nepreverljive zgodbe, med nenadzorljive<br />
statistike, neverjetne razlage in nevzdržna<br />
umovanja«, mogoče – v nasprotju s prevladujočo<br />
doktri<strong>no</strong>, tudi <strong>no</strong>vinarsko – povedati<br />
kaj smiselnega. Na dvesto tridesetih straneh<br />
se Sacco v svoji obdelavi vojne v BiH ne<br />
skriva za klasič<strong>no</strong> žurnalistič<strong>no</strong> neopredelje<strong>no</strong>stjo<br />
in distanco, pa tudi ne za klasičnim<br />
narcisizmom dobro plačanih in vsevednih<br />
<strong>por</strong>očevalskih zvezd, hkrati pa ne podlega<br />
niti nereflektiranemu pozicioniranju. Sacco<br />
povsem stvar<strong>no</strong> prikaže zgodbo o Goraždu in<br />
Bosni in Hercegovini, kot se mu je sunkovito<br />
razkrivala pred očmi, ko je jeseni 1995 – v<br />
času, ko so v Daytonu potekala pogajanja o<br />
prihod<strong>no</strong>sti BiH – prvič stopil v mesto kot še<br />
eden iz trume zahodnih <strong>no</strong>vinarjev in drugih<br />
sopotnikov z vojnih žarišč. Stopil je v izčrpa<strong>no</strong>,<br />
uniče<strong>no</strong> mesto, ki je rav<strong>no</strong> takrat v strahu, ki<br />
je bil hkrati prepleten z upanjem, pričakovalo<br />
vesti iz Daytona. V mestu je našel prijatelje,<br />
Čitalnica | Recenzije 233
se z njimi zbližal, zabaval, predvsem pa se je<br />
neneh<strong>no</strong> pogovarjal. Pogovarjal se je z ljudmi,<br />
ki so v letih pred njegovim prihodom živeli v<br />
peklu in še niso zagotovo vedeli, ali jih morebiti<br />
le-ta ne čaka po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> za vogalom. Sacco<br />
skozi svoje sogovornike pripoveduje o času<br />
pred voj<strong>no</strong> in med njo. Govori o tem, kako se<br />
je eko<strong>no</strong>mija obrnila na glavo in kako je bila<br />
dilema, ali v gorski postojanki kupiti zavojček<br />
»drine« ali vrečo moke, vprašanje čisto<br />
posebne eko<strong>no</strong>mije življenja in smrti. Govori<br />
o obupu pregnancev, pa tudi o maščeval<strong>no</strong>sti,<br />
prirojeni iz njega. Kro<strong>no</strong>loški pregled dogajanja<br />
v Goraždu prekinjajo vložki s pričevanji<br />
prič vojnih grozodejstev in primeri preživetvenih<br />
strategij v času vojne, dodat<strong>no</strong> plast pa<br />
pripovedi dodaja tudi nekoliko – iz perspektive<br />
zunanjega opazovalca – nadrealistič<strong>no</strong><br />
hlastanje preživelih po atributih <strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>sti<br />
v času, ko se je mir že kazal na obzorju.<br />
Saccov pristop k vojnemu re<strong>por</strong>terstvu se<br />
izkaže za nekaj najboljšega, kar prišlek na<br />
voj<strong>no</strong> območje sploh lahko ponudi. Njegovo<br />
<strong>por</strong>očanje odlikuje pristop poslušalca, ki o<br />
sebi nima rav<strong>no</strong> dobrega mnenja – »vojne<br />
v Bosni sem se udeležil kot gost« –, a zmore<br />
majhne zgodbe in drobne detajle jas<strong>no</strong> povezati<br />
v e<strong>no</strong>ten tok dogajanja. Iz njega »visoka<br />
politika« ni izključena, temveč proizvaja konkretne<br />
učinke na ravni vsakdanjega življenja<br />
(in smrti … veliko smrti). Branje je tekoče,<br />
saj delo prej kot žurnalistična suhopar<strong>no</strong>st<br />
in statistika odlikuje plastič<strong>no</strong>st pripovedi.<br />
Njena samoumev<strong>no</strong>st, ko plast za plastjo vdirajo<br />
v zavest opisi zimskih gorskih pohodov po<br />
zaloge hrane, znancev, ki so se prostovolj<strong>no</strong><br />
spremenili v stroje za ubijanje, tehnični opisi<br />
tega ali onega umora (»je prerezal grla in ju<br />
<strong>por</strong>inil v reko«, »najprej so pobili otroke«,<br />
»samo en strel«) in drugi utrinki (»in hodil<br />
sem čez vso to kri«) šokira. Pričevanja preživelih<br />
začrtavajo koordinate smrti in preživetja<br />
v sožitju med hlad<strong>no</strong> logiko dehumanizirajoče<br />
popolne moči in politiko humanitarizma<br />
ter napeljujejo k enemu samemu sklepu: saj<br />
ni moglo biti drugače. Ne v razmerah, ko se<br />
je tako rekoč celotna mednarodna skup<strong>no</strong>st<br />
(karkoli že to je) bodisi zavest<strong>no</strong> bodisi zaradi<br />
lastne nesposob<strong>no</strong>sti in kratkovid<strong>no</strong>sti postavila<br />
na stran napadalcev.<br />
Rav<strong>no</strong> v trenutku, ko Saccovo delo postavimo<br />
v dialog z odzivi mednarodne skup<strong>no</strong>sti v<br />
realnem času v letih 1992–95, pa tudi s sodnimi<br />
epilogi deset let pozneje, pride do izraza<br />
ena ključnih kvalitet njegovega dela. Ta je<br />
v tem, da se, četudi še ved<strong>no</strong> zgolj kronist,<br />
prišlek, v svoji pripovedi ne zateče pod okrilje<br />
totalne in objektivne nemoči, kot je to sicer<br />
pogosta praksa <strong>por</strong>očevalcev. Ne zadovolji se<br />
z razširje<strong>no</strong> in skraj<strong>no</strong> kratkovid<strong>no</strong> ugotovitvijo,<br />
da je šlo v Bosni in Hercegovini (in sploh v<br />
Jugoslaviji) zgolj za »iracionalen izbruh dolgo<br />
zatajevanih strasti«, kot zna to mednarodna<br />
skup<strong>no</strong>st tako dobro formulirati. Jas<strong>no</strong> poudari<br />
momente, ki dajejo uvid v prisot<strong>no</strong>st in delovanje<br />
tudi drugih dejavnikov, ne le vojaško<br />
močnejše »sprte strani«, in s tem zarisuje tudi<br />
koordinate široko <strong>por</strong>azdeljene odgovor<strong>no</strong>sti,<br />
ki frazo »saj ni moglo biti drugače« vsebinsko<br />
napolnijo. Tolikokrat opevana mednarodna<br />
demokratična skup<strong>no</strong>st držav in organizacij<br />
je t.i. nemoč zavest<strong>no</strong> izbrala in reproducirala,<br />
kar deset let pozneje priznava v številnih<br />
dokumentih, recimo v <strong>por</strong>očilu generalnega<br />
sekretarja OZN, ki med analizo lastnega delovanja<br />
povzema, da je bila vloga mednarodnih<br />
vojaških sil zgolj »oblikovanje razmer, v katerih<br />
bi lahko civilnim prebivalcem te države<br />
dostavljali človekoljub<strong>no</strong> pomoč«. Na terenu<br />
je to pomenilo aktiv<strong>no</strong> politiko »ekvidistance«<br />
ob hkratnem priznanju legitim<strong>no</strong>sti »zatečenega<br />
stanja« na terenu. Prevede<strong>no</strong> v drug<br />
jezik: misija mednarodne skup<strong>no</strong>sti v BiH ni<br />
bila nič drugega – kar še ne pomeni, da je bilo<br />
to namer<strong>no</strong> – kot logistična pod<strong>por</strong>a z vojaškimi<br />
sredstvi izbojevanega statusa quo. Površna<br />
analiza, skriti interesi v ozadju ali dejanska<br />
brezbriž<strong>no</strong>st krojilcev svetovne in evropske<br />
politike je vodila do tega, da je bilo delovanje<br />
mednarodne skup<strong>no</strong>sti na terenu v žalostnem<br />
234 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
kontrastu z realnimi potrebami prebivalcev<br />
in prebivalk – žrtvami vojne. Ali kot se je o<br />
prevladujočem od<strong>no</strong>su do bosanske vojne<br />
izrazil Ervin Hladnik-Milharčič v spremni<br />
besedi: »Sočutje in občudovanje. Obojega<br />
je bilo na pretek. Bosanci pa so bili potrebni<br />
solidar<strong>no</strong>sti in orožja. Ne enega ne drugega<br />
niso dobili.« To raven, ki v vojnih pripovedih<br />
velikokrat ostane nekje ob strani, Joe Sacco<br />
zna in zmore artikulirati.<br />
Če vse to premislimo skupaj, je jas<strong>no</strong>, da<br />
bi se zgolj slepili, če bi trdili, da je uvodoma<br />
omenjena sodba presenečenje. Z vidika »velike<br />
politike« je zgolj <strong>no</strong>rmalizacija »drobnega<br />
ekscesa« s konca 20. stoletja, ki se je žal zgodil<br />
preblizu, da bi ga mogli že takrat pomesti pod<br />
preprogo, a je zdaj, ko so se »strasti pomirile«,<br />
o njem bolje ne govoriti, saj bi to zgolj<br />
odprlo rane, ki se počasi, a vendarle celijo.<br />
Nasprot<strong>no</strong> v delu Joe Sacca, pa tudi v delu<br />
vseh tistih, ki iz podobnih izhodišč vsepovsod<br />
po svetu <strong>por</strong>očajo o realnih ljudeh v realnih<br />
okoliščinah, najdemo dovolj gradiva, ki nas<br />
opominja, da se rav<strong>no</strong> v tej vsiljeni pozabi<br />
skriva še dodaten zločin. Že zgolj s tem<br />
skromnim, četudi implicitnim poudarkom<br />
Sacco izdat<strong>no</strong> pripomore k večni razpravi o<br />
odgovor<strong>no</strong>sti intelektualca oz. priče. Lekcija,<br />
pred katero si prem<strong>no</strong>gi, bodisi na »vodilnih«<br />
položajih bodisi kot <strong>no</strong>vinarji, pisci ali sleherniki<br />
od Slovenije in Evropske unije do Iraka,<br />
Palestine in Mehike hote zatiskajo oči. Naj<br />
gre za vprašanje vojne, izbrisa, migracijskih<br />
režimov ali kakšnih drugih manifestacij globalnih<br />
dehumanizirajočih politik, le redki so,<br />
ki se jim ni treba spraševati, zakaj je resnico<br />
nekega časa treba izreči. Zato so toliko bolj<br />
dragoceni. Joe Sacco je eden teh in njegova<br />
zgodba o Goraždu dober primer <strong>por</strong>očanja, ki<br />
ga je treba gojiti.<br />
Čitalnica | Recenzije 235
Alem Maksuti<br />
Družbena<br />
mimikrija<br />
sMRKE, Marjan: Družbena mimikrija.<br />
Ljubljana, fakulteta za družbene vede,<br />
Knjižna zbirka Kult, 2007, 255 strani.<br />
Delo Družbena mimikrija, sociologa religije<br />
dr. Marjana Smrketa, je zagotovo pomembna<br />
točka v znanstve<strong>no</strong>-raziskovalnem delu avtorja,<br />
prav tako pa tudi s svojo izvir<strong>no</strong>stjo bogati<br />
vsakega posameznika, ki z last<strong>no</strong> odločitvijo,<br />
da knjige ne bo pustil na mizi, prevzema<br />
odgovor<strong>no</strong>st (Sartre) 1 za delo samo. Med sprehodom<br />
po besedilu bralec čuti svobodo oziroma<br />
prostor, ki se mu odpira pri seznanjanju<br />
z <strong>no</strong>vimi pojmi. Poleg avtorjevih primerov in<br />
zelo bogatega arzenala razloženih in utemeljenih<br />
pojmov je bralcu omogoče<strong>no</strong> ustvarjanje<br />
lastnega pogleda in mu je ponujena mož<strong>no</strong>st<br />
za razmislek o primerih v knjigi. Pisatelj celo<br />
apelira na bralčevo svobodo, naj sodeluje pri<br />
(so)ustvarjanju njegovega dela, saj daje poudarek<br />
iskanju lastnih primerov, povezanih z<br />
izbra<strong>no</strong> tematiko. Pa poglejmo, skozi poglavja,<br />
pojme in naše lastne primere.<br />
Ideja o povezovanju ali preslikavi biološkega<br />
oziroma zoološkega pojma mimikrije (lat.<br />
mimicus) v družboslovje je plod večletnega<br />
ukvarjanja avtorja s pojmom mimikrije, ter<br />
komparacije in aplikacije le-tega na procese<br />
v družbi. 2 V knjigi Družboslovna mimikrija<br />
Smrke utemeljuje pojem mimikrije v<br />
zna<strong>no</strong>sti, nara<strong>vos</strong>lovju in družboslovju (prvo<br />
poglavje knjige). Mimikrijo v nara<strong>vos</strong>lovju<br />
avtor opredeljuje kot obliko biološke podob<strong>no</strong>sti,<br />
v kateri nenevaren in užiten organizem<br />
(mimik) oponaša (za operatorja/plenilca) neužiten,<br />
škodljiv oziroma nevaren organizem<br />
(model) (str. 16). Torej, lahko sklepamo, da<br />
imamo tedaj, ko govorimo o mimikriji, opravka<br />
s prevaro, lažjo oziroma simulacijo enega<br />
posameznika (subjekta) ali skupine do drugega<br />
posameznika/skupine. 3<br />
Kaj pa preslikava pojma mimikrija v družboslovje?<br />
Tukaj prihajamo do os<strong>no</strong>vne razlike<br />
med botaniko/zoologijo in družboslovjem,<br />
temelj prvega para so rastline oziroma živali,<br />
v družboslovju pa je temeljna substanca proučevanja<br />
človek, ki ga v nasprotju z rastlinami<br />
in živalmi odlikuje um. Subjekt, ki se zaveda<br />
svojega obstoja, ki misli in ję: »Kaj sem torej?<br />
Misleča stvar. Kaj je to? Stvar, ki dvomi, ume,<br />
zatrjuje, zanika, hoče, <strong>no</strong>če, si tudi predstavlja<br />
in čuti.« (Descartes, 2004: 59) V branju<br />
Descartesovih meditacij se ta korak imenuje<br />
»postvaritev« ali »substancializacija« zavesti<br />
(Moder, 2006: 257), ki pa je dejansko temeljni<br />
korak v ustvarjanju oziroma (samo)zavedanju<br />
se bivajočega subjekta – človeka. Seveda nam<br />
ni treba iti tako »daleč«, do razsvetljenske<br />
misli, da bi ugotovili, da je človek družbe<strong>no</strong><br />
bitje, saj je Homo sapiens oziroma sodobni<br />
misleči človek nastal že veliko prej in skozi<br />
zgodovi<strong>no</strong> pokazal svoje težnje in potrebe po<br />
socializaciji oziroma socialnem (družbenem)<br />
življenju, ki je zagotovo tudi temelj napredka<br />
in obče eksistence človeštva.<br />
Smrke na tej točki uvaja pojem človeške<br />
(družbene) mimikrije (celot<strong>no</strong> drugo in tretje<br />
poglavje knjige) in jo definira kot »pridobivanje<br />
osebe/skupine A (mimika) pojavu/osebi/<br />
skupini B (modelu), kar osebo/skupi<strong>no</strong> C (ali<br />
B) (operatorja) zavede oziroma naj bi zavedlo<br />
v napač<strong>no</strong> prepoznavo osebe/skupine A, s tem<br />
oseba oziroma skupina A (mimik) doseže (ali<br />
naj bi dosegla) določen cilj« (str. 27). Seveda<br />
je zaradi same kompleks<strong>no</strong>sti družboslovja (več<br />
njegovih vej) teže opredeliti pojem mimikrije –<br />
saj se npr. v filozofiji lahko razlaga v veliki meri<br />
drugače kot recimo v politologiji ali sociologiji<br />
– dejansko pa se ta v družboslovju tudi redkeje<br />
u<strong>por</strong>ablja (najpogosteje v socialni antropologiji)<br />
in je širše pripoznan kot pojav sui generis<br />
236 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
(str. 28). Zato avtor v drugem delu prvega<br />
poglavja knjige, ko govori o človeški (družbeni)<br />
mimikriji, poskuša umestiti pojem mimikrije v<br />
nekaj izbranih ved (psihologija, filozofija, sociologija,<br />
politologija in eko<strong>no</strong>mija), v nadaljnji<br />
razlagi pa mu moč<strong>no</strong> pomagajo štirje izbrani<br />
primeri, ki so v celotni knjigi temelj<strong>no</strong> orodje<br />
pri razlagi pojavov, povezanih s pojmom<br />
družbene mimikrije. Primeri so vzeti iz vsakdanjega<br />
življenja in z različnih področij, tako<br />
geografskih kot tudi pojavnih – tretji primer, ki<br />
govori o goljufiji po svetovnem spletu, je (med<br />
drugim) rezerviran za razlago t. i. kibernetske<br />
mimikrije (drugo in tretje poglavje).<br />
Pri utemeljitvi pojma mimikrije v filozofiji<br />
(str. 31) Smrke omenja, kot sam pravi, antičnega<br />
Platona in njegovo razlago umet<strong>no</strong>sti<br />
posnemanja, zgodnje<strong>no</strong>voveškega Francisa<br />
Bacona, ki razlaga pojme simulacije oziroma<br />
hlinjenja, da imamo to, česar nimamo,<br />
in disimulacije oziroma premišljene tajitve,<br />
tistega, kar je res, 4 potem je tukaj del šole<br />
francoskih strukturalistov (Foucault in Lacan)<br />
in naposled še sodobni Umberto Eco s svojo<br />
semiotiko (semiologijo). Jacques Lacan mimikrijo<br />
opredeljuje kot kamuflažo (1996: 94):<br />
»Mimikrija nekaj razkriva, toda le, če je to<br />
nekaj čisto drugačnega od tistega, kar bi lahko<br />
ime<strong>no</strong>vali o<strong>no</strong>, skrito za stvarjo. … Subjekt se<br />
mora infiltrirati (vpisati se) v sliko. Mimikrija<br />
daje nekaj videti, prav kolikor se to nekaj<br />
razlikuje od tistega, čemur bi lahko rekli on<br />
sam in kar je zdaj. … Pri mimikriji ne gre za<br />
harmonizacijo z ozadjem, temveč za spajanje<br />
z marogastim ozadjem, gre za to, da postanemo<br />
marogasti – rav<strong>no</strong> tako kot pri kamuflaži,<br />
ki se u<strong>por</strong>ablja v človeških vojnah« (ibid.).<br />
Torej gre pri Lacanu za obliko podob<strong>no</strong>sti, ki<br />
razlikuje/brani prisot<strong>no</strong>st tako, da jo del<strong>no</strong><br />
metonimič<strong>no</strong> premešča. Bhabha (2003: 111)<br />
pa temu dodaja, da grožnja mimikrije izhaja<br />
iz čudovitega in strateškega ustvarjanja konfliktnih,<br />
fantastičnih, diskriminacijskih »učinkov<br />
identitete« v igri moči, ki se nam izmika,<br />
ker je brez bistva, brez »sebstva« (ibid.).<br />
1 Sartre, Jean P. (1981) Filozofija-estetika-politika (Kaj je<br />
literatura?). Ljubljana: Cankarjeva založba.<br />
2 Izvor ideje o proučevanju religijskih oblik družbene oziroma<br />
človeške mimikrije dr. Smrke predstavi v svojem članku<br />
Stare vešče – <strong>no</strong>va luč: religijske oblike družbene mimikrije v<br />
razmerah družbene tranzicije v časopisu Teorija in praksa 29<br />
(2/2002), 170–181. Zraven opredelitve os<strong>no</strong>vnih pojmov in<br />
klasifikacije družbene mimikrije avtor poda tudi nekaj zanimivih<br />
zgodovinskih in sodobnih primerov religijske mimikrije in<br />
naredi še komparacijo med družbe<strong>no</strong> tranzicijo in religijsko<br />
mimikrijo v tranzicijskih (postkomunističnih) državah. Nadaljevanje<br />
avtorjevega zanimanja za izbra<strong>no</strong> temo pa najdemo<br />
kot njegov prispevek delu z naslovom Religious Churches and<br />
Religiosity in Post–Communist Europe, kjer v okviru prvega<br />
poglavja (Religion and social progres in CEE) na temo »The<br />
sinuous Margin of Defensive and Offensieve Religious Mimicry<br />
in Post–Communist Societies« Smrke govori o u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>sti<br />
teorije družbene mimikrije pri razlagi religijskih sprememb v<br />
postkomunističnih družbah v času tranzicije (Smrke, 2006:<br />
66–67).<br />
3 Kot zanimi<strong>vos</strong>t in vizual<strong>no</strong> utemeljitev pojma mimikrije glej<br />
The coolest bird on this planet, dostop<strong>no</strong> na: http://youtube.<br />
com/watch?v=XBaPu-EeepQ, 24. 9. 2007. Podoben primer<br />
mimikrije v naravi je ptica Lyre Bird, ki lahko oponaša več<br />
različnih glasov.<br />
4 Za podrobnejše razumevanje pojma simulacije in opredelitev<br />
razlike med pretvarjanjem in simulacijo glej delo francoskega<br />
(post)strukturalista, sociologa Jeana Baudrillarda, Simulaker in<br />
simulacija / Popoln zločin (1999: 11).<br />
Kot primer komparacije – da bi dokazali<br />
približ<strong>no</strong>st opredelitve pojma mimikrije v<br />
družboslovju, v odvis<strong>no</strong>sti od vede, v kateri<br />
se poskuša utemeljiti – vzemimo pojem<br />
mimikrije v politologiji/politiki, kjer aristotelovsko<br />
človeka opredeljujemo kot politič<strong>no</strong><br />
žival (»moderni človek je žival v politiki,<br />
katere življenje živega bitja se postavlja v<br />
negoto<strong>vos</strong>t«, M. Foucault). Smrke politič<strong>no</strong><br />
mimikrijo (str. 86) opredeljuje kot doseganje<br />
ali poskušanje doseganja političnih ciljev z<br />
mimikretič<strong>no</strong> akcijo. Za primer vzemimo<br />
misli in ideje iz dela Hannah Arendt Laž in<br />
resnica v politiki (knjigo je kot primer navedel<br />
tudi Smrke), kjer se v prvem delu knjige, ki<br />
govori o laži v politiki (gre za Premišljevanja<br />
o Pentago<strong>no</strong>vih zapisih), avtorica ukvarja z<br />
držav<strong>no</strong> administracijo ZDA (M), ki prikriva<br />
real<strong>no</strong>st (MO), o dogajanjih v zunanji politi-<br />
Čitalnica | Recenzije 237
5 V uvodnem delu drugega poglavja knjige (Človeška oz. družbena<br />
mimikrija) avtor natanč<strong>no</strong> opredeli Vloge in elemente mimikretičnega<br />
od<strong>no</strong>sa: mimik, operator, model, mimem, signali<br />
in cilj. Tako za temeljnega akterja (človeške/družbene) mimikrije<br />
označujemo mimika (M), ki je tisti akter mimikretičnega od<strong>no</strong>sa/akcije,<br />
ki poskuša iz takih ali drugačnih razlogov zbuditi vtis<br />
o enakosti/istosti z določenim modelom. Operator (O) je akter<br />
mimikretičnega od<strong>no</strong>sa, ki mu je namenje<strong>no</strong> mimikovo delovanje,<br />
model (MO) pa je stvaren ali nestvaren model, ki ga mimik<br />
posnema. Mimem (MI) je mimikov »izdelek«, posnetek modela,<br />
s katerim poskuša mimik pri operatorju zbuditi zamenjavo z<br />
modelom. Mimem je največkrat celota več posamičnih informacij,<br />
ki jim pravimo signali (S), in tisti signali, ki so (dodane)<br />
dezinformacije, so mimikretični signali (MS) (simulacija), tisti,<br />
ki pa so zatajeni, so zatajeni signali (ZS) (disimulacija). Seveda<br />
pa je v končni posledici vsaka mimikretična akcija naravnana na<br />
določen (mimikretičen) cilj (MC), ki je mimiku veči<strong>no</strong>ma bolj<br />
ali manj jasen, vsekakor pa naj bi bil prikrit operatorju. V os<strong>no</strong>vi<br />
razlikujemo obrambni in napadalni cilj (str. 49–50).<br />
6 Ko že govorimo o politiki in primerih mimikrije, bi tukaj bilo<br />
vred<strong>no</strong> navesti še en primer, ki svoje skrite razloge in vzroke za<br />
določene (politične) akcije išče v ideologiji (glej str. 155–157).<br />
Šešlija (1989) v svojem članku Mimikrija kontrarevolucije na<br />
sceni i iza kulisa (1989) govori o »jugoslovanski« (srbski, op. A.<br />
M.) politiki na Kosovu za časa vladavine Slobodana Miloševića,<br />
ki je po odpravi avto<strong>no</strong>mije pokrajinam (AP Vojvodina in AP<br />
Kosovo i Metohija) ter v svojem znamenitem govoru na Gazimestanu<br />
začel izvajati politiko (ne)reševanja kosovskega problema,<br />
z moč<strong>no</strong> ideološkimi os<strong>no</strong>vami (nekateri mu pripisujejo velikosrbski<br />
nacionalizem, drugi elemente totalitar<strong>no</strong>sti (komunizem)),<br />
ki je na repertoarju mednarodne skup<strong>no</strong>sti tudi danes. Šešlija<br />
(1989: 351) tako pravi: »… treba je umakniti nepotreb<strong>no</strong><br />
šminko (mimikrijo albanskega naroda na KiM, op. A. M.), ne<br />
samo zaradi zgodovinske resnice kot vred<strong>no</strong>tnega, moralnega<br />
in znanstvenega principa, temveč tudi zaradi vzgoje mladih, da<br />
ne bi prišlo do indokrinacije in napačne usmeritve mladih, kar<br />
je v popolnem nasprotju ne samo z jugoslovanskim patriotizmom,<br />
temveč tudi s stvarnimi interesi albanske nacije ter njene<br />
e<strong>no</strong>t<strong>no</strong>sti v skup<strong>no</strong>sti z drugimi narodi v SFRJ.« … »V konstruiranju<br />
separatistične zavesti imata enako pomemb<strong>no</strong> vlogo tako<br />
politika (misli na dejugoslovanizacijo in desrbizacijo Kosova –<br />
tukaj gre za intersubjektiv<strong>no</strong> mimikrijo, kjer so kosovski Albanci<br />
zamišljeni v vlogi mimika (M), ki simulira žrtev kot model (MO),<br />
mednarodna skup<strong>no</strong>st pa v vlogi operatorja (O), ki naj bi mimiku<br />
nasedel) kot zna<strong>no</strong>st (cilja na »namerni« izstop albanskih intelektualcev<br />
s prištinske Univerze v poznih ’80. oziroma na začetku<br />
’90. let prejšnjega stoletja – simulacija!? (MS)) skupaj z drugimi<br />
oblastmi nadgrajevanja idejne sfere« (ibid.: 358).<br />
7 Nemški filozof Immanuel Kant v svojih delih Kritika praktičnega<br />
uma in Utemeljitev metafizike nravi govori o brezpogojni<br />
zavesti, ki se pokori moralnemu zakonu, kot objektiv<strong>no</strong><br />
nujnem za vse, ki imajo um in voljo (kategorični imperativ).<br />
Za natančnejšo razlago Kantovega stališča o moralnih načelih,<br />
dolž<strong>no</strong>stih in tem, zakaj ljudje lažejo drugim in samim sebi,<br />
glej Zupančič, A. (1993): Kant in pravica do laži. Filozofski<br />
ki države (vojna v Vietnamu), katerih cilj je<br />
zaslepiti posameznika oziroma jav<strong>no</strong>st (O). 5<br />
Torej, lahko sklepamo, da je pri laži ameriške<br />
administracije (MI) prišlo do dejanskega spreminjanja<br />
dejstev (prej ZS kot MS), z natanč<strong>no</strong><br />
določenim ciljem (laž o (ne)uspeš<strong>no</strong>sti<br />
zunanje politike) (MC), kar bi lahko povezali<br />
tudi s pojmom izkoriščevalske mimikrije<br />
(exploitive mimicry) oziroma strategije varanja<br />
(Edward Hagen), katere cilj je izsiljevanje<br />
družbenih koristi (v našem primeru ohranitev<br />
politične elite na oblasti) (str. 45). 6<br />
Če vzamemo, da je pri zgoraj navedenem<br />
dejanju ((di)simulacije) ameriške administracije<br />
res šlo za mimikretič<strong>no</strong> akcijo, potem lahko<br />
potrdimo tezo, da »resnicoljub<strong>no</strong>st v politiki<br />
nikoli ni bila šteta za vrli<strong>no</strong>, laž pa je ved<strong>no</strong><br />
veljala za dovolje<strong>no</strong> sredstvo« (Arendt, 2003:<br />
52). Gre dejansko za pojem družbene mimikrije,<br />
saj so bili ohranjanje načela diskret<strong>no</strong>sti,<br />
skrivanje državne skriv<strong>no</strong>sti ter prilagajanje in<br />
prikrojevanje dejstev skozi vso našo zgodovi<strong>no</strong><br />
dopustna sredstva za dosego določenih političnih<br />
ciljev (Tóth Hedžet, 2004: 398). Na<br />
tem mestu pa bi lahko omenili Machiavellija<br />
kot realista, ki je prepoznaval simulacijo kot<br />
stal<strong>no</strong> spremljevalko političnega (str. 87), kar<br />
pa nas pripelje do ideje o tem, da »cilj opravičuje<br />
sredstva« (glej Čavoški, 1989). Prav tukaj,<br />
v tej točki, pridemo do <strong>no</strong>vega pojma in to je<br />
etika (morala), ki pa pri rastlinski, živalski in<br />
molekularni mimikriji (str. 25) nima nikakršne<br />
vloge, ima jo pa zagotovo v družbeni mimikriji,<br />
poseb<strong>no</strong> v okviru filozofije. 7<br />
V drugem poglavju avtor med drugim govori<br />
o klasifikaciji človeške oziroma družbene<br />
mimikrije glede na mimika (M), kjer zraven<br />
pojma intersubjektivne mimikrije, omenjene<br />
v zgornjem primeru, govori tudi o intrasubjektivni<br />
mimikriji, ki jo bomo omenjali v nadaljevanju.<br />
Prav tako utemeljuje tudi pojma (ne)<br />
zavedajočega se mimika, kjer se zavedajoči<br />
mimik zaveda svoje dejav<strong>no</strong>sti kot mimikretične<br />
dejav<strong>no</strong>sti (str. 68), nezavedajočemu<br />
se pa lastna mimikretična dejav<strong>no</strong>st kot taka<br />
238 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
ni razvidna (idealen primer nazavedajoče se<br />
mimikretične dejav<strong>no</strong>sti je <strong>no</strong>rost, kjer subjekt<br />
prevzema atribute hotene ali namišljene identitete,<br />
ne da bi se tega zavedal – eksákten<br />
primer (v literarni umet<strong>no</strong>sti) je glavni junak<br />
Cervantesovega romana don Kihot, »<strong>no</strong>rec, ki<br />
ni dojet kot bolnik, marveč kot vzpostavljeni<br />
in ohranjeni odklon, kot neogibna kulturna<br />
funkcija z<strong>no</strong>traj zahodnega izkustva, postane<br />
človek divjih podob<strong>no</strong>sti« (Foucault, 1998)). 8<br />
Avtor omenja tudi klasifikacijo glede na<br />
operaterja (O), glede na model (ki ga mimik<br />
posnema) (MO), glede na mimiem (MI),<br />
signale oziroma izrazna sredstva mimikretične<br />
akcije (S, MS, ZS, PS), glede na motive, cilje<br />
(MC), kjer se zdi vred<strong>no</strong> poudariti pojem<br />
mimikretičnega cilja (obrambnega in napadalnega<br />
(str. 79)) – stanja ali spremembe, ki jo<br />
želi mimik doseči z mimikretič<strong>no</strong> akcijo, ter na<br />
strategijo mimikretične akcije. Poglavje o klasifikaciji<br />
človeške oziroma družbene mimikrije<br />
je izpolnje<strong>no</strong> z različnimi primeri (najti je tudi<br />
anekdoto kot primer), ki pojasnjujejo pojme<br />
(posebej razložene na koncu vsakega poglavja),<br />
hkrati pa je bogato tudi s slikovnim gradivom,<br />
ki bralcu metaforič<strong>no</strong> ali dobesed<strong>no</strong> ponuja<br />
razlago ter olajšuje in polepšuje branje.<br />
Zgoraj omenjenemu in razloženemu primeru<br />
politične mimikrije avtor v poglavju, ki<br />
govori o področjih človeške mimikrije, doda<br />
oziroma utemeljuje še pojem (ne)š<strong>por</strong>tne,<br />
eko<strong>no</strong>mske, statusne, vojaške, spolne, lovske,<br />
umet<strong>no</strong>stne, zgoraj omenjene kibernetske<br />
mimikrije pa tudi pojma zdravstven(išk)e in<br />
znanstven(išk)e mimikrije. Cel spekter izbranih<br />
področij spet odlikuje bogat asortiment<br />
primerov iz literature, vsakdanjega življenja,<br />
š<strong>por</strong>tnih in vojnih dogodkov itd. Večini primerov<br />
pa je kot dodana vred<strong>no</strong>st boljšemu<br />
razumevanju priložena tudi mini slikovna<br />
galerija, ki spet pozitiv<strong>no</strong> vpliva na bralca in<br />
mu ponuja mož<strong>no</strong>st za učinkovitejšo sintezo<br />
celotnega besedila (poglavja in knjige).<br />
Ko Smrke govori o umet<strong>no</strong>sti mimikrije in<br />
jo utemeljuje kot mimikretič<strong>no</strong> obliko umetni-<br />
vestnik 14(1), 173–190, kjer so predstavljena mnenja in pogledi<br />
kritikov oziroma interpretov Kantove filozofije Benjamina<br />
Constanta, Jacquesa Lacana in Herberta J. Patona.<br />
8 Če upoštevamo stališče, ki ga zagovarja Bhabha (2003: 104),<br />
da mimikrija nastopa kot reprezentacija razlike, ki je sama proces<br />
odrekanja [disavowal], lahko sklepamo, da gre pri mimikriji<br />
za znak dvojne artikulacije, kompleksne strategije reforme,<br />
ureditve in discipline, ki »si prisvoji« Drugo, ko vizualizira moč<br />
(ibid.). Prav to pa dela tudi don Kihot, prevzema identiteto<br />
popotnega viteza, na račun česar »odvrže« svojo prvobit<strong>no</strong><br />
identiteto podeželskega plemiča in se poda v boj proti tisočem<br />
sovražnikov (katerim tudi pripiše »lažne« identitete… »… pri<br />
teh junakih je šlo za dozdevke in privide in zelo verjet<strong>no</strong> je, da<br />
njihova telesa niso bila podobna našim, marveč so bila podobna,<br />
recimo telesom plazilcev črvov in pajkov …« (odlomek iz<br />
romana Don Kihot, citira<strong>no</strong> po Dostojevski, 1998: 156)). Don<br />
Kihot dejansko verjame vase kot Drugo in le, dokler misli in<br />
deluje na ta način (kot <strong>no</strong>rec), ostaja živ. Vendar kljub temu, da<br />
je don Kihotova <strong>no</strong>rost tako absolutna, da ga o njegovih prividih<br />
ne morejo prepričati niti najtrdnejši dokazi, don Kihot umre<br />
dušev<strong>no</strong> zdrav (po vrnitvi v domačo vas, op. A. M.), vendar ta<br />
duševna ozdravitev simbolizira <strong>por</strong>az Viteza žalostne podobe in<br />
je znanilka njegove smrti (Virk, 1993: 16–17). Zaradi boljšega<br />
razumevanja romana ga je treba uvrstiti v zgodovinski kontekst,<br />
zato pa moramo omeniti, da je don Kihot viteški roman<br />
(kombinacija fantastičnih zgodb in viteške dvorne ideologije)<br />
oziroma kritika viteških roma<strong>no</strong>v (Virk, op. cit.) iz renesančnega<br />
obdobja, ki se je v Španiji začelo zelo poz<strong>no</strong> (v zadnjih letih XV.<br />
stoletja) (prvi del romana don Kihot izide leta 1605, drugi pa<br />
leta 1615). Kot pravi Foucault (1998: 134), don Kihot označuje<br />
negativ<strong>no</strong> plat sveta renesanse; … podob<strong>no</strong>sti prinašajo razočaranje,<br />
obračajo se k viziji in deliriju; stvari trmasto vztrajajo pri<br />
svoji ironični identiteti: so samo to, kar so; besede vstopajo v<br />
dogodivšči<strong>no</strong> brez vsebin, brez podob<strong>no</strong>sti, ki bi jih izpolnjevala;<br />
ne oznamujejo več stvari; dremajo med listi zaprašenih knjig.<br />
Magija, ki je z odkrivanjem skriv<strong>no</strong>stnih podob<strong>no</strong>sti za znaki<br />
omogočala dešifriranje sveta, služi še samo temu, da delirant<strong>no</strong><br />
razlaga, zakaj analogije vselej razočarajo. Erudicija, ki je naravo<br />
in knjige brala kot e<strong>no</strong>ten tekst, je omejena na svoje himere,<br />
raztresene po <strong>por</strong>umenelih listih knjig; jezikovni znaki imajo<br />
samo še vred<strong>no</strong>st drobne fikcije tega, kar pomenijo. Med njimi<br />
se don Kihot spušča v dogodivščine (ibid.).<br />
škega izražanja (str. 146), omenja tudi pojem<br />
mimikretične nemoči (neprištev<strong>no</strong>sti) in pri<br />
tem, sklicujoč se na umet<strong>no</strong>stnega zgodovinarja<br />
Mihaila Bahtina, govori tudi o literarnem<br />
<strong>no</strong>rcu (str. 125). Kaliber literarnega <strong>no</strong>rca pa<br />
je tudi že omenjeni primer don Kihota, ki<br />
kot primer intrasubjektivne mimikrije združuje<br />
mimika in operatorja v isti individualni<br />
dušev<strong>no</strong>sti, ki ima pred sabo jas<strong>no</strong> zastavljen<br />
cilj (obče dobro na svetu). Foucault (1998)<br />
ga opredeljuje kot ironič<strong>no</strong> identiteto, kot<br />
Čitalnica | Recenzije 239
9 Seveda je tudi tukaj treba upoštevati čas in kraj nastanka<br />
romana (pa tudi zvrst, kateri pripada), ki ga na tem mestu<br />
označujemo kot primer mimikretične literature (str. 128), za<br />
katero je Smrke kot primer v knjigi navedel Boccacciev Dekameron<br />
– še en plod renesančnega obdobja.<br />
10 Dobro vprašanje, ki se nam zastavlja na tem mestu, je, kakšen<br />
je smisel don Kihotove mimikrije, ki se kaže kot produkt<br />
njegove <strong>no</strong>rosti (na izziv <strong>no</strong>rosti je bilo historič<strong>no</strong> odgovorje<strong>no</strong><br />
s hipotezo o nezavednem (Baudrillard 1999: 159), vendar je<br />
to tema za neko drugo razpravo, op. A. M.). Kako torej razkriti<br />
mimikrijo in še enkrat dokazati njen obstoj, kako na podlagi<br />
izbranega primera priti do protimimikretične dejav<strong>no</strong>sti v<br />
primeru samem, ali lahko pridemo celo do demimikretičnega<br />
uvida, ali pa je don Kihot zares demimikretik? … Kako priti<br />
do namiga, napake oziroma naznaka (str. 172)? Odgovor nam<br />
ponuja Dostojevski (1998: 157), ki pravi, da je don Kihota <strong>por</strong>azila<br />
nedvomna in matematič<strong>no</strong> precizna okoliščina oziroma<br />
dejstvo, da še tako močan vitez ni sposoben v enem dnevu<br />
pobiti armade sto tisočih vojakov, do zadnjega. A prav to je<br />
bilo zapisa<strong>no</strong> v tistih knjigah. Zapisana je bila torej laž. Na tem<br />
mestu je treba opomniti, da gre pri don Kihotu za paradoks<br />
<strong>no</strong>tranje laži (Kant), po katerem lažemo velikemu Drugemu,<br />
kjer don Kihot kot <strong>no</strong>rec laže sam sebi, s predpostavko, da se<br />
tega ne zaveda, kriterij resnič<strong>no</strong>sti pa je zavest (Bewusstsein),<br />
ki mora spremljati vsako našo izjavo, zavest, da imamo sami<br />
to, kar govorimo (počnemo, op. A. M.) drugim, za resnič<strong>no</strong> …<br />
»V sodbi se sicer lahko motim, ne pa tudi v zavesti (da imam<br />
nekaj za resnič<strong>no</strong>), kajti tu izrečem zgolj, da jaz predmet tako<br />
presojam« (Kant, citira<strong>no</strong> po Zupančič, 1994: 259). Don Kihotu<br />
pa, kot reče<strong>no</strong>, zavesti ne moremo priznati, saj je <strong>no</strong>rec! –<br />
Če pa se je za laž<strong>no</strong> izkazalo to, potem je laž<strong>no</strong> tudi vse drugo.<br />
A kako rešiti resnico (isti<strong>no</strong>)? In glej, da bi resnico rešil, si (don<br />
Kihot, op. A. M.) izmisli drugo laž (mimikretič<strong>no</strong> protimimikretič<strong>no</strong><br />
dejav<strong>no</strong>st, op. A. M.), dvakrat ali trikrat bolj fantastič<strong>no</strong><br />
od prve, še bolj debelo in nesmisel<strong>no</strong> laž (Dostojevski, op.<br />
cit.). In res, don Kihot si umisli tisoče začaranih bitij s telesi<br />
plazilcev (glej op. 8), ki jih ostri meč viteza lahko poseka brez<br />
od<strong>por</strong>a. Realizem je torej tu, resnica (pravda) je rešena, in prvič<br />
lahko brez dvomov začnemo verovati v one sanje, vendar<br />
je to mogoče le z drugo, še veliko večjo in bolj nesmisel<strong>no</strong><br />
izmišljoti<strong>no</strong> – čisti odgovor na mimikrijo z mimikrijo, ki nas pelje<br />
v neskonč<strong>no</strong>st. … Še dobro, da govorimo o umet<strong>no</strong>sti! Glej<br />
Freud (2000), Spisi o umet<strong>no</strong>sti, Psihopatske osebe na odru.<br />
11 V knjigi, ki je ekvivalent članku iz leta 2002, Smrke navaja<br />
nekaj legendarnih, zgodovinskih in sodobnih primerov<br />
religijske mimikrije. Za primerjavo glej tudi Novak, Bogomir<br />
(2007): Kaj pomeni mimikrija na področju edukacije? NLP<br />
mojstri, dostop<strong>no</strong> na: http://www.geocities.com/nlpmojster/<br />
mimikrija.rtf, 28. 9. 2007. Novak (2007) prav tako utemeljuje<br />
tudi pojme pravne mimikrije ter prepletanje med prav<strong>no</strong> in<br />
politič<strong>no</strong> in religioz<strong>no</strong> in politič<strong>no</strong> (de)mimikrijo. Omenja tudi<br />
pojem psihoterapevtske mimikrije (ibid.).<br />
12 »Eksistenca predhaja esenco! … človek v svetu najprej<br />
biva, se srečuje, se pojavlja v svetu, in šele nato definira«<br />
(Sartre, O ateističnem eksistencializmu).<br />
iregularnega igralca Istega in Drugega. Sama<br />
knjiga (don Kihotova identiteta, življenje, op.<br />
A. M.) je bolj njegova naloga kot pa njegova<br />
eksistenca. Neneh<strong>no</strong> se mora posvetovati z njo<br />
(kot model, op. A. M.), da bi vedel, kaj narediti<br />
in kakšne znake dati sebi in drugim, da bi<br />
pokazal, da je iste narave kot tekst, iz katerega<br />
je vzniknil (ibid.).<br />
Don Kihot, kot največji sanjač vseh ljudi,<br />
ki do <strong>no</strong>rosti verjame svojim sanjam, ne<br />
pokaže niti kančka dvoma o svoji namišljeni<br />
identiteti, v katero se je vpisal (Lacan). Ideal<br />
tega popotnega viteza je tako lep, velik in<br />
koristen in je tako prevzel don Kihotovo srce,<br />
da se vsemu temu ne more odpovedati; to<br />
bi bilo isto kot izdaja ideala, kot nezvestoba<br />
Dulcineji (njegovi ljubezni v romanu, op. A.<br />
M.) in človeštvu (Dostojevski, 1998). 9 Ker je<br />
podoben tekstom, katerih priča, zastopnik in<br />
realna analogija je, mora izpeljati dokaz in<br />
izpeljati nedvomni izkaz, da govorijo resnico,<br />
da so tako rekoč govorica sveta (Foucault,<br />
1998). Zavezan je izpolniti, kar so obljubljale<br />
knjige. Podvig sam pa mora biti dokaz: da ne<br />
gre za realni triumf – rav<strong>no</strong> zato prave zmage<br />
pravzaprav ni! Don Kihot bere svet, da bi<br />
dokazal knjige, dejansko pa ne daje <strong>no</strong>benih<br />
drugih dokazov kot zrcaljenje podob<strong>no</strong>sti. 10<br />
Iz sveta literature oziroma umet<strong>no</strong>sti se<br />
kot komentar na zadnje (v grobem četrto)<br />
poglavje knjige spuščamo na avtorjevo ljubše<br />
področje, tja, kjer je najbolj doma, področje<br />
religijske mimikrije, ki jo Smrke (2002: 174)<br />
opredeljuje kot človeško mimikrijo, ki nastopa<br />
na religijskem področju. 11 Spet gre za<br />
področje, na katero stopamo šele po rojstvu,<br />
kar kaže, da gre pri religiji za social<strong>no</strong> in ne<br />
za biološko nasledstvo … »O<strong>no</strong>« mora religijo<br />
učiti, da bi postalo religioz<strong>no</strong> (Pavićević,<br />
1980: 57). 12<br />
Najširše opredeljena naloga sociologije<br />
religije je proučevanje najraz<strong>no</strong>vrstnejših<br />
vplivov svetovne družbe na religijo in religije<br />
na družbo (ibid.: 58). Pri umestitvi pojma<br />
človeške oziroma družbene mimikrije na to<br />
240 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
področje pa se moramo upreti na metodološko<br />
izhodišče sociološkega proučevanja religije,<br />
na metodološki ateizem/ag<strong>no</strong>sticizem,<br />
ki utemeljuje sociološko analizo religije na<br />
domnevi, da je ta človekov proizvod in je<br />
izpostavljena enakim vrstam razlag kot druge<br />
oblike družbenega in individualnega vedenja<br />
(Hamilton, citira<strong>no</strong> po Smrke, 1995/2000:<br />
20). Kot pravi Smrke, sama mimikretična<br />
dejav<strong>no</strong>st v religiji nima ved<strong>no</strong> za namen<br />
doseganja religijskih ciljev z mimikretič<strong>no</strong><br />
akcijo, temveč se v religiji pogosto u<strong>por</strong>abljajo<br />
religijski cilji le kot mimikretičen model<br />
za doseganje drugovrstnih ciljev (str. 177),<br />
npr. različnih družbenih koristi institucije, ki<br />
propagira (živi) religijo.<br />
In če za primer vzamemo krščanstvo, ki<br />
ga Nietzsche opredeljuje le kot prakso in ne<br />
kot nauk o veri (»pripoveduje nam, kako naj<br />
ravnamo, ne, kaj naj verujemo«, Volja do<br />
moči), pridemo na plodna tla za mimikretič<strong>no</strong><br />
dejav<strong>no</strong>st (simulacijo, laž), saj je v tem<br />
dejanju (volja drugega) ved<strong>no</strong> težko preveriti<br />
avtentič<strong>no</strong>st ter odkriti, kaj za takim dejanjem<br />
stoji oziroma kakšen je interes drugega. In če<br />
bi rekli, da je cilj prejšnjega stavka demimikretič<strong>no</strong>st,<br />
se na tej točki najbolj približamo<br />
poglavju, ki govori o renesančni kritiki religijske<br />
mimikrije (poglavje o mimikretični<br />
zgodovini krščanstva) – saj je, kot pravi Smrke,<br />
renesansa po svoji naravi demimikretična<br />
(glej primer don Kihota, zgoraj). 13<br />
Kot zadnje dejanje je v knjigi še poglavje,<br />
katerega korenine najdemo že v prejšnjem<br />
delu dr. Smrketa (2002, 2006), kjer se avtor<br />
ukvarja s povezavo pojma religijske mimikrije<br />
in post/socialistične tranzicije (glej opombo<br />
1). Kot ključni element tematike zadnjega<br />
poglavja nam avtor predstavi temelj<strong>no</strong> spremembo<br />
družbenega položaja (tradicionalna<br />
oblika) religijskih in verskih organizacij (str.<br />
214) v času propada socialističnih sistemov<br />
v Evropi. Temu dodaja še primerjavo »stare<br />
vešče – <strong>no</strong>va luč«, ki v zadnjem poglavju<br />
kot primer starih vešč metaforič<strong>no</strong> predstavi<br />
13 V okviru tega poglavja avtor govori tudi o reformacijski in<br />
razsvetljenski kritiki religijske mimikrije. Pri prvi omenja Martina<br />
Lutra v vlogi demimikretika, ki je tradicionalne metafore<br />
rimskokatoliške cerkve (po smislu) prepoznal kot ideološke mimikretične<br />
konjunkcije (str. 194), pri razsvetljenstvu pa govori<br />
o njegovem prepoznavanju religije kot poglavitne prevare ali<br />
samoprevare (kot primer razsvetljenske in produkta razsvetljenske<br />
misli navajamo misli B. de Spi<strong>no</strong>ze in F. W. Nietzscheja).<br />
Spi<strong>no</strong>za v spisu o Interpretaciji Svetega pisma pravi: »…<br />
domala vsi (v vlogi mimikov, op. A. M.) širijo kot božjo besedo<br />
zgolj svoje izmišljotine (signale, op. A. M.) in pod pretvezo religije<br />
(različna interpretacija elementov (načel, pravil, ritualov)<br />
religije je tukaj lahko model – lahko je različen, v odvis<strong>no</strong>sti<br />
od točke na »religijski karti sveta« (Smrke, 2000), op. A. M.)<br />
merijo samo na pridobitev soglasja drugih ljudi (drugi ljudje<br />
kot operator). Videvamo tudi, kako so se teologi pravzaprav<br />
trudili, da bi izvlekli iz svetih besedil, z očit<strong>no</strong> prisilo, tisto, kar<br />
sta bila v resnici njihova domišljija in mnenje, iščoč potrdila za<br />
to v božji avtoriteti«. Nietzsche pa kot produkt razsvetljenstva<br />
podaja svoj pogled: »… svet nam je še enkrat postal »neskončen«:<br />
če ne moremo ovreči mož<strong>no</strong>sti, da vključuje v sebi<br />
neskončne interpretacije. Še enkrat nas je navdala groza – toda<br />
kdo bi sploh imel veselje, da to neznansko nepoznanega sveta<br />
na stari način takoj spet pobožanstvi? In morda to nepozna<strong>no</strong><br />
v prihodnje časti kot »Nepoznanega«? Ah, preveč nebožjih<br />
mož<strong>no</strong>sti interpretacije je sovračunanih v to nepozna<strong>no</strong>, preveč<br />
vragolije, neum<strong>no</strong>sti, <strong>no</strong>rosti interpretacije, – naša lastna človeška,<br />
celo vse preveč človeška, ki jo poznamo …« (Nietzsche,<br />
Vesela zna<strong>no</strong>st, Naše <strong>no</strong>vo »neskonč<strong>no</strong>«).<br />
14 Avtor kot drugi primer navaja tudi moč<strong>no</strong> enačenje srbstva<br />
in pra<strong>vos</strong>lavja (kar v današnji Srbiji zagotovo dominira kot produkt<br />
spremembe sistema (socializma), ki ga je bilo zaslediti tudi<br />
v drugih postkomunističnih (tranzicijskih) državah na začetku<br />
devetdesetih let prejšnjega stoletja), kjer kot »stare vešče« predstavi<br />
nekdanjega, prvega predsednika Republike srbske (RS)<br />
Radovana Karadžića in generala RS Ratka Mladića, ki sta zdaj<br />
glavna obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.<br />
Karadžić kot cenjeni psihiater in Mladić kot (baje) zelo<br />
dober vojak, ki je zelo hitro napredoval do čina generala, sta<br />
zagotovo produkt srbskega nacionalizma, ki se je v devetdesetih<br />
letih prejšnjega stoletja dobesed<strong>no</strong> legitimiral s strani Srbske<br />
pra<strong>vos</strong>lavne cerkve (»<strong>no</strong>ve luči«) (na sliki v knjigi (str. 225) sta<br />
Karadžić in Mladić zraven srbskega patriarha Pavla, česar (kljub<br />
fotografiji) ni mogoče dobesed<strong>no</strong> umestiti v življenjski opus<br />
patriarha Srbske pra<strong>vos</strong>lavne cerkve, op. A. M.).<br />
ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki kot<br />
nekdanji agent ruske (komunistične) KGB po<br />
spreobrnitvi (dogodek v družini) igra vlogo<br />
vernika (navideznega vernika?, op. A. M.). 14<br />
Zaključek kot prikaz nekaterih ugotovitev,<br />
do katerih je avtor prišel v besedilu zraven opredeljenih<br />
poglavij v knjigi ter razloženih pojmih<br />
Čitalnica | Recenzije 241
na koncu vsakega poglavja, pomeni konč<strong>no</strong><br />
celoto Smrketovega dela Družbena mimikrija,<br />
ki bo z navedenimi komentarji dobila še celovitejšo<br />
podobo od tiste, ki jo zagotovo že ima.<br />
Družbena mimikrija kot delo je torej izvrsten<br />
produkt misli dr. Smrketa, ki čakajoč na bralca<br />
(<strong>no</strong>vega delitelja odgovor<strong>no</strong>sti) mir<strong>no</strong> stoji kot<br />
zvezda na nebu (Heidegger).<br />
Literatura<br />
ARENDT, H. (2003): Resnica in laž v politiki. Ljubljana,<br />
Društvo Apokalipsa.<br />
BAUDRILLARD, J. (1999): Simulacija in simulaker /<br />
Popoln zločin. Ljubljana, ŠOU.<br />
BHABHA, H. (2003): O mimikriji in človeku: ambivalenca<br />
kolonialnega diskurza. Literatura 15<br />
(143/144), 103–114.<br />
ČAVOŠKI, K. (1989): Revolucionarni makijavelizam i<br />
drugi eseji. Beograd, Rad.<br />
DESCARTES, R. (2003): Meditacije o prvi filozofiji, v<br />
katerih je dokaza<strong>no</strong> bivanje božje in različ<strong>no</strong>sti<br />
človeške duše in telesa. Ljubljana, Slovenska matica.<br />
DOSTOJEVSKI, F. M. (1998): Don Kihot – laž se rešuje<br />
z lažjo. Nova revija 17 (194/195), 156–158.<br />
FOUCAULT, M. (1998): Don Kihot – ironična identiteta.<br />
Nova revija 17 (196/197), 133–136.<br />
FREUD, S. (2000): Spisi o umet<strong>no</strong>sti. Ljubljana, Založba<br />
/*cf.<br />
LACAN, J. (1996): Štirje temeljni koncepti psihoanalize.<br />
Ljubljana. Analecta.<br />
MODER, G. (2006): Don Kihot med Descartesom in<br />
Heidegrrom. Nova revija 25 (278/288), 251–263.<br />
NIETZSCHE, F. (1991): Volja do moči: poskus prevred<strong>no</strong>tenja<br />
vseh vred<strong>no</strong>t: iz zapuščine 1884/88.<br />
Ljubljana, Slovenska matica.<br />
NIETZSCHE, F. (1994): Vesela zna<strong>no</strong>st. Phai<strong>no</strong>mena<br />
3(7/8), 1–5.<br />
NOVAK, B. (2007): Kaj pomeni mimikrija na področju<br />
edukacije? V: NLP mojstri.<br />
http://www.geocities.com/nlpmojster/mimikrija.rtf<br />
(8. 9. 2007).<br />
PAVIĆEVIĆ, V. (1980): Sociologija religije: sa elementima<br />
filozofije religije. Beograd. Beogradski izdavačko-grafički<br />
zavod.<br />
SARTRE, J. P. (1968): Izbrani filozofski spisi. Ljubljana,<br />
Cankarjeva založba.<br />
SARTRE, J. P. (1981): Filozofija-estetika-politika. Ljubljana,<br />
Cankarjeva založba.<br />
SMRKE, M. (2000): Svetovne religije. Ljubljana, FDV.<br />
SMRKE, M. (2002): Stare vešče – <strong>no</strong>va luč: religijske<br />
oblike družbene mimikrije v pogojih družbene<br />
tranzicije. Teorija in praksa 39(2), 170–181.<br />
SMRKE, M. (2006): The sinuous margin of defensive<br />
and offensive religious mimicry in post-communist<br />
societies. V: BOROWIK, I. (ur.): Religions, shurches<br />
and religiosity in post-communist Europe. Krakow,<br />
Zakład Wydawniczy NOMOS, 52–67<br />
SPINOZA, B. (1999): Teološko-politična razprava.<br />
Phai<strong>no</strong>mena 9 (27/28), 151–178.<br />
ŠEŠLIJA, M. (1989): Mimikrija kontrarevolucije na<br />
sceni i iza kulisa. V: MORAČIĆ, D. (ur.): Kosovska<br />
Kriza (uzroci i putevi izlaska). Priština, Jedinstvo,<br />
str. 341–361.<br />
The coolest bird on this planet.http://youtube.com/<br />
watch?v=XBaPu-EeepQ (24. 9. 2007).<br />
TÓTH HEDŽET, C. (2004): O dostojanstvu resnice in<br />
resnicoljub<strong>no</strong>sti ter o moči, uveljavljeni z lažjo.<br />
Borec 56 (612/616), 397–402.<br />
VIRK, T. (1993): Spremna beseda. V: DE CERVANTES<br />
SAAVEDRA, M.: Don Kihot. Ljubljana, DZS.<br />
ZUPANČIČ, A. (1993): Kant in »pravica do laži«.<br />
Filozofski vestnik 14 (1), 173–190.<br />
ZUPANČIČ, A. (1994): Kant in paradoks »<strong>no</strong>tranje<br />
laži«. Problemi 32 (3/4), 257–268.<br />
242 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
Blaž Ilc<br />
Teorija zavere<br />
– Srbija protiv<br />
»<strong>no</strong>vog svetskog<br />
<strong>por</strong>etka«<br />
BYfORD, Jovan: Teorija zavere – srbija<br />
protiv »<strong>no</strong>vog svetskog <strong>por</strong>etka«. Beograd,<br />
Beogradski centar za ljudska prava, 2006,<br />
290 strani.<br />
Knjiga Jovana Byforda se spoprime s srbskim<br />
političnim diskurzom 90. let prejšnjega stoletja<br />
na izviren in zanimiv način, ki ga v družboslovnih<br />
analizah le redko zasledimo. Srbski<br />
politični diskurz namreč analizira prek teorij<br />
zarot in zarotniških nači<strong>no</strong>v razlag, ki so si v<br />
90. pridobila sploš<strong>no</strong> legitim<strong>no</strong>st. Sama tematika<br />
teorij zarot je med družboslovci deležna<br />
le marginalne ali nikakršne pozor<strong>no</strong>sti, sklad<strong>no</strong><br />
s sploš<strong>no</strong> sprejetim mnenjem, da gre za<br />
obroben fe<strong>no</strong>men, ki z vsakdanjim političnim<br />
diskurzom nima pomembnejše zveze.<br />
Simptomatič<strong>no</strong> za percepcijo teorij zarot kot<br />
marginalnih je tudi dejstvo, da je bila teorija<br />
zarot kot besedna zveza šele leta 1997 sprejeta<br />
v Oxfordski slovar angleškega jezika.<br />
To perspektivo avtor implicit<strong>no</strong> zavrne,<br />
saj meni, da je razumevanje nači<strong>no</strong>v razlage<br />
določenih dogodkov z<strong>no</strong>traj vladajočega političnega<br />
diskurza omeje<strong>no</strong>, brez upoštevanja<br />
na prvi pogled obrobnih nači<strong>no</strong>v razlag. Kljub<br />
prisot<strong>no</strong>sti zarotniškega diskurza v vseh družbah<br />
(na primer zarotniški diskurz na področju<br />
migracijske politike zahodnih držav), pa ta po<br />
Byfordovem mnenju zaseda poseben položaj<br />
prav v srbskem političnem okolju 90. let, pri<br />
čemer je poudarje<strong>no</strong> predvsem leto 1999, leto<br />
Natovega bombardiranja Srbije. V tem času<br />
so teorije zarote v srbskem vladajočem politič-<br />
nem diskurzu zasedle neprimerljive pozicije.<br />
Različne teorije zarote so postale enakovreden<br />
in legitimen razlagalni okvir z<strong>no</strong>traj<br />
vladajočega političnega diskurza za družbeni<br />
položaj v Srbiji in v širši mednarodni skup<strong>no</strong>sti.<br />
Za širjenjem verovanja v zaroto pa ni stala<br />
propagandna manipulacija (teorija zarote o<br />
zaroti), niti univerzalni psihološki mehanizmi<br />
(psihološke razlage), temveč koherentna<br />
diskurzivna in ideološka dinamika, v katere<br />
jedru je bila argumentativna narava zarotniške<br />
tradicije.<br />
Knjiga je smisel<strong>no</strong> razdeljena na deset<br />
poglavij, ki so ločena na teoretsko-zgodovinski<br />
sklop in sklop, kjer avtor analizira sodoben<br />
srbski zarotniški diskurz. Prvi del oz. prva štiri<br />
poglavja so namenjena odgovoru na vprašanje,<br />
kaj teorije zarote so, ter oblikovanju teoretskega<br />
okvira za drugi vsebinski sklop analize.<br />
Avtor na vprašanje definiranja teorij zarote<br />
odgovori prek izpostavitve ključnih skupnih<br />
elementov teorij zarote in s prikazom njihove<br />
ideološke tradicije oz. arhiva, preko zgodovinskega<br />
pregleda njihovih pojavnih oblik ter<br />
klasifikacije različnih tipov teorij zarot.<br />
E<strong>no</strong> ključnih značil<strong>no</strong>sti teorij zarot predstavlja<br />
njihova neverjetna podob<strong>no</strong>st v vseh<br />
družbenih okoljih oz. loče<strong>no</strong>st od politične<br />
real<strong>no</strong>sti družbe, v kateri se vzpostavijo, ki je<br />
posledica močne ideološke tradicije, iz katere<br />
črpajo in na katero se opirajo in jo reproducirajo<br />
vse sodobne teorije zarote. Ideološke<br />
tradicije v smislu korpusa ka<strong>no</strong>ničnih avtorjev,<br />
idej, argumentov, »dejstev«, »dokazov« o svetovni<br />
zaroti, ki so se nabrali v dveh stoletjih<br />
obstoja teorij zarot, in ki jo zaznamujeta predvsem<br />
reakcionar<strong>no</strong>st ter antisemitizem v obliki<br />
ideje o svetovni židovski zaroti, prepričanje o<br />
zarotniški naravi družbe, s čimer je izključena<br />
vsa kontingent<strong>no</strong>st in kompleks<strong>no</strong>st družbenega<br />
dogajanja, manihejski pogled na politiko<br />
in pogosto apokaliptični ton.<br />
V okviru te temeljne podob<strong>no</strong>sti pa avtor<br />
teorije deli na klasične teorije zarote, zarote<br />
svetovnih elit in protizarotniške teorije. Za<br />
Čitalnica | Recenzije 243
klasične je značilna mistika, psevdozna<strong>no</strong>st,<br />
ezoterika in očiten para<strong>no</strong>ičen slog. Ključna<br />
značil<strong>no</strong>st teorij zarot svetovnih elit je središč<strong>no</strong>st<br />
aktiv<strong>no</strong>sti <strong>no</strong>vih sekularnih organizacij za<br />
njihov zarotniški diskurz. Za protozarotniške<br />
teorije pa je značil<strong>no</strong> izogibanje identificiranja<br />
zarotnikov. Ključna razlika glede na druga dva<br />
tipa je predvsem v njihovi časovni in prostorski<br />
omeje<strong>no</strong>sti. Strikt<strong>no</strong> se izogibajo misticizmom<br />
in ezoteričnemu slogu in samemu predikatu<br />
teorija zarote z name<strong>no</strong>m zakriti nujne elemente,<br />
ki jih črpajo iz zarotniške tradicije.<br />
Avtor v tem delu tudi ostro ločuje med<br />
postmodernim diskurzom sumniča<strong>vos</strong>ti (npr.<br />
serija Dosje X) in teorijami zarot. Kljub navidezni<br />
podob<strong>no</strong>sti sta diskurza namreč naslednika<br />
ločenih kulturnih tradicij. Pomemb<strong>no</strong>st<br />
te ločitve izhaja iz dejstva, da se z enačenjem<br />
zabriše vloga, ki jo igrajo teorije zarote v<br />
konstituiranju rasistične in drugih ekstremističnih<br />
ideologij ter diskurza predsodkov oz.<br />
se depolitizirajo.<br />
Zgodovinsko teoretski sklop knjige se<br />
konča s kratkim pregledom srbske zarotniške<br />
tradicije, njene vpetosti v ideološko tradicijo<br />
teorij zarot in njene specifike, ki se kažejo<br />
predvsem v antizahodni in antimoderni komponenti,<br />
slova<strong>no</strong>filstvu, nacionalizmu, rasizmu,<br />
ideji žrtve ter religiozni dimenziji in<br />
dejstvu, da se je v obdobju komunizma vse<br />
do nastopa Miloševića razvijala izključ<strong>no</strong> v<br />
srbski dias<strong>por</strong>i.<br />
Drugi vsebinski sklop knjige je posvečen<br />
diskurzivni analizi sodobnega srbskega zarotniškega<br />
diskurza. Pri tem se analiza osredotoči<br />
predvsem na 77 dni Natovega bombardiranja<br />
Srbije leta 1999.<br />
Avtor analizo zarotniškega diskurza v Srbiji<br />
izvede na dveh ravneh, in sicer na ravni<br />
mo<strong>no</strong>grafij ključnih teoretikov zarote (npr.<br />
dr. Smilja Avramov, glavna Miloševićeva svetovalka<br />
za mednarod<strong>no</strong> pravo) ter na ravni<br />
besedil v resnih medijih (osrednji srbski dnevnik<br />
Politika in časopisi srbske vojske), ki so<br />
jih pisali tako <strong>no</strong>vinarji kot teoretiki zarote.<br />
Predvsem članki v Politiki in vojaških časnikih<br />
so izpostavljeni kot ključni, saj je objava teh<br />
člankov simptom preloma, ki se zgodi v vladajočem<br />
političnem in medijskem diskurzu.<br />
Zarotniške razlage in teoretiki zarote, ki so<br />
jih zavračali tako resni politični časniki kot<br />
vojaški časniki, so tako rekoč čez <strong>no</strong>č postali<br />
popol<strong>no</strong>ma legitimni.<br />
V svoji analizi pa ne zanemari širšega<br />
političnega konteksta 90. let. Nastanek teorij<br />
zarote namreč ne bi bil razumljiv, če se ne<br />
bi v 90. letih v srbskem političnem diskurzu<br />
vzpostavilo nezadovoljstvo spričo percipiranega<br />
nerazumevanja Zahoda za srbske nacionalne<br />
interese in nastankom idej o skritih<br />
načrtih svetovne politike za uničenje in podjarmljenje<br />
Srbije. Odgovor<strong>no</strong>st za nastali<br />
družbeni položaj je bila tako v celoti pripisana<br />
zunanjim dejavnikom, na katere režim nima<br />
vpliva, s čimer se je nevtraliziral eksplozivni<br />
socialni položaj v Srbiji. Miloševićeva retorika<br />
v tem obdobju prevzame karakteristike<br />
protozarotniške retorike, saj zarotnikov nikoli<br />
ne poimenuje. S svojo popularizacijo in legitimacijo<br />
prek uradnega političnega diskurza<br />
so protozarotniške teorije odprle prostor tudi<br />
obema drugima tipoma teorij zarote.<br />
V sklepnem delu se avtor posveti razmeram,<br />
ki so pripeljale do padca režima<br />
ter prihod<strong>no</strong>sti zarotniških razlag v srbskem<br />
političnem prostoru. Po zamenjavi oblasti so<br />
se namreč teorije zarote po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> marginalizirale<br />
predvsem zaradi razpada določenih<br />
idej (teza o mednarodni zaroti) na podlagi<br />
srbskega odpiranja in povezovanja s svetom.<br />
Položaj, ki ga imajo teorija zarote in njeni najbolj<br />
mračni elementi v družbi in političnem<br />
diskurzu, pa se je s spremembo oblasti vesterniziral<br />
(npr. pojav antisemitskega nasilja).<br />
Elementi teorije zarote imajo tako v današnjem<br />
srbskem političnem diskurzu podob<strong>no</strong><br />
vlogo kot na Zahodu, saj se jih predvsem<br />
konservativne politične struje red<strong>no</strong> poslužujejo<br />
v svojih napadih na svobodomisel<strong>no</strong>st.<br />
Tematike teorije zarote tako v določenih<br />
244 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
primerih prehajajo med centrom in politič<strong>no</strong><br />
margi<strong>no</strong> po določeni navidezni deradikalizaciji.<br />
Srbski politični prostor je tako čedalje<br />
bolj podoben zahodnemu, kje se elementi<br />
skrajne desnice selijo v center političnega<br />
diskurza (npr. diskurz »grožnje migrantov«).<br />
Avtor analizo konča na dokaj naiven način,<br />
ki se ne sklada z njegovim predhodnim razmišljanjem<br />
o vesternizaciji položaja teorije<br />
zarote v srbski družbi in v veliki meri izhaja<br />
iz problematič<strong>no</strong>sti diskurzivne teorije za boj<br />
proti zarotniškim tipom razlag. Meni namreč,<br />
da je naloga liberalnega dela jav<strong>no</strong>sti, da<br />
opozarja na zarotniške načine razlage in se<br />
jim zoperstavlja. V tej poziciji izstopa obstoj<br />
racionalnega posameznika, ki bo soočen z<br />
dejstvi zarotniški tip razlage preprosto zavrnil.<br />
Te mrtve točke se s teoretskim okvirom, ki ga<br />
je postavil, ne da preiti. V veliki meri je to<br />
poveza<strong>no</strong> z drugim očitkom avtorju, in sicer<br />
zelo skopem, in v kontekstu njegove kritike,<br />
kot tujku delujočim odstavkom o psihoanalizi,<br />
kjer povzame in hkrati do določene mere<br />
zavrne kritiko psihoanalitičnih razlag s strani<br />
proučevalcev teorij zarot, ne da bi se soočil<br />
s spoznavnim aparatom psihoanalize za proučevanje<br />
pojava teorij zarote. Kljub naivnemu<br />
zaključku pa avtor poda enega ključnih<br />
elementov v mozaiku poskusov razumevanja<br />
dogajanja v srbskem političnem prostoru v 90.<br />
letih 20. ter prvih letih 21. stoletja. Knjiga pa<br />
je hkrati tudi zanimiv nastavek za premislek<br />
o določenih argumentacijah, ki nastajajo v<br />
drugih političnih okoljih.<br />
Čitalnica | Recenzije 245
Tisa Vrečko<br />
Rdeči<br />
trakovi<br />
sTAnKOVIČ, Peter: Rdeči trakovi:<br />
Reprezentacija v slovenskem partizanskem<br />
filmu. Ljubljana, Založba fDV, 2005.<br />
»A si ti tut <strong>no</strong>t padu?«<br />
Če Štigličev filmski junak Peter (Ne joči,<br />
Peter, 1964) to z ironijo nabito vprašanje<br />
postavi nemškemu vojaku, ko ta pade v jamo,<br />
pol<strong>no</strong> partiza<strong>no</strong>v, se zdi, da Peter Stanković<br />
v svoji mo<strong>no</strong>grafiji Rdeči trakovi odgovarja<br />
na enako vprašanje. Razlika je v tem, da<br />
Stanković ne apelira na jamo, temveč nas v<br />
svojem delu opozarja na nekritičen zdrs v<br />
ideološko moč<strong>no</strong> zaznamovane slovenske partizanske<br />
filme. Z analizo 26 slovenskih partizanskih<br />
filmov razkriva, na kakšne načine so v<br />
njih konstruirani različni segmenti družbene<br />
resnič<strong>no</strong>sti. Pokaže nam, kako so konstruirane<br />
nacionalne in spolne identitete, pri čemer je<br />
posebna pozor<strong>no</strong>st namenjena spremembam<br />
v dojemanju in konstrukciji »slovenskosti«.<br />
Rdeči trakovi v tem smislu pomenijo<br />
zapolnitev vrzeli, saj slovenski partizanski<br />
filmi pred tem niso bili deležni temeljitejše<br />
analize in so bili v filmski teoriji nekako<br />
spregledani del slovenske kulturne produkcije.<br />
Ker zgodovinski filmi ved<strong>no</strong> pomenijo<br />
tudi interpretacijo zgodovinskega dogodka in<br />
družbenih okoliščin, na katere se nanašajo,<br />
partizanski filmi dejansko <strong>no</strong>sijo večjo težo,<br />
kot se zdi. V njih se namreč odvija veliko več<br />
od klišejskega boja med »dobrimi« in »slabimi«<br />
posamezniki.<br />
Avtor se najprej loti preigravanja konstelacij<br />
moči med ključnimi protagonisti:<br />
partizani, Nemci, domobranci, belogardisti in<br />
Italijani. Na tem mestu analiza preseže stere-<br />
otipne podobe »dobrih« in »slabih«, s tem ko<br />
pokaže, kako so bili partizani »dobri« in na<br />
kako specifičen način so bile ostale skupine<br />
reprezentirane kot »slabe«, vendar na tem<br />
mestu študija še nima tiste idejne ostrine, ki<br />
jo dobi proti koncu.<br />
Zgoraj omenjene postavitve junakov in<br />
tipi zgodb nas pri razmišljanju o partizanskih<br />
filmih napotujejo na mit. To nakazuje tudi<br />
avtor sam, ko pravi, da partizanski filmi razrešujejo<br />
ključne ideološke nestabil<strong>no</strong>sti. Bistvo<br />
mitov je po Levi-Straussu rav<strong>no</strong> prevajanje<br />
travmatičnih paradoksov človeške kulture v<br />
obvladljive binarne opozicije. Tako so ti filmi<br />
dejansko v vlogi mitologije, saj interpretirajo<br />
in utrjujejo določen pogled na zgodovinske<br />
dogodke.<br />
V tem okviru avtor tudi pokaže, da se v<br />
vsakem izmed filmov tako ali drugače skriva<br />
legitimiranje NOB. Če je način, na katerega<br />
se je odvijal NOB v nacionalni zavesti, pustil<br />
odprto ra<strong>no</strong>, so slovenski partizanski filmi<br />
eden od »obližev«, ki ga je povojna propaganda<br />
ponujala, da z njim to ra<strong>no</strong> zaceli oziroma<br />
jo naredi manj očit<strong>no</strong>. Torej, da se prek njih<br />
po eni strani ovekoveči nacionalni od<strong>por</strong> v<br />
NOB, po drugi – še pomembnejši – pa se<br />
upraviči socialna revolucija in se predstavi kot<br />
nujni sestavni del NOB. Partizanski filmi so<br />
tako po avtorjevem mnenju razblinjali dvome<br />
o upraviče<strong>no</strong>sti NOB in jo legitimirali kot<br />
nujen del narodove postopne emancipacije,<br />
zato so v tem smislu v veliki meri nastopali kot<br />
<strong>no</strong>silci neke povsem določene interpretacije<br />
zgodovine.<br />
Iskri<strong>vos</strong>t in pravo mero senzibil<strong>no</strong>sti Rdeči<br />
trakovi dobijo, ko avtor vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> razvija in<br />
sledi razvoju slovenskega partizanskega filma<br />
in sočasni konstrukciji slovenske nacionalne<br />
identitete ter konstrukciji spolnih identitet<br />
v slovenskem prostoru. Ko nam bralcem<br />
predoči, kako so se spremembe v razumevanju<br />
»slovenskosti«, moškosti in ženskosti,<br />
odražale na filmskem platnu. Avtor namreč<br />
opozarja, da reprezentacije in ideologija v<br />
246 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
partizanskem filmu še zdaleč niso bile uniformne.<br />
Do prelomov v reprezentaciji je namreč<br />
prišlo v drugi polovici šestdesetih let, zlasti<br />
po letu 1968. V šestdesetih letih se je z<strong>no</strong>traj<br />
slovenskega partizanskega filma pojavil <strong>no</strong>v<br />
tip junaka. Ta <strong>no</strong>vi junak je negotov, zmeden<br />
ter politič<strong>no</strong>, ideološko in eksistencial<strong>no</strong><br />
dezorientiran. Pri tem ni šlo zgolj za sledenje<br />
trendom v širšem evropskem in ameriškem<br />
okolju (npr. francoski <strong>no</strong>vi roman s pasivnim<br />
junakom, hollywoodski antijunak), ampak je<br />
bil ta junak zanimiv, ker je predstavljal način<br />
artikulacije dvomov o ideološko e<strong>no</strong>dimenzionalni<br />
interpretaciji NOB. Avtor v skladu<br />
s tem pokaže, da je bil slovenski partizanski<br />
film eden pomembnih glasnikov razpok v<br />
sicer ideološko koherentnih reprezentacijah.<br />
Do leta 1967 so partizani na primer predstavljeni<br />
kot pooseblje<strong>no</strong> dobro, po letu 1968<br />
pa se vsaj ponekod kažejo odstopanja od tega<br />
standarda. V tem smislu so bili slovenski partizanski<br />
filmi vsaj deloma subverzivni, saj so<br />
uhajali interpretacijam zgodovine, kot je bila<br />
v času socializma urad<strong>no</strong> predpisana.<br />
Zelo pozitiv<strong>no</strong> je, da se avtor pri analizi<br />
loti tudi konstrukcije spolnih identitet. Z<br />
avtorjevimi besedami je »model konstrukcije<br />
spolnih identitet v slovenskem partizanskem<br />
filmu relativ<strong>no</strong> kompleksen«. Nosilci delovanja<br />
so povečini moški, vendar pa po drugi<br />
strani ženske delujejo kot osrednja moralna<br />
avtoriteta. Poleg tega je izpostavljen lik<br />
matere kot simbola »slovenstva«. Vsesplošne<br />
spremembe na ravni konstruiranja identitet<br />
sredi šestdesetih let pa avtor zasledi tudi na<br />
ravni konstrukcije spolnih identitet, posebej<br />
moškosti, le ta se namreč od vase prepričanega<br />
klenega protagonista premakne k prej<br />
omenjenemu zmedenemu junaku.<br />
Po drugi strani gre za prelom v filmski<br />
sce<strong>no</strong>grafiji, saj se le ta iz narave premakne v<br />
urba<strong>no</strong> okolje. Avtor ta opažanja naveže na širše<br />
družbene premike v tistem času. Spremembe v<br />
filmih so bile namreč lahko odraz prestrukturiranja<br />
slovenske samopodobe, pri čemer so<br />
bili filmarji s svojim precej urbanim medijem<br />
očit<strong>no</strong> med prvimi, ki so začeli oblikovati <strong>no</strong>vo<br />
urba<strong>no</strong> vizijo »slovenskosti«.<br />
Tako so Rdeči trakovi po eni strani pregled<br />
ključnih značil<strong>no</strong>sti slovenskega partizanskega<br />
filma, »razkrinkanje« ideologije, ki jih<br />
vodi itd., po drugi strani pa avtor to problematiko<br />
bistve<strong>no</strong> razširi in preseže s tem, ko išče<br />
povezave s spremembami na ravni različnih<br />
identitet v slovenskem prostoru. Delo Petra<br />
Stankovića je tako nadvse dobrodošel prispevek,<br />
tako na področju filmskih študij kot tudi<br />
v širšem družboslovnem okviru, saj avtorju v<br />
njej s pronicljivo vsebinsko in vizual<strong>no</strong> analizo<br />
reprezentacij v slovenskih partizanskih<br />
filmih uspe pokazati, da celo najbolj samoumevni<br />
deli naše »filmske socializacije« <strong>no</strong>sijo<br />
v sebi močne ideološke naboje in da se kljub<br />
njihovi navidezni preprostosti in ideološki<br />
homoge<strong>no</strong>sti v teh filmih odvija boj med<br />
različnimi reprezentacijami in tako producira<br />
tudi drugačne, prevladujoči filmski ideologiji<br />
zmuzljive pomene.<br />
Čitalnica | Recenzije 247
Cirila Toplak<br />
Homo<br />
Europeus<br />
ŠABEc, Ksenija: Homo Europeus. Ljubljana,<br />
Založba fDV, knjižna zbirka Kult, 2006, 302<br />
strani.<br />
Dr. Ksenija Šabec z Oddelka za komunikologijo<br />
Fakultete za družbene vede v Ljubljani<br />
je slovensko družboslov<strong>no</strong> zna<strong>no</strong>st že pred<br />
dobrim letom obogatila s priredbo svoje doktorske<br />
disertacije v knjigi z naslovom Homo<br />
Europeus. Knjiga ima dobrih 300 strani sicer<br />
drobnega tiska, a samo prezaposleni naprošeni<br />
recenzentki je mogoče pripisati krivdo,<br />
da ni bila recenzija opravljena že prej, saj si<br />
jo, in to pozitiv<strong>no</strong>, Homo Europeus vsekakor<br />
zasluži.<br />
Če začnem kar s slednjim, naslovom<br />
namreč, gre ob izvirni semantični domislici<br />
seveda za konstrukt, ki v real<strong>no</strong>sti ne obstaja,<br />
še zlasti v ednini oziroma kot individualni<br />
koncept ne. Ker je bistvo evropskosti prav v<br />
njegovi nedefinira<strong>no</strong>sti, to je v naši zmož<strong>no</strong>sti,<br />
da laže pokažemo na to, kar ni evropsko,<br />
kot na to, kar je, »Evropejec« kot subjekt, ki<br />
bi v sebi <strong>no</strong>sil opredeljive kulturne da<strong>no</strong>sti,<br />
ki bi jih delila in bi ga enačile z drugimi<br />
Evropejci, seveda še ne obstaja. Za zdaj je<br />
samo pobožna politična želja, po političnem<br />
diskurzu sodeč vsaj nekaterih tudi cilj za inženirje<br />
duš v daljni prihod<strong>no</strong>sti ali celo <strong>por</strong>ok<br />
dolgoroč<strong>no</strong>sti evropskih integracij, danes pa<br />
smo v Evropi samo »Evropej-ci«, pa tudi<br />
»še-ne-Evropejci«, »kmalu-Evropejci« in po<br />
uveljavitvi Lizbonske pogodbe morda tudi<br />
»ne-več-Evropejci«, z vsemi našimi razlikami<br />
in razločki, kar nazor<strong>no</strong> pokaže avtorica z<br />
analizo uveljavljenih nacionalnih stereotipov<br />
v evropskih nacionalnih okoljih, naj gre za<br />
predsodke, ki jih drugi gojijo o nas, ali za tiste<br />
popačene samopodobe, s katerimi se sami<br />
domišljavo in patetič<strong>no</strong> opredeljujemo iz<br />
slepe pege, iz katere se seveda ne vidimo, kot<br />
se lahko samo v zrcalu, ki nam ga podržijo<br />
drugi.<br />
Izjema, kjer pa Evropejci SE poe<strong>no</strong>timo,<br />
so naši predsodki do Judov in Romov po eni<br />
strani, po drugi pa smo distinkt<strong>no</strong> kolektiv<strong>no</strong><br />
zaznani pri Američanih. Izkušnja vsakega prebivalca<br />
Evrope je, da nedvom<strong>no</strong> »postane«<br />
Evropejec vsaj, ko prečka Atlantik.<br />
Judi in Romi, naseljeni oziroma prisotni v<br />
tako rekoč vseh evropskih družbah, bi si zategadelj<br />
zaslužili obravnavo kot »ultimativni<br />
Evropejci«, v evropski zgodovini pa so žal odigrali<br />
vlogo dežurnih grešnih kozlov, ki so zmeraj<br />
z<strong>no</strong>va omogočili »potreb<strong>no</strong>« mobilizacijo<br />
večinskega prebivalstva skozi strah, od<strong>por</strong> in<br />
fascinacijo, ki uspevajo na podlagi neznanja.<br />
Judje so k takšni stereotipizaciji s svojo izolacijsko<br />
biopolitiko nekaj prispevali tudi sami,<br />
sprememba v od<strong>no</strong>su drugih Evropejcev do<br />
Evropejcev judovskega rodu se namreč nazor<strong>no</strong><br />
pokaže po delitvi Poljske v začetku 18.<br />
stoletja, posledični razselitvi poljskih Judov<br />
v prestolnice plenilk poljske države, ki sta ji<br />
sledila modernizacija in približanje urbanih<br />
judovskih skup<strong>no</strong>sti večinskemu prebivalstvu,<br />
slednje pa se je odzvalo vsled manjšega nerazumevanja<br />
z večjo strp<strong>no</strong>stjo. Žal je specifična<br />
organizira<strong>no</strong>st in učinkovitost urbanega<br />
evropskega judovstva v zgodnjem kapitalizmu<br />
v drugih Evropejcih kmalu z<strong>no</strong>va zbudila<br />
strah, od<strong>por</strong> in fascinacijo, tokrat na podlagi<br />
zavisti …<br />
Romi so še bolj tragična zgodba na enaki<br />
podlagi, saj zaradi njihove pretež<strong>no</strong> <strong>no</strong>madske<br />
in s tem teže ulovljive »drugač<strong>no</strong>sti« večinsko<br />
prebivalstvo Evrope nikoli ni preseglo praga<br />
neznanja in nerazumevanja, ki še danes hranita<br />
strah, od<strong>por</strong> in, vsaj pri glasbi, tudi<br />
fascinacijo številnih z Romi. To tragiko lahko<br />
vidimo tudi v Sloveniji danes v razliki med<br />
248 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
od<strong>no</strong>som Slovencev neromskega rodu do<br />
sedentarnih romskih Slovencev v Prekmurju v<br />
primerjavi z nestrp<strong>no</strong>stjo, ki se med lokalnimi<br />
prebivalci ohranja do mobilnejših dolenjskih<br />
romskih Slovencev.<br />
Obema zgodbama, judovski in romski, je<br />
skup<strong>no</strong>, da <strong>no</strong>bena izmed teh dveh ultimativ<strong>no</strong><br />
evropskih skup<strong>no</strong>sti po njuni prisot<strong>no</strong>sti v<br />
evropskem času in prostoru ni mogla ali hotela<br />
uresničiti zahteve po ozemlju, na katero se<br />
v Evropi tradicional<strong>no</strong> veže mož<strong>no</strong>st politične<br />
emancipacije in s tem »pravice« do sobivanja<br />
na tleh te tesne celine. Vztrajanje na teritorial<strong>no</strong>sti<br />
je zanetilo vse evropske vojne v zgodovini,<br />
prineslo dvorezni Balance of Power po<br />
westphalskem miru, para<strong>no</strong>ja o nezadostnem<br />
Lebensraumu je gnala evropske države v<br />
kolonializem, vse ideje o evropski združitvi je<br />
mogoče interpretirati kot poskuse preseganja<br />
tega več kot dokaza<strong>no</strong> pogubnega koncepta.<br />
Srbija prav te dni dokazuje svojo absolut<strong>no</strong><br />
evropskost z vztrajanjem pri teritorialnem<br />
načelu kljub nespregledljivi biopolitični real<strong>no</strong>sti<br />
Kosova.<br />
Obsede<strong>no</strong>st s teritorial<strong>no</strong>stjo nam navsezadnje<br />
omogoča laže razumeti »rezervatsko«<br />
naveza<strong>no</strong>st Slovencev na »rod<strong>no</strong> grudo«, ki<br />
je ni mogoče pojasnjevati zgolj s pretež<strong>no</strong><br />
kmečkim slojnim zgodovinskim ozadjem slovenstva,<br />
in sodobne občutke ogrože<strong>no</strong>sti, celo<br />
nastavke krize slovenske nacionalne identitete<br />
ob nedavnem padcu meja, ki optimistom<br />
pomenijo vstajenje Zedinjene Slovenije,<br />
para<strong>no</strong>iki pa so si takoj preselili meje v<br />
glave, ker je slovenstvo zdaj bolj kot kadarkoli<br />
domnev<strong>no</strong> izpostavlje<strong>no</strong> direktnim nekontroliranim<br />
tujim kulturnim vplivom (grožnjam).<br />
Evropski Judje in Romi torej zaradi nemož<strong>no</strong>sti<br />
oziroma odklanjanja privzema teritorialnega<br />
načela obveljajo kot tisti Drugi med<br />
nami, ki Evropejce postavi na skupni negativni<br />
ime<strong>no</strong>valec. Tako kot imamo različne<br />
predsodke drugi o drugih, so si naši predsodki<br />
o Judih in Romih podobni – in seveda prav<br />
tako zmotni.<br />
Zanimiva stereotipizacija se je vzpostavila<br />
tudi v od<strong>no</strong>su med Američani in Evropejci.<br />
Amerika kot »eksperiment evropskega razsvetljenstva«<br />
(avtorica med drugim citira S.<br />
Freuda, da je Amerika »velika napaka«(!)) je<br />
izoblikovala svojo nacional<strong>no</strong> identiteto po<br />
približ<strong>no</strong> stoletnem procesu teritorialne, eko<strong>no</strong>mske<br />
in politične konsolidacije do konca<br />
19. stoletja, ko je postala svetovna velesila.<br />
V poznem 19. stoletju zaznamo tudi konkurenčna<br />
samoosmišljenja ameriškosti: za<br />
Franka Jacksona Turnerja je esenca nedosegljivega<br />
in neposnemljivega zgleda superiorne<br />
ameriškosti moral<strong>no</strong> in okoljsko »čisti«<br />
ameriški Zahod, ki je vse, kar Evropa ni (več),<br />
Nathaniel Shaler pa, nasprot<strong>no</strong>, v Evropi<br />
vidi duhov<strong>no</strong> učiteljico Amerike, ki pa jo je<br />
slednja presegla in s tem dobila dolž<strong>no</strong>st, da z<br />
ameriškim superiornim nači<strong>no</strong>m političnega<br />
in kulturnega življenja »razsvetli« preostali<br />
svet. Oba pogleda na ameriško identiteto<br />
nista paradoksalna, temveč kompatibilna, saj<br />
se v ameriški zunanji politiki kažeta kot izmenjavanje<br />
izolacionizma in intervencionizma<br />
s ciljem konstantnega sledenja ameriškim<br />
življenjskim nacionalnim interesom.<br />
Avtorica topogled<strong>no</strong> navaja številne nazorne<br />
stereotipske ilustracije v evropskem gledanju<br />
na Ameriko, ki potrjujejo zgornji samopercepciji,<br />
od domnevne ameriške infantil<strong>no</strong>sti,<br />
odkrite agresiv<strong>no</strong>sti, materializma in nasploh<br />
»<strong>no</strong><strong>vos</strong>ti« Novega sveta do antiteze samopercepcije<br />
Američa<strong>no</strong>v, namreč, da je Evropa<br />
to, kar Amerika ni(koli ne bo). Na tem mestu<br />
se izkaže relevant<strong>no</strong>st že stare Habermasove<br />
ideje, da se evropska identiteta lahko artikulira<br />
v polju političnega, ne pa kulturnega, saj<br />
se tisto, kar Evropa je, ker Amerika nikoli ne<br />
bo, danes precej določ<strong>no</strong> omeji na social<strong>no</strong><br />
državo (kako dolgo še?), pacifizem in človekove<br />
pravice. Avtorica vsekakor pravil<strong>no</strong> ugotavlja,<br />
da je proces identitarnega osamosvajanja<br />
Amerike dovolj napredoval, da se Amerika<br />
Evropi danes vzpostavlja kot za samoidentifikacijo<br />
nuj<strong>no</strong> potrebni Drugi, čigar vlogo je<br />
Čitalnica | Recenzije 249
stoletja evropske zgodovine igral Vzhod oziroma<br />
islam. To seveda ne pomeni, da je islam<br />
razbremenjen te zgodovinske vloge, ampak<br />
da je samoidentifikacija Evropejcev postala,<br />
protislov<strong>no</strong>, morda nekoliko lažja, saj je na<br />
sodobnem trgu identitet na voljo toliko več<br />
tega, kar Evropa NI.<br />
V podkrepitev pri<strong>por</strong>očlji<strong>vos</strong>ti seznanitve<br />
tako strokovne kot širše jav<strong>no</strong>sti z vsebi<strong>no</strong><br />
Homo Europeus bi poudarila še strokoven,<br />
a konstant<strong>no</strong> razumljiv in jasen diskurz avtorice.<br />
Ob posrečeni kombinaciji teoretizacije<br />
identitet v prostoru in času z aplikacijo na<br />
konkretne nacionalne stereotipe bi si bilo<br />
želeti le, da bi se teorija in praksa nekoliko<br />
bolj prepletli in bili manj ostro ločeni med<br />
seboj. Po drugi strani to aktivira pozornega<br />
bralca, da si sam ilustrira ali potrdi teoretska<br />
dognanja z drugje navedenimi konkretnimi<br />
stereotipi. Še zlasti pa je na mestu poudarek<br />
na humorju kot pomembnem kazalniku<br />
stereotipov. Ne gre le za odraz avtoričine<br />
sončne narave, daleč od tega. Prvič, humor je<br />
absolut<strong>no</strong> relevanten v obravnavani tematiki,<br />
drugič, tudi negativ<strong>no</strong> stereotipizacijo »zmehča«,<br />
ji odvzame žaljivo ost in predpostavlja<br />
na več kot zažele<strong>no</strong> distanco do predsodkov<br />
pri šaljivcih in pri tistih, ki so predmet šale –<br />
tukaj so Bošnjaki s svojo samoironijo začrtali<br />
standard civilizacijske zrelosti, ki ga marsikateri<br />
Evropejci morajo šele doseči; tretjič,<br />
humor dela knjigo prijetnejšo za branje, kar,<br />
četudi primar<strong>no</strong> učečemu se bralcu, nikoli ni<br />
odveč.<br />
250 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
Mitja Velikonja<br />
Ko <strong>no</strong>vo spet<br />
postane <strong>no</strong>vo<br />
GuffEY, E.: Retro – The culture Of Revival.<br />
London, Reaktion Books Ltd, 2006, 188 strani.<br />
Pričujočo študijo mlade newyorške umet<strong>no</strong>stne<br />
kritičarke in profesorice Elizabeth Guffey<br />
lahko beremo na dva načina. Prvič kot študijo<br />
primerov triumfalnega povratka starih umetniških<br />
smeri in estetskih trendov v sodobni<br />
dizajn, m<strong>no</strong>žič<strong>no</strong> kulturo in umet<strong>no</strong>st<br />
Zahoda. Avtorica s kombiniranim pristopom<br />
umet<strong>no</strong>stne zgodovine in kulturnih študij<br />
prepričljivo pokaže, kdaj, kako, zakaj, kje in s<br />
katerimi protagonisti se je to zgodilo z <strong>no</strong>vimi<br />
odkritji art <strong>no</strong>uveau, sovjetske avantgarde in<br />
art deco, katerih razsež<strong>no</strong>sti so segale od industrijskega<br />
dizajna, <strong>no</strong>tranje opreme, plakatov<br />
in mode do oglaševanja, pop-arta, psihadelije<br />
in pozneje teh<strong>no</strong>-pop kulture. Pri tem se<br />
opira tako na estetske ideale in artefakte ter na<br />
mnenja umetnikov, oblikovalcev in kritikov v<br />
časih njihovih prvih nastopov ob fin de sięcle,<br />
v dvajsetih oz. v tridesetih letih, in njihovih<br />
po<strong>no</strong>vnih, v šestdesetih. Ugotavlja, da gre pri<br />
retru bolj kot za »niz refleksivnih stilističnih<br />
potez« za »nekakš<strong>no</strong> subverzijo, v kateri umetniška<br />
in kulturna avantgarda začenja gledati<br />
nazaj, da bi lahko šla naprej« (str. 8). Retro<br />
kultura pomeni marsikaj: od oznake za nekaj<br />
preživelega, staromodnega, do marketinškega<br />
gesla, od zbirateljskega fetišizma do preproste,<br />
pogosto minljive navduše<strong>no</strong>sti nad polpreteklimi<br />
kulturnimi okusi, od preproste reciklaže<br />
do vibrantne eklektike starega in <strong>no</strong>vega, od<br />
estetske inspiracije do retrochic neokonservativnih<br />
trendov pod krinko kvazi-u<strong>por</strong>niškosti.<br />
A kot proučevalca sodobnih, zlasti postsocialističnih<br />
<strong>no</strong>stalgij in kolektivnega spomina me<br />
je knjiga dosegla na neki drugi ravni. Avtorica<br />
ne le v uvodnem, bolj teoretsko naravnanem<br />
delu, ampak spotoma tudi v drugih poglavjih<br />
profilira nekatere termi<strong>no</strong>loške rešitve, ki so<br />
bistvene za razumevanje tovrstnih pojavov tako<br />
na področju umet<strong>no</strong>stne kritike in zgodovine<br />
dizajna kot v kulturoloških in socioloških študijah.<br />
Namreč, pojmi, kot so retro, revivalizem,<br />
reinvencija, pasatizem in <strong>no</strong>stalgija, se namreč<br />
zelo pogosto zamenjujejo, se razumejo kot<br />
sopomenke, čeprav gre za izrazito različne<br />
družbene pojave (ki pa so kljub temu med seboj<br />
povezani). Zato se izgublja njihova analitična<br />
u<strong>por</strong>ab<strong>no</strong>st. Guffeyeva naredi zmedi konec z<br />
odločnim »retro ni <strong>no</strong>stalgija« (str. 131), prav<br />
tako retro loči od revivalizma. Opiraje se na<br />
klasike tipa Fred Davis definira <strong>no</strong>stalgijo kot<br />
»kompleks<strong>no</strong> čustvo, ki pogosto predstavlja<br />
preteklost z žalostjo, a s ščepcem radosti« (str.<br />
19), ki pa je ved<strong>no</strong> nekako resna, elegijska,<br />
inertna, defenzivna. Retro razume kot nekaj<br />
drugega: kot demitologizirajoče percipiranje in<br />
u<strong>por</strong>abljanje nedavne preteklosti, kot frivol<strong>no</strong><br />
izposojanje stilov brez emocionalne investicije,<br />
kot je nuj<strong>no</strong> prisotna pri <strong>no</strong>stalgiji. Z njenimi<br />
besedami: retro spreminja »<strong>no</strong>vejšo zgodovi<strong>no</strong><br />
v u<strong>por</strong>abne predmete« (str. 159). Medtem ko<br />
je <strong>no</strong>stalgija mimetična, stremi h kontinuiteti,<br />
je retro namer<strong>no</strong> nesentimentalen ter prinaša<br />
prelom s starim: »zgodovinskim obdobjem<br />
ne dovoljuje privlačne starosti« (str. 161). Če<br />
tvegam kratko definicijo, bi zapisal, da je retro<br />
tisto <strong>no</strong>vo, ki spet postane <strong>no</strong>vo.<br />
Skratka, bistvena razlika med <strong>no</strong>stalgijo<br />
in retrom je, da je slednji do preteklosti neresen,<br />
namer<strong>no</strong> površen, satiričen, ironičen,<br />
odtujen, celo ciničen, ima jo za naiv<strong>no</strong>: je<br />
»rav<strong>no</strong>dušen nad nedotaklji<strong>vos</strong>tjo tradicije<br />
ali krepitvijo družbenih vred<strong>no</strong>t« (str. 11).<br />
V nasprotju z revivalizmom ne sega daleč<br />
nazaj, v predindustrijsko tradicijo, temveč<br />
ostaja pri zgodnejših modernih okusih: retro<br />
reafirmira nekdaj moder<strong>no</strong>. Obenem pa mu<br />
Čitalnica | Recenzije 251
zmanjka tiste bistvene značil<strong>no</strong>sti <strong>no</strong>stalgije<br />
– utopič<strong>no</strong>sti –, saj je v retru pravzaprav<br />
»preteklost implicit<strong>no</strong> povezana z izgubo<br />
vere v prihod<strong>no</strong>st« (str. 22). Avtoričina termi<strong>no</strong>loška<br />
razmejitev in vsebinska utemeljitev<br />
bi še pridobila na teoretski učinkovitosti, če<br />
bi pokazala na njegova ideološka ozadja in<br />
razloge u<strong>por</strong>abe: zakaj pravzaprav nastane<br />
retro (torej varne izposoje iz preverjene preteklosti<br />
raje kot nevarna, dejansko subverzivna<br />
iskanja nečesa <strong>no</strong>vega), katere pretekle stile,<br />
obdobja, senzibil<strong>no</strong>sti postanejo retro in katere<br />
ne, katere skupine so v to vključene, kakšna<br />
razmerja moči to odraža in kakšne družbene<br />
posledice povzroča? Pri analizah sosednjega<br />
pojava, <strong>no</strong>stalgije, so na vprašanja, zakaj se<br />
ta pravzaprav pojavlja v sodobnih družbah,<br />
kakšna je »politika«, oz. širše, »ideologija«<br />
<strong>no</strong>stalgije, odgovarjale tri nepogrešljive študije:<br />
»The Future of Nostalgia« Svetlane<br />
Boym (2001), »The True and Only Heaven:<br />
Progress and Its Critics« Christopherja Lascha<br />
(1991) in pa »On Longing – Narratives of the<br />
Miniature, the Gigantic, the Souvenir, the<br />
Collection« Susan Stewart (1993). Hitrejši in<br />
bolj nepredvidljiv ko bo razvoj, močnejša in<br />
še prezentnejša bo: prav Lasch nas v omenjeni<br />
knjigi opozarja, da sta ideologija napredka in<br />
<strong>no</strong>stalgija pravzaprav ideološka dvojčka.<br />
Naj sklenem: »Retro« Elizabeth Guffey<br />
je gosto napisana, esejistič<strong>no</strong> široka in analitič<strong>no</strong><br />
poglobljena, slikov<strong>no</strong> dovolj podprta<br />
in tekoče berljiva študija, katere teoretski<br />
doseg znat<strong>no</strong> presega področje zgodovine<br />
umet<strong>no</strong>sti in sodobnega dizajna. Zavoljo tega<br />
je mogoče pričakovati, da bo pričujoča knjiga<br />
inspirirala oz. spodbudila podobne razprave o<br />
retro-pojavih in <strong>no</strong>stalgiji na drugih področjih<br />
m<strong>no</strong>žične kulture, potrošništva in umet<strong>no</strong>sti<br />
ter seveda v politiki in mentalitetnih obrazcih<br />
sodobnih generacij. Guffeyeva na svež, interdisciplinaren<br />
način jas<strong>no</strong> pokaže, da je tudi<br />
»retro-šok« pomemben del sedanjih razmer,<br />
ki jih Toffler označi kot »šok prihod<strong>no</strong>sti«.<br />
252 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
Luka Hrovat<br />
Shock<br />
doctrine<br />
KLEIn, naomi: shock Doctrine.<br />
London – new York, Penguin Books, 2007.<br />
Naomi Klein je po uspešnici No logo iz<br />
leta 2000, kjer je analizirala »teror« globalnih<br />
kor<strong>por</strong>acij in njihovih blagovnih znamk,<br />
tokrat tematiko še razširila in se podala na<br />
področje uvajanja neoliberalizma od 70. let<br />
20. stoletja naprej. Premik pomeni logič<strong>no</strong><br />
nadaljevanje spoznavanja delovanja neoliberalizma<br />
kot strategije delovanja kor<strong>por</strong>acij,<br />
držav, inštitutov, vojska, skratka vsega, kar<br />
tvori jedro sistema. Uvajanje neoliberalnega<br />
kapitalizma, katerega idejni oče Milton<br />
Friedman je s svojimi čikaškimi fanti vneto<br />
zagovarjal zmanjševanje socialne pomoči, širjenje<br />
prostega trga in privatizacijo, je povezala<br />
s terapijo s šokom. Klei<strong>no</strong>va jo predstavi s<br />
pomočjo terapije z elektrošokom, ki jo je v 50.<br />
letih 20. stoletja začela CIA, da bi od svojih<br />
nasprotnikov pridobila čim več informacij in<br />
jih naredila poslušne. Z izolacijo posameznikov<br />
in hkratnim prisilnim suspenzom vseh<br />
čutnih signalov je dr. Ewan Cameron spoznal<br />
mož<strong>no</strong>st za preobrazbo ljudi. Posledice so<br />
bile zastrašujoče, saj so tovrstni šoki povzročili<br />
velike spremembe na ljudeh, ki sploh niso bili<br />
več sposobni živeti tako kot prej. Neoliberalne<br />
reforme so zaradi svoje ostrine tako krute, da<br />
so celo njihovi zagovorniki spoznali, da je za<br />
njihovo učinkovito uveljavitev potrebna kriza,<br />
pa naj bo umet<strong>no</strong> ali narav<strong>no</strong> povzročena.<br />
Avtorica izpelje ključ<strong>no</strong> idejo knjige, da je,<br />
podob<strong>no</strong> kot »pacient« dr. Camerona, vrsta<br />
družb, če ne domala skoraj vse moderne<br />
družbe, postala pacient Friedma<strong>no</strong>ve čika-<br />
ške šole. Prvemu šoku, t.j. vojna, terorizem,<br />
puč in naravne katastrofe, sledi drugi, ki<br />
ga povzročijo politič<strong>no</strong>-gospodarske elite, ki<br />
izkoristijo strah in negoto<strong>vos</strong>t za lažje uveljavljanje<br />
eko<strong>no</strong>mske terapije s šokom (privatizacija,<br />
zmanjševanje socialne pomoči, prosta<br />
trgovina). Seveda drugemu šoku po potrebi<br />
sledi tretji, ki se manifestira kot teror vojske<br />
in policije, preko katerega se zavarujejo pridobitve<br />
drugega šoka. »Učbeniški« primer<br />
je puč čilenskega generala Pi<strong>no</strong>cheta iz leta<br />
1973, ki je jav<strong>no</strong> bogastvo prenesel v peščico<br />
zasebnih rok s pomočjo vojske, Cie in čilenskih<br />
diplomantov čikaške univerze. Puču je<br />
sledila splošna privatizacija, tretji šok pa je bil<br />
vojaški teror z deset tisoči žrtev. Na znamenitem<br />
<strong>no</strong>gometnem stadionu v Santiagu de<br />
Chile niso padali goli, ampak človeške glave.<br />
Vse je potekalo sklad<strong>no</strong> s Friedma<strong>no</strong>vim<br />
naukom, a v nasprotju z njegovimi demagoškimi<br />
besedami, da bo prosti trg prinesel<br />
»svobod<strong>no</strong> družbo«. Podob<strong>no</strong> se je zgodilo v<br />
številnih latinskoameriških državah: najprej<br />
puč, nato osiromašenje družbenega bogastva<br />
in tisoči mrtvih in izginulih (desaparecidos).<br />
Latinska Amerika je tako postala laboratorij<br />
in izvozni model neoliberalizma za ves svet.<br />
Leta 1989 kitajski študentje niso protestirali<br />
samo za demokratične spremembe, kot se je<br />
to predstavljalo na Zahodu, temveč predvsem<br />
proti nereguliranemu kapitalizmu t. i. »komunističnih«<br />
voditeljev, ki jih je večkrat obiskal<br />
Friedman. Kitajska je kmalu postala svetovna<br />
»švicfabrika« in ena najbolj kapitalističnih<br />
držav na svetu. Istega leta je nastal znameniti<br />
»washingtonski konsenz«, ki je dokonč<strong>no</strong><br />
odprl pot prostemu trgu. Na Poljskem je po<br />
padcu socialističnega sistema prišel na oblast<br />
sindikat Solidar<strong>no</strong>st, ki je prav tako začel<br />
odpirati trg, čeprav je zagovarjal rav<strong>no</strong> nasprotne<br />
vred<strong>no</strong>te. Ista zgodba se po<strong>no</strong>vi nekaj<br />
let pozneje, ko kmalu po razpadu Sovjetske<br />
zveze Jelcin brutal<strong>no</strong> zatre opozicijo in začne<br />
krajo družbenega bogastva, s čimer se število<br />
revnih poveča za okoli 70 milijo<strong>no</strong>v. Afriški<br />
Čitalnica | Recenzije 253
nacionalni kongres po odpravi apartheida v<br />
Juž<strong>no</strong>afriški republiki popusti beli eliti in tako<br />
povzroči, da s pomočjo privatizacije belci še<br />
ved<strong>no</strong> izvajajo nadvlado nad črnsko veči<strong>no</strong>.<br />
Primer ameriškega napada na Irak s pomočjo<br />
vojaške strategije, ime<strong>no</strong>vane »shock & awe«,<br />
ne <strong>por</strong>azi zgolj Sadama Huseina, temveč celot<strong>no</strong><br />
družbo. Irak postane privatizirana policijska<br />
država, v kateri pišejo zakone uslužbenci<br />
kor<strong>por</strong>acij in njihovi svetovalci. Po cunamiju<br />
v Šrilanki oblasti izkoristijo katastrofo za izselitev<br />
obmorskih prebivalcev, kjer <strong>por</strong>ušene<br />
domove nadomestijo luksuzni hoteli za petične<br />
turiste. Orkanka Katrina v New Orleansu<br />
ni uničila le domov, temveč tudi jav<strong>no</strong> šolstvo,<br />
saj se je število javnih šol drastič<strong>no</strong> zmanjšalo,<br />
medtem ko se je moč<strong>no</strong> povečalo število<br />
zasebnih. Veliko podatkov je avtorica dobila<br />
iz prve roke, zato so številni zapisi zelo osebni,<br />
prav tako ne manjka intervjujev, tako s<br />
predstavniki organizacij in institucij, kot tudi<br />
z ljudmi z ulice. S svojih potovanj po svetu<br />
je ugotovila, da se šok sčasoma obrabi ter da<br />
se ga ne da izkoriščati v nedogled, zato je že<br />
prišlo do »antišokov«, kot je latinskoameriška<br />
pobuda ALBA, ki prosto trgovi<strong>no</strong> nadomešča<br />
s fair-tradom. Rav<strong>no</strong> Latinska Amerika je kot<br />
prvi neoliberalni laboratorij postala največja<br />
alternativa pošastnemu kapitalizmu in nakazala,<br />
da alternative obstajajo in da je drugačen<br />
svet mogoč. To bi zagotovo lahko bila tema<br />
njene naslednje knjige, kjer bi se osredotočila<br />
na t.i. »antišoke«. Klei<strong>no</strong>va nam tako v dokaj<br />
preprostem besedilu ponudi verodostoj<strong>no</strong> formulo<br />
za razumevanje vsiljevanja neoliberalnih<br />
programov v času katastrof, saj imajo vse<br />
izčrp<strong>no</strong> predstavljene zgodbe različnih držav<br />
stične točke in sta v precejšnji meri mogoča<br />
tudi posplošitev ter razvoj nadaljnjih teoretičnih<br />
konceptov. V knjigi to sicer ni navede<strong>no</strong>, a<br />
Friedman je leta 1991 obiskal tudi Peterletovo<br />
vlado. Osamosvojitvi je sledila privatizacija.<br />
254 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
Marta Gregorčič<br />
Equipo<br />
Maíz<br />
Ljudsko izobraževanje<br />
v bolhici Amerike<br />
Equipo Maíz. El salvador: emigración y<br />
remesas. san salvador, Asociacion Equipo<br />
Maíz, 2007.<br />
Equipo Maíz. Harina para mi costal: una<br />
experiecia de educacion popular en El salvador.<br />
san salvador, Asociacion Equipo Maíz, 2000.<br />
Govoriti o ljudskem izobraževanju pomeni<br />
rekuperirati ali po<strong>no</strong>v<strong>no</strong> obuditi izobraževal<strong>no</strong><br />
revolucijo, katere temeljna ideja je sledila<br />
Freirejevi praksi, da »nihče nikogar ne uči<br />
in da se nihče ne uči sam« in je <strong>no</strong>sila idejo<br />
transformacije predvsem v srcih najbolj privilegiranih,<br />
to je najrevnejših in najbolj izkoriščenih<br />
populacij Latinske Amerike, ki so se<br />
bile vseskozi pripravljene in sposobne upirati<br />
ter boriti za človekovo dostojanstvo. Pedagogi<br />
ljudskega izobraževanja – Equipo Maíz, niso<br />
redni predavatelji, pač pa raziskovalci, ki obiskujejo<br />
skup<strong>no</strong>sti in se soočajo z družbenimi<br />
boji, prenašajo ved<strong>no</strong>sti, izkušnje prek literature,<br />
po kateri je kolektiv poznan. Njihovo<br />
ime pomeni »ekipa koruze«. Koruza je eden<br />
najpogosteje u<strong>por</strong>abljenih simbolov in motivov,<br />
ki istovetijo vzajem<strong>no</strong>st proti-kolonialnih<br />
in proti-neoliberalnih bojev po vsej Centralni<br />
Ameriki. To je prav tako bogastvo teritorija sil,<br />
ki hodijo kolektiv<strong>no</strong> in solidar<strong>no</strong>.<br />
Kolektiv ustvarja knjige in publikacije,<br />
katerih s<strong>por</strong>očil<strong>no</strong>st temelji na slikovnem<br />
materialu: združujejo raz<strong>no</strong>vrstne elemente<br />
stripa, fotografij, preglednic, slikanic ter dialoga<br />
in pripovedovanja zgodb. Gre za poskusne<br />
animacije zamrznjenih podob, ki prek<br />
ljudske termi<strong>no</strong>logije in izvirnih kompozicij<br />
ter kolažev oživijo pripovedova<strong>no</strong> zgodbo.<br />
Tovrst<strong>no</strong> publiciranje in delavnice vzpodbujajo<br />
in povečuje bral<strong>no</strong> kulturo med prebivalstvom.<br />
Bralna kultura je med revnimi in/<br />
ali staroselskimi populacijami v teh državah<br />
izjem<strong>no</strong> nizka – tako zaradi nepisane staroselske<br />
besede, prevladujočega ljudskega izobraževanja<br />
prek ustnega izročila kot tudi zaradi<br />
stoletij zatiranj in suženjstva (Salvador je<br />
edina država v Centralni Ameriki, kjer so bili<br />
sužnji izključ<strong>no</strong> staroselci in ne tudi uvoženi<br />
afriški sužnji, kot je bilo značil<strong>no</strong> za sosednje<br />
države). Nacionalne politike še danes<br />
med staroselskim ali pa revnim prebivalstvom<br />
ne zagotavljajo izobraževalnih idr. institucij<br />
– »pridobitev« deklariranih demokratičnih<br />
politik. Ljudsko izobraževanje Equipo Maíz,<br />
kot vrste drugih organizacij v Salvadorju in<br />
sosednjih državah, se zato na delavnicah<br />
osredotoča na avdio-vizualne materiale, da bi<br />
reafirmirale participativ<strong>no</strong> metodologijo ljudskega<br />
izobraževanja, ki ima že tradicional<strong>no</strong><br />
izjem<strong>no</strong> bogato prakso v regiji.<br />
Ljudsko izobraževanje (ponekod in predvsem<br />
v drugih delih sveta ga imenujejo tudi<br />
alternativ<strong>no</strong>, radikal<strong>no</strong>, emancipatorič<strong>no</strong>,<br />
revolucionar<strong>no</strong> ali pa politič<strong>no</strong>, čeprav med<br />
temi poime<strong>no</strong>vanji ne smemo posploševati<br />
pomembnih različ<strong>no</strong>sti in poseb<strong>no</strong>sti) ima v<br />
državah Latinske Amerike bogato tradicijo.<br />
Equipo Maíz je rekonstruirala kontekst ljudskega<br />
izobraževanja prek sedmih ključnih<br />
političnih vplivov in praks, ki so oblikovali<br />
poti sodobnega ljudskega izobraževanja<br />
v Salvadorju in drugih državah Centralne<br />
Amerike ter Karibov: zmaga Fidela Castra<br />
in Che Guevare (leta 1959); druga škofovska<br />
konferenca Latinske Amerike, ki je prvič<br />
obravnavala mož<strong>no</strong>sti revnih (leta 1968 v<br />
Medellínu); nastanek pedagogike zatiranih,<br />
ki jo je leta 1970 ponudil Paulo Freire; nastanek<br />
prve knjige o teologiji osvoboditve izpod<br />
peresa Gustava Guiterreza (leta 1971), začetek<br />
neoliberalnega terorizma z vojaškim udarom<br />
Pi<strong>no</strong>cheta v Čilu in padcem Salvadorja<br />
Čitalnica | Recenzije 255
Allendeja leta 1973, ki je odprl pohod nacionalnih<br />
vojaških gard, podprtih s strani ZDA<br />
po vseh državah Latinske Amerike; zmaga sandinistične<br />
revolucije v Nikaragvi (leta 1979),<br />
ki je samo v enem letu s projektom opismenjevanja<br />
po vzoru Kube prepolovila nepisme<strong>no</strong>st<br />
v državi, kljub temu, da se je vojaška<br />
intervencija, podprta s strani ZDA, nadaljevala<br />
vse desetletje sandinističnega vladanja; ter kot<br />
zadnje še usmrtitev nadškofa Romera v San<br />
Salvadorju (leta 1980), ki je bil glasnik vseh<br />
brez glasu in je navdihnil številne boje tako v<br />
Latinski Ameriki kot tudi drugod po svetu.<br />
Equipo Maíz je začela trojica raziskovalcev,<br />
ki so v času dvanajstletne salvadorske<br />
državljanske vojne (1981–1992) iskali resurse<br />
za kritič<strong>no</strong> zavedanje, za u<strong>por</strong> in krepitev<br />
ljudskih bojev. Leta 1983 kolektiv prične z<br />
ljudskim izobraževanjem. Današnji kolektiv<br />
sestavljajo raziskovalke in raziskovalci, ki se<br />
osredotočajo na pet področij raziskovanja:<br />
metodologija ljudskega izobraževanja, seksual<strong>no</strong>st<br />
in spol, eko<strong>no</strong>msko opismenjevanje,<br />
upravljanje tveganj in zgodovinski spomin.<br />
V petnajstletnem kolektivnem ustvarjanju,<br />
ki temelji na delavnicah in objavljanju gradiv<br />
ter materialov za ljudsko izobraževanje,<br />
so izdali prek 40 del: od tega 5 o seksualnem<br />
izobraževanju; 5 na temo ekologije; 7<br />
o zgodovinskem spominu, med katerimi je<br />
najobsežnejša in najbrž izjemnega pomena<br />
zgodovina Salvadorja; 6 o ljudskem izobraževanju;<br />
9 o eko<strong>no</strong>mskem opismenjevanju; 5 o<br />
metodologiji in 4 dela o eko<strong>no</strong>miji.<br />
Med vsemi publikacijami je metodološko<br />
izjem<strong>no</strong> zanimivo delo Harina para mi costal.<br />
Delo ilustrira in popisuje metodologijo politične<br />
prakse, ki jo je Equipo Maíz šestnajst let<br />
ustvarjala med staroselskimi skup<strong>no</strong>stmi, med<br />
nepismenimi in izključenimi populacijami.<br />
Delavnice kolektiv vzpostavlja vz<strong>por</strong>ed<strong>no</strong> z<br />
bolj poznanimi publikacijami. V posebnem<br />
zvezku, ki obsega 122 strani pisane besede,<br />
dokumentarnih fotografij iz različnih obdobij<br />
in predelov dežele, predvsem pa karikatur,<br />
stripa in drugih detajlnih slikarij, razkrivajo<br />
manj poznan del svojega ustvarjanja, ki<br />
ga jemljejo kot spremljevalni in vsaj enako<br />
pomemben del, kot so njihove publikacije.<br />
Čeprav je publikacija razmeroma stara, nameravam<br />
zgolj povzeti vsebi<strong>no</strong> dela, ki povzema<br />
praktič<strong>no</strong> in teoretsko delo kolektiva: v prvem<br />
delu predstavljajo jedrnato sintezo ljudskega<br />
izobraževanja in ljudskih pedagogov v Latinski<br />
Ameriki in Salvadorju od 60-ih let 20. stoletja<br />
naprej, ker se želijo učiti iz izkušnje ljudskega<br />
izobraževanja in (samo)organiziranja ter preteklih<br />
zgodovinskih praks in oseb<strong>no</strong>sti, ki so ga<br />
poskušale ustvarjati in iz katerih se je Equipo<br />
Maíz rodil. V drugem poglavju pripovedujejo<br />
last<strong>no</strong> izkušnjo ljudskega izobraževanja, ob<br />
upoštevanju, da njihova izkušnja ni edina. Prav<br />
zato, ker obstaja vrsta skupin v Salvadorju in v<br />
drugih državah Latinske Amerike, ki ustvarjajo<br />
ljudsko izobraževanje, poskuša Equipo Maíz<br />
deliti refleksije, ocene, avto-kritiko, pomisleke<br />
in prepričanja, ki so se jim pojavili v zadnjih<br />
desetletjih delovanja, saj želijo dialog, izmenjavo,<br />
okrepitev z drugimi skupinami. To je<br />
poglavje, kjer razgrinjajo svoje moči in šibkosti.<br />
V tretjem poglavju predstavljajo vzorec oblikovanja<br />
metodologije za organiziranje grupos<br />
de base. To so kolektivi, ki se organizirajo, da<br />
bi lahko uresničevali last<strong>no</strong> politiko, medtem<br />
ko je neoliberalizem v državi že dodobra stopil<br />
in razdelil ljudsko samo-organiziranje. Z<br />
elaboriranjem oblikovanja in vzpostavljanja<br />
avto<strong>no</strong>mnih praks se je po podpisu Mirovne<br />
pogodbe (leta 1992) v Salvadorju razvijala<br />
<strong>no</strong>va politična participacija, kot formacija skup<strong>no</strong>sti<br />
in mreženje avto<strong>no</strong>mnih politik. To<br />
tematiko posebej obravnavajo tudi v delu En<br />
el cami<strong>no</strong> se arreglan las cargas (2002, ponatis<br />
2004). Četrto poglavje pa zaključujejo z<br />
vprašanji in pomisleki. Equipo Maíz trdijo, da<br />
imajo v resnici več vprašanj kot odgovorov, več<br />
pomislekov kot goto<strong>vos</strong>ti, pa vendar jih to ne<br />
bremeni preveč. Pomisleki in radoved<strong>no</strong>sti jih<br />
vzpodbujajo k iskanju in nadaljevanju potovanja.<br />
Njihovo temelj<strong>no</strong> vprašanje, s katerim se<br />
256 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
obremenjujejo tako v tem kot drugih delih, pa<br />
je, ali so vprašanja in radoved<strong>no</strong>sti, ki jih obravnavajo,<br />
adekvatni sedanji dobi Salvadorja. Na<br />
bralce in bralke naslavljajo prošnjo po sugestijah<br />
in komentarjih.<br />
V letu 2007 pa je Equipo Maíz izdala<br />
prvo publikacijo na temo migracij, ki so<br />
najbolj živa vsakdanja real<strong>no</strong>st drobljenja<br />
družin, skup<strong>no</strong>sti in najedanja samoorganiziranja<br />
grupos de base v večini dežel Latinske<br />
Amerike. El Salvador: emigración y remesas<br />
se sooča z najglobljo družbe<strong>no</strong> in politič<strong>no</strong><br />
oviro v vseh državah Centralne in Južne<br />
Amerike ter Karibov – emigracijo. Gre za<br />
praznjenje teritorijev in odhod očetov, si<strong>no</strong>v<br />
in vse pogosteje tudi mater in deklet v smeri<br />
bogatega Severa. Predvsem v jugovzhodnem<br />
delu Salvadorja je emigracija povzročila praznjenje<br />
teritorijev in potrebo po <strong>no</strong>vi delovni<br />
sili za obdelovalne površine, ki jo vse pogosteje<br />
zapolnjuje sezonska delovna sila iz sosednje<br />
Nikaragve in Gvatemale. Z Matejem<br />
Zonto sva v času militantnega raziskovanja<br />
v Salvadorju (december–januar 2006) obiskala<br />
okrog deset avto<strong>no</strong>mnih organizacij,<br />
kolektivov, skup<strong>no</strong>sti in iniciativ, ki vodijo<br />
boje proti neoliberalizmu. Povsod sva naletela<br />
na potrditev splošne resnice: »ponarejanje<br />
volitev«. Na koncu sva to vprašanje zastavila<br />
še rektorju jezuitske univerze, Joséju Maríji<br />
Tojeira (Universidad Centroamericana »José<br />
Simeón Cańas«) in tudi ta je podkrepil tezo:<br />
sezonska delovna sila je hkrati tudi uvožena<br />
volilna sila, saj prejema volil<strong>no</strong> pravico in<br />
jo vladajoča nacionalistična stranka ARENA<br />
brez večjih ovir »uvaža« v državo pred vsakimi<br />
volitvami. Ponekod jim organizira samo brezplačen<br />
prevoz v Salvador in kot pripovedujejo<br />
sogovorniki, obstajajo ljudje iz Gvatemale<br />
in Nikaragve, ki so pripravljeni obkroževati<br />
glasovnice za ARENO tudi brez dodatnega<br />
plačila. Korupcija v Salvadorju in sosednjih<br />
državah je v nezavidljivem stadiju.<br />
Vendar še v šestdesetih letih 20. stoletja je<br />
iz visoko poseljenega Salvadorja na tisoče dru-<br />
žin brez zemlje in dela emigriralo v sosednjo<br />
nizko poselje<strong>no</strong> državo Honduras. V zgodovinskih<br />
knjigah lahko beremo o <strong>no</strong>gometni vojni<br />
med Hondurasom in Salvadorjem (leta 1969),<br />
čeprav se je konflikt med državama poleg<br />
m<strong>no</strong>žičnih emigracij iz Salvadorja poglabljal<br />
še zaradi kolonialne težnje salvadorske elite,<br />
ki si je želela s pomočjo prostotrgovinskega<br />
območja Centralne Amerike podrediti sosednje<br />
države. Med državljansko voj<strong>no</strong> v osemdesetih<br />
letih se je emigracija v Honduras še<br />
povečevala (ocenjuje se, da je državo zapustilo<br />
na stotine tisoče ljudi), pa vendar je emigracija<br />
rekorde podirala šele, ko je pričela državo<br />
v začetku devetdesetih let 20. stoletja voditi<br />
politična nacionalistična stranka ARENA, ki<br />
je s hitrim uvajanjem neoliberalne politike v<br />
povojnem obdobju povzročila bliskovito ali<br />
kar hurikansko rast revščine in beg v tuji<strong>no</strong>.<br />
Statistike <strong>por</strong>asta revščine in bede, nepisme<strong>no</strong>sti<br />
in podhranje<strong>no</strong>sti ne beležijo, saj iz<br />
dežele dnev<strong>no</strong> emigrira okrog 1000 ljudi,<br />
praviloma najrevnejšega dela populacije. Tako<br />
se država kaže za gospodarsko stabil<strong>no</strong>. Okrog<br />
8-milijonska populacija naj ne bi trpela večjega<br />
pomanjkanja.<br />
Vendar temu ni rav<strong>no</strong> tako. Iz države je v<br />
zadnjih dveh desetletjih emigrirala skoraj tretjina<br />
celotne populacije, ki je praviloma odhajala<br />
iz ruralnega in najrevnejšega dela države.<br />
Za prebivalke in prebivalce je bilo živeti v<br />
»miru« in pod <strong>no</strong>vo »demokratič<strong>no</strong>« oblastjo<br />
m<strong>no</strong>go teže kot pa v času državljanske vojne.<br />
Danes se ocenjuje, da emigracija na letni<br />
ravni dosega okrog 185.000 ljudi. Devetdeset<br />
odstotkov vseh emigrirajočih poskuša vstopiti<br />
v ZDA (od tega polovica v Kalifornijo), kjer<br />
danes že živi tretjina celotne populacije, rojene<br />
v Salvadorju, kar znaša okrog 3 milijone<br />
prebivalcev (pri čemer ne štejemo otrok, ki<br />
so se rodili v ZDA). Od leta 2002 se v povprečju<br />
vsako leto iz Severa »uspeš<strong>no</strong>« de<strong>por</strong>tira<br />
okrog 30.000 ljudi.<br />
Denar, ki ga pošilja emigrirajoča populacija<br />
iz ZDA svojim družinam in skup<strong>no</strong>stim, vzdr-<br />
Čitalnica | Recenzije 257
žuje gospodarstvo celotne države. Emigranti<br />
v domovi<strong>no</strong> let<strong>no</strong> pošiljajo več denarja, kot<br />
je celotna produkcija v Salvadorju (emigranti<br />
pošiljajo okrog 20.000 milijo<strong>no</strong>v dolarjev,<br />
medtem ko je celotna produkcija v državi<br />
okrog 15.800 milijo<strong>no</strong>v dolarjev). Kljub temu,<br />
da denar prejmejo revne družine in skup<strong>no</strong>sti<br />
emigrantov, pa od njihovega prekarnega dela<br />
in življenja dejansko živi najbogatejši sloj<br />
v državi. Zakaj? Kroženje kapitala Equipo<br />
Maíz sklene v devetih točkah: emigrant ali<br />
emigrantka zbere zadnje prihodke v družini<br />
ali skup<strong>no</strong>sti in najame cojota (tihotapca),<br />
da mu pomaga nezakonito vstopiti v ZDA.<br />
Emigrant ali emigrantka v ZDA praviloma<br />
opravlja prekar<strong>no</strong> delo in nima registriranega<br />
statusa prebivališča, delovne vize, zdravstvenega<br />
zavarovanja itn. Zaslužek prek banke<br />
pošlje družini ali skup<strong>no</strong>sti, ki ga spet dvigne<br />
v lokalni banki. Družina ali skup<strong>no</strong>st gre s<br />
temi prihodki v nakupovalne konglomerate<br />
po os<strong>no</strong>vna živila, ki so v Salvadorju kot tudi<br />
drugih državah Centralne in Južne Amerike<br />
fižol, mleko, jajca, sol, sladkor in še kakšni<br />
drugi manjši priboljški za gospodinjstvo.<br />
Lastniki velikih nakupovalnih središč, ki so<br />
praviloma v rokah transnacionalnih podjetij,<br />
denar vložijo v banko. Banka denar posodi<br />
uvoznim podjetjem, ki ga odpeljejo v ZDA<br />
ter uvažajo še več tujih potrošnih proizvodov<br />
v Salvador. Dolarji, ki jih je emigrant ali<br />
emigrantka poslal/a v Salvador, tako na koncu<br />
pristanejo v ZDA, vendar ne v rokah prekarne<br />
populacije, pač pa v rokah bogate manjšine<br />
lastnikov velikih transnacionalnih kor<strong>por</strong>acij.<br />
Hkrati družine in izseljenci vse več prihodkov<br />
<strong>por</strong>abljajo za komunikacijo s sorodniki v tujini<br />
(hitra rast dobička mobilne telefonije) in<br />
hitro rast mobil<strong>no</strong>sti prek <strong>no</strong>vih letalskih linij<br />
(v 14-ih letih se je število letov med ZDA in<br />
Salvadorjem povečalo za 10-krat, pri čemer<br />
poudarimo, da je turizem v Salvadorju šele<br />
v zametkih in da letalski promet u<strong>por</strong>abljajo<br />
bolj ali manj izključ<strong>no</strong> prebivalci in prebivalke<br />
ter emigranti in emigrantke iz Salvadorja).<br />
Od podpisa mirovne pogodbe (leta 1992)<br />
so v nekdaj industrializirani državi Salvador<br />
propadla domala vsa domača podjetja (manjša,<br />
srednja in velika). S podpisom in izvajanjem<br />
S<strong>por</strong>azuma o prosti trgovini (TLC) med ZDA,<br />
Kanado in državami Centralne Amerike (tu je<br />
Salvador prva država Centralne Amerike, ki<br />
je ratificirala s<strong>por</strong>azum leta 2006) pa kmetje,<br />
industrijski delavci, trgovci idr. ne morejo več<br />
konkurirati cenejšim visoko subvencioniranim<br />
pridelkom in izdelkom, ki jih kor<strong>por</strong>acije<br />
uvažajo iz ZDA. Večinsko prebivalstvo in<br />
država životari na nakazilih emigrantov, ki v<br />
statističnem jeziku glede na celoto državnega<br />
proračuna pomenijo 91 odstotkov.<br />
Ta opisan zaključen krog, ki je v manj<br />
kot 15 letih Salvador pahnil v popol<strong>no</strong> odvis<strong>no</strong>st<br />
od ZDA, uradna politika (nacionalistična<br />
ultra desničarska stranka ARENA)<br />
rešuje z vzpodbujanjem emigracije. To je<br />
tudi njen deklariran politični program, s katerim<br />
je uspela leta 1992 <strong>por</strong>aziti FMLN –<br />
Farabundo Martíjevo fronto narodne osvoboditve.<br />
Zgodovina Salvadorja je krvava in vseskozi<br />
kolonialna. Farabundo Martí je postal<br />
pomembna ikona, ki se enači z bojem proti<br />
imperializmu in diktaturi. Martí je bil edini<br />
komandant staroselske vojske, ki leta 1932 ni<br />
predal orožja in se pokoril imperialni vojaški<br />
diktaturi, pač pa je vodil komunistič<strong>no</strong> partijo<br />
in bil zaradi u<strong>por</strong>a tudi umorjen. Do leta 1979<br />
je sledilo zatišje u<strong>por</strong>ov in ge<strong>no</strong>cidne diktature,<br />
ki so dosegle, da so vsi staroselci zanikali<br />
last<strong>no</strong> identiteto. FMLN je leta 1979 obudila<br />
Martíjev boj in prebudila vsesplošen ljudski<br />
u<strong>por</strong> ter integrirala večinsko rev<strong>no</strong> in obuboža<strong>no</strong><br />
prebivalstvo v Salvadorju. Državljanske<br />
vojne kljub izjemnemu gverilskemu gibanju<br />
niso uspeli zmagati, saj je ARENO vseskozi<br />
vojaško in denar<strong>no</strong> podpirala ZDA, ki je v<br />
Salvador pošiljala tudi »izobražen« kader za<br />
zatiranje gverilskih gibanj (urjenje paravojaških<br />
e<strong>no</strong>t v Hondurasu ter uvažanje argentinskih<br />
»vodov smrti«). ARENA danes igra na<br />
politič<strong>no</strong> karto emigracij, katere s<strong>por</strong>očilo je<br />
258 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Čitalnica
gospodarski samomor: če boste volili FMLN,<br />
bodo ZDA izgnale vse emigrante in propad že<br />
sedaj minimalističnega nacionalnega gospodarstva<br />
bo neizbežen.<br />
Uvedba »vodov smrti« s strani ARENE<br />
v osemdesetih letih 20. stoletja je tako v<br />
Salvadorju kot drugod po Latinski Ameriki<br />
pomenila m<strong>no</strong>žične ge<strong>no</strong>cide nad domačim<br />
prebivalstvom in prisilo k podpisu Mirovnih<br />
pogodb, ki so pomenile prost pohod neoliberalizma<br />
in konec mož<strong>no</strong>sti za dostojanstve<strong>no</strong><br />
življenje večine populacije (podob<strong>no</strong> se je<br />
zaključila tudi državljanska vojna v Gvatemali<br />
1996. leta). Salvador je bila ena od zadnjih<br />
držav, na kateri se je odločala Hladna vojna,<br />
zato so si ZDA tudi tako iskre<strong>no</strong> prizadevale<br />
zatreti u<strong>por</strong>e. V to čast se danes San Salvador,<br />
glav<strong>no</strong> mesto države, tudi ponaša z drugim<br />
največjim veleposlaništvom ZDA na svetu<br />
(takoj za tistim, ki ga imajo ZDA v Izraelu).<br />
Za »svoboden svet« je v Salvadorju življenje<br />
izgubilo 75.000 ljudi. Še več pa je bilo<br />
beguncev, žensk in otrok, ki so iz Salvadorja<br />
bežali v Honduras in kjer jih je poklala vojska<br />
ZDA pod taktirko »večnega veleposlanika«<br />
ZDA Negroponta (da spomnimo: to je »The<br />
Ambassador«, o katerem lahko poiščete tudi<br />
istoimenski dokumentarni film, ki je bil med<br />
leti 2004 in 2005 veleposlanik ZDA v Iraku,<br />
kariero pa je začel m<strong>no</strong>go prej. Najbolj<br />
je znan po vojaškem udaru v Čilu, pa v<br />
vojni v Vietnamu ter veleposlaniških vojaških<br />
intervencijah iz Hondurasa na celot<strong>no</strong> regijo<br />
Centralne Amerike, kar pa mu ni preprečilo<br />
zastopanje ZDA pri ZN … Konec aprila 2007<br />
je Negroponte obiskal še Darfur, iz česar se<br />
da sklepati, kako se lahko ge<strong>no</strong>cidi ob posredovanju<br />
tovrstnih veleposlanikov bliskovito<br />
»zaključijo«).<br />
Taka je na kratko podoba najmanjše in najbolj<br />
poseljene državice Centralne Amerike, ki<br />
jo imenujejo tudi »bolhica Amerike«. Equipo<br />
Maíz je ena od m<strong>no</strong>gih skupin in kolektivov,<br />
ki so pričeli raziskovati in uvajati ljudsko<br />
izobraževanje, ki razkriva tako nepopisa<strong>no</strong><br />
zgodovi<strong>no</strong> ljudskih bojev in revolucij kot<br />
tudi potenciale <strong>no</strong>vih revolucionarnih praks<br />
in političnih pretresov, ki jih prinašajo neoliberalne<br />
transnacionalne organizacije in s<strong>por</strong>azumi.<br />
Družbene, gospodarske in politične<br />
spremembe so se v Salvadorju zgodile tako<br />
nepričakova<strong>no</strong> in radikal<strong>no</strong> kot potresi in<br />
hurikani, ki pustošijo tektonsko verigo v regiji<br />
(med Gvatemalo in Nikaragvo). Vendar pa<br />
poleg naravnih katastrof in brutalnih posegov<br />
neoliberalizma v Salvadorju in širši regiji<br />
Centralne Amerike tektonski premiki ljudstev<br />
med Atlantikom in Pacifikom poplavljajo,<br />
se m<strong>no</strong>žijo, mrežijo, krepijo in sestavljajo.<br />
Potencial družbenega in političnega organiziranja,<br />
ki vznika »od spodaj« z <strong>no</strong>vimi<br />
izobraževanji, organiziranji in politikami, je<br />
moč prepoznati že od konca prejšnjega tisočletja.<br />
Equipo Maíz je le ena od konstelacij<br />
revolucionarnih praks iz tektonike sil Latinske<br />
Amerike, katero ustvarjanje ljudskega izobraževanja<br />
prek političnih, umetniških in radikalnih<br />
družbenih praks bi bilo potreb<strong>no</strong> resneje<br />
obravnavati tudi za druge, ne-latinske prostore.<br />
Predvsem v slednjih je namreč opaziti<br />
premalo zanimanja in pod<strong>por</strong>e, premislekov,<br />
delovanj ter intervencij.<br />
Čitalnica | Recenzije 259
262 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
STRUKTURA<br />
FIKCIJE<br />
23 Janja Žmavc<br />
Sofisti in retorična sredstva prepričevanja<br />
V prispevku osvetljujemo vlogo sofističnih učiteljev<br />
govorništva v razvoju antične retorične teorije in<br />
prakse, pri čemer nas v tem kontekstu zanima zlasti<br />
njihovo pojmovanje sredstev prepričevanja. Za slednje<br />
je v retorični teoriji uveljavlje<strong>no</strong> poime<strong>no</strong>vanje logos,<br />
etos, patos in pomenijo tri med sabo razmeroma<br />
tes<strong>no</strong> povezane prepričevalne strategije, s katerimi<br />
govorec poskuša zagotoviti uspeš<strong>no</strong>st svojega govora<br />
– to je z logič<strong>no</strong> argumentacijo, s prikazom lastne<br />
verodostoj<strong>no</strong>sti in z zbujanjem čustev. Ob dejstvu, da<br />
je bila retorika za sofiste temelj<strong>no</strong> orodje poučevanja,<br />
lahko o njihovih pogledih na vešči<strong>no</strong> javnega prepričevanja<br />
(kolikor so se nam ohranili in kolikor jih je<br />
mogoče rekonstruirati) trdimo, da so bili to poskusi<br />
drugačnega načina razmišljanja o jeziku, govoru in govorcu.<br />
Ime<strong>no</strong>vali bi jih lahko retorični protokoncepti in<br />
prav s sofisti so postali neločljiv del antičnega izobraževalnega<br />
sistema, s čimer so oblikovali tudi nekatera<br />
temeljna izhodišča zahodne kulture. Toda na drugi<br />
strani so bila sofistična razmišljanja tudi hvaležna s<strong>no</strong>v<br />
za proučevanje in kritič<strong>no</strong> vred<strong>no</strong>tenje. Na podlagi<br />
ohranjenih virov lahko domnevamo, da so Platon,<br />
Izokrat in Aristotel zlasti v polemiki s sofisti ustvarili<br />
temelje posameznih teoretskih konceptov, ki so jih<br />
helenistične filozofske in retorične šole nato povezale<br />
v modele strukturiranih pravil ter jih vgradile v sistem<br />
govorniške teorije.<br />
Ključne besede: sofisti, retorika, retorični pouk,<br />
sredstva prepričevanja, Trazimah, Gorgias<br />
38 Luka Omladič<br />
Sofisti in politična pravič<strong>no</strong>st: »Zakoni<br />
so dani zavoljo oči, kaj smejo videti«<br />
Za določen tok teoretske misli v Grčiji 5. stol. p. n. št.<br />
je značilna razveza naravne in kozmološke legitimacije<br />
morale, religije, politike in kulture. V razpravi sledimo<br />
razliki med besedili, ki pravič<strong>no</strong>st utemeljujejo po<br />
naravni in kozmološki poti, in drugimi, ki nastanek<br />
pravič<strong>no</strong>sti razlagajo kot političen ali kulturni proces. S<br />
tega vidika beremo Tukididov Melijski dialog, govore<br />
sofistov v Plato<strong>no</strong>vi Državi in v dialogu Protagora ter<br />
fragment sofista Antifona. Pojmi politične pravič<strong>no</strong>sti,<br />
kakor so jih oblikovali sofisti, so mestoma podobni<br />
modernim teorijam demokracije (Protagora), družbene<br />
pogodbe (Glavkon) in kritike oblasti (Antifon).<br />
Ključne besede: humanistika, filozofija, socialna<br />
filozofija, zgodovina filozofije, Platon<br />
47 Mirt Komel<br />
O statusu filozofije in retorike v politiki<br />
Namen pričujočega prispevka je polemika s člankom<br />
H. Arendt, ki govori o statusu »resnice in laži v politiki«<br />
(Beetwen past and future). Tega vprašanja se avtor<br />
loteva tako, da skozi delo Sofistični učinek B. Cassin<br />
reaktualizira s<strong>por</strong> med filozofijo in sofistiko, saj ima<br />
vprašanje »resnice in laži v politiki« po njegovem mnenju<br />
korenine prav tam. V tem smislu obravnava razliko<br />
med t. i. prvo in drugo sofistiko, prvo v času antične<br />
Grčije, drugo v času rimskega imperija, kjer pokaže,<br />
kako se skupaj z obratom vred<strong>no</strong>tenja statusa retorike<br />
obrnejo tudi vred<strong>no</strong>te, ki filozofijo v od<strong>no</strong>su do sofistike<br />
postavijo v podrejen položaj.<br />
Ključne besede: filozofija, retorika, sofistika,<br />
H. Arendt<br />
59 Katarina Majerhold<br />
Vrnitev sofistov v obliki<br />
filozofskih svetovalcev?<br />
Sofisti so bili od samih začetkov zahodne civilizacije<br />
trn v peti m<strong>no</strong>gih – nekateri so jih označili za »blebetače«<br />
in prodajalce z »nevidnim« blagom (Aristofan),<br />
drugi za vulgarne konvencionalneže (Strauss), spet<br />
tretji kot kvazi intelektualce (Sokrat, Aristotel), le redki<br />
pa so jih slavili kot prinašalce <strong>no</strong>ve »umet<strong>no</strong>sti« poučevanja<br />
in demokracije (Grote, Hegel). In kakor da ne<br />
bi bili dovolj kaz<strong>no</strong>vani skozi tisočletja izkrivljanj, jih<br />
tudi danes ne morejo pustiti pri miru. Nekateri sodobni<br />
avtorji, kot je filozof Scruton, trdijo, da so sodobni<br />
filozofski svetovalci inkarnirani sofisti. Zato si v priču-<br />
Povzetki | Summaries 263
jočem članku prizadevam prikazati, kako se je pojem<br />
sofist spreminjal skozi zgodovi<strong>no</strong>, dokler ni Protagora<br />
s svojo samodefinicijo sofista kot (nič več in nič manj)<br />
plačanega učitelja aretê tega pojma konč<strong>no</strong> zamejil.<br />
Zato sofistov nikakor ne moremo enačiti s filozofskimi<br />
svetovalci, saj so kljub svoji praktični dejav<strong>no</strong>sti še<br />
ved<strong>no</strong> in predvsem filozofi.<br />
Ključne besede: Sokrat, sofisti (Protagora, Hipija,<br />
Prodik, Evtidem), učitelji aretê, plačilo, filozofski svetovalci<br />
(Achenbach, Hoogendijk, Raabe, Mari<strong>no</strong>ff)<br />
75 Rebeka Vidrih<br />
Retorič<strong>no</strong>st, politič<strong>no</strong>st umet<strong>no</strong>sti<br />
Renesanč<strong>no</strong> prehajanje iz mestne republike v absolutistič<strong>no</strong><br />
monarhijo spremlja vznik umet<strong>no</strong>sti,<br />
izoblikovanje pojma in na njem temelječe institucije<br />
umet<strong>no</strong>sti. Umet<strong>no</strong>st je <strong>por</strong>ojena z besedo, vznikne iz<br />
potrebe po besedi (po razpravljanju). Renesančni pojem<br />
umet<strong>no</strong>sti, teorija ustvarjanja in uživanja v umetniških<br />
delih, je dosled<strong>no</strong> postavljena po vzoru antične<br />
teorije govorništva (kot slavljenje točk oblasti, vladarjev<br />
blišč), tako vzpostavljena umet<strong>no</strong>st pa se ponuja<br />
kot predmet razpravljanja. Razpravljanje o hvalnem<br />
govoru na način svetovalnega govora (razpravljanje<br />
med enakimi o vladarjevem blišču) se ponuja kot nadomestek<br />
za tisto republikansko skup<strong>no</strong>st, ki je ni več,<br />
umet<strong>no</strong>st se ponuja kot nadomestek za politiko.<br />
Ključne besede: renesančna teorija umet<strong>no</strong>sti,<br />
retorika, L. B. Alberti<br />
82 Igor Bijuklič<br />
»Sta<strong>no</strong>vati v medijih«<br />
Vdor medijske logike v vsakdanjo<br />
percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet«<br />
Članek obravnava <strong>no</strong>vodobne medije komuniciranja<br />
in informiranja (televizija, internet itd.) s prostorskega<br />
vidika na dva načina: prvič, kako sama naprava<br />
strukturira bivanjski prostor (npr. telecentrična dnevna<br />
soba), in drugič, kako hiperreal<strong>no</strong>st medija ustvarja<br />
drug prostor, elektronski, fikcijski prostor, ki konkurira<br />
»dejanskemu« prostoru in ga v končni posledici<br />
nadomesti. V tem smislu avtor »fikcije« ali »fiktiv<strong>no</strong>sti<br />
medijev« ne obravnava kot nadomestek za izgublje<strong>no</strong><br />
real<strong>no</strong>st sveta, temveč kot konstitutiven del tega, čemur<br />
smo nekoč rekli svet.<br />
Ključne besede: mediji, fikcija, hiperreal<strong>no</strong>st, arhitektura<br />
96 Mirt Komel<br />
Funkcija fantazme<br />
Psihoanaliza in kognitivne zna<strong>no</strong>sti<br />
Namen pričujočega spisa je po eni strani poskus<br />
prikaza funkcije fantazme, kot jo je konceptualiziral<br />
J. Lacan na področju psihoanalize, na primeru t. i.<br />
»histerične <strong>no</strong>seč<strong>no</strong>sti« in »fantomskih udov«, po<br />
drugi strani pa primerjava psihoanalitske interpretacije<br />
s kognitivističnimi študijami na isto temo, predvsem<br />
z delom V. Ramachandrana. Ključna teza spisa je, da<br />
je funkcija fantazme nujna za »<strong>no</strong>rmal<strong>no</strong>« delovanje<br />
človeškega subjekta. Še več, je nepogrešljiva v njeni<br />
vlogi konstruiranja subjektove »real<strong>no</strong>sti«, tako zelo<br />
nepogrešljiva, da če bi morebiti umanjkala, ne bi niti<br />
od same »real<strong>no</strong>sti« ostalo nič več.<br />
Ključne besede: psihoanaliza, kognitivizem, fantomska<br />
<strong>no</strong>seč<strong>no</strong>st, fantomski udi<br />
106 Manuel Kuran<br />
Fantomskost možga<strong>no</strong>v<br />
Pomen fiktivne zaznave posameznika<br />
za razvoj religijskih skup<strong>no</strong>sti<br />
Ko govorimo o vplivu fikcije na real<strong>no</strong>st, prav gotovo<br />
ne moremo mimo družbene vloge religijskih skup<strong>no</strong>sti.<br />
Te s svojim kompleksnim pojasnjevalnim modelom<br />
učinkovito konkurirajo znanstve<strong>no</strong>-logičnemu<br />
pojasnjevanju. Izvor religijskih skup<strong>no</strong>sti je mogoče<br />
locirati tudi v mističnem doživljanju, ki je povsem<br />
subjektivna kategorija. Zato se v tem prispevku posvečam<br />
štirim sodobnim psihološkim pristopom, ki jih zanima<br />
povezava med možgani in mističnim izkustvom:<br />
1. raziskovanju čustev, 2. opazovanju možganske aktiv<strong>no</strong>sti<br />
med mističnim izkustvom, 3. psihopatološkim<br />
razsež<strong>no</strong>stim mističnega izkustva ter 4. vlogi socialne,<br />
telesne in čutne deprivacije pri vizualnih halucinaci-<br />
264 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
jah. Sklepni del izpostavlja nekatere omejitve takšnih<br />
raziskav, predvsem tako ime<strong>no</strong>vanega »medicinskega<br />
materializma«, ki ga je v psihološki diskurz uvedel William<br />
James. Prispevek zaključuje razmislek o razmerju<br />
med fikcijo in real<strong>no</strong>stjo v kontekstu religijskega in mističnega<br />
doživljanja. Hkrati odpira nekatera temeljna<br />
epistemološka vprašanja o razmerju med znanstvenim<br />
dejstvom in poljub<strong>no</strong> interpretativ<strong>no</strong>stjo v sodobni<br />
kognitivni psihologiji.<br />
Ključne besede: religijska skup<strong>no</strong>st, mistič<strong>no</strong> doživljanje,<br />
možgani, bog, real<strong>no</strong>st, fikcija, halucinacije<br />
HUMANISTIKA IN<br />
DRUŽBOSLOVJE<br />
NA PERIFERIJI<br />
121 Liliana Deja<strong>no</strong>va<br />
»Nova paradigma« ali <strong>no</strong>vi<br />
okvir za kritične družbene vede?<br />
Članek opisuje logiko sedmih lokalnih odzivov v zvezi<br />
z globalnimi pritiski na institucionalne spremembe. Z<br />
u<strong>por</strong>abo intervjujev in vsebinske analize štirih časopisov<br />
ter dokumentov avtorica opisuje, kako udeleženci<br />
sami razlagajo institucional<strong>no</strong> prestrukturiranje in razmislek<br />
o družbenih zna<strong>no</strong>stih (razne oblike »revizije«,<br />
dekontekstualizacije, deteritorializacije, čedalje bolj vid<strong>no</strong><br />
in popadljivo poudarjanje tržne racional<strong>no</strong>sti …).<br />
V središče analize je postavlje<strong>no</strong> vprašanje družbenih<br />
razmer institicionalizacije kritične refleksiv<strong>no</strong>sti, ki se<br />
opira na hipotezo, da obstajata nevarna »fragmentacija«<br />
znanstvenega polja družbenih ved in specifična<br />
ne-jav<strong>no</strong>st tega področja, se pravi odsot<strong>no</strong>st kritične<br />
javne sfere.<br />
Ključne besede: neteh<strong>no</strong>kratska strokov<strong>no</strong>st, kritična<br />
javna sfera, upravljanje znanja, revizija, družba<br />
znanja<br />
132 Milan Popović<br />
Vertikalna razsež<strong>no</strong>st periferizacije:<br />
kako Tempus in drugi sveti teksti<br />
pripomorejo k temu procesu<br />
Članek razvije kritiko »trdnjave Evrope«, birokratske<br />
integracije in njenega neofunkcionalističnega<br />
dogmatizma s teorijo svetovnega sistema. Kritika je<br />
hkrati konceptualna in empirična. Z analizo programa<br />
Tempus in drugih zdajšnjih svetih besedil iz Bruslja<br />
se kritika sklene z grenkim opozorilom na najhujšo<br />
birokratsko razlastitev avto<strong>no</strong>mije univerze v njeni<br />
petstoletni zgodovini, ki trenut<strong>no</strong> poteka pod pretvezo<br />
»evropeizacije«.<br />
Ključne besede: birokratska integracija, vertikalna<br />
periferizacija, neofunkcionalistični dogmatizem, razlastitev<br />
avto<strong>no</strong>mije univerze, Tempus<br />
137 Sebastian Reinfeldt<br />
Ustvarjanje kritičnih mas<br />
Okvir »konkurenčnega financiranja« duhovnih in družbenih<br />
ved se v Avstriji dramatič<strong>no</strong> spreminja. Ne le<br />
glede financiranja in raziskovalnih programov, ki so na<br />
voljo, temveč tudi glede diskurzivne zastavitve raziskovalnega<br />
področja.<br />
Duhovne vede so prisiljene ohranjati avstrijsko<br />
»kultur<strong>no</strong> dedišči<strong>no</strong>« in družbene vede se morajo<br />
predstavljati kot teh<strong>no</strong>kratski nadzorniki nad družbenimi<br />
spremembami. Kritični prijemi so potemtakem<br />
marginalizirani, zato se siva cona med univerzami in<br />
civil<strong>no</strong> družbo razrašča.<br />
Proces, ki so ga sprožile znanstvene administracije<br />
in politični »pobudniki reform«, ustvarja kontradikcije.<br />
Znanstveni skup<strong>no</strong>sti primanjkuje inventivnih<br />
prijemov in kritičnih potencialov, ki so nujni za vred<strong>no</strong><br />
raziskoval<strong>no</strong> delo.<br />
Ključne besede: konkurenč<strong>no</strong> financiranje duhovnih<br />
in družbenih ved v Avstriji, kritična teorija, <strong>no</strong>ve<br />
ureditve raziskovanja in institucionalne reforme, Michel<br />
Foucault, presežek znanja<br />
Povzetki | Summaries 265
154 Momčil Hristov<br />
Hetero<strong>no</strong>mna avto<strong>no</strong>mija družbenih zna<strong>no</strong>sti:<br />
znanstvene politike okoli Sklada<br />
Članek se ukvarja z nedavnimi spremembami na podpodročju<br />
družbenih zna<strong>no</strong>sti v Bolgariji po letu 1989<br />
in zlasti po letu 2000. Poudarek je na specifični logiki<br />
institucionalnih sprememb in uvajanju <strong>no</strong>vih načel s<br />
kompetitivnim javnim financiranjem. Ena izmed ključnih<br />
institucij v tem razvoju je Nacionalni znanstveni<br />
sklad. Z analizo dokumentacije treh zadnjih razpisov<br />
članek predstavi argument, da spremembe v selekciji<br />
raziskovalnih projektov rabijo za »harmonizacijo«<br />
raziskovalnih prijemov in tem z načeli in usmeritvami<br />
bolonjskega procesa in lizbonske strategije. S tem je<br />
ustvarjen <strong>no</strong>v režim hetero<strong>no</strong>mije – pod krinko »<strong>no</strong>ve<br />
avto<strong>no</strong>mije«, v katerem je samorefleksija na podlagi<br />
kritičnih teoretičnih načel znat<strong>no</strong> marginalizirana.<br />
Ključne besede: družbene zna<strong>no</strong>sti, avto<strong>no</strong>mija,<br />
hetero<strong>no</strong>mija, Bourdieu, samorefleksiv<strong>no</strong>st<br />
163 Valentin Dančev<br />
Sociologija pred neklasič<strong>no</strong> dilemo:<br />
med »medijsko aktiv<strong>no</strong>stjo« in<br />
»znanstve<strong>no</strong> neaktiv<strong>no</strong>stjo«<br />
Preoblikovanje sociološke legitim<strong>no</strong>sti<br />
Članek obravnava procese restrukturacije sociologije<br />
in u<strong>por</strong>abe sociološke ved<strong>no</strong>sti v Bolgariji. Analiza se<br />
osredotoča na razumevanje razmerij v polju sociologije<br />
glede na kontekst spreminjanja institucij in javne<br />
sfere. Glavna teza analize je, da pod osebnimi s<strong>por</strong>i<br />
in obračuni med skupinami lahko odkrijemo temeljne<br />
spremembe, ki sprevračajo vloge, socialne funkcije in<br />
legitimacijo sociološke analize. Razumevanje strukturnih<br />
sprememb je temeljni pogoj, da odkrijemo<br />
razloge, zakaj so določeni tipi socioloških ved<strong>no</strong>sti<br />
marginalizirani ter zakaj drugi dobivajo javni pomen<br />
in čedalje bolj vsiljujejo svoje imaginarne poglede na<br />
družbe<strong>no</strong>.<br />
Ključne besede: restrukturacija sociologije, jav<strong>no</strong>st,<br />
pomen socioloških raziskav, fragmentacija družbenih<br />
ved<br />
178 Maja Breznik, Rastko Močnik<br />
Humanistika in družboslovje<br />
v primežu liberalne Evrope<br />
V spisu analizirava razpis ARRS leta 2005 in razpravljava<br />
o širših problematikah, ki se ob tem odpirajo<br />
za znanstvene prakse in institucije. Ugotavljava, da<br />
se tudi v Sloveniji uveljavlja model, ki ga vsiljuje EU.<br />
Značil<strong>no</strong>sti modela so v glavnem: odpravlja avto<strong>no</strong>mijo<br />
znanstvenih praks pred teorijo; omejuje temelj<strong>no</strong> raziskovanje<br />
in pospešuje aplikativ<strong>no</strong> delo; daje pred<strong>no</strong>st<br />
tehnikam; centralizira, hierarhizira in homogenizira<br />
znanstve<strong>no</strong> delo; uvaja nadzor z različnimi vrstami<br />
»ocenjevanja«. Evalvacije, ki naj bi pospeševale kako<strong>vos</strong>t<br />
in zagotovile smotr<strong>no</strong> <strong>por</strong>abo denarja, dejansko<br />
homogenizirajo znanstve<strong>no</strong> delo, uvajajo intelektualni<br />
konformizem, na obrobju pa povzročajo še dodatne<br />
»kolonialne« učinke. Tudi v Sloveniji znanstvena politika<br />
EU, ki jo uveljavlja državna administracija, zmanjšuje<br />
število paradigem, homogenizira in unificira, uničuje<br />
jav<strong>no</strong>st dela s skrivnimi postopki, uvaja hierarhije med<br />
paradigmami, tradicijami in usta<strong>no</strong>vami. Zato je še<br />
zlasti pogubna za humanistiko in družboslovje.<br />
Ključne besede: humanistika, družboslovje, znanstvena<br />
politika, neoliberalizem, Evropska unija<br />
ČLANKI<br />
201 Nenad Jelesijević<br />
Javna umet<strong>no</strong>st pod represijo<br />
Je javna umet<strong>no</strong>st sploh možna?<br />
Zmož<strong>no</strong>st sodobne umet<strong>no</strong>sti, da v sodobni družbi<br />
deluje aktiv<strong>no</strong> politič<strong>no</strong> – to je, da bi bila emancipatoren<br />
namesto zgolj dekorativen dejavnik – je danes,<br />
nedvom<strong>no</strong>, zelo majhna. Različni bolj ali manj kompleksni<br />
in dostikrat skoraj nevidni mehanizmi družbene<br />
represije, pričakova<strong>no</strong>, ustavljajo (nevtralizirajo) potencial<strong>no</strong><br />
kritič<strong>no</strong> aktiv<strong>no</strong>st umetnine. Četudi so v pogojih<br />
266 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
moč<strong>no</strong> skrčenega javnega sektorja oziroma hibridizacije<br />
zasebne in javne sfere, specifične (drobcene) politič<strong>no</strong><br />
zavedne oblike umetniške akcije nemara spodbujene<br />
s primanjkljajem prostora izraza, se moramo zavedati,<br />
da dominanten Umet<strong>no</strong>stni sistem spričo svojega<br />
samoohranitvenega gona ne bo spremenil svoje percepcije<br />
sodobne umet<strong>no</strong>sti, ki jo definira, upravlja in<br />
rabi izključ<strong>no</strong> z<strong>no</strong>traj konteksta njene produkcije, to je<br />
njene ultimativne kompatibil<strong>no</strong>sti z eko<strong>no</strong>mijo prostega<br />
trga. Boj z Umet<strong>no</strong>stnem sistemom je tako neizogibni<br />
pogoj prizadevanja za spodbujanje političnega mišljenja<br />
s performativnimi sredstvi, vendar je v takšnih pogojih<br />
(preden si zastavimo vprašanje, ali je javna umet<strong>no</strong>st<br />
v tej subverzivni vlogi še mogoča) potreb<strong>no</strong> razumeti<br />
številne mehanizme represije zoper zmož<strong>no</strong>st emancipiranega<br />
subjekta, da deluje na in onkraj umet<strong>no</strong>stnega<br />
teritorija.<br />
Ključne besede: javna umet<strong>no</strong>st, Umet<strong>no</strong>stni sistem,<br />
emancipacija<br />
208 Pina Gabrijan<br />
Feyerabendov osvajalski pohod<br />
na trdnjavo zna<strong>no</strong>sti<br />
Feyerabend velja za enega najbolj kontroverznih sodobnih<br />
mislecev, vendar ne zgolj na račun svoje oseb<strong>no</strong>sti,<br />
temveč tudi zaradi svežih idej, ki jih je vnesel v<br />
spoznav<strong>no</strong> teorijo. Po njegovem se je zna<strong>no</strong>st, ki je v<br />
preteklosti imela moč osvobajanja, spridila v zgolj še<br />
e<strong>no</strong> ideologijo. Znanstveni racionalizem ni več samo<br />
nje<strong>no</strong> vodilo, temveč agresiv<strong>no</strong> upravičuje njen položaj<br />
v družbi, zato je treba demistificirati avtoriteto moderne<br />
zna<strong>no</strong>sti. Abstrakcija kot eden izmed pomembnih pogojev<br />
znanstvene misli je sicer neizogibna, vendar pomeni<br />
tudi osiromašenje številnih vidikov izkustva. Članek<br />
razkriva razloge, zakaj bi bilo slogan anything goes, ki<br />
je eden središčnih pojmov Feyerabendove misli, napak<br />
razlagati kot <strong>no</strong>rmativ<strong>no</strong> načelo in hkrati analizira, na<br />
katero podobo zna<strong>no</strong>sti se nanaša. Metodološki in teorijski<br />
pluralizem, ki sta glavni sestavini epistemološkega<br />
anarhizma, utemeljujeta, zakaj je potreben sanjski svet,<br />
da bi spoznali last<strong>no</strong>sti sveta, ki ga dojemamo kot dejanskega.<br />
Glede na dejstvo, da je zna<strong>no</strong>st človeško delo,<br />
je po Feyerabendovem mnenju antropološka metoda<br />
najprimernejša za nje<strong>no</strong> raziskovanje.<br />
Ključni pojmi: epistemološki anarhizem, abstrakcija,<br />
anything goes, metodološki in teorijski pluralizem,<br />
raciofašizem<br />
216 Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek<br />
(Multi)mediji v izobraževanju<br />
in vsakdanjem življenju<br />
Članek predstavlja nekatere ključne sodobne vpoglede<br />
v proces implementacije <strong>no</strong>vih informacijskih in<br />
komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij na področju izobraževanja,<br />
kot tudi njihov vpliv na percepcijo vsakdanjega<br />
življenja posameznikov. Računalniško posredovana<br />
komunikacija postaja čedalje bolj tip konkretne prakse,<br />
skozi katero ljudje artikulirajo svoj način življenja,<br />
in postaja pomembna razsež<strong>no</strong>st vsakdanjega življenja,<br />
z<strong>no</strong>traj katere se konstituirajo tudi identitete,<br />
stališča, in zlasti – ker gre za komunikacijo – partikularne<br />
komunikacijske prakse.<br />
Razvoj informacijske teh<strong>no</strong>logije počasi spreminja<br />
način interakcije z računalniki, hkrati pa se pozor<strong>no</strong>st<br />
usmerja od računalnikov in se bolj posveča temu,<br />
kaj ljudje dejansko počnejo z njimi. Najbolj očiten<br />
znak te spremembe je bila kreacija interaktivnega<br />
komunikacijskega okolja, ki mu pravimo računalniško<br />
posredovana komunikacija, v katerem se je vzpostavilo<br />
polje, kjer u<strong>por</strong>abniki iščejo druge u<strong>por</strong>abnike, z<br />
njimi oblikujejo skupine s skupnimi interesi. Članek<br />
se osredotoča na pred<strong>no</strong>sti in potencialne omejitve<br />
u<strong>por</strong>abe <strong>no</strong>vih komunikacijskih teh<strong>no</strong>logij v izobraževalnih<br />
okoljih. Računalniška teh<strong>no</strong>logija omogoča<br />
premagovanje časovnih in prostorskih omejitev, znanih<br />
iz klasičnih učnih situacij. Sinhrone in asinhrone<br />
računalniško posredovane komunikacije, ki podpirajo<br />
interakcijo »kadarkoli/kjerkoli« in ki so oblikovane za<br />
izobraževal<strong>no</strong> okolje, lahko obogatijo izobraževanje.<br />
Povečana interaktiv<strong>no</strong>st in medpovezlji<strong>vos</strong>t študentov<br />
in mentorja poudarja pomen socialne prakse in<br />
izkustvenega učenja. Znanje v tej perspektivi ni več<br />
produkt, transmitiran od učitelja k učencu, znanje<br />
postane skup<strong>no</strong> dobro, ki se razvija v samem procesu<br />
kolaborativnega učenja.<br />
Ključne besede: računalniško posredovana komunikacija,<br />
kolaborativ<strong>no</strong> in izkustve<strong>no</strong> učenje, interaktiv<strong>no</strong><br />
izobraževanje<br />
Povzetki | Summaries 267
SUMMARIES<br />
STRUCTURE<br />
OF FICTION<br />
23 Janja Žmavc<br />
Sophists and Rhetorical Means of Persuasion<br />
Article reflects the role of sophist teachers of rhetorics<br />
in the development of antique theory and practice,<br />
focusing especially on their conception of means of<br />
persuasion. In the theory of rhetorics they are described<br />
as logos, etos and patos, meaning three relatively<br />
closely interwoven persuasive strategies used by a<br />
speaker to achieve the success of his speech: logical<br />
argumentation, manifestation of his credibility and<br />
encouragement of feelings. Using rhetorics as the<br />
main tool of teaching, sophists regarded the art of<br />
public persuasion (as far as it is still preserved and can<br />
be reconstructed today) as an attempt to construct<br />
alternative views on language, speech and speaker.<br />
We could designate them as rhetorical protoconcepts<br />
and it is due to the work of sophists that they became<br />
one of the corner stones of the antique educational<br />
system and western culture. On the other hand sophistic<br />
thinking became an object of analysis and critical<br />
approaches. On the basis of preserved sources we<br />
can assume that foundations of several theoretical<br />
concepts of Plato, Isokrates and Aristotle – that were<br />
later summed up by the Hellenistic and philosophical<br />
schools into models of structured rules and inserted<br />
in the system of rhetorical theory – originated in the<br />
polemics with sophistic thinkers.<br />
Keywords: sophists, rhetorics, rhetorical education,<br />
means of persuasion, Trasymachus, Gorgias<br />
38 Luka Omladič<br />
Sophists and Political Justice<br />
A certain current of theoretical thought in ancient<br />
Greece five centuries BC was characterized by a delinkage<br />
of natural and cosmological legitimation of<br />
moral, religion, politics and culture. Article follows<br />
the rupture between works, that understand the<br />
roots of justice in natural and cosmological context<br />
and works that conceive justice as a result of a political<br />
and cultural process. It bases its analysis on the<br />
Melian dialog by Thucydides, speeches of sophists in<br />
Plato´s State, Protagora´s dialog and fragments of the<br />
sophist Antiphon. Concepts of political justice defined<br />
by sophists sometimes resemble modern theories of<br />
democracy (Protagoras), social contract (Glavkon) and<br />
critics of power (Antiphon).<br />
Keywords: humanistic, philosophy, social philosophy,<br />
history of philosophy, Plato<br />
47 Mirt Komel<br />
On the Status of Philosophy<br />
and Rhetorics in Politics<br />
The purpose of this article is to polemize with H.<br />
Arendt and her status of »truth and lie in politics«<br />
(Beetwen Past and Future). The author of the article<br />
opens this question through the work of B. Cassin,<br />
The Sophistic effect, that reactualizes the conflict<br />
between philosophy and sophistics, because by the<br />
author’s opinion the question of »truth and politics«<br />
roots exactly there. In this context the author analyzes<br />
the difference between the so-called »first and the second<br />
sophistics«, the first in the time of ancient Greece,<br />
the second in the time of the Roman Empire and<br />
shows how at the same moment as the status of rhetorics<br />
is changed, the hierarchy between philosophy<br />
and sophistics changes as well, putting philosophy in<br />
a subordinate place.<br />
Keywords: philosophy, rhetorics, sophistics,<br />
H. Arendt<br />
268 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
59 Katarina Majerhold<br />
Return of Sophists in the Form<br />
of Philosophical Advisers?<br />
Since the very beginning of western civilization sophists<br />
have been designated as problematic: some have<br />
labeled them as »twaddlers« and sellers of »invisible«<br />
goods (Aristophanes), others as vulgar conventionalist<br />
(Strauss) and pseudo-intellectuals (Socrates,<br />
Aristotle). Very rarely they have been hailed as representatives<br />
of new »art« of teaching and democracy<br />
(Grote, Hegel). And as if they have <strong>no</strong>t been punished<br />
e<strong>no</strong>ugh trough centuries of misinterpretations, the<br />
manipulation of sophistic and sophists endures even<br />
today. Some contem<strong>por</strong>ary authors, among them<br />
philosopher Scruton claim, that contem<strong>por</strong>ary philosophical<br />
advisers should be understood as incarnated<br />
sophists. Article tries to unveil the transformations of<br />
the concept sophist trough history until it was finally<br />
delimited by Protagora´s self-definition of a sophist as<br />
a (<strong>no</strong> more and <strong>no</strong> less) payed teacher of aretê. For<br />
this reason sophists can never be equated with philosophical<br />
advisers since they are – regardless of their<br />
practical activities – still and prevailingly philosophers.<br />
Keywords: Socrates, sophists (Protagoras, Hippias,<br />
Prodicus, Evtidem), teachers of aretê, payment, philosophical<br />
advisers (Achenbach, Hoogendijk, Raabe,<br />
Mari<strong>no</strong>ff)<br />
75 Rebeka Vidrih<br />
Rhetoric, the Politics of Art<br />
The Renaissance transition from a city republic to an<br />
absolute monarchy is accompanied by the birth of art,<br />
by the formation of the concept and the institution of<br />
art. Art is delivered by words, is generated from the<br />
need to speak (to discuss). The Renaissance concept<br />
of art, the theory of production and consumption of<br />
artistic artifacts is modeled upon the ancient theory<br />
of rhetoric; art is defined as an epideictic speech (the<br />
glorification of points of power, the ruler’s splendor),<br />
and then offered as a subject of discussion. Discussing<br />
the epideictic speech in a manner of a deliberative<br />
speech (equals discussing about the ruler’s splendor)<br />
is offered as a com<strong>pensa</strong>tion for that long-gone re-<br />
publican community; art is offered as a substitute for<br />
politics.<br />
Keywords: renaissance theory of art, rhetoric, L.<br />
B. Alberti<br />
82 Igor Bijuklič<br />
Living in the Media<br />
Intrusion of Media Logic Into the Everyday<br />
Perception of What We Used to Call »World«<br />
Article analyses modern medias of communication<br />
and information (television, Internet, etc.) from a spatial<br />
point of view in two ways: how the device, apparatus<br />
itself structures the living space (for example<br />
the telecentric living room) on the one hand, and how<br />
the hyper-reality of the media creates a<strong>no</strong>ther kind of<br />
space, an electronic, fictional space, which competes<br />
with the »real« one and finally substitutes it on the<br />
other. In this context the author conceives »fiction« or<br />
»fictional media« <strong>no</strong>t as a substitute for a lost reality<br />
of the world, but as a constitutive part of that what<br />
we once called world.<br />
Keywords: media, fiction, hyperreality<br />
96 Mirt Komel<br />
Function of Phantasm<br />
Psychoanalysis and Cognitive Sciences<br />
Article describes the function of phantasm as conceptualized<br />
by Lacan in the field of psychoanalysis trough<br />
the example of so called »hysterical pregnancy« and<br />
»phantom limbs« on the one hand and comparison of<br />
psychoanalytical interpretation with cognitive studies,<br />
mainly with the work of V. Ramachandran, on the<br />
other. The main thesis of the article is that the role of<br />
phantasm is essential for »<strong>no</strong>rmal« functioning of a<br />
human subject and crucial for the construction of the<br />
»reality« of the subject. So crucial, that its disappearance<br />
would lead to the disappearance of »reality«<br />
itself.<br />
Keywords: psychoanalysis, cognitivism, phantom<br />
pregnancy, phantom limbs<br />
Povzetki | Summaries 269
106 Manuel Kuran<br />
A Phantom Brain<br />
The Influence of Individual’s Hallucinatory Perception<br />
on the Development of Religious Communities<br />
When we talk about the influence of fiction on reality,<br />
we can hardly avoid mentioning the role of religious<br />
communities in society. Through their complex explanatory<br />
models these communities offer acceptable<br />
alternatives to scientific explaining. The origins of<br />
religious communities can be traced back to mystical<br />
experiences, subjectively and phe<strong>no</strong>me<strong>no</strong>logically<br />
encountered by certain individuals. The following article<br />
therefore deals with four approaches in modern<br />
psychology, interested in brain activity in the moment<br />
of mystical experience: 1. the role of emotion, 2. measurement<br />
of neural activity in the brain during such<br />
experience, 3. psychopathological dimensions of mystical<br />
experiences, 4. the role of social, physical and<br />
sensory deprivation in auditory and visual hallucinations.<br />
Article continues with pointing out the limitations<br />
of such research, focusing particularly on »medical<br />
materialism«, which was introduced to the psychological<br />
discourse by William James. The conclusion is<br />
a reflection on the relationship between fiction and<br />
reality in the context of religious and mystical experiences.<br />
Correspondingly, fundamental epistemological<br />
questions on the relation between scientific reality<br />
and an arbitrary interpretative fiction in modern cognitive<br />
psychology are addressed.<br />
Keywords: religious community, mystical experience,<br />
brain, god, reality, fiction, hallucination<br />
HUMANISTIC<br />
AND SOCIAL<br />
SCIENCES ON THE<br />
PERIPHERY<br />
121 Liliana Deja<strong>no</strong>va<br />
»The New Paradigm« or Critical Social<br />
Sciences Reframed?<br />
Article describes the logic of seven local answers to a<br />
global pressure for institutional change. Using interviews<br />
and content analysis of four journals and different<br />
documents the author looks at how the institutional<br />
restructuring and re-thinking of social sciences (the<br />
different forms of »auditing«, de-contextualisation<br />
and de-territorialisation, of the increasingly visible and<br />
accelerated privileging of market rationality…) is interpreted<br />
by the stakeholders themselves. The analysis<br />
remains concerned with the central question of the<br />
social conditions for institutionalization of critical reflexivity,<br />
substantiating the hypothesis that scientific<br />
field of social sciences is confronted with dangerous<br />
»fragmentation« and a specific <strong>no</strong>n-publicity of this<br />
field, that is, the absence of a critical public sphere.<br />
Keywords: <strong>no</strong>n-tech<strong>no</strong>cratic expertise, critical public<br />
sphere, k<strong>no</strong>wledge management, audit, k<strong>no</strong>wledge<br />
based society<br />
132 Milan Popović<br />
Vertical Dimension of the Peripherization:<br />
How the Tempus and Other Sacred Texts<br />
Contribute to this Process<br />
This paper develops a world-system critique of »Europe<br />
Fortress«, its bureaucratic integrations, and its neofunctionalist<br />
dogmatism. The critique is both conceptual<br />
and empirical. Analyzing the Tempus and other<br />
current sacred texts form Brussels, as well as new<br />
Montenegrin (»Bologna«) reforms and regulations of<br />
270 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
higher education, this critique ends in a bitter warning<br />
against the greatest bureaucratic expropriation of the<br />
auto<strong>no</strong>my of university in its history, which is currently<br />
going on under the guise of »Europeanization«.<br />
Keywords: bureaucratic integration, vertical peripherization,<br />
neofunctionalist dogmatism, expropriation<br />
of auto<strong>no</strong>my of university, Tempus<br />
137 Sebastian Reinfeldt<br />
Creation of Critical Masses<br />
The framework for »competitive funding« in Humanities<br />
and Social Sciences in Austria have dramatically<br />
changed. Not only in terms of funds and research<br />
programs available, but also in terms of the discursive<br />
setting of the research landscape.<br />
Humanities are forced to preserve the »cultural<br />
heritage« of Austria and Social Sciences have to present<br />
themselves as tech<strong>no</strong>cratic supervisors of social<br />
changes. Critical approaches are thereby marginalized,<br />
so that a gray-zone area in between universities<br />
and civil society is growing.<br />
But this process, that was put forward by scientific<br />
administrations and political »reform initiatives«, is<br />
producing contradictions. The scientific community<br />
is lacking in<strong>no</strong>vative approaches and critical potential<br />
which is in turn necessary for valuable research.<br />
Keywords: competitive funding of humanities and<br />
social sciences in Austria, critical theory, new research<br />
arrangements and institutional reforms, Michel<br />
Foucault, excess of k<strong>no</strong>wledge<br />
154 Momčil Hristov<br />
The Hetero<strong>no</strong>mous Auto<strong>no</strong>my<br />
of the Social Sciences<br />
The Scientific Policies around a Fund<br />
The paper focuses on the recent transformations in<br />
the sub-field of the social sciences in Bulgaria after<br />
1989 and especially after 2000. The accent is given<br />
on the specific logic of institutional reconfigurations<br />
and the advent of new principles of competition for<br />
public funding. One of the key institutions in those<br />
operations is National Science Fund. By analyzing the<br />
documentation around last three calls, the author<br />
argues that the transformations in the selection of<br />
research projects seek to »harmonize« research attitudes<br />
and themes with the principles and directions<br />
of the so called Bologna process and Lisbon strategy.<br />
Trough this a new regime of hetero<strong>no</strong>my – under the<br />
disguise of »new auto<strong>no</strong>my« – is constructed in which<br />
the self-reflection based on critical-theoretical principles<br />
is considerably marginalized.<br />
Keywords: social sciences, auto<strong>no</strong>my, hetero<strong>no</strong>my,<br />
Bourdieu, self-reflexivity<br />
163 Valentin Danchev<br />
Sociology Facing the NonClassical<br />
Dilemma: Between the »Media Activity«<br />
and the »Scientific inactivity«<br />
Transformation of the Sociological<br />
Legitimacy<br />
Article explores the process of re-structuring of sociology<br />
and the usage of sociological k<strong>no</strong>wledge in<br />
Bulgaria. The analysis focuses on the understanding<br />
of configurations in the sociological field, viewed in<br />
the context of transforming institutions and publicity.<br />
The main thesis of the analysis is that underneath<br />
the personal and community conflicts tendencies of<br />
fundamental changes could be revealed – changes<br />
that reorder the roles, social functions and legitimacy<br />
of the sociological analysis. The understanding of the<br />
structural changes is a precondition for revealing the<br />
reasons why certain types of sociological k<strong>no</strong>wledge<br />
are marginalized, and respectively, why other gain<br />
public relevance and more and more widely impose<br />
imaginary views and perceptions of the social.<br />
Keywords: re-structuring of sociology, publicity,<br />
relevance of sociological researches, fragmentation of<br />
social science<br />
178 Maja Breznik and Rastko Močnik<br />
Humanistic and Social Sciences<br />
in the Grip of Liberal Europe<br />
Article analyses the public tender of the Slovene<br />
Research Agency in 2005 and debates on broader<br />
problematics relevant to scientific practices and institutions.<br />
Conclusions of the analysis suggest that the<br />
Povzetki | Summaries 271
model, forced by the EU, is implementing itself also<br />
in Slovenia. Characteristics of the model are: abolition<br />
of the auto<strong>no</strong>my of scientific practices from theory;<br />
limitations to basic research and exhilaration of applicative<br />
work; privileging of techniques; centralization,<br />
hierarchization and homogenization of scientific work;<br />
the introduction of control through various sorts of<br />
»valorization«. Evaluations, originally conceived as<br />
exhilarators of quality and safeguards of rational<br />
money spending, actually homogenize scientific<br />
work, introduce intellectual conformism and produce<br />
additional, »colonial« effects on the margin. Also in<br />
Slovenia scientific politics of the EU, exerted by state<br />
administration, diminishes the number of paradigms,<br />
homogenizes and unifies, destroys the public character<br />
of scientific work trough secret procedures, introduces<br />
hierarchies among paradigms, traditions and<br />
institutions. For this reason it is especially harmful for<br />
humanistic and social sciences.<br />
Keywords: humanistic, social sciences, scientific<br />
politics, neoliberalism, European union<br />
ARTICLES<br />
201 Nenad Jelesijević<br />
Public Art Under Repression<br />
Is Public Art Even Possible?<br />
The capacity of contem<strong>por</strong>ary art to act politically in<br />
contem<strong>por</strong>ary society – i.e. to be an emancipative<br />
instead of decorative agent – is today undoubtedly<br />
significantly reduced. Various more or less complex<br />
and often almost invisible mechanisms of social repression<br />
are likely to ban (neutralize) a potential critical<br />
activity of an artwork. Even if in the circumstances<br />
of extremely reduced public space (by other words, of<br />
hybridisation of private and public sphere) the lack of<br />
territory of expression occasionally provokes certain<br />
(mi<strong>no</strong>r) politically-conscious forms of artistic action,<br />
we, however, must have in mind that the dominant<br />
Art System, for the sake of its own self-surviving<br />
instinct, is <strong>no</strong>t tending to change its perception of<br />
contem<strong>por</strong>ary art that is defined, governed and used<br />
by it exclusively within the context of its production,<br />
therefore in the context of its ultimate compatibility<br />
with the free market eco<strong>no</strong>my. Fight with the Art<br />
System is so far the ultimate condition of intention<br />
to provoke political thinking with performative instruments,<br />
even though, in such circumstances, one<br />
has to understand various mechanisms of repression<br />
against an individual’s agency to act on and out of the<br />
art territory before asking question if public art in that<br />
role is still possible.<br />
Keywords: public art, Art System, emancipation<br />
216 Tadej Praprotnik and Srečo Zakrajšek<br />
The (Multi)Media in Education<br />
and Everyday Life<br />
Article presents some current insights into implementation<br />
of new information and communication<br />
tech<strong>no</strong>logies in the field of education as well as their<br />
impact on perceptions of everyday life of the individuals.<br />
Computer-mediated communication is increasingly<br />
becoming an example of communication through<br />
which people convey their way of living. It has<br />
become an im<strong>por</strong>tant sphere of everyday life where<br />
people also construct their identities, viewpoints and,<br />
more im<strong>por</strong>tant (bearing in mind that we talk about<br />
communication), particular communication praxes.<br />
The development of information tech<strong>no</strong>logy has slowly<br />
changed the way people interact with computers.<br />
Tech<strong>no</strong>logical advances have gradually shifted the<br />
focus away from computers as such and give more<br />
attention to what people actually do with them.<br />
The most evident sign of this change has been the<br />
creation of totally new interactive communication<br />
environments like computer-mediated communication,<br />
which have a potential to change different social<br />
areas. The article is focused on the advantages and<br />
potential constraints of using new communication<br />
tech<strong>no</strong>logies in the learning environments. Computermediated<br />
communication with the help of multimedia<br />
can be used to overcome tem<strong>por</strong>al or geographical<br />
272 Časopis za kritiko zna<strong>no</strong>sti, domišljijo in <strong>no</strong>vo antropologijo | 233 | Povzetki
limitations, k<strong>no</strong>wn from classical learning situations.<br />
Synchro<strong>no</strong>us or asynchro<strong>no</strong>us computer-mediated<br />
communication sup<strong>por</strong>ting »anytime/anywhere« interaction<br />
and tailored for educational activities may<br />
be used to expand and enrich learning process. Due<br />
to intensified interactivity and interconnectivity of<br />
students and mentor, reflexive component of social<br />
practices is brought to the front. The k<strong>no</strong>wledge is<br />
<strong>no</strong>t any more a product, transmitted from teacher to<br />
passive pupils, it became a common good, developed<br />
through the very process of collaborative learning.<br />
Keywords: computer-mediated communication,<br />
collaborative learning, interactive education<br />
Povzetki | Summaries 273