Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica ...

Leto XI. Številka 11 / / 1. november 2002
G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

UVODNIK
“Celjski sindrom” in izobraževanje zdravnikov
Kaj imajo skupnega z izobraževanjem nedavni dogodki v celjski bolnišnici, kjer so se zdravniki enotno postavili
proti direktorjevim odredbam o delovnem času?
Na samem začetku spora z direktorjem so zdravniki poudarili pomen kontinuitete spremljanja bolnikovega stanja
in opozorili na nevarnost drobljenja delovnega procesa.
Iz pisma doc. dr. Voge z dne 11. 09. 2002:
“SB Celje je učna bolnišnica, kjer poteka:
n nepretrgano izobraževanje zaposlenih zdravnikov
n izobraževanje sekundarijev in specializantov
n izobraževanje študentov Medicinske fakultete
Nepretrgano izobraževanje je na internističnih oddelkih obsegalo enkrat na teden skupni
strokovni sestanek med 8. in 9. uro z organizirano strokovno temo, ki so jo izmenično pripravljali
posamezni oddelki. Poleg tega so bili redni strokovni sestanki na posameznih oddelkih
praviloma po 14. uri, sestanki s patologi pa med 8.00 in 9.30. Zaradi razdrobljenega delovnega
časa, turnusnega dela v “urgentnem centru”, odhoda domov neposredno po predaji dežurstva
in popoldanskega izmenskega dela ni zagotovljena skupna prisotnost večine oddelčnih
zdravnikov na takšnih sestankih, ki tako postajajo neučinkoviti in nesmiselni.”
Veliki večini obveščenih zdravnikov, ki so resno spremljali dogodke v Celju, je bilo jasno,
da ne gre za zdravniško nasprotovanje nekakšni “racionalizaciji” in “modernizaciji”, temveč
za upor proti oblastniški samovolji, ki ruši ustaljene, v desetletjih preizkušene in dokazano
učinkovite načine dela in vzgoje v bolnišnicah.
Upam, da ni treba posebej dokazovati, da ima sprememba delovnega časa le demonstracijske
učinke, ki nimajo nič skupnega z delovno zmogljivostjo, varčevanjem, skrajševanjem čakalnih
dob.
Vedeti moramo, da ima pri vzgoji mladega zdravnika v bolnišnici ključno in najpomembnejšo
vlogo delo pod vodstvom izkušenega zdravnika in analiza vsakega bolnika posebej na
oddelčnih sestankih. Na sestankih in vizitah se analizirajo bolezenski znaki, postavljajo in preverjajo diagnostične
hipoteze, ocenjujejo se uspehi zdravljenja, opredeljuje bolnikova prognoza, načrtujejo se nadaljnji diagnostični in
terapevtski ukrepi, odloča se o odpustu, premestitvi, rehabilitaciji. Za sekundarija, specializanta in specialista so taki
sestanki in vizite nenehna intelektualna spodbuda, za mentorje in strokovne vodje pa zahteva po stalnem strokovnem
dokazovanju in izziv, ki so mu kos le z neprekinjenim samoizobraževanjem.
Vse to se zdi samoumevno. Tak način dela omogoča racionalnost pri poslovanju, naročanju preiskav, pregledov,
zdravil. Vsakršna kontrola s strani poslovodnih organov, ki naj bi bili po upravni lestvici nad predstojniki, je v osnovi
laična in brez deklariranih učinkov, če ni izvedena na primeren, dogovorjen način, ki maksimalno ščiti avtoriteto in
dostojanstvo strokovnega vodje. Na žalost se to vse manj upošteva celo v vrhunski zdravstveni ustanovi. V zadnjem
času smo bili celo večkrat priča preprečevanju nabave neposredno življenjsko pomembnega materiala in zdravil na
intenzivnem oddelku v Kliničnem centru s strani poslovnega direktorja, ki nima prav nič medicinske izobrazbe!
Kako se lahko počuti predstojnik, profesor, specialist s petnajstletno prakso, ko mora pošiljati vsa naročila zdravil in
drugega materiala k ekonomistu, ki neko nabavo blagohotno dovoli, drugo pa črta?
Tudi zdravniki moramo urediti stvari v svojih vrstah. Zdravniški sestanki so marsikje degenerirali v primitivno
“komunalo”: preprosto naštevanje sprejemov in odpustov. Take sestanke je treba čimprej ukiniti, strokovne vodje, ki
dopuščajo tako stanje, pa zamenjati.
Pojavljajo se napake in malomarnosti, ki so za bolnika lahko tudi usodne. Zdravstveni vrh na vseh ravneh marsikje
in marsikdaj reagira samo tako, kot si želita javnost in mediji. Le izjemoma podpira strokovne ukrepe, ki bi napake
lahko preprečili.
Razni kongresi in simpoziji, katerih število raste kot gobe po dežju, so za zdravniško izobraževanje manj pomembni;
neizmerne možnosti, ki jih nudi internet, pa jim pomen še dodatno zmanjšujejo. [e danes štejemo udeležbo na
teh vrstah izobraževanja kot pogoj za podaljševanje licence, vzrok je enostavnost pri preverjanju potrdil in točkovanje
udeležb. Čaka nas težka, a pomembna reforma ocenjevanja zdravniškega izobraževanja in podaljševanja licenc.
Ne morem mimo nekaterih zadev, ki so se pojavile ob dogodkih v Celju. Najprej: v tisku se je pojavila trditev, da
november 2002 l ISIS

4
U V O D N I K�����������
direktorja kljub nasprotovanju vseh zdravnikov ne morejo odstaviti, saj ni naredil nič protizakonitega.
Ali je direktor res postavljen samo zato, da ne dela nič protizakonitega? Ali ni nepopravljiva
prekinitev sodelovanja z vsemi sodelavci nadvse pomemben vzrok za ukrepanje? Ali se je res
bilo treba sklicevati na nepravilno predpisovanje eritropoetina (ki je znano že nekaj mesecev in
menda Celje pri tem ni izjema med slovenskimi bolnišnicami) in direktorja odstavljati na tej osnovi?
Ali ni to namerno podcenjevanje mnenja in odločitve zdravnikov v celjski bolnišnici?
Dogajanje v Celju lahko imenujemo sindrom. Povedali smo že, da je najpomembnejši povod
sindroma direktorjeva aroganca in podcenjevanje stroke. To v Sloveniji ni osamljen pojav. Reakcija
celjskega zdravništva je bila prelomna. Njen pomen presega lokalni in časovni okvir. Predstavlja
svarilo in napotilo.
Matija Horvat
ISIS l november 2002
��������������������������������������������������������������
��������������������������
Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije je na svoji seji, dne 17� oktobra 2002, obravnaval problematiko zaostalih histolo{kih
izvidov v Splo{ni bolni{nici Celje� Prisotni so soglasno sprejeli spodaj navedene ugotovitve, sklepe in stali{~a o dejavnostih Zbornice
pri ugotavljanju odgovornosti za nastalo stanje�
1� Zdravni{ka zbornica Slovenije je marca 2002 prejela pismo
strokovnega direktorja Splo{ne bolni{nice Celje (SBC), doc�
dr� Radka Komadine, dr� med�, da `eli informacijo, kak{ni so
normativi za delovno obremenjenost zdravnikov patologov�
Pismo je obravnaval odbor za strokovno-medicinska vpra{anja
na svoji seji, dne 7� maja 2002� Seje se je na povabilo
odbora udele`il tudi doc� Radko Komadina� Odbor je
seznanil z dejstvom, da pri obravnavi histolo{kih izvidov v
njihovi bolni{nici nastajajo zaostanki, ni pa bil seznanjen z
dejansko ~asovno razse`nostjo zaostankov� Prisotni so
razpravljali o delovnih obremenitvah zdravnikov patologov�
Zato je odbor za strokovno-medicinska vpra{anja sklenil, da
za dodatne informacije o priporo~ilih za sprejemljive obremenitve
posameznega zdravnika patologa, ki omogo~ajo varno
in kakovostno delo, zaprosi Zdru`enje patologov Slovenije�
Odbor se je strinjal s predlogom doc� Komadine, da bodo
zaostanke re{evali s pomo~jo honorarnih sodelavcev� Zdru`enje
patologov je svoj odgovor posredovalo 6� junija 2002� Iz
odgovora je bilo jasno razvidno, da so bili, glede na priporo-
~ene delovne obremenitve, zdravniki patologi v celjski
bolni{nici ve~ kot dvakrat bolj obremenjeni� Glede na to
priporo~ilo je Zdravni{ka zbornica Slovenije sklenila razpisati
dodatno specializacijo iz patologije za celjsko bolni{nico ob
prvem naslednjem razpisu zdravni{kih specializacij� Z vso
dejansko razse`nostjo ~asovnih zaostankov je bila Zdravni{ka
zbornica seznanjena iz javnih medijev 9� oktobra 2002�
2� Zdravni{ka zbornica se zaveda pomena zaupanja pacientov v
delo zdravnikov, zato se je nemudoma vklju~ila v ugotavljanje
posledic zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov v Splo{ni
bolni{nici Celje� V mnogih pogovorih s strokovnim vodstvom
bolni{nice in zdravniki si sku{a ustvariti jasno sliko dogajanja�
Glede na veliko {tevilo zaostalih histolo{kih izvidov delo ne
more biti kon~ano v nekaj dneh� Do 17� oktobra 2002 je
Zbornica prejela seznam zaostalih histolo{kih izvidov ter
izjave predstojnikov oddelkov SBC o mo`nih posledicah na
zdravje pacientov, katerih izvidi so bili v zaostanku�
3� Zdravni{ka zbornica Slovenije si bo v okviru svojih pristojnosti,
ki se nana{ajo izklju~no na zdravnika posameznika,
prizadevala za ~imhitrej{o in ~imbolj podrobno analizo stanja
in mo`nih posledic� V ta namen je bila na seji izvr{ilnega
odbora, dne 17� oktobra 2002, imenovana komisija v sestavi:
prof� dr� Stanislav Rep{e, dr� med�, specialist kirurg, prof� dr�
Nina Gale, dr� med�, specialistka patologinja, in prof� dr�
Stelio Rakar, dr� med�, specialist ginekologije in porodni{tva�
Komisija bo prou~ila vse sporne primere in posredovala
analizo odboru za strokovno-medicinska vpra{anja, ki se bo
glede na izsledke odlo~il za nadaljnje ukrepe�
4� Zdravni{ka zbornica Slovenije poziva vodstvo Splo{ne
bolni{nice Celje in ministrstvo za zdravje, da nemudoma
zagotovita ustrezne pogoje, da bodo pregledani vsi zaostali
preparati in omogo~eno normalno teko~e delo�
Lep pozdrav, asist� mag� Marko Bitenc, dr� med�
predsednik
Zdravni{ke zbornice Slovenije
4

ISIS - leto XI. Številka 10 l 1. oktober 2002
Vsebina
V S E B I N A
uvodnik Matija Horvat • “Celjski sindrom” in izobraževanje zdravnikov 3
Marko Bitenc • Izjava za javnost o problematiki zaostalih histoloških izvidov
v Splošni bolnišnici Celje 4
novice • 8
iz glasil evropskih zbornic Boris Klun • Haider bo pregledal zdravniške plače 25
Marjan Kordaš • Prezgodaj rojene obravnavati le paliativno 25
Boris Klun • Hrvaško zdravstvo nezadržno drvi v zlom 26
intervju E. Bobnar Najžer, E. Gregorič • Za srca s srcem Igor D. Gregorič 29
aktualno Jože Trontelj • Etična vprašanja o dragem zdravljenju z novimi zdravili 37
Andreja Čufar, Pavel Poredoš • Promocija samozdravljenja kot orodje pri obvladovanju
stroškov za zdravila 39
Milojka Pavletić Kopilović, • Pedopsihiatrija na obali: včeraj, danes ... jutri?
Alida Mažer, Irena Majcan Kopilović 42
Marjan Bilban, • Motnje vida in ocenjevanje vozniške zmožnosti
Irena Brovet Zupančič 48
Tatja Kostnapfel Rihtar, • Organiziranost in pomen Rdečega križa
Janko Predan s sodelavci 53
Janja Šešok • Izgubljena leta potencialnega življenja – merilo prezgodnje umrljivosti 57
Miha Likar • Globalno zdravje in novo javno zdravstvo 60
forum Jože Balažic • Obravnava zdravstvene napake skozi zgodovino 62
zanimivo J. Mešič, S. Zupanič, N. Triller, • 50-letnica bronhoskopije na Golniku
T. Martinjak, A. Debeljak, J. Šorli 64
program strokovnih srečanj • 69
oglasi • 89
delovna mesta • 90
delo Zbornice • Zapisniki IO ZZS 92
Franc Farčnik, Nika Sokolič • Razpis zobozdravstvenih specializacij v letu 2003 96
status artes medicae Aleš Žemva • Kardioprotektivni učinki ω-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin 98
Helena Meden Vrtovec • Hormonsko nadomestno zdravljenje v luči izsledkov raziskave WHI
(Women’s Health Initiative) 100
Jelka Zaletel • Preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 – raziskava XENDOS 101
strokovna srečanja M. Pečan, N. Krčevski Škvarč • Seminar o bolečini 102
Rade Iljaž • Zdravstvena napaka v splošni/družinski medicini 104
ISIS l november 2002
Fotografija: Dragan Arrigler
6

SV. JANEZ OD BOGA
TRANSFUZIJSKA MEDICINA
Transfuzijsko medicino predstavljamo z najbolj značilno podobo, to je vrečko krvi in prikazom določitve krvnih skupin. Osnovna naloga transfuzijske
medicine je skrb za zadostno, pravočasno in varno zalogo krvi. Poleg tega je naloga stroke, da z ustreznimi laboratorijskimi preiskavami
zagotovi skladnost krvi med prejemnikom in krvodajalcem.
Naj bo simbolni dodatek tokratni naslovnici asociativna povezava kri – življenska tekočina.
Tekst in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer (A norm., prva vrsta zgoraj)
Uroš Skalerič • 88. kongres Ameriške akademije za parodontologijo 106
Matej Drobnič, • 4. simpozij Mednarodnega združenja za popravo hrustanca
Damjan Radosavljevič (ICRS) 108
Matjaž Rode • V gorah Balkana 109
Ksenija Tušek Bunc • Depresija in bolezni srca in ožilja 110
Vera Pompe Kirn • Srečanje registrov raka 112
Lidija Stare • Poročilo s kongresa o Alzheimerjevi demenci 114
Lilijana Kornhauser Cerar • 13. kongres evropskega združenja za pediatrično in neonatalno
intenzivno terapijo (ESPNIC) 116
M. Kremesec, B. Gerjevič, M. Lopuh• 7. simpozij otroške anestezije v Sloveniji 118
Simon Podnar • Stalno izobraževanje slovenskih nevrologov pod okriljem “Svetovne
zveze nevrologov”
Stanislav Kajba, Majda Drnovšek, • Dvanajsti letni kongres evropskega združenja za pnevmologijo
121
Alojz Horvat, Vasilija Maček 122
Irina Milisav • Patološka fiziologija v mednarodni luči 124
Vilma Kovač • Strokovni simpozij ob 40. obletnici zdravljenja neplodnosti v Mariboru 125
odmevi Pavle Kornhauser • Odgovor na članek Iztoka Tomazina 127
Jurij Fürst • Novosti na področju predpisovanja zdravil, Isis 10/02 128
Andrej Žmavc • Recepti po novem 129
Marjan Jereb • Še enkrat o “Odmiku od utečenih metod zdravljenja” 130
personalia • 130
koledar zdravniških srečanj • 149
misli in mnenja uredništva Črt Marinček • Menedžment in stroka 166
8 30
7 november 2002 l ISIS

8
ISIS l november 2002
N O V I C E
Spo{tovani Ora`novci, drage
kolegice in kolegi!
Od na{ega sre~anja v Kostanjevici ob 130letnici
rojstva dr� Ivana Ora`na so minila `e
{tiri leta� Takrat ste {tevilni izrazili `eljo po
ponovnem sre~anju� Sklenili smo, naj bi bilo
ponovno sre~anje ob 135-letnici rojstva, jeseni
leta 2003 ali 2004�
Takratno sre~anje je obogatila tudi promocija
knjige “Dr� Ivan Ora`en ­ dobrotnik
Medicinske fakultete”, ki sta jo napisala
dr� Zvonka Zupani~ Slavec in prim� Franc
[tolfa� Sklenili smo, da bomo do naslednjega
sre~anja izdali knjigo “Ora`novci”, ki naj
bi prikazala `ivljenje Ora`novcev v razli~nih
obdobjih, od ustanovitve do danes� Doc� dr�
Zvonka Zupani~ Slavec, predstojnica In{tituta
za zgodovino medicine MF, ki smo jo
Ora`novci zaradi izjemno lepe knjige o na-
{em dobrotniku kar posvojili, nam je obljubila
pri tem projektu svojo podporo� Nekaj
gradiva smo zbrali `e na sre~anju s posnetki
izjav in javno povedanih do`ivetij starej{ih
kolegov, nekaj zapisov iz Ora`novega doma
iz ~asa pred drugo svetovno vojno je poslal
prim� dr� Sre~ko Ko{uta� @al so nekateri starej{i
kolegi, Ora`novci iz predvojnega ~asa,
Pismo Ora`novcem
ki so obljubili prispevke, v teh letih `e umrli�
Tudi na vpra{alnik dr� Zvonke Zupani~
Slavec, s katerim smo `eleli dobiti nekaj ve~
podatkov in dopolniti seznam Ora`novcev,
ste le redki odgovorili�
[e vedno sem prepri~an, da je zamisel o
knjigi dobra in da se je vredno potruditi�
Radi bi predstavili Ora`nov dom v posameznih
obdobjih od nastanka do dana{njih dni�
Na ve~krat ponovljena vabila za prispevke v
reviji Isis so se `e odzvali prim dr� Sre~ko Ko-
{uta (ve~ kratkih {e neobjavljenih zgodb je
pri doc� dr� Zvonki Zupani~ Slavec), Jo`e
Kokovnik s prispevkom “Prehrana Ora`novcev”
(Isis, 1998;7:64), prim� Anton @idanik:
“Utrinki iz Ora`novega doma” (Isis,
2002;1:13), prim� dr� Sre~ko Ko{uta: “Pred
drugo svetovno vojno je veljal v Ora`novem
domu strog hi{ni red” (Isis, 2002:3:51-2),
prim� dr� Zlatko Frange{ ({e neobjavljen
prispevek) in Vojko Mer{nik (spremna
zgodba temu pismu)� Upam, da se bodo odzvale
tudi Ora`novke (do sedaj {e nobenega
prispevka!) in vsi Ora`novci, ki imajo pisateljsko
`ilico, z opisom razmer v domu v ~asu
bivanja, posameznih do`ivetij, z opisi
upravnikov, zanimivih sostanovalcev - posebne`ev,
stalnih in naklju~nih obiskovalcev�
Prvo sre~anje “Ora`novcev” v Kostanjevici na Krki 10. oktobra 1998
..................................................................................................
Rojstna hi{a dr. Ivana Ora`na
..............................................
Znani fotograf Joco @nidar{i~, nekdanji stanovalec
Ora`novega doma, ima veliko fotografij,
ki jih je pripravljen prispevati za knjigo�
Obljubil je tudi, da bo sodeloval pri njenem
oblikovanju�
Priprava povezane pripovedi iz razli~nih
tekstov in opisov zahteva tudi nekaj ~asa� Kot
predsednik Kuratorija Ora`novega doma
Vas, nekdanje in sedanje Ora`novke in Ora`novci,
ponovno nagovarjam in prosim za
prispevke� Ni toliko pomemben stil pisanja
kot do`ivetja in razmi{ljanja posameznikov,
opisi dogodkov in vzdu{ja v Ora`novem
domu v posameznih obdobjih, da bi lahko
predstavili verodostojno podobo Ora`novega
doma in njegovih stanovalcev skozi ~as�
Ora`novke in Ora`novci, izka`imo dol`no
hvale`nost spominu dr� Ivana Ora`na, saj
smo prav zaradi njega la`e ali pa sploh lahko
{tudirali medicino in postali zdravniki�
Vzemimo si ~as za kraj{i ali dalj{i zapis do-
`ivetij iz ~asov bivanja v Ora`novem domu�
Za vzpodbudo objavljamo tokrat prispevek
Vojka Mer{nika, dr� med�, “Kako sem do-
`ivljal Ora`nov dom” in fotografijo z na{ega
sre~anja v Kostanjevici�
Veselim se ponovnega sre~anja v jeseni
leta 2004 ob 135-letnici rojstva dr� Ivana
Ora`na� Trdno upam, da bodo prispevki za
knjigo kmalu prispeli� n
Va{
Stane Rep{e, predsednik Kuratorija
Ora`novega doma
Prispevke lahko po{ljete na naslov: Prof�
dr� Stane Rep{e, Klini~ni oddelek za abdominalno
kirurgijo, Klini~ni center, Zalo{ka 7,
1000 Ljubljana ali doc� dr� Zvonka Zupani~
Slavec, predstojnica, In{titut za zgodovino
medicine MF, Zalo{ka 7a, 1000 Ljubljana�

10
N O V I C E
Nikoli ne bom pozabil svojega prvega
dne v Ora`novem domu� Kot Pohorec
nisem imel nobenega sorodnika
ali znanca v daljnem mestu Ljubljana� ^eravno
sem {ele z 19 leti maturiral, sem bil samo
enkrat v Ljubljani na neki ekskurziji� In edino,
kar mi je ostalo v spominu, je bil neboti~nik�
Na Medicinsko fakulteto smo bili takrat
sprejeti vsi, zato nam to ni predstavljalo problema,
pa~ pa, kje stanovati� Ker je bilo to daljnega
leta 1950, ni bil pogoj za sprejetje v dom
samo ekonomski dejavnik, pa~ pa tudi karakteristika,
ki smo jo morali prilo`iti pro{nji�
Karakteristiko so nam izstavili v doma~em
kraju takratni politi~ni veljaki� Moja verjetno
ni bila preve~ pozitivna, saj nisem dobil
obvestila, da sem sprejet� Ni mi preostalo drugega,
kot da sem {el s svojo culo kar na sre~o
v Ljubljano pred Ora`nov dom� Gospod Rostohar
(starej{i se ga {e spominjate) mi je sporo~il,
da nisem sprejet� Kaj pa sedaj? Kot trmast
Lovren~an sem ostal pred vrati do naslednjega
dne, ko so se me le usmilili in mi
dali klju~ od vhodnih vrat� Taka sta bila moj
prvi dan in moja prva no~ od naslednjih 2�200
v tem prelepem zaveti{~u Ora`novcev�
Po prvih negotovih korakih in s strahom
ter spo{tovanjem pred vsakim, ki je bil vsaj eno
leto pred menoj, kaj {ele pred starimi bajtami,
se je za~el na{ vsakdanjik� Kot bruci smo pri{li
v predsobe, kjer smo stanovali po {tirje� V moji
sobi sva bila dva Maribor~ana in dva Celjana,
ki pa sta bila `e v 3� semestru� V sobi naprej je
bila rezidenca {tirih starih bajt, vsi so imeli `e
kar blizu 30 let� Seveda smo jih gledali kot bogove
in se jih bali kot hudi~ev� Takrat je res vladalo
{e pravo strahospo{tovanje, kot ga dana{nji
bruci poznajo verjetno samo {e iz pravljic�
@e takoj prve dni je naju pri{leka pou~il eno
leto starej{i sostanovalec, Rudi Krajnc, da ~e
ne bova pljunila v roke in za~ela z intenzivnim
{tudijem `e s prvim dnem, z najino medicino
ne bo ni~� Zakaj? Na medicino se nas je vpisalo
268, v drugi semester pa bodo pri{li samo tisti,
ki ne bodo padli na nobenem kolokviju� Kolokvije
smo imeli na koncu prvega semestra iz
anatomije, kemije, fizike in biologije� Takih
sre~ne`ev nas je bilo samo 196, na `alost pa med
njimi ni bilo mojega sostanovalca� Lahko si
predstavljate, kako je izgledal na{ vsakdanjik�
Zjutraj smo se `e navsezgodaj borili v predavalnicah
za sede`, da smo si lahko zapisali predavanja,
saj skript ali knjig ni bilo� Po vsaki uri
ISIS l november 2002
Kako sem do`ivljal O. D.
je sledil tek v drugo predavalnico in boj za prostor�
Po predavanjih smo {li vsi jest v medicinsko
menzo, ki je bila v dana{njem dekanatu�
Menze seveda nisi mogel menjati ali hoditi jest
kam drugam, saj je bilo takrat {e vse na `ivilske
karte, ki si jih moral na za~etku meseca oddati,
da si dobil bone� Popoldne smo imeli navadno
vaje� Po vseh obveznostih smo se za~eli
zbirati v na{i sobici, ki je bila videti pribli`no
tako: {tiri postelje ob stenah, dve okni, ki sta
nam pozimi slu`ili kot hladilnik� Tu smo hranili
vse pokvarljive stvari, ki smo jih prinesli
od doma� Prav lepo so izgledale doma~e klobase,
ki so visele kot ro`ni venec, na ogled vsem,
ki so hodili po Wolfovi ulici in vsaj malo dvignili
glavo� Sredi sobe je bila velika {tirioglata
miza, pri kateri je imel vsak od nas stalni sede`,
ob steni pa {e pe~ in ena sama velika omara
za vse {tiri� Nad mizo je bila navadna in seveda
tudi edina lu~ v sobi� Ampak ta lu~ ni bila
kar tako� Lahko smo jo premikali navzgor ali
navzdol, okoli `arnice pa je bil pergament z
izrezom� Ta pogruntav{~ina je slu`ila temu, da
si je tisti, ki se je u~il {e pozno v jutro, lahko
nastavil re`o na svoj del mize� Tako so imeli
tisti, ki so `e spali, nekak delni lunin mrk� No,
to je pri{lo izredno malokdaj prav, saj smo bili
vsi pri knjigi vsak dan vsaj do enih zjutraj� Kriza,
bolje re~eno lakota, je nastopila navadno
okoli 23� ure� O kavi ni bilo govora, tudi o kaki
mesnati hrani ne, saj je bila na `ivilske karte�
Tako smo si, ko nam je zmanjkalo zalog z okna,
pomagali na razli~ne na~ine� Eden je prinesel
od doma krompir, drugi fi`ol in to smo si kuhali
na starem gorilniku v voja{ki mena`ki, ki
sta bila edini individualni inventar sobe� Spomnim
se, da fi`ol ni bil nikoli do konca skuhan,
saj smo ga `e prej z zobotrebci “poribarili” iz
mena`ke�
Nekoliko bolj zapleteno je bilo `ivljenje
pozimi� Vsaka soba je morala sama skrbeti
za svoje ogrevanje� Pe~ smo imeli, ne pa tudi
kurjave� Ponjo smo morali sami v klet� Vsaka
soba je imela svojo posodo za premog�
Vsak teden smo dolo~ili enega od nas, da je
{el po kurjavo, jo seveda pla~al, prinesel v
sobo in zakuril� Tako se je soba ogrela {ele
pozno popoldne� Medtem smo {tudirali v
posteljah, pokriti z odejami, in kadar je bilo
zelo mrzlo, tudi v rokavicah�
Svojevrstna zanimivost je bila tudi osebna
higiena� 10 {tudentov v treh sobah je imelo
na voljo eno umivalnico z dvema umival-
nikoma, seveda z mrzlo vodo tudi pozimi�
Enkrat na teden si pri{el na vrsto za tu{iranje�
Vsi skupaj smo imeli na razpolago samo
eno kopalnico z dvema tu{ema, vodo pa smo
ogrevali s premogom kar v kopalnici�Vsak
je moral paziti, da ni porabil preve~ vode in
~asa, saj bi drugi ostali brez tople vode�
Zanimivo je tudi, ~e gledam iz dana{nje
perspektive, da kljub temu, da smo bili stari
19 in 20 let, ni imel nih~e izmed nas punce� Seveda
je bilo o njih dosti govora, ampak pri tem
je tudi ostalo, saj sploh ni bilo mogo~e priti do
kakega dekleta� Ves dan pri knjigi, na plese nismo
hodili, saj nismo imeli ni~ pametnega oble~i,
denarja pa tudi ni bilo, razen za enkrat v
kino in za pot domov enkrat na mesec�
Z leti se je po~asi vse spreminjalo� Iz brucev
smo postajali resni medicinci, stare bajte�
Iz predsob smo se selili v vedno bolj{e sobe�
Na koncu sem pristal v sobi za dva z majhno
kuhinjo, ki pa mi je bila skoraj v pogubo� Tako
smo se v {estih letih “ora`novanja” prelevili v
`e kar zrele informirane gospodi~e, oprostite,
tovari{e! Sedaj se nismo ve~ samo mi pogovarjali
o `enskah, ampak so se one o nas, saj
smo bili medicinci takrat za `enske pravi “hot
dogs”� Do`ivetij na to temo je bilo toliko, da
bi o moji generaciji lahko napisal knjigo�
Dol`an sem {e napisati, zakaj mi je bila
“kuhinjica” skoraj v pogubo� Do diplome
sem imel samo {e dva izpita� Imel sem dekle,
tudi {tudentko, ki je ostala brez stanovanja
v Ljubljani� Zato sem se s sostanovalcem
dogovoril, da bova pono~i prinesla v to
majhno sobico kav~, kjer bo moje dekle stanovalo,
v zameno pa nama bo kuhala� Kake
tri mesece je {lo vsa kot po maslu� Ne vem,
kako je takratni upravitelj, gospod Majcen,
odkril moje dru`insko `ivljenje� Seveda je
nastal stra{en kraval� S sklenjenimi rokami
sem ga moral prositi, da me niso vrgli iz
Ora`novega doma in s fakultete�
Na koncu pa {e to: ne spomnim se, da bi
se med seboj kdaj prepirali, obrekovali ali
pasli trmo� Po~utili smo se kot prava bratov{~ina
in {e danes, ~e mi kdo re~e, da je bil
Ora`novec, vseeno katere generacije, ga ~utim
kot brata, kot del mojih 2�200 dni, pre-
`ivetih v Ora`novem domu�
Hvala vam, gospod doktor Ora`en!
Lovrenc na Pohorju na binko{tno nedeljo
leta 2002 n
Vojko Mer{nik

N O V I C E
70 let prim. [tolfe in prim. dr. Vuliki}a
V
okviru razstave o {olstvu v Mariboru
med prvo in drugo svetovno vojno,
ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv
v Mariboru na Glavnem trgu, sta medikohistori~na
sekcija Slovenije (SZD) in
Znanstveno dru{tvo za zgodovino zdravstvene
kulture Slovenije ­ podru`nica Maribor
nedavno po~astila dva zaslu`na ~lana ­ specialista
zobozdravnika za njuni 70-letnici�
Predsednik obeh dru{tev, prof� dr� Edvard
Glaser, je ob navzo~nosti {tevilnih ~lanov orisal
`ivljenjsko, strokovno in znanstvenoraziskovalno
pot prim� Franca [tolfe, dr� stom�,
iz Celja, sedanjega predsednika Znanstvenega
dru{tva za zgodovino zdravstvene kulture
Slovenije� Osnovno {olo in gimnazijo je obiskoval
v Celju, kjer je leta 1951 maturiral� Stomatologijo
je {tudiral v Beogradu in jo kon-
~al leta 1961, tu je obiskoval tudi SO[, sta` pa
je opravil v Banja Luki� Zaposlil se je v Zdravstvenem
domu v Celju kot stomatolog v javni
zobni polikliniki� Od leta 1965 do upokojitve
leta 1992 je bil predstojnik zobozdravstvene
dejavnosti v @elezni~arskem zdravstvenem
domu v Celju�
[tudij iz javnega zdravstva z ekonomiko
je nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1973 diplomiral�
Leta 1988 je dobil naziv primarij�
Razen v stroki je zaslu`en za okoli 1�500 strokovnih,
medicinskih in drugih prispevkov v
raznih medijih� Organiziral in soorganiziral
je {tevilne simpozije, prisostvoval pri odkrivanju
spominskih plo{~, npr� dr� Antonu
[vabu, dr� Starovasniku in drugimi�
Poleg tega je ~lan Zdravni{kega dru{tva,
podpredsednik in predsednik dru{tva zobozdravstvenih
delavcev v Celju, obenem
podpredsednik dru{tva zobozdravstvenih
delavcev Slovenije, predsednik Znanstvenega
dru{tva za zgodovino zdravstvene kulture
Slovenije in predsednik kulturno-umetni{ke
sekcije France Pre{eren, ~lan literarnega
dru{tva Celje, ~lan ~astnega razsodi{-
~a, ~lan LICUSA, odgovorni urednik zobozdravstvenega
ob~asnika Radix, ustanovitelj
Cedensa, ~lan mednarodnega zdru`enja
zgodovinarjev medicine, medikohistori~ne
sekcije, predavatelj na {tevilnih sekcijah, sre-
~anjih, soorganizator Pintarjevih dnevov� Izdal
je “Drobtinice iz zobne ordinacije”,
“Zgodovino zobozdravstva na Celjskem po
letu 1945”, “Zdravstvo in socialno varstvo
na slovenskih `eleznicah” (@TO Celje),
Prim. Franc [tolfa, dr. stom.
..............................................
“Sprehod v preteklost starih zobozdravstvenih
instrumentov, pripomo~kov in opreme”,
“[ale na na{ rova{“, “Iskrice in domislice”,
“Zgodovina zobne vrtalke”, “Enigma
resnice” in {e in {e�
Sprejel je {tevilna priznanja in nagrade,
med njimi [vabovo in Valvasorjevo priznanje,
~astno ~lanstvo v Dru{tvu zobozdravstvenih
delavcev Slovenije, je tudi ~astni ~lan
Znanstvenega dru{tva za zgodovino zdravstvene
kulture Slovenije, Zdravstvenega centra
Celje ���
Prim� France [tolfa je tudi pobudnik raziskovanj
domnevnih lobanj celjskih grofov,
krasi ga izredna skromnost, te`nja po nevpadljivosti,
je izredno zadr`ana osebnost z
ozirom na opus svojega `ivljenja� Lahko bi
nanizal {e {tevilne druge odli~nosti in za nas,
medikohistorike, posebnosti, pri ~emer pa
ne smemo pozabiti, da je tudi pobudnik in
ustanovitelj muzeja zobozdravstvenih instrumentov
v Sloveniji�
Prim� dr� Velimir Vuliki}, dr� stom�,
znanstvenik, zobozdravnik in pisatelj, prav
tako proslavlja svojo 70-letnico� Doma iz Vitomirice
pri Pe}i v Srbiji je {tudiral stomatologijo
na Medicinski fakulteti v Ljubljani,
bil predstojnik stomatolo{kega oddelka
Prim, d. Velimir Vuliki}, dr. stom.
..............................................
tamkaj{nje voja{ke bolni{nice, kjer je ostal
do svoje invalidske upokojitve leta 1978� Leta
1984 je doktoriral z disertacijo “Zobozdravstvena
slu`ba v NOB na Slovenskem”� @ivi v
Dom`alah� Bil je pobudnik in ustanovni ~lan
ter odbornik dru{tva piscev NOB in TO Slovenije,
mnogih drugih dru{tev in zdru`enj�
Bil je ~lan predsedstva Znanstvenega dru{tva
za zgodovino zdravstva in zdravstvene
kulture Jugoslavije, ~lan organizacijskih odborov,
sre~anj v zdravstvu in zobozdravstvu
ter dru{tvih� @e kmalu je kljub svojemu zahtevnemu
strokovnemu delu za~el pisati� Novela
“Povratek” je bila celo dramatizirana in
predvajana po radiu Pri{tina� V Beogradu na
Sanitetni upravi je `e leta 1969 izdal priro~nik
“Priru~nik za obuku bolni~ara ­ zubnih
asistenata”, izdal je {tevilne strokovne
knjige s podro~ja zobozdravstva� Prejel je
Kajuhovo nagrado� Leta 1991 je izdal “Zobozdravstvo
na Slovenskem do leta 1940”,
sodeloval je kot urednik v Stomatolo{kem
biltenu vojne bolnice Ljubljana, ureja lokalni
~asopis “@eljan”, objavil je okoli 300 strokovnih,
poljudnoznanstvenih in drugih prispevkov
v tisku, v knjigah, revijah in po radiu,
izdal je novele “V zrcalu ra~jega potoka”,
“V pajkovi mre`i”, “Pota njegove mla-
11
s
november 2002 l ISIS

12
N O V I C E
dosti”, “Beg iz pekla”, “Senator s Svete trojice”,
izdal je biografski roman “Doktor Jo-
`e Rant ­ o~e slovenskega zobozdravstva”,
“Bratje Pirnat”, “Kirurgovo `ivljenje”, “Mo`
v dveh domovih ­ Kamni~an v Torontu”,
nadalje “30 dni med Slovenci v Melbournu”,
“Iz dnevnika”, “Glasbenik Stane Habe ­
Vrhni~an v Dom`alah”, v Kme~kem glasu
je kot podlistek izhajala novela “Grenka sre-
~a”, pred izidom je knjiga “Dr� Milan Dolenc
­ slovenski veterinar”, pripravlja pa
tudi avtobiografsko delo “Slovenski zet”�
Njegovim knjigam je prispevalo predgovo-
NEUČINKOVITA
PREVENTIVA
Ameri{ki, avstralski in britanski strokovnjaki
so prepri~ani, da je debelost,
ki v razli~nem obsegu, pogostosti in
stopnji zahtevnosti pesti prebivalstvo na pragu
21� stoletja, v veliki meri mogo~e pripisati
tudi neu~inkoviti zdravstveni preventivi� Epidemija
debelosti, ki ogro`a precej ve~ji dele`
prebivalstva modrega planeta na prelomu
tretjega tiso~letja (skoraj 40 odstotkov prebivalcev
v zvezni dr`avi na nasprotni strani Atlantika,
dobrih 30 odstotkov Oto~anov in
skoraj enak dele` Avstralcev ter ve~ kot ~etrtino
Nemcev���) kot nalezljive bolezni, aids in
podobne nevarnosti, je po mnenju poznavalcev
v veliki meri posledica premajhnega, neustreznega,
ne dovolj na~rtnega in neu~inkovitega
preventivnega in kurativnega prizadevanja
zdravnikov in medicinskega osebja nasploh�
Njim ob bok pri krivdi za {tevilne (nepotrebne)
primere prekomerne telesne te`e
in debelosti (patolo{kega ITM) pa stopajo psihologi
in star{i (skrbniki, rejniki), u~itelji,
vzgojitelji in sredstva javnega obve{~anja�
Po mnenju ameri{kih zdravnikov in psihologov
je hrana nedvomno nevarnej{a droga od
tobaka, ~eprav tega marsikdo javno no~e oziroma
si ne upa priznati� Klju~na nevarnost zasvojenosti
s hrano je v tem, da nosita hrana in
pija~a pozitiven socialni predznak, ki ga je nikotin
v ve~ini razvitega sveta dokon~no izgubil
`e v preteklem stoletju� Podobno kot igrajo
pri kajenju pomembno vlogo multinacionalke
in toba~ni lobiji, pri debelosti dejavno sodeluje
(jo spodbuja) prehrambena industrija,
in sicer v tesnem sodelovanju in ob podpori
ISIS l november 2002
re mnogo slovenskih odli~nikov� Izdal je tudi
delo “Zdravstvena kultura in zdravilne rastline”�
Prim� dr� Velimir Vuliki}, dr� stom�, je
izredno miren, bolj mol~e~ kot zgovoren
znanstvenik in pisatelj, {tejemo ga, kot prim�
[tolfo, med one velike ~lane, ki nesporno veljajo
za vzor vsem ostalim, kako se lahko
kljub {tevilni vsestranski zaposlenosti predajajo
tudi pisanju in znanstvenoraziskovalnemu
delu� Tudi njegov opus je predavatelj
prof� dr� Edvard Glaser prikazal v vsej {irini,
pri ~emer se je vendarle bal, da ni prikazal
dietne in farmacevtske sfere�
“Dokler se zdravniki ne bodo zavedali, da
je debelost resna bolezen s kompleksno patologijo,
ki terja ve~dimenzionalno, multicentri~no
obravnavo, bodo civilizacijske bolezni
{e naprej kraljevale na samem vrhu globalne
lestvice nezmo`nosti, invalidnosti in umrljivosti,”
je izjavil dr� Patrick Beal iz Velike Britanije�
Njegov kolega z nove celine se je v televizijskem
intervjuju spra{eval, ali zdravniki sploh
premorejo dovolj aktualnega znanja in najnovej{ih
informacij o debelosti ter vsem, kar je
povezano z njo, da bi lahko ustrezno in u~inkovito
ukrepali na podro~ju preventive in kurative
te resne socialne bolezni 21� stoletja�
n
Vir: Washington Post nm
POVEZATI PEDIATRIJO
IN GERIATRIJO
Najnovej{i dose`ki znanosti in tehnike
spodbujajo in terjajo nove povezave
na podro~ju medicine ter kompleksno,
interdisciplinarno delovanje na {tevilnih
podro~jih, ki so doslej sodila v okvire
strogo dolo~enih specialnosti� V tem smislu
naj bi po mnenju japonskih in ameri{kih
zdravnikov prihajalo do nujno potrebnih in
uspe{nih povezovanj podro~ji, ki veljajo oziroma
so {e do nedavnega veljala za strogo
lo~ena, po uveljavljenem strokovnem prepri~anju
marsikdaj celo nezdru`ljiva ali vsaj
zelo te`ko (irealno) zdru`ljiva� Med tovrstne
primere povezovanja v okviru nove interdisciplinarnosti
v zdravstvu nedvomno
sodi vizija, ~e ne `e kar potreba in zahteva
po tesnej{em sodelovanju pediatrije in ge-
vsega, kar sta zmogla storiti oba primarija v
okviru Znanstvenega dru{tva za zgodovino
zdravstvene kulture Slovenije, katerega
predsednik je bil tudi prim� dr� Velimir Vuliki}�
Obema ~estitamo za dosedanje dose`ke
z zahvalo in `eljo, da bi nadaljevala svoje
znanstveno in pisateljsko, pa tudi strokovno
delo�
n
Edvard Glaser
riatrije� “Pa ne zato, da bi zaradi vsesplo{nih
trendov finan~ne racionalizacije lahko skupaj
obravnavali in zdravili babice in vnu~ke,
marve~ zato, ker sta specialnosti po svojem
prakti~nem, pragmati~nem bistvu in namenu
dejansko tesno povezani,” meni japonski
internist dr� Mitsuo Furukawa� S pomo~jo
poglobljenih raziskav in {tevilnih {tudij
so Japonci, kmalu za njimi pa tudi Ameri~ani
ugotovili, da so posamezniki, ki so izkusili
sre~no, brezskrbno otro{tvo in prijetno
mladost, bolj uspe{ni v poklicu v odrasli
dobi, obenem pa tudi v pozni `ivljenjski dobi
bolj optimisti~ni, zdravi in dru`abni� To seveda
pomeni tudi precej{nji prihranek sredstev,
namenjenih zdravstvenemu in socialnemu
varstvu ostarelih, saj izdatki grozijo,
da bodo zru{ili finan~ne prora~une razvitega
sveta z nizko rodnostjo in rasto~o `ivljenjsko
dobo� Zato je po mnenju japonskih strokovnjakov
sodobno zdravstvo postavljeno
pred nujnost interdisciplinarnosti� Geriatrija
in pediatrija naj bi postali svetel zgled tovrstnega
nekonvencionalnega in uspe{nega
sodelovanja posameznih, na videz “nezdru`ljivih”
medicinskih specialnosti in subspecialnosti�
Sicer pa je `e v prej{njih stoletjih
za`ivelo u~inkovito pribli`evanje, sodelovanje
in povezovanje nekaterih specialnosti ­
pediatrija in stomatologija, medicina dela ter
medicina prometa in {porta (marsikje enotna
specialnost), nevrologija in psihiatrija
(nevropsihiatrija), kirurgija, fizikalna medicina
in rehabilitacija ipd�
Nove povezave bodo od zdravnikov (specialistov)
seveda terjale bolj{e poznavanje ostalih
specialnih podro~ij ­ ve~ interdisciplinarnega
znanja in izku{enj� n
Vir: ZDF nm

14
N O V I C E
NESPODBUDNA
ZDRAVSTVENA POLITIKA
V
sosednji Avstriji naj bi zdravstvena
politika povzro~ila ne`elene spremembe
- pripomogla k dalj{anju ~akalnih
dob in skraj{anju ~asa, namenjenega
dejavni obravnavi bolnikov� Tako tamkaj{nja
strokovnjakinja in poznavalka razmer,
dr� Monika Barthold, priporo~a bolnikom,
naj si pred obiskom zdravnika priskrbijo
malico in zanimivo ~tivo, da jim v ~akalnici
pred ordinacijo prezasedenega in prezaposlenega
zdravnika ne bo preve~ dolg~as� V
skladu s trenutno veljavnimi predpisi naj bi
pri zdravniku za~eli pobirati denar za
zdravstveno ~ip kartico, ki bo za~ela veljati
leta 2004� Tako bodo imeli zdravstveni delavci
{e ve~ administrativnih poslov kot doslej,
za medicinsko oskrbo pa bo zdravniku
in njegovim pomo~nikom ostalo bore malo
~asa� Zato ni ~udno, da so avstrijski zdravniki
na tamkaj{njo vlado in ostale pristojne
organe naslovili protestno noto, ki jo je pred-
ISIS l november 2002
Izdaja ~lanske izkaznice
ter kombinirane ~lanske in pla~ilno-kreditne kartice se je izkazala kot uspe{na
Brane Dobnikar
Pred dobrim mesecem ste vse zdravnice
in zdravniki, ~lani Zdravni{ke zbornice
Slovenije, prejeli vabilo s prilo-
`eno dokumentacijo za prijavo k izdaji ~lanske
oziroma kombinirane ~lanske in pla~ilno-kreditne
kartice ZLATA VISA ZZS ­ kartice
pripadnosti�
V tem ~asu se je ve~ji del zdravnikov odlo~il
za kombinirano kartico, kartico pripadnosti,
ki, kot veste, zdru`uje lastnosti ~lanske
izkaznice in zlate Visa pla~ilno-kreditne
kartice� [tevilo se dnevno spreminja, mo~no
pove~uje in ob pisanju tega prispevka
zna{a 667 izdanih ZLATIH VISA ZZS kartic
in 583 ~lanskih izkaznic, skupno torej
1�250 kartic�
Pri izdaji kartic nismo zaznali kak{nih
ve~jih te`av, le nekaj zdravnikov se je obrnilo
na Zbornico s pripombo, da za izdajo
sednik avstrijske zdravni{ke zbornice, dr�
Otto Pjeta, v svojem in v imenu svojih kolegov
pospremil, utemeljil in pojasnil s preprostimi
besedami: “@elimo zdraviti in ne
kasirati�” Po njegovih zagotovilih nameravajo
zdravniki v de`eli na sen~ni strani Alp
vztrajati pri svojem poslanstvu in ostati neomajni
v prepri~anju, da je ordinacija namenjena
strokovni obravnavi in zdravljenju
bolnikov oziroma uporabnikov, ne pa administriranju
in pobiranju denarja� Zato je
ni mogo~e spremeniti in uporabljati v upravne
in administrativne namene oziroma jo
imeti za nekak{no upravno enoto (izpostavo)
zdravstvene zavarovalnice� Tovrstna zloraba
ordinacij in ambulant je za avstrijske
zdravnike nesprejemljiva in nerazumljiva�
Doslej so bili zbiranje, izterjava in pobiranje
prispevka za zdravstveno zavarovanje v
pristojnosti 300�000 podjetij z ustrezno infrastrukturo
(uradi, pisarnami), v prihodnosti
pa naj bi njihove dosedanje zadol`itve
na tem podro~ju “brezpla~no” prevzelo in
poleg svoje obi~ajne dejavnosti opravljalo
8�000 malih in manj{ih ambulant po vsej Avstriji�
Predvideni novi ukrep predstavlja ve~-
~lanske izkaznice ne bodo po{iljali prijavnega
obrazca na naslov banke� Za tak{no pot
smo se odlo~ili zgolj iz prakti~nih razlogov,
saj procesni center - partner banke zagotavlja
tiskanje in personalizacijo ~lanskih izkaznic�
Povsem jasno je, da sta banka in tiskar/
procesni center zavezana k varovanju podatkov
iz obrazca, kar imamo izrecno urejeno
tudi v medsebojni pogodbi� Vsi zdravniki,
ki kljub temu ne `elite poslati obrazca na naslov
banke, ga lahko po{ljete na naslov Zbornice
in izdali vam bomo ~lansko izkaznico�
Kombinirana kartica ZLATA VISA ZZS
je v slovenskem prostoru novost, v svetu pa
`e leta uveljavljena praksa� [tevilne zdravni{ke
organizacije po svetu so se povezale z
bankami in pri tem zagotovile zdravnikom,
svojim ~lanom, {tevilne ugodnosti, ki jih sicer
ne bi imeli� Z na{o kartico pripadnosti
jo obremenitev za zdravnika in njegove sodelavce,
ki bo terjala najmanj 90 minut dodatnega
dela� To bodo uporabniki ob~utili
predvsem v podalj{anju ~akalne dobe, pa
tudi ~as za pogovor in konkretno medicinsko
obravnavo posameznika v ambulanti se
bo skraj{al� Zaradi administrativnega bo trpelo
strokovno delo� Kljub vsesplo{nemu
negodovanju, nasprotovanju in razburjenju
pa avstrijskim zdravnikom v zvezi z opisanimi
zapleti s predstavniki tamkaj{njega ministrstva
za zdravstvo in zdravstvenih zavarovalnic
doslej {e ni uspelo sesti za pogajalsko
mizo� S strokovnega in ~love{kega vidika
je povsem razumljivo, da so tovrstni ukrepi
neprimerni oziroma so po mnenju predsednika
avstrijske zdravni{ke zbornice, dr�
Pjeta, odraz `elje po uvedbi diktature in avtoritarnega
vodenja nacionalnega zdravstva�
Zato obstaja resna nevarnost, da s tovrstnim
ravnanjem avstrijska vlada tamkaj{nje
zdravnike spremeni iz lojalnih in ustvarjalnih
zaveznikov in sodelavcev v vnete nasprotnike
in bojkoterje� n
Vir: Medizin Populaer nm
smo pravzaprav {ele na za~etku razvoja, vendar
pa `e takoj prina{a kar nekaj ugodnosti,
ki jih pri drugih karticah in bankah ni mogo~e
imeti� Vendar pri zagotavljanju ugodnosti
ne bomo ostali pri tem� Na~rtujemo,
da se bomo `e v kratkem povezali s {tevilnimi
podjetji, ki prodajajo svoje izdelke in storitve
na slovenskem in tujem trgu, ter se dogovorili
za dodatne ugodnosti, ki jih boste
zdravniki lahko s pridom izkoristili� Zato vas
vabimo, da tisti, ki do sedaj {e niste izpolnili
prijavnic, to storite ~imprej� Tako bo tudi
Zbornica lahko s podjetji zagotovila bolj
ugodne pogoje nakupov�
Vse dodatne informacije lahko dobite na
Zbornici (tel�: 01/30-72-100)� Za bolj podrobne
komercialno-finan~ne informacije
pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko
SKB banke ­ Zeleni telefon 080 15 15� n

N O V I C E
15
november 2002 l november 2002 ISIS
l ISIS

16
N O V I C E
ISIS l ISIS november 2002
l ISIS oktober 2002
l november 2002

N O V I C E
17
november 2002 l oktober 2002 ISIS
l november 2002 ISIS
l november 2002 ISIS
l ISIS

18
N O V I C E
Leto{nji svetovni dan srca je svetovna
zveza srca posvetila pomenu gibanja
in uravnote`eni prehrani na zdravje
srca� Slovenski partner, Dru{tvo za zdravje
srca in o`ilja, je ob tej prilo`nosti organiziralo
vrsto rekreativnih prireditev, predavanj
in razstav, ki so potekale po vsej Sloveniji�
Osrednja razstava je bila od 29� septembra
do 10� oktobra odprta v Galeriji TR3 v
Ljubljani� Zgovoren naslov razstave Gibanje,
prehrana, debelost je prina{al mnogo koristnih
nasvetov za zdravo `ivljenje� Avtor razstave,
prim� Boris Cibic, dr� med�, je skupaj s
sodelavci popeljal obiskovalca skozi potovanje,
ki se za~ne z gibanjem ploda in njegovega
srca v materinem telesu, nadaljuje z biokemi~nimi
dogodki v mi{icah, anatomskimi
slikami srca in `il, spoznavanjem bolezni srca
in kon~a s prikazom koristi za zdravje�
Posebej dobrodo{la je bila akcija dru{tva,
ki je ves ~as razstave izvajalo meritve holesterola
in sladkorja v krvi, izra~unavali so
indeks telesne mase in aerobno zmogljivost�
Sporo~ilo razstave so prireditelji dopolnjevali
tudi s predavanji o gibanju, zdravi prehrani
in debelosti�
Ob svetovnem dnevu srca, 29� septembru,
je Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja izdalo
tudi prilo`nostno zlo`enko� Prav ne-
Utrinek z odprtja razstave v Ljubljani
(Foto: Amadej Lah)
..............................................
ISIS l november 2002
PARTNERSTVO ZA SRCE
sramno nas z velikimi ~rkami spra{ujejo “V
kak{ni formi ste?”� Sede~e pisarni{ko in
omamno di{e~e kuhinjsko okolje zagotovo
ne vzpodbujata majhnih sprememb, ki nam
lahko bistveno pomagajo pri ohranjanju
zdravja na splo{no, {e posebej srca� Ni~ kolikokrat
smo prebrali, da zmerno a nenehno
gibanje ter uravnote`ena prehrana lahko
delata (skoraj) ~ude`e� Toda takoj, ko odlo`imo
slabo vest v obliki prijaznih sporo~il
tistih, ki jim ni vseeno, kak{no je zdravje Slovencev,
pozabimo na dobre sklepe� Zato je
posebna vrednost zlo`enke v njenem opominjanju�
Ve~krat, ko nas kdo opomni, ve~ja
je verjetnost, da se nas bo kaj le “prijelo”� Moj
sklep ob dnevu srca ��� Ne bom delala sklepov�
Prav potiho bom sku{ala vsak dan gibati
vsaj pol ure�
n
ebn
European Association of Senior Hospital
Physicians (AEMH)
Evropsko zdru`enje bolni{ni~nih zdravnikov
specialistov
IZJAVA AEMH O UREDITVI
DOSEGLJIVOSTI NA KLIC
Odlo~ba Evropskega sodi{~a z dne 3� oktobra
2000, ki je opredelila pravila iz evropske
direktive o delovnem ~asu (Direktiva
Sveta {t� 93/104/ES), je vplivala na delovne
pogoje v evropskih bolni{nicah�
Po eni stani mora biti ureditev delovnega
~asa zdravnikov v bolni{nicah na primarni
ravni ­ z upo{tevanjem dosegljivosti na
klic kot delovni ~as ­ sprejeta ne le v korist
zdravnikov, temve~ tudi v dobro pacientov�
Po drugi strani pa ima ureditev bolni{ni~nega
dela v skladu s sodbo Evropskega sodi{~a
za posledico povi{anje stro{kov in
zmanj{anje delovne sile� Toda zaradi potrebnih
prilagoditev evropski direktivi o delovnem
~asu v bolni{ni~nem sektorju ne sme
priti do zmanj{anja kakovosti ali prekinitev
v kontinuiteti specialisti~ne nege�
Zato AEMH poziva nosilce odlo~itev v
politiki in v bolni{ni~nih organizacijah, da
bolni{ni~ni upravi zagotovijo finan~ne in usposobljene
~love{ke vire, potrebne za prilagoditev
dela bolni{ni~nih zdravnikov zahtevam
direktive o delovnem ~asu in odlo~be
Evropskega sodi{~a�
n

Obvestilo o nagradnem
razpisu s podro~ja
bioetike 2002
Mednarodno dru{tvo za bioetiko (International Society of
Bioethics ­ SIBI) pod pokroviteljstvom Junta General del
Principado de Asturias (International Society of Bioethics
(SIBI)) iz [panije razpisuje nagrado za bioetiko za leto 2002 na naslednji
osnovi:
1� Dela bodo obravnavala vpra{anja, ki jih zajema Convention on
Bioethics of Asturias (Convention on Human Rights and Biomedicine
of the Council of Europe) (Konvencija o bioetiki Asturije,
Konvencija o ~lovekovih pravicah in biomedicini Sveta
Evrope), oddati pa jih je treba pod tem naslovom (avtor/-ji lahko
svoj prispevek podnaslovijo)�
2� Za nagrado je razpisanih 6�000 evrov in diploma�
3� Dela predlo`ite na (za~asni naslov za leto 2002):
International Society of Bioethics (SIBI)
C/ Cabrales 48, 1°
33201 Gijon (Asturias, Spain)
Tel�: +34 985 34 81 85
Faks: +34 985 35 34 37
E-po{ta: bioetica@sibi�org
Internet: www�sibi�org
Dela predlo`ite na SIBI najkasneje do 30� novembra 2002, v pisni
obliki na formatu din A4, 40 vrstic na stran v standardni pisavi, delo
ne sme obsegati ve~ kot 250 strani� Prispevki so lahko zapisani v angle{kem
ali {panskem jeziku; morajo pa biti predlo`eni v tiskani obliki
in na disketi v programu Word� Razen tega naj avtor/-ji prilo`i/
-jo zaprto ovojnico, ki naj vsebuje polno ime in priimek in naslov
avtorja/-jev, na ovojnico pa natisne/-jo psevdonim za oddano delo�
Prva stran predlo`enega prispevka naj pod splo{nim naslovom jasno
navaja isti psevdonim kot na ovojnici, da bo po odlo~itvi izbirne
komisije o morebitnem zmagovalcu avtorja/-je lahko identificirati�
4� Kot ~lani izbirne komisije bodo nastopili predsednik znanstvenega
odbora SIBI in trije drugi po njegovi izbiri� Komisija se bo
najve~ trikrat sestala v zvezi s to nalogo in ne bo imela stikov z
morebitnimi kandidati, razen ko bodo obvestili zmagovalca/-ce
in predsednika Junte General del Principado de Asturias�
5� Izbirna komisija bo delovala do zadnjega izbora v prvih 14 dneh
decembra 2002� Sledilo bo odpiranje kuverte, ki bo razkrilo identiteto
zmagovalca/-ev� Izbrani bodo obve{~eni pisno� Izbirna komisija
si pridr`uje pravico, da nagrade ne podeli� V takem primeru
se znesek za sedanjo nagrado doda naslednji nagradi�
6� Nagrada bo uradno podeljena na sve~anosti na sede`u Junte General,
datum pa bo sporo~en pravo~asno�
7� Oboje, obvestilo o razpisu in kon~na odlo~itev izbirne komisije,
bo objavljeno v medijih, zlasti na internetnih straneh SIBI in Junte
General del Principado de Asturias�
8� Nagrajeno delo bo objavljeno v angle{~ini in v {pan{~ini� Neizbrana
dela se ne vra~ajo�
9� Sodelovanje pomeni, da avtor/-ji predlo`enih del sprejme/-jo tukaj
navedene pogoje� n
N O V I C E
ZDRAVNI[KO DRU[TVO
SLOVENSKE ISTRE IN KRASA KOPER
Vojkovo nabre`je 6, 6000 KOPER
XVIII.
OBMORSKI
ZDRAVNIKOV
Vabimo vas na XVIII� obmorski tek zdravnikov, ki bo v soboto
30� novembra 2002 v Luciji pri Portoro`u� Prireditev se bo odvijala
ob prostorih Zdravstvenega doma v Luciji�
PROGRAM:
10�30 Prijave nastopajo~ih
11�00 Start teka
13�00 Dru`abno sre~anje s piknikom udele`encev
PROGA: dol`ina 7 in 14 km
KATEGORIJE TEKMOVALK IN TEKMOVALCEV:
@ENSKE:
SKUPINA - A: letnik 1963 in mlaj{e
SKUPINA - B: letnik 1953­1962
SKUPINA - C: letnik 1953 in starej{e
MO[KI:
SKUPINA - A: letnik 1963 in mlaj{i
SKUPINA - B: letnik 1953­1962
SKUPINA - C: letnik 1943­1952
SKUPINA - D: letnik 1942 in starej{i
PRIJAVNINA: 2�000 SIT
Pravico nastopa na teku imajo vsi, ki pla~ajo prijavnino, razvr{-
~eni in nagrajeni bodo le zdravniki in zdravnice, ostali nastopajo izven
konkurence� Za zdravstveno varstvo bo poskrbljeno� Vsi nastopajo~i
tekmujejo na lastno odgovornost� Prireditev bo ob vsakem
vremenu�
Vse dodatne informacije dobite na sede`u Zdravni{kega dru{tva
Slovenske Istre in Krasa, Jani DERNI^, dr� med�, tel� 05 66 06 507�
Predsednik ZDSIK:
Jani DERNI^, dr� med�
21
november 2002 l ISIS

22
N O V I C E
Svetovni dan hrane, 16� oktober 2002, je
bil posve~en problemu ustrezne porazdelitve
obrokov preko dneva, s posebnim
poudarkom na jutranjem obroku, kar
so sodelavci programa Cindi strnili v “Za~nimo
dan z zajtrkom”�
Razlog za njihovo odlo~itev so bili med
drugim tudi rezultati analize podatkov o pogostosti
u`ivanja posameznih obrokov, dobljenih
iz nacionalne raziskave “Z zdravjem
povezan vedenjski slog”� Izkazalo se je, da
le 59,4 odstotka anketirancev, ki so odgovorili,
zajtrkuje vsak dan ali vsaj od 4- do 6krat
na teden� 12,5 odstotka anketirancev,
ki so odgovorili na to vpra{anje, zajtrka ne
u`iva nikoli�
Zajtrka najpogosteje ne u`ivajo mo{ki,
anketiranci v starostni skupini od 40 do 44
Udele`enci mednarodne konference
“Krepimo zdravje z gibanjem in
zdravo prehrano” zaskrbljeni ugotavljamo,
da nezdrava prehrana in nezadostna
telesna dejavnost pomembno vplivata na
slab{e zdravstveno stanje ljudi zaradi bolezni,
ki jih lahko prepre~ujemo� Prepri~ani
smo, da je zdrav na~in `ivljenja pravica vseh
ljudi in da mora biti izbira zdravega na~ina
`ivljenja dostopna prav vsakomur� To deklaracijo
smo pripravili v skladu z na~eli prej{njih
deklaracij, kot na primer Ottawske listine
in drugih� Podpiramo vse dosedanje
pobude za izvajanje promocije zdravja in
prepre~evanja kroni~nih bolezni�
Delegati mednarodne konference “Krepimo
zdravje z gibanjem in zdravo prehrano”
v Radencih, Slovenija, izpostavljamo
{tevilne znanstvene dokaze, ki pri~ajo o ko-
ISIS l november 2002
Za~nimo dan z zajtrkom!
let, anketiranci s kon~ano srednjo {olo, delavci,
ki opravljajo te`ko fizi~no delo, anketiranci,
ki `ivijo v mestu, in tisti, ki so se opredelili
v spodnjo dru`beno skupino�
Najpogosteje zajtrkujejo `enske, anketiranci
v starostni skupini od 60 do 64 let, tisti
z dokon~ano visoko {olo, upokojenci in anketiranci,
`ive~i v primestnem bivalnem
okolju� Podrobnej{e podatke dobite na
spletni strani: http://www�cindi-slovenija�net�
Glede na navedene rezultate in prehranjevalne
navade Slovencev nasploh, je bila
`elja sodelavcev Cindi izpeljati akcijo tako
na nacionalni kot tudi lokalni ravni, ki bo
posameznike opomnila na pomen zdrave
prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja
ter prepre~evanje bolezni�
Vklju~iti so `eleli vse segmente javnega
zdravstva, {olstva, trgovine, gostinstva in ostalih
v skupno akcijo za vzpodbujanje zdravih
prehranjevalnih navad ljudi� Ena izmed
pomembnih nalog javnega zdravstva je
vzpodbujanje in povezovanje dejavnikov
`ivljenja tudi na lokalni ravni�
n
Radenska deklaracija
ristih zdrave prehrane in telesne dejavnosti
za zdravje� Na{ cilj je, da z vzpodbujanjem
zdravega na~ina `ivljenja ter z izvajanjem
ukrepov prepre~evanja razli~nih kroni~nih
bolezni in izbolj{anjem kakovosti `ivljenja
spodbudimo ljudi:
n k bolj zdravemu prehranjevanju, kar pomeni
u`ivanje ve~ sadja in zelenjave, ve~
{krobnih `ivil z ogljikovimi hidrati, zmerne
koli~ine mesa in mesnin, predvsem z
malo ma{~ob ter ve~ rib, predvsem morskih;
k ve~ji porabi mle~nih izdelkov z
manj ma{~ob in k zmanj{anju koli~ine
sladke ter mastne hrane,
n k ve~ji telesni dejavnosti, v trajanju najmanj
30 minut na dan� Sem {tejemo tudi
telesno dejavnost, ko pe{a~imo ali kolesarimo
na delovno mesto, ~e se med delovnim
~asom vzpenjamo po stopnicah,
ko doma vrtnarimo ali se ukvarjamo z rekreacijo
in {portno dejavnostjo, kot je hitra
hoja, tek, plavanje, igranje nogometa,
ples in drugo� V kolikor se prehranjujemo
z bolj mastno hrano ali je pojemo
veliko, je za ohranjanje primerne telesne
te`e potrebno sorazmerno ve~ telesne dejavnosti�
Zelo pomemben je uravnote`en dnevni
vnos energije (glede na pogostnost obrokov,
koli~ino in vrsto hrane) v primerjavi z dnevno
porabo energije, ki jo porabljamo s telesno
dejavnostjo� Zagotoviti moramo pester
izbor `ivil, s katerimi omogo~amo uravnove{eno
energijsko stanje v telesu�
Prepri~ani smo, da imata zdrava prehrana
in telesna dejavnost z vidika varovanja in
krepitve zdravja vzajemne in sinergi~ne
u~inke, zato priporo~amo hkratno vzpod-
s

24
N O V I C E
bujanje zdravega na~ina prehranjevanja in
telesne dejavnosti� Tak pristop je bolj u~inkovit
kot vzpodbujanje vsakega posameznega
vedenjskega vzorca posebej�
Izpostavljamo potrebo po:
n usposabljanju strokovnjakov, ki delajo na
podro~ju promocije zdrave prehrane in
zdravju koristne telesne dejavnosti,
n ve~ in bolj zanesljivih podatkih o na~inih
prehranjevanja ter stopnji in vrstah telesne
dejavnosti med prebivalstvom,
n novih na~inih vklju~evanja zdravega na-
~ina prehranjevanja in izvajanja telesne
dejavnosti v vsakodnevno `ivljenje,
n nadaljnjih raziskavah o u~inkovitosti
promocije zdravja�
Aktivnosti za promocijo zdrave prehrane
in zdravju koristne telesne dejavnosti morajo:
n biti medresorske in multidisciplinarne,
n uporabiti integriran, ve~stopenjski pristop,
ki je primeren za ljudi v vseh `ivljenjskih
obdobjih,
n si prizadevati za spremembe `ivljenjskega
sloga posameznikov in za spremembe
dru`benega ter fizi~nega okolja,
n biti prisotne v razli~nih okoljih, kjer ljudje
`ivijo, delajo in se dru`ijo, kot npr� v {olah,
na delovnih mestih in v primarnem
zdravstvenem varstvu z uporabo razli~nih
pristopov za razli~ne skupine prebivalstva�
Za dosego na{ega cilja so potrebni zavezanost,
politi~na podpora in finan~na vlaganja�
V nasprotnem primeru bodo bolezni
ter z njimi povezani ekonomski in dru`beni
stro{ki postajali vse ve~je breme dana{nji in
prihodnjim generacijam�
Pozivamo spodaj na{tete skupine, da
sprejmejo na{ izziv za promocijo zdrave prehrane
ter zdravju koristne telesne dejavnosti:
strokovnjaki, ki se zavzemajo za izbolj-
{anje zdravja, naj
n sprejmejo odgovornost in prepoznajo
potrebo po razvoju novega podro~ja vzajemnega
vzpodbujanja zdravega prehranjevanja
in zdravju koristne telesne dejavnosti;
le-to naj bo posebno podro~je
v javnem zdravstvu,
n spremljajo trende tveganih vedenjskih
vzorcev, varovalnih dejavnikov ter ocenijo
vpliv politik razli~nih resorjev na
zdravje prebivalstva,
n zagotovijo vodenje in sami delujejo kot
zagovorniki promocije zdravja z redno
telesno dejavnostjo in zdravim prehranjevanjem,
ISIS l november 2002
n izvajajo nove raziskave ter zagotavljajo
strokovne podlage za podporo razvoju in
izvajanju politik, usmerjenih v zdravo
prehrano in zdravju koristno telesno dejavnost,
n v zadostni meri in v ~im kraj{em ~asu posredujejo
potrebne informacije o novih
spoznanjih na tem podro~ju tako medijem
kot tudi lai~ni javnosti,
n sodelujejo in podpirajo napore drugih organizacij
za izbolj{anje zdravja s telesno
dejavnostjo in zdravo prehrano;
akademske institucije naj
n podprejo nacionalne aktivnosti, spremljajo
izvajanje intervencij ter vzpodbujajo
uporabo na dokazih temelje~ih metod
in praks,
n izvajajo in podpirajo raziskave ter izvajajo
vrednotenje interventnih programov,
ki je mednarodno primerljivo,
n vzpodbujajo sodelovanje s kolegi preko
mednarodnih mre` sodelovanja;
civilna dru`ba in nevladne organizacije
naj
n zagovarjajo stali{~e, da mora biti zdravje
in kakovost `ivljenja cilj vseh javnih politik,
n zagovarjajo vklju~evanje ljudi v proces
odlo~anja na lokalni ravni in dejavno
podprejo vsa primerna in ustrezna vlaganja
v izvajanje politike zdravega prehranjevanja
in izvajanja zdravju koristne
telesne dejavnosti,
n dejavno sodelujejo pri pregledu obstoje-
~ega stanja in oblikovanju pobud promocije
zdravja na lokalni ravni;
industrija in trgovina naj
n v vlogi delodajalca privzameta najbolj{e
mo`ne modele in prakse vzpodbujanja
zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti,
n sodelujeta z lokalnimi oblastmi za podporo
pobudam na podro~ju izbolj{anja
zdravja s pomo~jo zdrave prehrane in
zdravju koristne telesne dejavnosti,
n uresni~ujeta svojo dru`beno odgovornost
na na~in, da delujeta v korist {ir{ih
socialnih in zdravstvenih koristi lokalnega
prebivalstva;
mediji naj
n pomagajo vzpostaviti pozitiven odnos
javnosti do dejavnosti varovanja in krepitve
zdravja na podro~jih zdravega prehranjevanja
in zdravju koristne telesne
dejavnosti in obenem dose~i ~im ve~ji obseg
prebivalstva,
n zagotovijo podporo in postanejo zago-
vorniki snovalcev politik in izvajalcev
ukrepov varovanja in krepitve zdravja,
n omogo~ijo objave sporo~il v razli~nih tiskanih
in elektronskih medijih o pomenu
in pozitivnem vplivu zdravega prehranjevanja
in zdravju koristne telesne dejavnosti
na vsesplo{no dobro po~utje in
bolj{o kakovost `ivljenja,
n se zavedajo svoje moralne in eti~ne odgovornosti
v zvezi z objavljanjem nestrokovnih
informacij in z ogla{evanjem razli~nih
proizvodov, v smislu te deklaracije,
{e posebej do ranljivih skupin, kot so
otroci in mladostniki;
nosilci politi~nih odlo~itev naj
n priznajo posebno podro~je varovanja in
krepitve zdravja, {e posebej vzpodbujanja
zdrave prehrane in zdravju koristne telesne
dejavnosti ter zagotovijo podporo pri
zagotavljanju virov za usposabljanje kadrov
in za raziskave na tem podro~ju,
n ocenjujejo potencialni vpliv u~inkov
vladnih politik na zdravje ter pri oblikovanju
in izvajanju razli~nih ukrepov upo-
{tevajo pomen zagotavljanja zdrave prehrane
in omogo~anja pogojev za zdravje
koristne telesne dejavnosti,
n zagotovijo dostop do informacij in omogo~ijo
prebivalstvu, da se informirano
odlo~a za zdravo prehrano in telesno dejavnost;
mednarodna telesa, kot sta Svetovna
zdravstvena organizacija in Evropska komisija,
naj
n zagotovijo smernice in priporo~ila za izvajanje
programov na osnovi primerov
dobre prakse,
n vzpostavijo u~inkovite mehanizme za
prenos informacij, strokovnega znanja in
izku{enj med dr`avami ~lanicami,
n zagovarjajo enoten pristop znotraj organizacije
ter med posameznimi dr`avami
do varovanja in krepitve zdravja, s poudarkom
na vzpodbujanju telesne dejavnosti
in zdrave prehrane, ter si prizadevajo
za vzpostavljanje mo~nih partnerskih
vezi z drugimi mednarodnimi telesi,
agencijami, medvladnimi in nevladnimi
organizacijami, trgovino in industrijo�
n
Udele`enci mednarodne konference
“Krepimo zdravje z gibanjem
in zdravo prehrano”
Radenci, Slovenija, 18�­21� april 2002

IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNIC
Haider bo pregledal zdravni{ke pla~e
De`elni glavar Haider meni, da so
zdravniki na Koro{kem dobro pla-
~ani, dve tretjini jih ima {e postranske
zaslu`ke� De`elni glavar govori o “milijonskih
zaslu`kih” in zahteva natan~no
prou~itev honorarjev in dejanskih storitev�
“Vsekakor je nenavadno, da zdravniki
svojega dela v De`elni bolni{nici ne morejo
opraviti v rednem delovnem ~asu in so zato
potrebne nadure, so~asno pa lahko delajo v
svojih ordinacijah,” pravi Haider� Postranske
zaslu`ke je navedlo 226 zdravnikov (od
skupno 356), ki so zaposleni v celov{ki De-
`elni bolni{nici�
“Zdravni{ka oskrba zato ne deluje, ker po
13� uri na oddelkih ni najti nikogar ve~� Nedopustno
je, da zdravnik dobi osnovno pla-
~o v bolni{nici, dela nato v svoji zasebni ordinaciji
in ~e delo v bolni{nici ni opravljeno,
si pi{e nadure,” pravi Haider�
V preteklem letu je bilo izpla~anih za nadure
v De`elni bolni{nici 16 milijonov evrov,
od ~esar naj bi dobili zdravniki ve~ kot 75
odstotkov�
Ob tem pa naj bi bila osnovna pla~a, tako
Haider, zelo visoka�
“Vsi zdravniki, ki delajo v De`elni bolni{nici,
so milijonarji, zatrjuje Haider� 125
Prezgodaj rojene
obravnavati le paliativno
Nova odlo~itev o porodu in smrti:
otrok, rojenih pred 24� tednom nose~nosti,
v [vici ne bodo ve~ obravnavali
z ukrepi intenzivne medicine� Tako
se glasi novo priporo~ilo {vicarskega dru{tva
neonatologov� V [vici se bo torej prvi~
zgodilo, da bo dolo~eni skupini pacientov
onemogo~en dostop do vseh medicinskih
zmogljivosti� Pri prezgodaj rojenih bodo v
ospredju paliativna sredstva, npr� morfij za
laj{anje bole~ine� Pri otrocih, rojenih med
24� in 26� tednom nose~nosti, bo zdravni{ka
jih prejema ve~ kot 1,5 milijona {ilingov
(kljub temu, da je avgusta 2002 veljal evro
`e pol leta, navaja Haider vsote v {ilingih),
45 ve~ kot 2 milijona, 22 ve~ kot 2,5 milijona
in eden ve~ kot 3 milijone�” (Iz besedila
je povsem jasno razvidno, da gre za mese~ne
prejemke�)
“Tak{no stanje je nevzdr`no in zato zahtevam,
da se uvede natan~na preiskava o honorarjih
in dejanski porabi ~asa,” je izjavil
de`elni glavar� Obenem naj bi preiskali, ali
so postranski zaslu`ki zdru`ljivi z delom v
bolni{nici�
Koro{ka zdravni{ka zbornica se je na te
izjave `e energi~no odzvala�
V septembrski {tevilki je ve~ ~lankov, ki deloma
zelo ~ustveno obravnavajo ~rtanje 10
odstotkov vseh nadur v De`elni bolni{nici v
Celovcu (Landeskrankenhaus Klagenfurt), ki
naj bi jih nadomestili s prostim ~asom (`e videno)�
Glavni poudarki: bolniki bodo slab{e
oskrbovani, ~akalne dobe se bodo podalj{ale,
prav tako tudi hospitalizacija� Opozarjajo
na pomanjkanje specialistov in zato na nujnost
nadur ter na nesmisel “siliti zdravnike,
da ne delajo”� Omenja se slab{e izobra`evanje
sta`istov in specializantov ter upravi o~ita,
da var~uje pri zdravnikih, na drugi strani
delovna skupina skupaj s star{i odlo~ala, ali
je vzdr`evanje `ivljenja “smiselno”�
Prof� Arnold Pollak, predstojnik Univerzitetne
otro{ke klinike na Dunaju, meni, da
{vicarsko priporo~ilo nikakor ni dobra pot�
V Avstriji, pa tudi v mnogih drugih dr`avah,
se bodo prezgodaj rojeni obravnavali rutinsko
z vsemi sredstvi intenzivne medicine�
n
Marjan Korda{
Vir: Österreichische Ärztezeitung, {t� 15/16, 15� avgust 2002
pa nesmotrno gradi upravna poslopja, od katerih
nekatera sploh niso v uporabi�
n
Boris Klun
Vir: Kärntner Ärztezeitung, {t� 9, september 2002
25
november 2002 l ISIS

26
I Z G L A S I L E V R O P S K I H Z B O R N I C���������
Profesor dr� Z� Domljan, predstojnik
Klinike za revmatske bolezni in rehabilitacijo,
v dalj{em ~lanku, ki je bil prvotno
objavljen v zagreb{kem Vijestniku,
analizira vzroke slab{anja zdravstvene slu`be
na Hrva{kem�
Po njegovih besedah se “situacija v
zdravstvu vrtoglavo slab{a� Pomanjkanje
zdravil in medicinskih pripomo~kov, dotrajana
oprema, vse ve~ ljudi, ki trpe in umirajo
po nepotrebnem, napovedi o zapiranju
oddelkov in odpu{~anje zdravstvenih delavcev
­ ozna~ujejo kon~ni “marche funebre”
ve~letnega zanemarjanja ali izmikanja po-
{tenemu soo~enju z dejanskimi razmerami
v hrva{kem zdravstvu�”
V dosedanji ve~letni reformi je bilo porabljeno
posojilo Mednarodne banke v vi-
{ini 29 milijonov USD, ne da bi se kaj izbolj{alo�
Zahteve in pri~akovanja dr`avljanov se
niso spremenili ali so celo ve~ji, nacionalni
dohodek pa se je po domovinski vojni
prepolovil (od 8�000 na 4�000 do 5�000
USD)� Kot primer, kjer se to ni zgodilo,
navaja Slovenijo�
Odstotek, ki ga pla~ujejo podjetja za
zdravstvo, je vlada zmanj{ala z 9 na 7 odstotkov,
razliko pa prevalila na pla~e�
@e po le nekaj letih je mogo~e ugotavljati
pove~anje umrljivosti dojen~kov in ve~jo
umrljivost in zbolevnost zaradi sr~no-`ilnih
in onkolo{kih bolezni�
Avtor ugotavlja, da se `e desetletja izvaja
politika neekonomskih cen, ki se dolo-
~ajo tako, da Zavod za zdravstveno zavarovanje
skupno vsoto zbranih denarnih
sredstev deli s {tevilom storitev in na ta na-
~in izra~una ceno�Tako stane specialisti~ni
pregled 40 kun, pregled v primarnem
zdravstvu pa 4 kune�
Ni~ ni bilo storjenega proti neracionalni
porabi zdravil� V bolni{nicah se pla~ujejo le
zasedene postelje, kar ima za posledico podalj{evanje
le`alne dobe in sprejemanje bolnikov,
ki jim hospitalizacija ni potrebna�
Kak{en bi bil po avtorjevem mnenju izhod
iz krize?
ISIS l november 2002
Hrva{ko zdravstvo nezadr`no
drvi v zlom
Predvsem bi bilo potrebno pove~ati
sredstva za zdravstvo na prej{njih 9 odstotkov
ali {e ve~� Dana{njih 400 USD, ki jih
dr`ava namenja na prebivalca, je primerljivih
le z nekaterimi vzhodnoevropskimi
dr`avami�
Potrebno se bo soo~iti z zmanj{evanjem
{tevila zaposlenih zdravstvenih delavcev� Do
danes ni bil, kljub te`kemu finan~nemu stanju,
{e nih~e na Hrva{kem odpu{~en, pla~e
rastejo in nekatere ustanove porabijo zanje
`e od 70 do 90 odstotkov vseh razpolo`ljivih
sredstev�
Treba se bo sprijazniti z vse dalj{imi ~akalnimi
dobami� Tudi zelo razvite de`ele
(Velika Britanija in Norve{ka) jih poznajo�
Potrebno bi bilo dolo~iti trdne prioritete,
ne glede na polo`aj in vplivnost posameznikov�
Takole pravi: “^e sta dolo~en
~as in denar namenjena za dolo~en poseg,
ju ni mogo~e nadomestiti so~asno z nekim
drugim�”
Najte`je bo odpraviti vzroke neracionalne
porabe, za kar bo potrebno dalj{e obdobje,
jasno pa bi moralo biti, da je mo`no porabiti
le toliko sredstev, kolikor jih je na voljo�
Kadar zmanjka denarja, prihaja do prepirov
celo med najo`jimi dru`inskimi ~lani,
zaklju~uje prof� Domljan�
V isti {tevilki je objavljen tudi intervju z
direktorico Ustanove za nujno medicinsko
pomo~ Zagreba, dr� Vlasto Jasprica Hrelec,
in pogovori z nekaterimi, neimenovanimi
(`eleli so ostati anonimni), direktorji bolni{nic�
Imenovana pravi, da je odstotek sredstev
za bruto pla~e v letih od 1993 do 2001 zrasel
z za~etnih 58 na 73 odstotkov in zna{a sedaj
98,5 odstotka, tako da ostaja za vse ostalo
poslovanje le 1,5 odstotka� Amortizacija se
ne obra~unava `e od leta 1994�
Direktorji bolni{nic trdijo, da jim segajo
dolgovi “do grla”, da je postalo vpra{ljivo `e
pla~evanje hrane in komunalnih storitev, da
se drasti~no zmanj{ujejo drage preiskave
(RT in magnetna resonanca), da shajajo le
zato, ker dobaviteljem ne pla~ujejo ra~unov
in da se bodo dolgovi prenesli v naslednje
leto, kar bo pomenilo pove~anje s sedanjih
2 milijard kun na 6 milijard�
Niso za zmanj{evanje {tevila zaposlenih
in se spra{ujejo, kako bo izgledal evropski
delovni ~as 48 ur, ~e na primer v Nem~iji
manjka 27�000 zdravnikov, “Slovenija pa
jih potrebuje 500, in to ne danes, temve~
v~eraj”�
Na drugem mestu je zabele`ena novica,
ki jo je podpisalo uredni{tvo, da se je 4� aprila
kon~ala stavka slovenskih zdravnikov in da
je vlada izpolnila vse njihove zahteve� “Za
razliko od hrva{kih zdravnikov so slovenski
stavkali `e nekajkrat ­ hrva{ki {e nikdar� Minili
so ~asi, ko so se Slovenci u~ili medicine
na Hrva{kem� Ali ni ~as, da se mi nau~imo
nekaj od Slovencev?”
Vir: Lije~ni~ke novine, {t� 8, 15� april 2002
n
Boris Klun

Igor D� Gregori~ se je rodil na Primorskem, v Kopru, 9� februarja
1955� Kmalu se je dru`ina preselila v bli`ino Nove Gorice, tako
da je osnovno {olo obiskoval v [empetru pri Gorici, gimnazijo v
Novi Gorici� Leta 1973 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani,
ki jo je kon~al leta 1979� Sledilo je eno leto sta`a in enoletni
obvezni voja{ki rok� Imel je sre~o, saj je voja{~ino odslu`il v koronarni
enoti na Vojno-medicinski akademiji v Beogradu� Po kon~anem
voja{kem roku je eno leto delal kot splo{ni zdravnik v Kanalu
pri Novi Gorici, nato je pri~el s specializacijo iz kirurgije v [empetru
pri Novi Gorici� Maja 1984 je od{el v Houston in delal kot kirurg na
University of Texas-Houston Health Science Center Medical School
osem let� Od leta 1992 do 1996 je specializiral splo{no kirurgijo in
nato nadaljeval {e s subspecializacijo iz kardiotorakalne in kardiovaskularne
kirurgije, ki jo je kon~al leta 1998� Nato je delal na teksa{ki
univerzi� Od septembra 2001 je zaposlen na Texas Heart Institute
kot direktor za mehansko podporo krvnega obtoka� Hkrati je
pomo~nik vodje slu`be za transplantacijo v bolni{nici St� Luke’s Episcopal
Hospital, ki deluje v sklopu teksa{kega in{tituta za srce�
Specializant v tujini
Kot mlad specializant ste se pogumno podali v Zdru`ene dr`ave
Amerike� Danes gladite pot mnogim mladim slovenskim zdravnikom,
da se lahko izobra`ujejo v Houstonu� Kdo pa je pomagal
vam?
Predvsem sem si pomagal sam, imel pa sem sre~o, da sem ob pravem
~asu spoznal prave ljudi� @e na Vojno-medicinski akademiji v
Beogradu sem spoznal kardiologe in kirurge, ki so spremljali na{e
paciente na operacije v Houston� Spomladi leta 1982 sem se udele`il
kongresa v Novem Sadu, kjer sem spoznal dva kirurga iz Houstona�
Nato sem napisal pro{njo za sprejem na izpopolnjevanje za dolo~en
~as, za {est mesecev ali eno leto� Odgovor, da sem sprejet na enoletno
izpopolnjevanje, sem prejel {ele poleti 1984� Po enem letu se je
pokazala mo`nost, da bi lahko ostal dlje� To je bila `ivljenjska odlo-
~itev, saj sem se moral odlo~iti med kariero doma ali v tujini, kjer je
precej manj zanesljiva, saj se mora{ kot tujec veliko bolj truditi� Tveganje
je bilo veliko, vendar sem ga sprejel in mi danes ni `al�
Sli{i se zelo preprosto, odlo~ili ste se in ostali� Kolikor poznam
sisteme zaposlovanja v tujini, so vam vsaj birokrati zagotovo zagrenili
`ivljenje���
To je seveda res� V Ameriki mi niso priznali specializacije� Tja
sem pri{el le na izpopolnjevanje in nisem imel vseh potrebnih pogojev
za samostojno delo s pacienti� Najprej sem moral opraviti nostrifikacijske
izpite, kar je trajalo kar nekaj let, saj izpiti obsegajo program
prakti~no vsega {tudija medicine� Potem sem dobil specializacijo
iz splo{ne kirurgije in nato {e dodatno specializacijo iz kardio-
Za srca s srcem
Igor D. Gregori~
Elizabeta Bobnar Naj`er, Edvina Gregori~
INTERVJU
kirurgije, kardiotorakalne in kardiovaskularne kirurgije� Teh v Sloveniji
ni� Vse skupaj je trajalo do leta 1998, torej 14 let�
Kako poteka izbor za pridobitev specializacije?
Za tujce je izredno te`ko� Vsakdo potrebuje mentorja, ki se odlo~no
zavzema za specializanta in ga podpira� Na splo{no zelo neradi
jemljejo tujce na specializacijo kirurgije� Kirurgija je cenjen poklic,
ki si ga `eli mnogo ameri{kih zdravnikov�
Izbor bodo~ih specializantov sicer opravi ra~unalni{ki sistem, ki
ga imenujejo “match program” in je zelo objektiven� Na dolo~eno
obdobje se razpi{e dolo~eno {tevilo specializacij, za kardiokirurgijo
le okoli 150 na leto za vso Ameriko� Bolni{nice po{ljejo potrebe, kandidati
se prijavijo po posebnem sistemu� Pomembne so ocene, preteklo
delo in izku{nje� Zato se veliko {tudentov ukvarja z raziskovalnimi
nalogami `e med {tudijem, saj si s tem pridobivajo pomembno
konkuren~no prednost� Ta del prijavnice se nato obdela posebej in
to~kuje� Ko sem se sam prijavil na specializacijo, nas je poslalo prijave
okoli 500� Za drugi del razpisa, ko je mo`no pridobiti {e dodatne
to~ke iz intervjuja, je bilo povabljenih le okoli 70 kandidatov, ostali
so imeli premalo to~k� Kandidate za intervju razdelijo v ve~ sku-
29
s
november 2002 l ISIS

30
I N T E R V J U����������
pin� Vsakega kandidata intervjuja komisija {estih izpra{evalcev� Ker
sta po dva skupaj, torej odgovarja{ na njihova vpra{anja trikrat po
15 minut� Vpra{anja so zelo razli~na, z njimi pa sku{ajo opredeliti
osebnost, `elje, pri~akovanja, `eleno kariero kandidata� Vsak ~lan
komisije poda to~ke od 0 do 10� Nato se najvi{ja in najni`ja ocena
izlo~ita, iz preostalih pa izra~una povpre~je� ^e je povpre~na ocena
manj kot 7, je kandidat izlo~en in ne more kandidirati za specializacijo�
V tem krogu izlo~ijo tudi veliko tujcev�
Vsi zbrani podatki se nato vnesejo v posebno ra~unalni{ko banko�
Vsak kandidat in vsaka bolni{nica navedeta prednostno listo, ki
se v ra~unalniku nato navzkri`no preverja� Bolni{nica pozna vse kandidate,
ki so se prijavili za intervju� Bolni{nica in kandidat se ne smeta
vnaprej dogovoriti, ~e ugotovijo tako povezavo, je postopek nelegalen�
Ra~unalnik poi{~e najbolj{e pribli`ke `elja tako bolni{nice kot
kandidatov, to se imenuje “match”� Ra~unalni{ka izbira je dokon~na�
Ko se zapolni {tevilo razpisanih specializacij, je za to obdobje
razpis zaklju~en, ~eprav je na primer potreb bolni{nic ve~�
Kdo razpisuje specializacije?
Razpisujejo jih odbori za posamezna strokovna podro~ja, na primer
American Board of Surgery, AB of Family Medicine in podobno�
Za specializante so v Ameriki univerze, bolni{nice ali zasebne
zdravstvene institucije zelo zainteresirane� Po eni strani specializanti
opravijo veliko dela, njihovo delo pa {e dodatno pla~uje dr`ava,
po drugi strani si s kandidati, ki uspe{no opravijo specializacije, zagotavlja
akreditacijo za u~na mesta specializantov za v prihodnje�
Poseben Acreditation Residency Committe (ARC) in{titucije tudi
ocenjuje glede na dose`ene rezultate specializantov na izpitih� ^e na
primer v nekem opazovanem obdobju (dve ali {tiri leta) specializanti
neke in{titucije slabo opravljajo specializantske izpite, odbor
za akreditacije in{tituciji odredi “probation period”, v kateri mora
zagotoviti, da njeni specializanti ponovno pri~nejo opravljati izpite
z dobrimi ocenami� ^e tega ne zagotovi, izgubi pravico do specializantskih
delovnih mest� Za nekatere je to lahko usodno, saj izgubijo
toliko delovne sile, da ne morejo ve~ opravljati svoje dejavnosti� Po
drugi strani ARC preverja tudi specializante� ^e posameznik ne dosega
neke ravni, ima eno leto ~asa, da popravi ocene� ^e mu ne uspe,
ne sme ve~ opravljati specializacije� S tem izgubi delo in obi~ajno
tudi kariero v medicini�
Kako se specializacije financirajo?
Iz dr`avnega prora~una so dolo~ena sredstva namenjena za financiranje
novih specialistov� Ker je to zelo drago, je {tevilo omejeno�
Obi~ajno stane specializacija okoli 150�000 dolarjev na leto, specializacija
kirurga tudi 250�000 dolarjev na leto� Se pravi, pet let specializacije,
to je okoli 750�000 oziroma ve~ kot milijon dolarjev na
specialista� To je ogromen stro{ek�
In vi ste bili eden takih izbranih specializantov?
Da� Imel sem celo sre~o, da sem jo namesto v petih letih lahko
opravil v {tirih� Dovoljenje sem dobil zato, ker sem `e imel deset let
izku{enj v kirurgiji� Velike zasluge ima tudi moj mentor, prof� George
Reul, ki je bil pred tremi leti tudi v Sloveniji� Brez njega se ne bi
prebil skozi ameri{ki sistem�
Kje delate sedaj?
Od septembra lani sem zaposlen na Texas Heart Institute (THI)
pri prof� Cooleyju, ki je pionir in o~e kardiokirurgije in svetovna avtoriteta
na tem podro~ju� Prvi na svetu je uspe{no vstavil umetno
srce in prvi uspe{no opravil transplantacijo srca v ZDA� Je moj {ef in
u~itelj in na to sem zelo ponosen� Sicer je THI zasebna institucija,
ISIS l november 2002
vendar povezana z univerzo�
Kako poteka va{e delo na teksa{kem in{titutu za srce?
Ve~ino ~asa, okoli 80 odstotkov, sem v operacijski dvorani, okoli
10 odstotkov ~asa porabim za pisanje ~lankov in 10 odstotkov za
raziskave na `ivalih ter nove tehnologije� Moje subspecialno podro~je
je sr~na transplantacija in popu{~anje srca, kjer pridejo v po{tev najrazli~nej{e
pomo`ne ~rpalke in tudi umetno srce� Zadnje ~ase tudi
robotika v sr~ni kirurgiji� Z izpopolnjevanjem in raziskavami umetnega
srca se ukvarjam zadnjih pet, {est let, za~el sem `e med specializacijo�
Umetno srce
Ali lahko na kratko povzamete, kako potekajo te raziskave, kako
je potekal razvoj do septembra 2001, ko ste bili ~lan kirur{ke ekipe,
ki je vsadila eno prvih umetnih src?
Na kratko povedano, so te raziskave bistvo dela na Texas Heart
Institute� Prve raziskave sta v {estdesetih letih opravila profesorja
Debakey in Cooley� Razvoj poteka torej `e ve~ kot 40 let� Zelo se je
nato raziskavam sr~nih ~rpalk, pomo`nih sr~nih ~rpalk in umetnemu
srcu posvetil prof� dr� Bud Frazier, ki je pravi duhovni o~e umetnega
srca Abiocor� Ponovno sem imel sre~o, da sem bil z njim, ob
pravem ~asu na pravem mestu� Umetno srce so pri~eli bolj intenzivno
raziskovati pred pribli`no petnajstimi leti� Zaradi visoke zbolevnosti
in smrtnosti zaradi sr~nih bolezni je razvoj podpiral National
Institute of Health, prva sredstva so bila zagotovljena iz dr`avnega

prora~una� Ko je zmanjkalo dr`avnih sredstev, so {tiri bolni{nice,
na{ in{titut in podjetje Abiomed zdru`ili lastna sredstva in nadaljevali
raziskave� Abiomed je prispeval tehnolo{ko podporo, bolni{nice
in na{ in{titut kot pridru`eni ~lan univerze raziskovalce, laboratorije,
logistiko� Strokovni vodja projekta je bil prof� Frazier� Kljub
na videz kratkemu ~asu od pri~etka raziskav do uporabe izdelka, so
raziskave potekale po~asi in postopoma� Vsaditev prvega umetnega
srca je zahtevala preverjeno varnost in u~inkovitost, ki smo jo pred
tem leta in leta preizku{ali na `ivalih� Za to smo morali imeti posebno
dovoljenje ameri{ke Food and Drug Administration (FDA)� Dovoljenje
za preizkuse
na `ivalih sta, od
petih, ki so sodelovale
pri projektu,
dobili le dve instituciji,
na{a in institucija
v Louisvillu v
Kentuckyju� Mi smo
naredili od 70 do 80
poskusov na `ivalih,
preden smo rezultat
realizirali klini~no,
na ljudeh� V tem ~asu
smo tudi res dobro
razvili, spoznali
in testirali tehnologijo�
Kako ste se osebno
po~utili takrat,
ko ste dejansko nekomu
vsadili umetno
srce in je pacientu
novo srce slu`ilo?
Pravzaprav ni~
druga~e, kot med
vsako operacijo, saj je bila oprema dovolj testirana� Neznanka je bila,
seveda, reakcija ~love{kega telesa ob prehodu iz zunajtelesnega krvnega
obtoka na krvni obtok, ki ga je poganjala umetna ~rpalka�
Vem, da so bile te`ave z velikostjo mehanskega srca� Ima sedanja
~rpalka dovolj prostora v prsnem ko{u?
Pri prvih ~rpalkah je bil res problem njihova velikost� Mehanske
~rpalke imajo pa~ svoje omejitve� Zato je bilo potrebno toliko let, da
se je velikost te ~rpalke toliko zmanj{ala, da je lahko vsajena v prsno
votlino� Prav zaradi mehanskih omejitev tudi ni vsak pacient primeren
za vsaditev ~rpalke�
Koliko src Aviocor je bilo vsajenih do sedaj?
FDA nam je odobrila 15 vsaditev, do sedaj je bilo vsajenih sedem
src� Vendar je v tem trenutku {tudija prekinjena�
Zakaj?
Danes je od sedmih pacientov `iv le {e eden, ki `ivi z umetnim
srcem `e ve~ kot leto dni� Vsi ostali so umrli zaradi pooperativnih
zapletov embolije krvnih strdkov� Ker je bil vzrok smrti vedno isti,
je FDA {tudijo ustavila� Vse primere smo podrobno analizirali in
tudi na{li vzrok za pojavljanje embolij�
Ali kljub temu lahko ocenjujete uspe{nost?
[tudija je temeljila na predpostavkah, da bo umetna ~rpalka Abio-
����������I N T E R V J U
cor vsajena 15 pacientom� Pogoj za izbiro pacientov je bil, da ima
vsak od njih le 70 odstotkov mo`nosti, da brez operacije `ivi najve~
en mesec� Skoraj vsi pacienti so po vsaditvi `iveli ve~ kot dva meseca,
eden, kot sem `e povedal, `ivi `e ve~ kot eno leto� V cilj {tudije smo
zapisali, da bo uspeh, ~e bodo pacienti `iveli vsaj dva meseca, torej
{e enkrat ve~, kot bi predvidoma `iveli brez operacije� S tega stali{~a
lahko torej govorimo, da je {tudija uspe{na� Sedaj, ko smo `e v sredini
{tudije odkrili vzrok za smrtnost, `elimo, da bi bilo pre`ivetje
dalj{e� To bomo dosegli z izpopolnjeno tehnologijo, ki je `e tik pred
ponovno uporabo� FDA smo morali ponovno predstaviti na{e izpopolnitve
in ponovno
dobiti njihovo dovoljenje�
Odobrili so
operacije nadaljnjih
15 pacientov�
Operacije
opravljate na ljudeh,
ki so kriti~no
bolni� Mar ni tudi
zaradi tega pre`ivetje
kraj{e, saj na
splo{no niso ve~
dovolj pri mo~eh in
{e te`e prenesejo
operacijo?
Res je problem,
da so ljudje na splo-
{no zelo oslabeli�
Vendar je trenutno
to edina mo`nost�
Ne smemo pozabiti,
da obstaja veliko
vrst ~rpalk, ki lahko
pomagajo lastnemu
srcu, da bolje in dlje
deluje� Vsaditev
umetnega srca bo tako ali tako vedno namenjena ljudem, za katere
ni ve~ nobene druge pomo~i� V vsej mno`ici sr~nih bolnikov je teh
tudi odstotkovno zelo malo� Merila za {tudijo smo tudi iz vseh teh
razlogov postavili zelo nizko, le 100 odstotkov dalj{e pre`ivetje� Vendar
si zelo prizadevamo, da bi bilo z izpopolnjeno tehnologijo pre-
`ivetje veliko dalj{e� Navsezadnje smo {ele na za~etku poti�
Kako je bilo s pristankom pacientov? Vendarle niso imeli zagotovila,
da bodo `iveli veliko dlje�
Vsi pacienti so se odlo~ili prostovoljno in podpisali svojo odlo~itev�
Naj v ilustracijo navedem citat enega izmed njih: “Doma `ivim
`ivljenje, ki skoraj ni ve~ `ivljenje, saj ne morem ve~ ni~esar narediti�
Raje grem na to operacijo in imam vsaj nekaj mesecev kakovostnega
`ivljenja� Tako bom ob smrti, ki me tako ali tako kmalu ~aka, lahko
nekaj dal za bodo~nost�”
O financiranju razvoja ste `e povedali, kdo pa financira same
operacije?
Operacije financirajo zavarovalne dru`be, ker je postopek odobril
FDA in je pa~ to edina mo`na terapija za tega pacienta� Brez tega
bo le umrl�
Kako vi razmi{ljate o prihodnji usodi tega srca, ali bo to srce
lahko popolnoma nadomestilo pravo?
31
s
november 2002 l ISIS

32
I N T E R V J U����������
Lahko bo nadomestilo pravo,
ampak samo za tiste malo-
{tevilne paciente, ki jim ne bo
ve~ mogo~e pomagati druga~e�
Umetnega srca ne bo dobil
vsak, ki bo zbolel na srcu, saj je
veliko drugih mo`nosti, predvsem
transplantacija in pomo`ne
~rpalke� Tehnologija
napreduje na vseh podro~jih,
pomo`ne ~rpalke so danes lahko
`e zelo majhne, trpe`ne in
lahke za vgrajevanje�
Zasebno `ivljenje
kardiokirurga
Kak{en je va{ delovnik?
Moj povpre~en dan se za~ne
v bolni{nici ob 6�30 z vizito�
Ob 7�30 se za~ne operacijski
program in traja, dokler traja,
do popoldneva, do poznega ve-
~era ali pa do srede no~i� Dokler
ni program opravljen, se ne
zaklju~i� Povpre~no to zame
pomeni med 8� ali 9� uro zve-
~er� Velikokrat tudi ~ez� Med
operacijami pregledam nove
paciente, delam v ambulanti,
napi{em kak{en ~lanek, pregledam
strokovno literaturo in
potem je `e nova operacija�
Tako te~e dan prehitro�
Ob takem urniku vas skoraj
ne morem vpra{ati, kak{ni so va{i hobiji?
Kljub temu jih imam� Rad se ukvarjam s {portom ali se udele`im
kak{ne kulturne prireditve�
Ali smete povedati, koliko zaslu`ite?
Ni v navadi, da zaposleni javno navajamo svoje zaslu`ke� Ampak
zaslu`im dobro� V Ameriki je tako, da je zaslu`ek na univerzah veliko
manj{i kot v zasebnih institucijah� Na univerzi je samo pla~a,
zasebno je pa odstotek od pacienta� Tako so zaslu`ki na zasebnih
klinikah prete`no dvakrat ve~ji kot zaslu`ek na univerzi�
Ali lahko poveste kak{no okvirno {tevilko?
Na univerzi je za~etna pla~a kardiokirurga prvo leto po kon~ani
specializaciji splo{ne in kardiotorakalne kirurgije med 150 in 250
tiso~ dolarjev bruto na leto� Davki so okoli 40 odstotkov�
Kak{ne vrste operacij opravljate v 80 odstotkih va{ega delovnega
~asa v operacijski dvorani?
Okoli 50 odstotkov je rutinskih operacij na srcu, kot so obvodi, zaklopke,
okoli 20 odstotkov vaskularne (`ilne) kirurgije, 10 odstotkov
torakalne kirurgije, to je na{a ameri{ka posebnost, da sr~ni kirurgi opravljamo
torakalne operacije, 20 odstotkov operacij je iz popu{~anja srca,
to so transplantacije, pomo`ne ~rpalke, umetno srce, laser, resekcije miokarda�
ISIS l november 2002
Koliko zdravnikov je zaposlenih
na THI?
Tega ne bi vedel, ker nas je
res veliko� Vem, da je ve~ kot
150 kardiologov, 10 kardiokirurgov,
delamo pa okoli 2�000
do 2�500 operacij na srcu na
leto� Poleg tega {e okoli 1�000
operacij na o`ilju in iz torakalne
kirurgije� To je na leto od
3�000 do 3�500 operacij� Dodal
bi, da je Texas Heart Institute,
glede na velikost, ena od desetih
vrhunskih klinik za kardiovaskularne
bolezni v Ameriki�
V 70� letih, v ranih letih kardiokirurgije,
je bil {tevilka ena� Danes
so ga po velikosti prehitele
nekatere druge institucije� Mislim
da je v Ameriki pet, {est institucij,
ki imajo ve~je {tevilo
operacij na leto�
Delovni pogoji
Kako poteka de`urstvo v
pogojih, kot ste jih navedli
zgoraj?
Na THI vsi de`uramo enakovredno�
Edina izjema je prof�
Cooley, ki je star 82 let in ne de-
`ura ve~� Mo`ni so dogovori
med starej{imi in mlaj{imi kolegi
o zamenjavah ali nadome{-
~anjih, o katerih se dogovorimo
med seboj, neuradno� De`urstvo se nana{a na no~no delo, vikende
in praznike� Pono~i je de`uren en kardiokirurg, ki pa je doma,
ne v bolni{nici� Pokli~ejo ga v primeru potrebe in dol`an je priti v
bolni{nico v roku 15 minut� Rotacija de`urstev je razpisana po objektivnem
vzorcu� Glede na to, da de`ura 9 kardiokirurgov, si na vrsti
vsak deveti vikend� Izjema so transplantacije in vstavljanje ~rpalk�
Ker v vsem Texas Heart Institute to opravljava le prof� Frazier in jaz,
sva za to de`urna vsak dan, 24 ur na dan, 7 dni na teden�
Je to pogosto?
Okoli 50 ~rpalk in 50 transplantacij na leto� Sto pacientov, sto
operacij na leto, povpre~no vsak tretji dan ena taka operacija� Transplantacije
niso tako dolge operacije� Obi~ajno te`ko bolni pacienti
zahtevajo ve~ nege kot en rutinski koronarni obvod� Pacienti, ki potrebujejo
~rpalke, pa so hudo bolni in so zelo zahtevni pacienti� Taka
operacija traja dvakrat dlje kot rutinska sr~na operacija�
Zavarovanja za primer strokovne napake
Kak{ne vrste zavarovanj imate vi osebno oziroma za vas va{ delodajalec
za primer strokovne napake?
Mislim, da je do dva milijona dolarjev� Obi~ajna letna premija za
zavarovanje za primer zdravni{ke napake je od 35�000 dolarjev naprej�
Za kirurga je letna premija vi{ja, okoli 60�000 dolarjev� To zavarovanje
se odteguje od mojega bruto dohodka� Zneski, ki sem jih

prej navedel o pla~ah, so `e po odtegnitvi zneska za zavarovanje� Zavarovanje
se {teje kot neobdav~eni stro{ek podjetja�
Se vam je `e zgodilo, da vas je to`il kak{en pacient?
Ne, neposredno ne, posredno pa� Ko sem bil specializant, to je
{est, sedem let nazaj, je pacient to`il takratnega le~e~ega kirurga, ki
je bil moj predpostavljeni kirurg� V takem primeru so v postopku
to`be avtomatsko vsi, ki so karkoli delali s tem pacientom, anesteziolog,
kardiolog, kardiokirurg, medicinska sestra� To je za vsakega
vpletenega zelo neprijetno, saj te podzavestno obremenjuje� Vendar
to`ba ni pri{la na sodi{~e, temve~ se je poravnala v prito`benem postopku�
Bila je pa~ neutemeljena� Kot veste, v Ameriki lahko vsak
to`i za vsako stvar, tako da so to`be dokaj pogoste in je to zagotovo
prisotno pri delu kirurga� Ne toliko v doktrini oziroma v menjavanju
doktrine, ampak v podzavesti� Zato se vsi zdravniki nenehno izobra`ujejo
tudi po kon~anih specializacijah in {tudijih�
Drugih zahtev po izobra`evanju, na primer dr`avnih, ni?
So� Vsako leto mora vsak zdravnik zbrati dolo~eno {tevilo izobra`evalnih
kreditnih to~k�
Ali pacienti res tako pogosto to`ijo zdravnike, ali je to zgolj slovenski
filmski vtis?
To`b je v absolutnih {tevilkah dejansko zelo veliko� V odstotkih
jih je dejansko malo, glede na to, da je v Ameriki pol milijona zdravnikov�
Veliko je neutemeljenih to`b, ko je bilo vse narejeno v skladu
z doktrino, ampak pacient ~uti, da je bilo nekaj opu{~eno in zato
lahko to`i� Kljub temu, da je bilo narejeno po doktrini� Seveda se
krivda ugotavlja v postopku to`be� Pri ve~ini to`b se ugotovi, da napake
ni bilo� Kljub temu je za zdravnika negativno in tudi zelo neprijetno,
~e je to`en, posebno, ~e je to`en neupravi~eno� Vsak postopek
pred sodi{~em se namre~ zabele`i v centralni zdravni{ki register�
Ali obstaja v ZDA organizacija, ki bi bila ekvivalentna Zdravni{ki
zbornici tukaj v Sloveniji?
Obstaja, to je American Medical Association, kjer so shranjeni
vsi podatki o vsakem zdravniku� Ko sem jaz po vseh letih specializacije
zaprosil za licenco, so me vpra{ali, kaj se je zgodilo s to`bo, ki
sem jo prej omenil� BMA ima register za vsakega zdravnika za vedno�
Tako kot policija glede kazenskih prekr{kov� ^e `elijo, lahko vpra-
{ajo karkoli v zvezi s podatki, ki jih imajo�
In ~e vi zamenjate slu`bo, ali ima delodajalec dostop do teh va-
{ih podatkov?
Ima, ampak le z mojim dovoljenjem� Vendar je v praksi to tako,
da v kolikor ne `eli{, da jih pregleda, si `e sumljiv in tako ali tako ne
bo{ dobil slu`be� To je nadzor z obeh strani�
Ali lahko zdravnik izgubi slu`bo, ~e se proti njemu ve~krat spro-
`ijo to`be?
^e ima tri to`be na leto in so upravi~ene, zgubi licenco� Licenco
lahko zgubi za dolo~en ~as, nedolo~en ~as ali za vedno�
Kdo pa podeljuje licence?
Vsaka zvezna dr`ava posebej�
In katera institucija v vsaki zvezni dr`avi?
V Teksasu se imenuje Texas Board of Medical Examinors, je nekak{na
dr`avna komisija za licence�
Na koliko ~asa se obnavljajo licence?
V Teksasu vsako leto, vsaka zvezna dr`ava to ureja samostojno�
Imam tudi licenco za dr`avo Tennessee, kjer jo obnavljamo vsaka
tri leta�
Kak{en je postopek v Teksasu?
����������I N T E R V J U
Pravzaprav zelo avtomati~en, tako kot prometno dovoljenje� ^e
ni nobenih prekr{kov, postopkov, nobenega problema, komisija po{lje
vlogo, ki jo izpolni{, pla~a{ dolo~en znesek, ki je v Teksasu 300
dolarjev na leto, in se to avtomati~no odobri�
Ali so poleg tega {e kak{ni drugi stro{ki, ali morate biti obvezno
~lan kak{ne organizacije?
Ne, ni obvezno, dobro pa je� ^im ve~, tem bolj{e�
Ali je potem teh 300 dolarjev edina obveza, ki jo morate pla~ati?
To je samo za licenco� Potem je {e strokovno izobra`evanje za
akreditacije� Te dobi{ na kongresih, kar seveda stane� Na leto je potrebnih
okoli 20 akreditiranih ur, te so druga~ne kot slovenske to~ke�
En kongres v Ameriki ima okoli 10 akreditacijskih ur, en tridnevni
te~aj, na primer iz ultrazvoka, jih ima lahko sam 20�
To se pravi, da ni te`ko zbrati teh 20 akreditiranih ur na leto?
Ne, ni te`ko� Sploh, ~e je ~lovek akademsko dejaven, o tem sploh
ne razmi{lja�
Ali enak sistem velja za vse zdravnike?
Ja, za vse zdravnike�
Kaj se zgodi v Ameriki, ~e pacient ni bil zadovoljen z odnosom
zdravnika do njega, na kakr{en koli na~in? Ali so ti pojavi v Ameriki
zaznavno pogosti in kako gledate na to?
Niso pogosti�
Zakaj pa ne?
Zato, ker ima vsaka in{titucija posrednika, vmesno telo, to je slu`ba
za odnose z javnostmi� Pacient se v primeru nesporazuma naj-
33
s
november 2002 l ISIS

34
I N T E R V J U����������
prej obrne na osebo iz te slu`be, to je splo{no znano in uporablja
no v praksi� Na to slu`bo se lahko obrnejo tudi sestre ali zdravniki,
~e imajo te`ave s pacientom� V njej so dobri komunikatorji, ki zgladijo
99,9 odstotkov sporov� Najpogosteje se spor zgladi tako, da pacient
zamenja zdravnika� Vedno so uporabljene spravljive besede,
i{~e se najbolj nebole~a pot za vse vpletene� Redko, pa vendarle, se
lahko tudi zdravnik odre~e pacientu in se dogovori za zamenjavo� V
vsakem primeru se vedno poudarja prednosti zamenjave za pacienta�
V Sloveniji prevladuje stali{~e, da so bolni{nice v Sloveniji premajhne,
da bi zaposlile vsaj osebo za odnose z javnostmi� Ali menite,
da se glede na posledice, ki jih taka slu`ba prepre~i, to spla~a?
Mislim, da se v vsakem primeru spla~a� Recimo, da taka oseba v
tej instituciji stane 60�000 dolarjev na leto� Samo ena to`ba lahko
bolni{nico stane 5 milijonov dolarjev� ^e se nesporazumi ne bi poravnavali,
bi bilo veliko ve~ to`b, kar je veliko dra`je� Torej je taka
slu`ba zelo potrebna in finan~no koristna� Za Slovenijo nimam formule,
kako naj bi se to dogajalo, vsekakor pa bi vsaka bolni{nica za
za~etek lahko zadol`ila nekoga za tako delo� Lahko bi bil to pravnik
bolni{nice, socialna delavka, vi{ja medicinska sestra ali kdo drug�
Seveda je tako osebo potrebno dodatno izobraziti na podro~ju komuniciranja�
Mo`nosti so raznovrstne, pomembno je le, da obstaja
tretja oseba, ki objektivno, na lep na~in posreduje med pacientom
in zdravnikom�
Vra~anje v domovino
Sedaj ste 18 let v Ameriki� Kdaj ste se za~eli kot strokovnjak vra-
~ati v Slovenijo?
Zadnja tri leta�
Ali je bilo to na va{o pobudo?
Predvsem na mojo pobudo�
S kom pa ste najprej navezali stike v Sloveniji?
Ves ~as sem vzdr`eval stike s kolegi s fakultete, s kolegi iz kardiovaskularne
in kolegi iz travmatologije, ki so pri{li v Houston� Slu~ajno
sva na primer pred {tirimi leti navezala stik s prof� Mirom Batisto
in iz njega se je razvil zelo dejaven prihod {tudentov na izpopolnjevanja
v Houston�
Koliko {tudentov je v tem ~asu pri{lo?
Med 50 in 60 {tudentov�
Kako poteka to sodelovanje, na in{titutski, fakultetni ravni?
Danes to poteka na fakultetni ravni v okviru SLOMSIC-a� Sodelovanje
podpirajo tako dekan kot predstojniki najrazli~nej{ih in{titutov�
Na za~etku je potekalo popolnoma na zasebni, osebni ravni�
Pred tremi leti je na lastno pobudo pri{la v Houston prva skupina
{tudentov� Ta skupina, moram priznati, je zelo dejavno popularizirala
te prakse�
Ali poteka tudi sodelovanje na kak{ni drugi strokovni ravni,
kot vem, ste operirali tudi v Mariboru?
Samo enkrat, pred {tirimi leti, sva skupaj s prof� Reulom operirala
enega pacienta v Mariboru in enega v Ljubljani� Takih sodelovanj
ni, bolj intenzivno sodelujem s slovenskimi specializanti, ki prihajajo
na strokovna izpopolnjevanja� Trenutno sta na na{i instituciji dva,
en kardiolog in ena anesteziologinja� Kardiolog za eno leto, anesteziologinja
za 6 mesecev� V zamenjavo posku{amo pripeljati strokovnjake
z na{e univerze na predavanja v Sloveniji� Naj si bo v Klini~-
ISIS l november 2002
nem centru ali na posameznih kongresih�
Veliko se govori o tem, da bi se v Izoli organiziral tretji kardiokirur{ki
center v Sloveniji� Ali menite, da Slovenija potrebuje tri
centre?
V Sloveniji je {e vedno ~akalna doba za sr~ne operacije� Zagotovo
je tretji center, potreben ali nepotreben, koristen, ~e bo to zmanj{alo
~akalno dobo in s tem pripomoglo k izbolj{anju pre`ivetja pacientov
s kardiolo{kimi obolenji� Kolikor vem, je trenutno ~akalna doba
na rutinsko kardiolo{ko operacijo v Sloveniji ve~ kot eno leto�To je
mnogo preve~� V na{i instituciji sploh ni ~akalne dobe, pacient pride
danes, jutri je operiran� V Evropi so ~akalne dobe od dva do tri
tedne, tudi mesec je mogo~e sprejemljivo, ampak leto je pa preve~�
Mislim, da je mariborska izku{nja pokazala, da je odprtje dodatnega
centra zagotovo pozitivna poteza� Seveda mora biti vsak nov center
strokovno na enaki ravni kot ostali� V Sloveniji bo verjetno moral
biti povezan s Klini~nim centrom in fakulteto� V kolikor bo nov
center popolnoma zasebna in{titucija, se bo moral s kakovostjo {e
posebej dokazati in dokazovati� Enako kot vsaka zasebna praksa� ^e
ne bo kakovosti, ne bo pacientov� To je `e pogojeno s konkurenco�
Ste bili povabljeni k sodelovanju?
Da, bil sem povabljen k sodelovanju, ampak zaradi svojega dela
v Ameriki fizi~no ne morem biti veliko v Sloveniji� Strokovno danes
lahko sodelujemo tudi preko videokonferenc, kar je lahko kadarkoli,
kakorkoli, v vsakem trenutku� Konkretnih dogovorov za sodelovanje
pri tretjem kirur{kem centru trenutno {e ni�
Prej ste omenil videokonferenco na daljavo� Pred kratkim je potekala
operacija na daljavo, ko je bil pacient v Franciji, operater pa
v Ameriki� Ali menite, da bo to del realne prihodnosti v medicini?
Mislim, da je to bolj utopija kot realnost� Mogo~e za zelo posameznega
pacienta tu in tam� Menim, da rutinsko izvajanje operacij
na daljavo v ~asu na{e generacije ne bo izvedljivo� Na THI se ukvarjam
tudi z robotiko, vendar je ta {e tako dale~, kot sta bila brata
Wraight v letalstvu na za~etku prej{njega stoletja� Tehnologija bo
postopno zagotovo napredovala, vendar bo preteklo {e precej ~asa,
preden bo zanesljiva za uporabo na {irokem segmentu pacientov�
Ali imate kaj domoto`ja?
Domoto`ja po vrnitvi, zaenkrat, moram priznati, ne� Sicer pa si
ne morem predstavljati, da ne bi imel stikov s Slovenijo� To domoto`je
zagotovo imam�
Dr� Gregori~, najlep{a hvala za razgovor�
Intervju je bil opravljen 23� maja 2002, avtoriziran 11� oktobra 2002
n

AKTUALNO
Eti~na vpra{anja o dragem
zdravljenju z novimi zdravili
Zdravstveni svet in minister za zdravje sta Dr`avno komisijo za
medicinsko etiko (KME) prosila za stali{~e do pro{nje bolnikov
z amiotrofi~no lateralno sklerozo (ALS), da se jim odobri
zdravljenje z rilutekom (riluzolom) na stro{ke obveznega zdravstvenega
zavarovanja�
Vpra{anje o odlo~itvi glede uvrstitve ali neuvrstitve riluzola na
seznam zdravil, ki se pla~ujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
je po mnenju KME treba obravnavati ne samo kot primer zase,
ampak tudi v {ir{em kontekstu sedanjega in prihodnjega polo`aja
javnega zdravstva in porabe zanj dolo~enega javnega denarja�
Zdravstvena, ekonomska in humanitarna
stiska bolnikov z ALS in njihovih dru`in
Kot je znano, gre za neozdravljivo bolezen, ki bolnika usmrti v
povpre~no 2 do 4 letih po klini~nem za~etku� Bolezen bolnika polagoma
popolnoma ohromi, odvzame mu sposobnost govora, po`iranja,
naposled tudi dihanja, ne okrni pa njegovega ~utenja in zaznavanja,
niti ne prizadene njegovega razuma� Smrt za to boleznijo,
pogosto zadu{itev, medicina uvr{~a med najbolj mu~ne� Nekateri
bolniki se odlo~ijo za hranjenje prek gastrostome in priklju~itev na
napravo za umetno dihanje� To lahko podalj{a `ivljenje celo za 15 in
ve~ let, s tem da so bolniki obsojeni na neskon~no mu~no negibno
vegetiranje, celo skoraj brez mo`nosti za sporazumevanje z okolico�
Doslej ni bilo znano nobeno zdravljenje, ki bi spremenilo potek bolezni�
Riluzol je prva snov, ki ga dokazano upo~asni�
Prvi razmislek ni v prid bolnika z ALS� Zdravilo bolezni ne pozdravi,
celo niti ne olaj{a simptomov� Vendar pa dokazano podalj{a
pre`ivetje, ~eprav ve~inoma le za 3 do 6 mesecev� Bolnik sam kakega
blagodejnega u~inka ne opazi� Zdravilo je drago� Na tr`i{~e je pri{lo
{ele nedavno, torej {e nima niti “domovinske pravice”, na ra~un katere
ZZZS krije stro{ke za podobno malo uspe{na, a `e pred leti odobrena
zdravila za nekatere druge bolezni� Za malo{tevilne bolnike bi
porabili precej denarja, u~inek pa bi bil majhen, razmerje med ceno
in koristjo je neugodno� Zahteva za pla~evanje riluzola prihaja v ~asu,
ko je blagajna v izgubah, ko je sistem pred nujno reformo in ko
se pojavljajo zahteve za druge nove drage zdravstvene programe�
Riluzol za ALS se navaja kot primer zdravljenja kroni~ne bolezni
z novim zdravilom, ki je drago, a ima le marginalen u~inek, tako da
je blizu spodnje meje sprejemljivosti glede na metodo QALY (quality
adjusted life years, na kakovost prilagojeno {tevilo let `ivljenja,
ki jih je mogo~e pridobiti z zdravstvenim ukrepom oziroma investicijo
v javno zdravstvo)�
Vendar je treba upo{tevati {e druge vidike pro{nje bolnikov z ALS�
Pri zdravljenju oziroma investiranju javnega denarja v zdravljenje
ni mogo~e diskriminirati nobene bolezni, {e posebno pa ne hude
bolezni� Bolniki se bojijo, da se bo ALS zna{la med diskriminiranimi
Jo`e Trontelj
boleznimi� Te`ko jim bo ugovarjati, ~e bo njihova zahteva za registracijo
riluzola in njegovo uvrstitev na pozitivno listo zavrnjena�
Prav dejstvo, da doslej {e nismo mogli veliko storiti za bolnike z
ALS in da zavarovalnica zato ni imela veliko stro{kov, bolnike opravi~uje
do neke prednosti vsaj zdaj, ko je prvo zdravljenje vendarle na
razpolago�
Argument o majhni koristi oziroma slabem razmerju med ceno
in koristjo seveda dr`i� A so podobno neugodni primeri, kjer pa zavarovalnica
zdravljenje pla~a� Bolnikom z neoperabilnim karcinomom
`elodca (povpre~no pre`ivetje 3 mesece) ponudimo drago dvotirno
kemoterapijo (podalj{anje `ivljenja slabe kakovosti za nadaljnje
3 mesece)� Po drugi strani zavarovalnica pla~a zdravljenje mnogih
“banalnih” bolezni, npr� vra{~enega nohta� Resda je cena neprimerljiva,
a je neprimerljiva tudi resnost bolezni� Bolnikom z ALS
veliko pomeni tudi upanje, da bodo ob po~asnej{em napredovanju
bolezni morda do~akali novo, uspe{nej{e zdravilo�
Vsaj ena od {tudij ka`e, da deluje riluzol v nekem ~asovnem oknu,
po katerem u~inka ni ve~ zaznati� Zavarovalnica bi lahko pla~ala
zdravljenje v tej dobi bolezni, torej bi bili stro{ki znatno ni`ji od prvotno
ocenjenih� Druga mo`nost je pokritje stro{kov za za~etno obdobje
bolezni, ko je kakovost `ivljenja {e dobra� Pozneje (merila je
mogo~e pripraviti) bi bolnikom, ki bi vseeno `eleli jemati zdravilo
naprej, zavarovalnica ponudila primerno dopla~ilo� To bi bilo v soglasju
z na~elom, da z dejavnim zdravljenjem po nepotrebnem ne
podalj{ujemo predsmrtnega trpljenja� To na~elo velja tudi za vzdr-
`evanje ohromelega bolnika na respiratorju, ki je s stali{~a njegove
najvi{je koristi {e bolj vpra{ljivo�
V ve~ini dr`av zahodne Evrope zdravstvene blagajne pla~ujejo
riluzol� V Britaniji v nekaterih zdravstvenih regijah riluzol pla~ujejo,
drugod ne� Pred britanskim nacionalnim sistemom - ~e bo poskrbel
za enotno ravnanje - so zdaj tri mo`nosti: odvzeti zdravstveno
storitev tistim, ki jo `e prejemajo (kjer je pla~ana); pustiti jo tistim,
ki jo `e prejemajo, ne pa je priznati novim bolnikom; priznati
pravico vsem, za katere njihovi zdravniki menijo, da je primerna,
~eprav ni zares u~inkovita� Najbr` se lahko strinjamo, da nobena od
treh ni posebno prepri~ljiva�
Koli~nik med ceno in koristjo nasproti pravi~nosti,
so~utju in solidarnosti
Ekonomika sama na vpra{anje Zdravstvenega sveta ne more dati
odgovora� Enako ne sama medicina ali epidemiologija: nih~e od zastopnikov
teh strok ni kvalificiran niti poobla{~en, da bi sprejemal
odlo~itve na osnovi presoje vrednot v imenu nas ostalih�
Polo`aj bi bil preprostej{i, ko bi imeli za vse veljaven sistem vrednot
in avtoriteto, ki bi v spornih primerih razsojala na podlagi tega
sistema� Tak sistem so ustava in zakoni, ki zagotavljajo ~lovekove
37
s
november 2002 l ISIS

38
A K T U A L N O����������
pravice, med njimi tudi pravico do zdravja in pravico do `ivljenja� V
vsakdanjem `ivljenju jih varuje sodni sistem in v primerih na~elnih
sporov jih razlaga ustavno sodi{~e�
Ko gre za nov, drag zdravstveni program in se odlo~a o vpra{anju,
ali ga pla~ati ali ne, se razsoja tudi o ~lovekovih pravicah� Tudi tu gre
za vpra{anja pravice do zdravja in `ivljenja, tistih, ki so potrebni novega
programa, in tistih na obstoje~ih programih, od katerih bi vzeli
denar za nove� Kdo odlo~a o uresni~evanju ali zamrznitvi teh pravic?
Lahko je to npr� minister s svojimi svetovalci� Lahko se odlo~anje prenese
na bolnikovega zdravnika, ki naj bi racioniral porabo� Racioniranje
pri dosegljivosti pomeni odlo~ati o tem, kdo bo `ivel, s koliko
bole~in in trpljenja se bo moral sprijazniti in kdo bo umrl� Tega bremena
ne bi smeli nalo`iti zdravniku ob bolnikovi postelji (kot so ponekod
po svetu `e storili)� ^e nima dovolj globokega vpogleda (in kdaj
je dovolj?) in ne zadosti trdnih pravil, bi razsojal “po ob~utku”� Zna{el
bi se v vlogi to`ilca in zagovornika, porote in sodnika in {e celo izvr-
{itelja sodbe v eni osebi� Ne samo, da bi obremenili njegovo vest, pokvarili
bi tudi odnos med njim in njegovimi bolniki�
Kako ravnajo v takih dilemah drugod?
Britanska iznajdba, QALY, je v Britaniji v precej{nji meri odpovedala�
Dru`beni cilj - ~im ve~ QALY-jev za ~im manj denarja - medicina
ve~idel ignorira� Smernice za klini~no prakso, ki jih izdeluje
Royal College of Medicine, ekonomike ne upo{tevajo� NICE (National
Institute for Clinical Excellence, Dr`avni in{titut za klini~no
odli~nost), ustanovljen prav s tem ciljem, se je odlo~il, da ocenjuje
samo klini~no u~inkovitost novih tehnologij�
Avstralski Pharmaceutical Benefits Advisory Committee (Svetovalni
odbor za koristnost zdravil) naj bi uveljavljal dokaz cenovne
u~inkovitosti kot pogoj za povra~ilo stro{kov za zdravilo� Prav kmalu
je podlegel pritiskom farmacevtske industrije�
Lani je Britansko zdravni{ko zdru`enje (BMA) predlagalo, naj se
drage nove tehnologije pla~ujejo iz podra`itev zasebnega zavarovanja�
Pokazalo se je, da tehnologije z marginalno u~inkovitostjo in
visoko ceno za zasebno zavarovanje niso zanimive, ker so predrage�
BMA ni bila dosledna: drage operacije katarakt in kol~ne proteze
naj bi se {e naprej pla~evale iz obveznega zavarovanja - kot namigujejo,
zaradi varovanja zaslu`kov zdravnikov, ~lanov BMA�
Pri odlo~anju naj bi pomagale klini~ne {tudije, predvsem take, ki
primerjajo dve ali ve~ terapij� Vendar te raziskave pogosto niso namenjene
preu~evanju ekonomske u~inkovitosti, ampak promociji
novih produktov in njihovemu tr`enju�
Vse to ka`e, da se v procese odlo~anja lahko vpletejo poleg legitimnih
tudi nelegitimni interesi�
Literatura, ~eprav kar obse`na, ponuja presenetljivo malo neposredno
uporabnih nasvetov� Gotovo je polo`aj posameznih dr`av
zelo razli~en, predvsem glede narodnega dohodka in koli~ine denarja
ter drugih materialnih virov za zdravstvo na prebivalca� Celo
znotraj Evrope so razlike velikanske� Razli~ni so tudi sistemi: dr`avljanom
zagotavljajo razli~ne stopnje solidarnosti� Izku{nje s poskusi
reform niso najbolj{e� Dostopnosti ne pogojuje samo denar: celo najbogatej{e
dru`be ali posamezniki si ne morejo privo{~iti vsega, kar
je medicinsko mo`no� Spomnimo samo na pomanjkanje ~love{kih
organov za presaditev� Ve~ina avtorjev razprav o problemih omejenih
virov, pa tudi normativni dokumenti, kot je Protokol o presajanju
organov in tkiv ~love{kega izvora h Konvenciji Sveta Evrope o
~lovekovih pravicah v zvezi z biomedicino, priporo~ajo kot vodilno
ISIS l november 2002
merilo medicinsko u~inkovitost posega� Vendar opozarjajo tudi na
dodatna ali korektivna merila, kot sta mesto na ~akalni listi in te`a
humanitarnega problema� Pomembno opozorilo je tudi, da je treba
imeti vnaprej sprejet trden sistem meril, ki mora biti javnosti znan
in katerega delovanje mora biti za javnost odprto�
Kako priti do pravi~ne in dru`beno sprejemljive
porazdelitve javnih virov za zdravstvo?
Na~elna izhodi{~a vsaj na prvi pogled niso problemati~na, ~eprav
jih je treba uporabljati nekoliko razli~no, ko gre za tako imenovano
makro- oziroma mikroalokacijo ­ dodeljevanje virov skupinam oziroma
posameznim bolnikom�
Medicinska u~inkovitost mora biti pomembno, ne pa edino merilo�
Ute`iti ga je treba z ekonomsko u~inkovitostjo� Na drugi strani
pa je treba upo{tevati poleg pravi~nosti {e humanitarno dol`nost do
ljudi v posebno hudi stiski in solidarnost s soljudmi, ki jih je prizadela
usodna bolezen�
Ker je na nov javni denar za zdravstvo, predvsem za nove programe,
te`ko ra~unati ali ga vsaj nikoli ne bo mogo~e dobiti dovolj, se
pojavi te`avno vpra{anje, katerim obstoje~im naj bi ga odvzeli� Kriti~na
in dosledna presoja upravi~enosti vsega javnega zdravstva bi
gotovo pokazala, da je {koda zaradi zmanj{anja ali opustitve nekaterih
starih manj{a od tiste zaradi neuvedbe nekaterih novih programov�
Potreben bi bil {irok dru`beni dogovor o prerazdelitvi virov
in o na~elih, na katerih bi jo lahko opravili� Tak poseg ­ prej ali
slej neizogiben ­ bo nedvomno bole~ in bo najbr` spro`il tudi te`ko
predvidljive posledice�
Ali bi pla~evanje dragih novih zdravil ali zdravstvenih tehnologij
z majhno zdravstveno koristjo lahko preprosto nalo`ili zasebnemu
zavarovanju? Kot ugotavlja minister za zdravje, Slovenija potrebuje
nov koncept zasebnega zavarovanja, saj to, kar imamo, prostovoljno
dodatno zavarovanje, glede na visok odstotek zavarovancev postaja
`e skoraj del obveznega� Pri tem to zavarovanje ni solidarnostno
v pravem pomenu besede (tako kot je obvezno), saj zapostavlja
revnej{i del prebivalstva: premije se ne pla~ujejo po vi{ini dohodka,
ampak s fiksnim zneskom� Tako pravzaprav revni podpirajo bogate�
A kot smo videli, bi morebitno novo zasebno zavarovanje za pokritje
primerov, kot je riluzol, moralo zahtevati visoke premije, ki bi
jih verjetno lahko pla~evalo malo ljudi� Ni gotovo, da bi zasebna zavarovalnica
`elela take terapije vzeti v svoj program�
^e smo `e spoznali, da je treba postopek in merila pri sprejemanju
novih zdravstvenih programov spremeniti, ali je prav, ~e za~nemo
z riluzolom? Preprost ~ut za pravi~nost pove, da najbr` ni� Dru-
`ine nekaterih bolnikov so blizu finan~nega zloma, ker so kupovale
zdravilo same - v upanju na povra~ilo, kot se je v podobnih primerih
dogajalo doslej� KME se ne {teje za pristojno, da bi Zdravstvenemu
svetu in ministru za zdravje sugerirala, kako naj v tem primeru odlo~ita�
Vendar sodi, da bi bilo prav, da novi postopki in nova merila
veljajo za primere, ki se bodo pojavili po njihovem sprejetju�
O strategiji odlo~anja
Glede na vse povedano, ni nepomembno, kako se odlo~itve sprejemajo�
KME meni, da bi eden mo`nih scenarijev lahko bil takle:
Splo{no javnost je treba dovolj dobro pou~iti o resnosti te`av, v
katere prihaja javno zdravstvo zaradi nara{~ajo~ega razkoraka med
ponudbo medicine in pla~ilno zmogljivostjo javnega zdravstva�

Nova pravila, ki bi dolo~ala merila za pla~evanje novih programov
glede na medicinsko, ekonomsko, humanitarno in solidarnostno presojo
ter glede na na~elo pravi~nosti, bi sprejeli po posvetu z javnostjo
- strokovno in lai~no, ker gre predvsem za splo{ne vrednote�
Pri odlo~anju bi sodeloval zagovornik pravic zavarovancev ­ nov
institut, “izposojen” iz pravosodnega sistema� Omejili pa bi nelegitimni
vpliv zainteresiranih strank, kamor sodijo tudi izvajalci in farmacevtska
industrija� Od neodvisnih svetovalcev bi pridobili oceno
medicinske in ekonomske upravi~enosti programa na podlagi dosegljivih
podatkov�
Odlo~itve in razlogi zanje bi morali biti dostopni zainteresirani
javnosti� Ne le sistem, tudi njegovo delovanje mora biti odprto in
pregledno�
V pravila bi vnesli mehanizem za popravke, ki bi ga lahko aktivirali
brez odla{anja, potem ko postane o~itno, da odlo~itev ni bila
����������A K T U A L N O
dovolj dobra�
Parlament in drugi pristojni forumi morajo biti ~im bolje pou~eni,
kaj bodo pomenile njihove odlo~itve o prispevni stopnji in na~inu
porabe javnega denarja za zdravstvo�
Naposled KME opozarja {e na en vidik pri odlo~anju o tem, kako
dale~ bomo {li s solidarnostjo� Kako se bomo po~utili kot dru`ba, ~e
bomo svojim naj{ibkej{im in najpotrebnej{im sodr`avljanom bodisi
naklonili ali odrekli pomo~, jim njihovo stisko bodisi olaj{ali ali
jih pustili v njej?
To ima lahko daljnose`ne posledice ne samo za to, s kak{nimi
~ustvi se bomo {teli za dr`avljane Slovenije� Bo to zadovoljstvo in
ponos? Stopnja solidarnosti na tem morda najob~utljivej{em podro~ju,
za katero se bomo opredelili kot skupnost, se bo poznala tudi na
kakovosti vsakdanjih odnosov med soljudmi�
n
Promocija samozdravljenja kot orodje
pri obvladovanju stro{kov za zdravila
Razvoj novih tehnologij prina{a na trg vse ve~ novih, `ivljenjsko
pomembnih, vendar dragih zdravil, po drugi strani pa za
laj{anje manj{ih zdravstvenih te`av obstaja cela vrsta varnih
in u~inkovitih zdravil, pri katerih ob uporabi ni potreben neposreden
nadzor zdravnika� Toda zdravnik in farmacevt skupaj sta na na-
~elni ravni odgovorna za to, da bodo bolniki in {ir{a dru`ba imeli
koristi od uporabe zdravil za samozdravljenje, da se bodo uporabljala
varno in na pravilen na~in� Vloga zdravnikov pri samozdravljenju
je pomembna, saj so zdravniki tisti, ki lahko svojim bolnikom
svetujejo uporabo zdravil, za katera ne potrebujejo recepta, in jih
napotijo v lekarno, kjer se lahko o uporabi zdravil brez recepta posvetujejo
s farmacevtom�
Skrb za zdravje neko~ ... in danes
Samozdravljenje kot del skrbi za lastno zdravje je ~love{tvu lastno
`e iz prazgodovinskih ~asov� @e pra~lovek si je takrat, ko so se
pojavile te`ave z zdravjem, v naravi poiskal snovi, ki so mu pomagale
odpraviti bolezenske znake� Ta skrb in odgovornost do lastnega
zdravja se je ohranila v taki ali druga~ni obliki skozi vso ~love{ko
zgodovino, vse do modernega ~asa�
Z razvojem sodobne medicinske znanosti so skrb za zdravljenje
prevzeli ljudje, ki so se s tem poklicno ukvarjali, zato je zavest posameznika,
da mora skrbeti za lastno zdravje, postopno zbledela�
Zdravljenje je postalo tako zahtevno in zapleteno, da je bil sodobni
~lovek {estdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let prej{njega stoletja
prepri~an, da skrb za ozdravitev v vsakem primeru lahko prevzame
le najbolj vrhunsko usposobljen strokovnjak, zdravnik, in sicer
ne glede na to, kako resna je bila dolo~ena zdravstvena te`ava� Za
Andreja ^ufar, Pavel Poredo{
svoje lastno telo so ljudje za~eli skrbeti tako kot za stroje, npr� avtomobile:
ko se pokvari oziroma zboli, ga odpeljemo k serviserju, mehaniku
oziroma zdravniku, ki naj ga popravi� K takemu obna{anju
so dodatno pripomogle dr`ave, ki so z razli~nimi zdravstvenimi in
zavarovalni{kimi sistemi, zlasti v drugi polovici prej{njega stoletja,
poskrbele za zagotavljanje zdravstvenega varstva svojih dr`avljanov�
Zdravljenje
- naloga dr`ave in posameznika
Sodobna medicinska in farmacevtska znanost sta tako hitro napredovali,
da je postalo kmalu jasno, da ni mogo~e zagotavljati najbolj
vrhunskih posegov, najdra`jih zdravil in vrhunskih strokovnjakov
za zdravljenje vseh zdravstvenih ali celo estetskih te`av vseh dr-
`avljanov� V zadnjih desetletjih prihaja tako vse bolj do izraza spoznanje,
da so sredstva, namenjena zdravljenju, omejena, in to tudi v
najbogatej{ih dr`avah� V prihodnosti bo tako dr`ava vedno bolj zagotavljala
le pravico do zdravljenja te`jih, resnej{ih bolezni, medtem
ko bo za obvladovanje manj{ih zdravstvenih te`av moral poskrbeti
vsak posameznik sam�
V zadnjih letih zato samozdravljenje spet postaja vse bolj pomembno�
V {ir{em pomenu lahko samozdravljenje uvrstimo med
preventivo, ki poleg prepre~evanja nastanka bolezni vklju~uje prepre~evanje
napredovanja bolezni in odpravljanje posledic bolezni�
Toda zdravila, tudi tista za samozdravljenje, so le ena od mo`nih
izbir v preventivnem delovanju� Zanje se odlo~imo takrat, ko
z ukrepi na podro~ju spremembe `ivljenjskega sloga ne dose`emo
`elenega cilja�
39
s
november 2002 l ISIS

40
A K T U A L N O����������
Trikotnik: bolnik - zdravnik - farmacevt
Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi pri zdravilih brez recepta
nujno treba zagotoviti njihovo varno in pravilno uporabo� Le tako
bo samozdravljenje imelo ugodne u~inke, ob neupo{tevanju navodil
za uporabo se namre~ u~inki lahko hitro spreobrnejo v neugodne
ali celo {kodljive� Uporabniki zdravil za samozdravljenje morajo
biti dobro pou~eni o tem, za katera zdravstvena stanja jih smejo uporabljati,
in tudi, kako naj jih pravilno uporabljajo� Prav tako je zelo
pomembno, da se o uporabi zdravil brez recepta, {e zlasti, ~e jih uporabljajo
skupaj z zdravili, predpisanimi na recept, posvetujejo tudi
s svojim zdravnikom�
Posebno vlogo v procesu samozdravljenja imajo farmacevti, saj
je lekarna dostopna tako reko~ z ulice, in to ves dan, v njej pa lahko
bolniki vedno poi{~ejo nasvet pri visoko izobra`enem zdravstvenem
strokovnjaku� Lekarna je zato seveda najprimernej{e mesto za preskrbo
z zdravili brez recepta�
Tako v tujini kot doma so farmacevtski proizvajalci zdravil brez
recepta najbolj{i vir informacij in znanja o zdravilih, ki jih izdelujejo�
Informacije, ki so namenjene neposredno bolnikom, morajo na
jasen in bolniku razumljiv na~in posredovati na zlo`enkah in listi-
~ih z navodili za uporabo zdravil� Nepogre{ljiva je tudi njihova vloga
pri izobra`evanju zdravstvenih strokovnjakov, tako zdravnikov
kot tudi farmacevtov�
Zelo pomembno je, da bolniki za~utijo, da zdravnik in farmacevt
delata z roko v roki v skrbi za njihovo zdravje in da drug drugega
podpirata� Zato je nujno potrebno, da obe stroki sodelujeta pri izobra`evanju
laikov o zdravilih brez recepta in tudi pri pripravi strokovnih
smernic za svetovanje bolniku pri samozdravljenju� Zdravnik
mora dobro poznati strokovne podlage, na osnovi katerih je farmacevt
svetoval uporabo zdravil brez recepta ali pa je njihovo izdajo
morda zavrnil in bolnika napotil k zdravniku� Zdravniki imajo pri
izobra`evanju bolnikov o samozdravljenju pomembno nalogo: zavedati
se morajo, da svojim bolnikom lahko svetujejo tudi uporabo
zdravil, za katera ne potrebujejo recepta, predvsem pa, da jih napotijo
po zdravila v lekarno, kjer se lahko o njihovi uporabi posvetujejo
s farmacevtom� Farmacevt seveda mora poznati smernice za zdravljenje
posameznih bolezenskih stanj, da lahko izdela protokole za
svetovanje ob izdaji zdravil brez recepta�
ISIS l november 2002
Izdajanje zdravil brez recepta
Pri izdaji zdravila brez recepta mora farmacevt upo{tevati naslednje:
n Tak{no zdravilo sme izdati le, ~e gre za blago in prehodno obliko
bolnikovih te`av, ki le-tega `ivljenjsko ne ogro`ajo�
n Praviloma se smejo na ta na~in izdajati le u~inkovine, ki so namenjene
simptomatskemu zdravljenju, ali pa je vzrok bolezenskih
te`av znan `e od prej�
n Bolnik mora biti natan~no pou~en o na~inu jemanja zdravila, trajanju
tak{nega zdravljenja, morebitnih {kodljivih u~inkih in previdnostnih
ukrepih�
n ^e vzrok za bolnikove te`ave ni znan ali zdravilo za samozdravljenje
ni u~inkovito, se mora bolnik o nadaljnjem zdravljenju posvetovati
s svojim zdravnikom�
n Farmacevt mora o izdaji zdravil za samozdravljenje voditi dokumentacijo,
iz katere so razvidni bolnikovi osebni podatki, razlog
za izdajo zdravila (opis te`av), predlog trajanja zdravljenja in morebitni
drugi nasveti bolniku�
Obseg prodaje zdravil za samozdravljenje
Poraba zdravil brez recepta v zadnjih letih v Evropi nara{~a� Medtem
ko se v njenem zahodnem delu nara{~anje postopno umirja, pa
je v vzhodnoevropskih dr`avah na tem podro~ju opaziti pravi razcvet�
Vzrok za to je na eni strani ~edalje ve~ja ponudba zdravil za
samozdravljenje, na drugi pa vse bolj izra`ena `elja in pripravljenost
ljudi, da se odgovorno vklju~ijo v odlo~anje o svojem zdravju�
K vse ve~jemu dele`u zdravil brez recepta v prodaji zdravil nedvomno
prispevajo tudi razli~ni administrativni ukrepi, s katerimi dr`ava
posamezniku nalaga prevzemanje dela bremena za zdravje in ga
spodbuja k skrbi za lastno zdravje�
Kaj pa pri nas?
^eprav je Slovenija po dele`u prodanih zdravil za samozdravljenje
na repu evropske lestvice, se je njihova prodaja v zadnjih treh
letih celo {e zmanj{ala� Vzrokov za to zanesljivo ne moremo pripisati
premajhni ponudbi, saj je ta iz leta v leto bolj{a� Zagotovo smo
tako zdravniki kot tudi farmacevti tisti, ki bi lahko in bi zaradi odgovornosti,
ki jih imamo, tudi morali storiti ve~, predvsem pa bi morali
spodbujati uporabo zdravil za samozdravljenje pod pogoji, ki
zagotavljajo ~im ve~jo u~inkovitost in varnost tak{nega zdravljenja�
Del krivde lahko pripi{emo tudi neustreznim ali pre{ibkim vzpodbudam
dr`ave k odgovorni skrbi dr`avljanov za lastno zdravje�
n
Spletna stran
Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si

42
A K T U A L N O����������
Du{evno zdravje otrok in mladostnikov je v vsaki dru`bi neposredno
odvisno tudi od ekonomskih, dru`benokulturnih
in politi~nih razmer� Te odlo~ajo o kakovosti `ivljenja
dru`ine in o njenih mo`nostih za to, da skrbi za ~im bolj zdrav
razvoj svojih odra{~ajo~ih ~lanov� Hkrati na `ivljenje otrok in mladostnikov
vplivajo dogajanja v okolju (vrednote, konkretne mo`nosti
izpolnjevanja razvojnih potreb …) tudi neposredno� Razli~ne
prikraj{anosti, preobremenjenosti, gmotne, socialne in osebne
stiske odraslih lahko odlo~ilno ogro`ajo tudi du{evno ravnovesje
otrok in njihov zdrav celostni razvoj�
Disfunkcionalnost dru`ine, tudi tiste, ki izvira v neugodnih objektivnih
razmerah `ivljenja, je resen dejavnik tveganja pri razvoju
du{evnih in vedenjskih motenj mladih�
Otro{ka in mladostni{ka psihiatrija dobro pozna te povezave in
se nanje tudi z vso strokovno zavzetostjo odziva pri svojem delu z
otroki, mladostniki in njihovimi star{i� Spremembe `ivljenjskih razmer
v nekem okolju na{a stroka ob~utljivo zaznava prek usod otrok,
ki so potrebni psihiatri~ne pomo~i, in prek vsake individualne du-
{evne stiske, ki jo mora in `eli razre{evati� @al njene mo`nosti, tako
ISIS l november 2002
Pedopsihiatrija na obali:
v~eraj, danes ... jutri?
Zaklju~no strokovno sre~anje Zdru`enja za otro{ko in mladostni{ko psihiatrijo
je bilo 21. junija 2002 v Portoro`u
Milojka Pavleti} Kopilovi}, Alida Ma`er, Irena Majcan Kopilovi}
Uvod
Pedopsihiatrija na slovenski obali je za~ela z delovanjem leta 1983�
Dejavnost je bila organizirana v Zdravstvenem domu Piran� Ob~ina
Piran kot sede` delovanja ni bila izbrana naklju~no� V ob~ini so namre~
`e obstajale regionalne in{titucije za skrb za otroke s posebnimi
potrebami (Center za korekcijo sluha in govora Portoro`, Center
za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan)�
V~eraj
Za~etek delovanja sovpada z opaznim pove~anjem psihosocialnih
problemov otrok in mladostnikov v razli~nih regijah Slovenije�
V tem ~asu je pedopsihiatri~na dejavnost na obalnem podro~ju dodatno
ugotavljala posebnosti obalne regije, za katere je predvidevala,
da lahko negativno vplivajo na psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov
(Prispevek na strokovnem sre~anju s podro~ja zdravstvenega
varstva otrok in {olske mladine v Portoro`u leta 1986)� Te posebnosti
so bile:
1� veliko {tevilo priseljenih dru`in:Analiza podatkov iz popisa
prebivalstva leta 1981 je pokazala, da je bilo v tem obdobju priseljenih
na obalno podro~je okoli 43 odstotkov otrok, mladostnikov in/
ali njihovih star{ev� Priseljene dru`ine so imele praviloma ve~ skrbi
z ureditvijo gmotnih razmer� Poleg tega je okolica od njih zahtevala
prilagoditev na novo kulturno in ve~krat tudi jezikovno razli~no oko-
kadrovske, prostorske in organizacijske kot vse ostale, ki odlo~ajo
o kakovosti dela in doseganju mo`ne ravni strokovnosti in u~inkovitosti,
niso odvisne od same stroke�
Prispevek pedopsihiatri~nih strokovnjakinj z Obale nosi pomembna
sporo~ila na{emu zdravstvu in tistim, ki odlo~ajo o njegovem
delovanju� Upo{tevanje razmer in smiselno ter dovolj pro`no
prilagajanje potrebam rizi~nih delov prebivalstva ne odlo~a le
o aktualni kakovosti dela neke zdravstvene slu`be, ampak ima v
sebi tudi pomemben preventivni potencial� S tem so ustrezne razmere,
v katerih deluje taka strokovna slu`ba, v bistvu dolgoro~na
nalo`ba v zdravje naroda� Dejstva, da je du{evno zdravje in psihosocialno
stanje otrok in mladostnikov pomemben prognosti~ni dejavnik
za celotno zdravstveno stanje nekega prebivalstva, pa strokovni
javnosti gotovo ni treba posebej poudarjati� @al je videti, da
nara{~anje problematike, kot je pogostost depresije `e pri otrocih,
samomorilno vedenje pri mladih in {irjenje poseganja po psihoaktivnih
snoveh pri teh, ki {ele vstopajo v svet odraslih, nosilcev odlo~ujo~ih
dejavnikov ne zanima in tudi ne skrbi preve~�
Martina Tomori
lje� Priseljene dru`ine v okolju bivanja niso imele podpore drugih
dru`inskih ~lanov ali soseske�
2� turisti~na naravnanost obmo~ja: Zaradi velikih mo`nosti komunikacije
s prebivalci razli~nih de`el in pristani{~a, odprtega v svet,
je pri{lo do ve~je nevarnosti drog, promiskuitete in prostitucije�
3� nekateri poklici star{ev v obalnem gospodarstvu: Pomorstvo
(povpre~no osemmese~na odsotnost o~eta), turizem (pri obeh star-
{ih, ve~ pri materah - tudi 12-urno dnevno delo, brez prostih vikendov,
no~no delo je prineslo nerednost v dnevnem ritmu dru`ine)�
4� pomembne razlike v materialnem statusu dru`in
5� pomanjkljivost dru`bene skrbi: Vrtci niso nudili zadostnega
{tevila mest za otroke� [tevilni star{i so problem varstva otrok re{evali
tako, da so otroka poslali k starim star{em dale~ stran� Nekateri
so otroke pu{~ali same (v skrajnih primerih tudi po 10 ur na dan)�
Izmenskega pouka v {olah ve~krat ni bilo mogo~e uskladiti z delovnim
~asom star{ev� Tako so bili {tevilni otroci vsak drugi teden pol
dneva sami, s star{i so se videvali le zve~er� Osamljenost ali `e obi~ajno
tesnobo so najve~krat bla`ili z gledanjem televizije� @e takrat je
bilo na obalnem podro~ju mogo~e spremljati {tevilne italijanske televizijske
programe vpra{ljive vrednosti�
Enotni zaklju~ek takratnih ugotovitev opozarja na ve~jo ogro`enost
za odklone v psihosocialnem razvoju otrok in mladostnikov na
obalnem podro~ju� Torej ni naklju~je, da se je epidemi~na problematika,
povezana z drogami, kot plaz za~ela prav na Obali�

Danes
Obalno podro~je je delilo usodo dr`ave v ~asu osamosvajanja� Sedaj
je omejeno z dr`avnimi mejami sosednjih dr`av, Italije in Hrva{ke�
Te meje so med seboj oddaljene okoli 40 km� Tako kot drugod, je
sprememba dru`benega sistema prinesla zahtevo po hitrih spremembah
pri posameznikih� Prej{nje vrednote so v marsi~em dobile negativen
pomen� Danes ugotavljamo, da so nove vrednote, ki so zamenjale
stare, velikokrat prazne, odtujene ��� @ivljenje, ki je bilo prej veliko
bolj predvidljivo, je postalo nepredvidljivo, zahtevnej{e, pre`eto
s tekmovalnostjo, ~ustveno odtujenostjo v dru`ini, med vrstniki, v otrokovem
{ir{em okolju in dru`bi� Cilji, ki jih postavlja sedanja dru`ba,
so med seboj izrazito konfliktni� Na eni strani je uspe{nost, ki se ena~i
s {olsko in materialno uspe{nostjo, na drugi strani pa so so~asno hedonisti~ni
ideali in postavljanje telesnega videza kot odlo~ilnega dejavnika
v uveljavljanju posameznika, {e posebej mladostnika� Dana{nje
zahteve so tako za mlado generacijo veliko te`je in bolj obremenjujo~e�
@ivljenje v pove~ani anksioznosti in ob intenzivnem stresu je
postalo spremljevalec nas vseh, {e posebej mladih�
Omenjeni obremenjujo~i dejavniki so poleg mnogih drugih dejavnikov
sedanjega ~asa verjetno podobni v vseh regijah Slovenije�
Na obalnem podro~ju je mogo~e temu dodati, po na{ih opa`anjih,
{e intenzivnej{o dinamiko v spremembah, ki se ka`ejo npr� v gospodarstvu
(propad nekaterih dejavnosti in razvoj novih)�
Postavlja se vpra{anje, ali se in kako se zahteve po ve~ji tekmovalnosti,
veliki energetski opremljenosti, ve~ji ekonomski rizi~nosti,
stresu odra`ajo v delu pedopsihiatrije? Na zastavljeno vpra{anje lahko
delno odgovorimo s prikazom statisti~ne obdelave pokazateljev
obravnavanih pacientov pri pedopsihiatru�
Rezultati obdelave statisti~nih podatkov
Podatke obravnav v pedopsihiatriji na Obali iz leta 1984 smo primerjali
s podatki iz leta 2001� Glede na na~in vodenja dokumentacije
v letu 1984 smo diagnoze po MKB-9 spremenili v sedaj veljavno
revizijo mednarodne klasifikacije bolezni MKB-10�
V letu 1984 smo imeli na obali skupno 307 obravnav pri pedopsihiatru
(tabela 1)� Leta 2001 se je to {tevilo pove~alo za 138 obravnav
(tabela 2)�
Tabela 1: [tevilo obravnav v pedopsihiatriji na Obali, po
spolu in starosti, 1984
.......................................................................
Pred{olski O� [� Srednja Ostali Vsi
otroci {ola
De~ki 55 104 10 4 173
Deklice 33 62 32 7 134
SKUPAJ 88 166 42 11 307
Vir podatkov: Zdravstveni dom Piran, 1984
Tabela 2: [tevilo obravnav v pedopsihiatriji na Obali, po
spolu in starosti, 2001
.......................................................................
Pred{olski O� [� Srednja Ostali Vsi
otroci {ola
De~ki 15 140 49 23 227
Deklice 12 53 92 61 218
SKUPAJ 27 193 141 84 445
Vir podatkov: Pedopsihiatri~ni dispanzer - Milojka PavletiÊ KopiloviÊ, 2001
Zdravstveni dom Piran, 2001
����������A K T U A L N O
Leta 1984 je obalna pedopsihiatrija pokrivala veliko ve~je podro~je,
kot ga pokriva danes� Razen obalnih ob~in (Izola, Koper, Piran)
je pokrivala {e ostale ob~ine ju`noprimorske regije (Se`ana, Ilirska
Bistrica, Postojna)� Podro~je delovanja je zajemalo tudi sosednje hrva{ke
ob~ine (Buje, Umag, Novigrad)� V ob~inah celotne ju`noprimorske
regije je bilo leta 1984 skupno 41�828 otrok in mladostnikov
v starosti od 0 do 19 let� Stopnja incidence obravnav v pedopsihiatriji
na Obali je bila 7,34 na 1�000 otrok in mladostnikov (slika 1)�
Danes pedopsihiatrija na Obali pokriva predvsem tri obalne ob-
~ine in v manj{i meri potrebe ob~in Se`ana in Ilirska Bistrica� [tevilo
pedopsihiatrov na Obali je 1,5� ZZZS priznava 1,35 pedopsihiatra in
odlo~no zatrjuje, da je pokritost mre`e na Obali nadstandardna� V
vsakdanjem delu ugotavljamo, da se potrebe po pedopsihiatri~ni
obravnavi iz leta v leto pove~ujejo� Za izra~un stopnje incidence
obravnav v pedopsihiatriji leta 2001 smo vzeli 20�556 otrok in mladostnikov
iz prej omenjenih ob~in (Izola, Koper, Piran in 1/2 Se`ane)�
Slika 2 prikazuje v odstotkih razlike obravnav v obalni pedopsihiatriji
v letih 1984 in 2001 po spolu� Ugotavljamo, da raste {tevilo
obravnavanih deklic v primerjavi z de~ki� Dekleta mnogo prej poi{-
~ejo pomo~ kot fantje�
Slika 1: Stopnja incidence obravnav v pedopsihiatriji na Obali
na 1.000 otrok in mladostnikov od 0 do 19 let, 1984 in 2001
.......................................................................
Vir podatkov: Pedopsihiatri~ni dispanzer - Milojka PavletiÊ KopiloviÊ, 2001
Zdravstveni dom Piran, 1984 in 2001, Zdravstveni statisti~ni letopisi, IVZ RS, 1984 in 2001
V starostni strukturi obravnavanih so velike razlike med letoma
1984 in 2001� Pri{lo je do zmanj{anja obravnav pred{olskih otrok in
pove~anja obravnav mladostnikov (slika 3)� Pri pred{olskih otrocih
je obravnava v ve~ini primerov enkratno svetovanje, pri mladostnikih
pa je ve~inoma potrebna intenzivna in dolgotrajna obravnava
(ve~ja strokovna in ~asovna anga`iranost terapevta)� Ugotavljamo
tudi pove~ano {tevilo obravnav pri pacientih, starej{ih od 19 let�
Pri primerjavi diagnoz v pedopsihiatriji na Obali iz leta 1984 in
2001 opa`amo naslednje (slika 4):
n porast du{evnih motenj, povezanih z u`ivanjem drog;
n porast psihoz;
n izrazitej{i porast depresivnih in drugih nevrotskih motenj;
n izrazit porast motenj hranjenja;
n porast obravnav zaradi hiperkineti~nosti in motenj pozornosti
(ADHD); s
43
november 2002 l ISIS

44
A K T U A L N O����������
Slika 2: Dele` (%) obravnav v pedopsihiatriji na Obali, lo-
~eno po spolu, 1984 in 2001
.......................................................................
Vir podatkov: Pedopsihiatri~ni dispanzer - Milojka PavletiÊ KopiloviÊ, 2001
Zdravstveni dom Piran, 1984 in 2001
n izrazito zmanj{anje obravnav zaradi enureze, enkopreze, tikov,
jecljanja;
n pojav novih diagnoz (spolna zloraba)�
Pri primerjavi so navedene skupine diagnoz po MKB-10�
Poleg razlik v diagnozah ugotavljamo tudi spremembe v farmakoterapiji
med letoma 1984 in 2001 (tabela 3)� Vidna je popolna sprememba
uporabljenih zdravil, pogostej{a uporaba antidepresivov in
antipsihotikov, psihostimulansov, kar je razumljivo glede na ugotovljene
razlike pri diagnozah� Pri{lo je do izrazitega zmanj{anja uporabe
anksiolitikov in hipnotikov (sledenje strokovnim izhodi{~em)�
Poleg tega so sedaj v uporabi nova zdravila, povsem spremenjena
glede na leto 1984�
Tabela 3: Medikamentozna terapija v pedopsihiatriji na Obali, 1984 in 2001
..............................................................................................................................................
ISIS l november 2002
Slika 3: Dele` (%) obravnav v pedopsihiatriji na Obali, po
starosti, 1984 in 2001
.......................................................................
Vir podatkov: Pedopsihiatri~ni dispanzer - Milojka PavletiÊ KopiloviÊ, 2001
Zdravstveni dom Piran, 1984 in 2001
Ko smo razmi{ljali o mo`nih razlikah obalnega podro~ja glede
na ostale dele Slovenije, nam je podatek o manj{i stopnji samomorilnosti
nakazoval, da je vpliv mediteranske mentalitete varovalni
dejavnik, vsaj pri tej problematiki�
Po podatkih analize po{kodb in zastrupitev v zdravstveni regiji
Koper od 1996 do 2000 (prispevek Irene Majcan Kopilovi} in Marine
Su~i} Vukovi} na III� slovenskem kongresu preventivne medicine,
maj 2002) je petletno povpre~je starostno standardizirane stopnje
umrljivosti (SDR) na 100�000 prebivalcev regije Koper zaradi samomorov
za 32,7 odstotka ni`je od slovenskega povpre~ja (slika 5)�
Zelo zaskrbljujo~ je podatek iz te analize, da je petletno povpre~je
specifi~ne stopnje umrljivosti na 100�000 prebivalcev regije Koper
1984 2001
PSIHOSTIMULANSI RITALIN 6
REVIBOL 19
25 RITALIN 74
ANTIDEPRESIVI TRYPTIZOL 10 16 SSRI 81 85
EUPRAMIN 5
ANAFRANIL 1
OSTALO 4
ANTIPSIHOTIKI MELLERIL 2
EGLONYL 5
8 ATIPI^NI 25 44
MODITEN 1 KLASI^NI 19
ANKSIOLITIKI MELLERETE 12 34 XANAX 3 12
HIPNOTIKI ANSILAN 6 ANSILAN 2
APAURIN 12
NOBRIUM 2
APAURIN 2
MOGADON, HEMINEVRIN 2 SANVAL, DORMICUM 5
OSTALO B ­ vit� 25 29 AKINETON 12 15
ENCEPHABOL 4 TEGRETOL 2
LITIUM 1

Slika 4: Dele` (%) obravnav v pedopsihiatriji na Obali, po
diagnozah, 1984 in 2001
.......................................................................
Vir podatkov: Pedopsihiatri~ni dispanzer - Milojka PavletiÊ KopiloviÊ, 2001
Zdravstveni dom Piran, 1984 in 2001
v starostni skupini od 15 do 19 let zaradi po{kodb in zastrupitev (po
zunanjem vzroku) za 22,5 odstotka presegalo slovensko povpre~je
(slika 6)� V strukturi nezgod vodijo prometne nesre~e, sledijo pa ugotovljeni
samomori in utopitve�
Zaklju~ek
n Incidenca du{evnih motenj v otro{tvu in mladostni{tvu izrazito
nara{~a�
n Resnost patologije pri otrocih in mladostnikih se stopnjuje�
n Potrebno se bo prilagoditi novo nastali situaciji� Pri tem bo treba
upo{tevati zahtevnej{e diagnosti~no in terapevtsko delo, ki
potrebuje ve~ ~asa�
n Vpeljati, osmisliti in vrednotiti bo potrebno preventivno delo,
predvsem za delovanje pedopsihiatra v {ir{em okolju s ciljem
ve~je senzibilizacije za problematiko otrok in mladostnikov� Za
te naloge, kakor tudi za pove~ane diagnosti~ne in terapevtske
naloge, bo potrebno spremeniti veljavne normative in zagotoviti
ve~je {tevilo pedopsihiatrov v vseh regijah Slovenije� Podobne
statisti~ne analize bi verjetno tudi drugod pokazale `e epidemi~no
pove~ano pojavnost du{evnih motenj v otro{tvu in mladostni{tvu
(tako, ali {e bolj, kot se ka`e v psihiatri~nih bolni{nicah
in ambulantah pri odraslem prebivalstvu)�
Jutri
Glede na splo{no dogajanje v dru`bi, zna~ilnosti obalnega podro~ja,
ki so {e dodatno ogro`ajo~e, ter glede na trende porasta incidence
in intenzitete du{evnih motenj si ne upamo napovedovati,
kako bo jutri�
Mladim, star{em, {olnikom, {ir{i dru`bi in nenazadnje tudi pedopsihiatri~ni
stroki ka`e premisliti in narediti, kolikor je mo`no,
da bo “jutri” vendar manj ogro`ajo~e�
n
Foto: Sabina ^erne, dijakinja Gimnazije Piran
����������A K T U A L N O
Slika 5: SDR zaradi samomorov na 100.000 prebivalcev, regija
Koper in Slovenija, 1996-2000
...........................................................................
Vir podatkov: Po{kodbe in zastrupitve 1996-2000, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Slika 6: Specifi~na stopnja umrljivosti zaradi po{kodb in
zastrupitev (po zunanjem vzroku) na 100.000 prebivalcev
od 15 do 19 let, regija Koper in Slovenija, 1996-2000
.......................................................................
Vir podatkov: Po{kodbe in zastrupitve 1996-2000, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
45
november 2002 l ISIS

46
A K T U A L N O����������
Uradne ure predsednika Zbornice in ~lanov
izvr{ilnega odbora, generalnega sekretarja,
predsednika razsodi{~a in to`ilca
Ime Dan Od Do
Asist� mag� Marko Bitenc, dr� med� ~etrtek 16�00 17�00
Predsednik Zbornice
Asist� Andrej Mo`ina, dr� med� ~etrtek 16�00 17�00
Podpredsednik Zbornice in
predsednik odbora za bolni{ni~no
in specialisti~no zdravstvo
Asist� Gordana @iv~ec Kalan, dr� med� po dogovoru
Predsednica odbora za osnovno
zdravstvo
Prof� dr� Franc Far~nik, dr� stom� sreda 13�00 14�00
Podpredsednik Zbornice in
predsednik odbora za zobozdravstvo
Prof� dr� Matija Horvat, dr� med� ~etrtek 15�00 16�00
Predsednik sveta za
izobra`evanje zdravnikov
Prof� dr� Vladislav Pegan, dr� med� po dogovoru
Predsednik odbora za
strokovno-medicinska vpra{anja
Mag� @arko Pinter, dr� med� prva sreda 15�00 16�00
Predsednik odbora za vsak drugi 16�00 17�00
pravno-eti~na vpra{anja ~etrtek
Jani Derni~, dr� med� ~etrtek 16�00 17�00
Predsednik odbora za
socialno-ekonomska vpra{anja
Igor Praznik, dr� med� ~etrtek 16�00 17�00
Predsednik odbora za zasebno
dejavnost
Prim� mag� Brane Me`nar, dr� med� po dogovoru
Razsodi{~e I� stopnje
Doc� dr� Jo`e Bala`ic, dr� med� po dogovoru
To`ilec Zbornice
Brane Dobnikar, univ� dipl� prav� ~etrtek 13�00 14�00
Generalni sekretar
ISIS l november 2002
Uradne ure strokovnih slu`b
Enota Dan Od Do Telefonsko Osebno
Tajni{tvo Po, T, S 08�00 15�00 7 7
^ 08�00 17�00 7 7
Pe 08�00 13�00 7 7
Tel�: 01 30 72 100, faks: 01 30 72 109
E-po{ta: zdravniska�zbornica@zzs-mcs�si
Oddelek za Po, T, S 09�00 10�00 7
pravne in 14�00 15�00 7
splo{ne zadeve ^ 13�00 16�00 7 7
Pe 08�00 10�00 7
Tel�: 01 30 72 122, faks: 01 30 72 109
E-po{ta: cecilija�dolhar@zzs-mcs�si
Oddelek za Po, T, S, ^ 08�00 15�00 7 7
zdravstveno
ekonomiko,
plan in analize
Tel�: 01 30 72 142, faks: 01 30 72 109
E-po{ta: maja�horvat@zzs-mcs�si
Oddelek za Po, T, S 08�00 15�00 7 7
usposabljanje ^ 13�00 17�00 7 7
in strokovni Pe 08�00 13�00 7
nadzor
Tel�: 01 30 72 162, faks: 01 30 72 169
E-po{ta: ana�brodnik@zzs-mcs�si
Oddelek za Po, T, S 08�00 15�00 7 7
finance in ^ 08�00 17�00 7 7
ra~unovodstvo Pe 08�00 13�00 7 7
Tel�: 01 30 72 132, faks: 01 30 72 109
E-po{ta: helena�novak@zzs-mcs�si
Oddelek za stike Po, T, S 08�00 15�00 7 7
z javnostmi in ^ 08�00 17�00 7 7
uredni{tvo Pe 08�00 13�00 7 7
revije Isis
Tel�: 01 30 72 152, faks: 01 30 72 159
E-po{ta: isis@zzs-mcs�si

48
A K T U A L N O����������
ISIS l november 2002
Motnje vida in ocenjevanje
vozni{ke zmo`nosti
Na `eljo novinarke ugledne avtomobilisti~ne revije sva skupaj
s specialistko oftalmologinjo, ki je tudi konziliarna specialistka
drugostopenjske vozni{ke komisije, pripravila odgovor
na vpra{anja bralcev o na~inu ocenjevanja vozni{ke zmo`nosti
voznikov z o~ali�
Bralce je zanimalo:
n na osnovi katerih kriterijev ({e posebej, kar zadeva vid) specialist
medicine dela, prometa in {porta podalj{uje vozni{ko dovoljenje,
n zakaj so pri voznikih, ki nosijo o~ala, potrebni kontrolni pregledi
in v kak{nih rokih,
n zakaj specialist medicine dela prometa in {porta pri takem kontrolnem
pregledu vsaki~ opravi celoten pregled oziroma zakaj
upravni enoti ne zado{~a le mnenje oftalmologa,
n kdo kontrolira vidne zmogljivosti starostnikov, ki nimajo v vozni{kem
dovoljenju vpisanih omejitev, pa so njihove vidne zmogljivosti
pri 80 letih prav gotovo oslabele,
n zakaj se ti pregledi opravljajo v razli~nih regijah (~e ne celo pri
vsakem specialistu) razli~no,
O vidu pri vo`nji
Od vseh ~util nam oko posreduje najve~ podatkov, ki so odlo~ilnega
pomena za delo, za orientacijo v prostoru in med drugim tudi
za varno sodelovanje v cestnem prometu� Bolezni in okvare o~i najve~krat
onemogo~ajo varno vo`njo zaradi motenj v zaznavi ­ bodisi
da je oslabel sredi{~ni vid ali da so se pojavili izpadi v vidnem polju�
Zaznavo prepre~ujejo bole~ina, huda ble{~avica, huj{e solzenje,
spu{~ena zgornja veka, motnje gibljivosti zrkel, dvojne slike ali slabo
prilagajanje na temo in prekomerna ob~utljivost na slepitev�
Za varno vo`njo motornega vozila je potrebno, da voznik vidi
dale~ pred seboj in da lahko oceni obliko, polo`aj in gibljivost razli~nih
predmetov v vidnem polju� Slab{a vidljivost zaradi nezadostne
osvetljenosti, neugodnih vremenskih razmer (megla, de`, sneg),
neustrezne varnostne ureditve in podobno je lahko spremljajo~i dejavnik,
ki pove~a morebitno tveganje za cestnoprometno nezgodo�
Pri ve~ini voznikov, ki imajo vid slab{i od normalnih vrednosti,
ga lahko izbolj{amo s popravnimi stekli� Predpis o~al je umesten le
tedaj, kadar `elimo dose~i zahtevane vrednosti sredi{~nega vida pri
dnevni svetlobi ali v mraku in temi ali kadar ima voznik zaradi nepopravljene
okvare vida te`ave� O~ala, ki izbolj{ajo vid npr� le od 0,9
do 1,0, voznika lahko bolj motijo, kot pa mu koristijo�
Stekla o~al se lahko med vo`njo orosijo, {iroki okvirji delno utesnjujejo
vidno polje, moti pa tudi odboj in razpr{itev svetlobe na steklih�
Vozniki, ki morajo med vo`njo uporabljati o~ala, naj imajo po
Marjan Bilban, Irena Brovet Zupan~i~
n kak{en je nadzor nad delom specialistov medicine dela, prometa
in {porta in kak{na je mo`nost prito`be na mnenje specialista medicine
dela, prometa in {porta ter
n ali niso ti pregledi namenjeni zgolj zaslu`ku specialistov oziroma
odiranju pe{~ice voznikov, ki nosijo o~ala, vseh ostalih, ki prav
tako nosijo o~ala ali slabo vidijo in vozijo brez njih, pa ne kontrolira
nih~e�
Z odgovorom, iz katerega so bili objavljeni le posamezni deli,
uredni{tvo verjetno ni bilo zadovoljno, zato je napovedalo nova vpra-
{anja, ki jih je naslovilo na Ministrstvo za zdravje�
V na{i reviji smo o zdravstvenih pregledih kandidatov za voznike
in voznikov `e pisali, zato `eliva predstaviti le o`je podro~je ocenjevanja
vozni{ke zmo`nosti pri osebah z motnjami vida� Ker se na tem
podro~ju resni~no delo posameznih specialistov precej razlikuje, `eliva
s tem prispevkom postaviti okvir strokovne doktrine tega podro~ja
ter hkrati dati tudi izto~nice za druga~na ­ argumentirana -
mnenja�
mo`nosti tak okvir, ki ob straneh in spodaj nima roba, pero pa naj
ne poteka v vi{ini o~esne {pranje� Na gledanje z o~ali se mora voznik
prilagoditi, zlasti na spremenjeno perspektivo in zaznavo v prostoru�
Velikost slike je spremenjena: konveksna stekla (pri daljnovidnosti)
sliko zunanjega sveta pove~ajo, konkavna stekla (pri kratkovidnosti)
pa jo zmanj{ajo� Spremenjena velikost slike lahko vpliva
tudi na globinski vid� Korekcijska stekla za vo`njo morajo prepre~evati
ble{~anje (antirefleksna), zatemnitev ne sme presegati 20 odstotkov,
prepu{~ati morajo vsaj 80 odstotkov svetlobe� Ve~ja zatemnitev
je za vo`njo v mraku, temi ali v tunelu neprimerna� Voznik
lahko uporablja t� i� fotosenzibilna o~ala, ~e je njihov odziv na spremembo
svetlobe hiter, nanje pa ne sme vplivati svetloba `arometov
nasproti voze~ih vozil� Son~na o~ala za voznike morajo biti ve~ja in
na notranji strani antirefleksna; njihova zatemnitev naj ne presega
od 60 do 70 odstotkov�
Slab{i vid zaradi refrakcijskih anomalij lahko popravimo tudi s
kontaktnimi le~ami� Priporo~ljivo je, da ima voznik, ki uporablja
med vo`njo kontaktne le~e, pri sebi tudi o~ala z ustreznimi stekli�
Zaznavne sposobnosti voznika, ki uporablja eno samo oko, so
zmanj{ane� Sredi{~ni vid je v za~etku oslabljen za okrog 10 odstotkov�
Na strani prakti~no slepega o~esa je lahko vidno polje utesnjeno�
Deli avtomobilskega ohi{ja pri opazovanju okolice bolj motijo
enookega voznika kakor tistega z zdravimi o~mi� ^e `eli voznik, ki
ima zdravo le eno oko, pogledati v stran, na kateri nima o~esa, mora
zavrteti glavo� Te`ave ima tudi pri vzvratni vo`nji� Omenjene po-

manjkljivosti v vidnem polju lahko odpravijo pravilno name{~ena
in naravnana vzvratna ogledala, ki morajo biti spredaj na obeh straneh�
Vozniki, ki imajo samo eno oko, so bolj ob~utljivi na slepitev�
Tudi njihovo prilagajanje na temo je precej oslabljeno�
Globinski vid v teko~em prometu ni neobhodno potreben, potrebujemo
pa ga pri parkiranju oziroma pri vo`nji skozi ozke prehode�
Globinski ~ut je pomembnej{i pri delovni razdalji in do oddaljenosti
20 m, dolo~en pomen ima {e v razdalji 50 m, absolutna meja
pa je v oddaljenosti od 450 do 600 metrov�
Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki
motornih vozil, dolo~a tudi, da poklicni vozniki ne smejo imeti
motenj barvnega vida za rde~o in zeleno barvo� Izpade v razlikovanju
barv {tevil~no ovrednotimo na anomaloskopu� Mnenja o sposobnosti
za vo`njo motornih vozil zaradi slab{ega razlikovanja barv
so neenotna� La`je oblike protanomalne ali deuteranomalne trikromazije
naj ne bi bile ovira za pridobitev dovoljenja za voznika motornih
vozil kategorij A, B, C in E, vozniki kategorije D pa morajo
normalno razlikovati barve� Pravilnik ne dolo~a, da mora kandidat
za voznika amaterja razlikovati barve�
Pomemben del ocene sposobnosti za voznike motornih vozil je
ocena vida v mraku in ob~utljivosti na zaslepitev� Vozniku amaterju
lahko s posebnim priporo~ilom odsvetujemo ali celo prepovemo vo`njo
v mraku, poklicni voznik pa mora izpolnjevati dolo~ene zahteve
preiskav no~nega vida (niktometrija), sicer ga ocenimo kot nesposobnega�
Za poklicne voznike velja tudi, da morajo imeti normalno
gibljiva zrkla in da ne sme biti prisotno prikrito {kiljenje�
Vid, vidno polje, svetlobni in barvni ~ut preiskuje v okviru ocene
vozni{ke sposobnosti specialist medicine dela, prometa in {porta, v
mejnih primerih tudi specialist oftalmolog in posebna zdravni{ka
komisija�
Zelo pomembno je, da voznika opozorimo na ugotovljeno pomanjkljivost,
mu jo razlo`imo ter svetujemo, kako naj se ~im bolj prilagodi
nanjo oziroma v kak{nih pogojih mu odsvetujemo vo`njo� Opozorimo
ga tudi, naj bo pozoren na morebitna poslab{anja in da naj se ponovno
oglasi pri ustreznem specialistu� Le tako bo najbolje zavaroval
sebe in tudi druge udele`ence v cestnem prometu�
Zahteve pravilnika
[e vedno predstavlja osnovo ocenjevanja vozni{ke zmo`nosti Pravilnik
o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih
vozil (Ur� list SFRJ {t� 5/82)� (Pripravljen je `e nov pravilnik,
ki na podro~ju vida (razen ni`je zahtevane ostrine vida) ne prina{a
bistvenih novosti�)
V Pravilniku so na{teta stanja in bolezni vidnega organa, ki jih kandidati
za voznike in vozniki motornih vozil ne smejo imeti, da veljajo
za zmo`ne voziti motorno vozilo v cestnem prometu, in sicer:
1� bolezni ali okvare vidnega organa, ki motijo funkcijo vida v tolik{ni
meri, da bi bila ogro`ena varna vo`nja motornega vozila;
2� ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, ne sme biti v se{tevku za
obe o~esi manj{a od 0,8, pri ~emer mora biti vid enega o~esa 0,5
in vidno polje popolnoma normalno� ^e ima kdo eno samo oko,
ne sme biti ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, manj{a od
0,8, vidno polje pa mora biti popolnoma normalno;
3� po{kodba vidnega polja pri temporalni zo`itvi je dovoljena za 20 o ,
pri ~emer mora biti eliminiran vpliv monokularnih skotomov (izpadov)
in ostrina vida na obeh o~esih normalna�
����������A K T U A L N O
V ~etrti to~ki istega pravilnika so za poklicne voznike v to~ki “b”
predstavljene {e dodatne, stro`je zahteve, in sicer:
1� ostrina vida na vsakem o~esu posebej s korekcijskimi le~ami ne
sme biti manj{a od 0,8 oziroma na enem o~esu 1,0, na drugem pa
najmanj 0,6� To ostrino vida je dovoljeno dose~i s korekcijskimi
le~ami, vendar ne mo~nej{imi od 4,0 dioptrij, pri ~emer mora biti
vidno polje obeh o~es popolnoma normalno;
2� ne sme imeti motenj barvnega vida: protanopi (rde~a barva) in
devteranopi (zelena barva);
V 6� ~lenu je tudi zapisano, da je voznik amater lahko zmo`en
voziti motorno vozilo, ~e ima samo eno oko, pogoj pa je, da je minilo
12 mesecev od izgube funkcije vida�
Ocenjevanje vozni{ke zmo`nosti
Vozni{ko zmo`nost kandidatov za voznike in voznikov motornih
vozil ocenjuje specialist medicine dela, prometa in {porta� Pri
oceni vozni{ke zmo`nosti vedno ocenjuje vse telesne in du{evne sposobnosti,
ki lahko vplivajo na vozni{ko zmo`nost, in ne le posameznih
funkcij, kot je npr� vid� Zato pri vsakem pregledu (pregledu kandidata,
kontrolnem pregledu ali pregledu starostnika) celovito ocenjuje
~loveka ­ voznika kot celoto in je rezultat vidnih funkcij le ena
od zmogljivosti posameznih organov oziroma organskih sistemov,
na podlagi katere se odlo~a, ali kandidat oziroma voznik zadostuje
zahtevam varne vklju~itve v cestni promet v vlogi voznika� S svojim
podpisom na zdravni{kem spri~evalu tudi potrjuje, da kandidat oziroma
voznik ustreza vsem doktrinarno postavljenim pogojem, na
podlagi katerih ga ocenjuje kot zmo`nega voziti motorno vozilo v
cestnem prometu, ne le zahtevam, ki se nana{ajo na vid� Zato mnenja,
kjer gre za oceno delovne zmo`nosti, ne more izdati specialist
oftalmolog, kakor tudi ne katerikoli drug specialist, ki je v konkretnem
primeru zgolj konzultant, ne podaja pa kon~nega mnenja, za
katerega je poobla{~en izklju~no le specialist medicine dela, prometa
in {porta�
Ocena vidnih funkcij
Obi~ajno vidne funkcije vsakega kandidata za voznika amaterja
najprej ocenimo na ergooftalmolo{kih aparatih, kjer ocenimo
vid na blizu in dale~, eventualno {kiljenje, dvojne slike, globinski
in barvni vid� Ocenimo tudi vidno polje s konfrontacijo� ^e rezultat
odstopa od zahtev Pravilnika, ga predstavimo {e specialistu ­
oftalmologu�
Pri poklicnem vozniku vedno opravimo tudi testiranje vidnega
polja in testiranje t� i� no~nega vida (sposobnost prilagajanja o~esa
na zaslepitev oziroma zatemnitev)�
Pri vseh tistih, ki nosijo o~ala, nas zanima tudi dioptrija (prosimo
za izvid oftalmologa)� V primeru, da gre za mlado osebo (kjer se
vid lahko zelo hitro spreminja) ali da gre za osebo, ki je ravnokar
dobila o~ala, vsekakor predlagamo kontrolo, obi~ajno v soglasju z
oftalmologom, na 3 leta� V primeru, da gre za manj{o dioptrijo (do
± 4), ki se ne spreminja (kar je razvidno tudi iz mnenja oftalmologa)
in z njo dose`emo zahtevano ostrino centralnega vida, omejimo le
vo`njo z o~ali, v primeru ve~je dioptrije, mejne ostrine vida ali pridru`enih
drugih motenj vida (vidno polje) ter pri boleznih, ki lahko
vplivajo na vid, pa se odlo~amo za kontrolne preglede v odvisnosti
od te`e in dinamike vidne okvare na 1 do 10 let� Doktrinarna ob-
49
s
november 2002 l ISIS

50
A K T U A L N O����������
dobja kontrol niso dolo~ena in so stvar individualne presoje primera
ter strokovne odlo~itve specialista� Zavisijo od stabilnosti vida,
spremljajo~ih bolezni oziroma predvidenega poslab{anja ostrine vida
ali drugih funkcij o~esa� Specialist medicine dela, prometa in {porta
v najve~ji mo`ni meri upo{teva mnenje specialista oftalmologa� Seveda
na koncu podpi{e zdravni{ko spri~evalo specialist medicine
dela, prometa in {porta in s tem prevzame tudi vso odgovornost za
svojega pacienta ­ voznika� V~asih se odlo~i mimo mnenja specialista
oftalmologa morda tudi zaradi tega, ker je pri dokon~ni oceni
specialist medicine dela, prometa in {porta vzel v obzir {e druge pomembne
dejavnike (druge bolezni, starost…), ki lahko vplivajo na
njegovo kon~no oceno�
V primeru, da se pacient ­ voznik z mnenjem specialista medicine
dela, prometa in {porta ne strinja, se lahko prito`i v 15 dneh na
drugostopenjsko posebno vozni{ko komisijo, kjer bo ponovno
obravnavan v 30 dneh� Zoper odlo~itev te komisije ni ve~ mo`nosti
prito`be�
Seveda je mnogo voznikov, ki nosijo o~ala, pa tega nimajo zavedenega
v vozni{kem dovoljenju in tudi ne hodijo na zdravni{ke preglede�
Mi se s tem seveda ne strinjamo, kajti zdravje in tudi sposobnosti
posameznih organov oziroma organskih sistemov so dinami-
~en proces, ki se z leti prav gotovo spreminja ­ slab{a (tako tudi vid)�
Vendar zakonodajalec meni, da zdravstveni pregledi do 80� leta niso
potrebni, da pa je izbrani zdravnik in v primeru bolezni vidnega organa
izbrani specialist dol`an svojega pacienta opozoriti, ~e meni,
da npr� vidne zmogljivosti pacienta ne ustrezajo ve~ zahtevam varne
udele`be v cestnem prometu v vlogi voznika (ker tudi odstopajo od
zahtev pravilnika)� Najve~jo odgovornost nosi seveda voznik sam,
saj bi ob poslab{anju zdravstvenega stanja (npr� vida) moral pomisliti
tudi na eventualno presojo svoje vozni{ke zmo`nosti ter samovoljno
zahtevati presojo svoje vozni{ke zmo`nosti z zdravstvenega
vidika�
Strukturne in funkcionalne spremembe vida, ki nastanejo s staranjem,
`e fiziolo{ko privedejo do poslab{anja zaznavanja svetlobnih
signalov�
ISIS l november 2002
Z leti se vidne funkcije globalno zmanj{ujejo� Pri 40 letih zna{a
ostrina vida 90 odstotkov normalne ostrine vida dvajsetletnika� Pri
{estdesetletniku pade na 74 odstotkov, pri osemdesetletniku pa celo
na 47 odstotkov normalne ostrine, ugotovljene pri 20-letnikih� S staranjem
pride do izrazitega zmanj{anja dinami~ne sposobnosti vida,
ki je zelo pomembna za vo`njo, prav tako prihaja do zo`enega vidnega
polja in zmanj{ane sposobnosti zaznavanja prostora in prilagajanja�
Ostrina vida se izbolj{a s pove~anjem osvetljenosti, vendar
je pri {estdesetletniku potrebno dvakrat in pri sedemdesetletniku trikrat
ve~ svetlobe kot pri dvajsetletniku za doseganje optimalne ostrine
vida� Zo`enje vidnega polja je eden od najpomembnej{ih znakov
staranja in slabenja sposobnosti vidnega aparata, ki dose`e pomembne
({kodljive) razse`nosti pri ve~ kot dveh tretjinah starej{ih
ljudi� Do izraza pride zlasti pri vo`nji pono~i in v slabih svetlobnih
razmerah: zmanj{ana je sposobnost zaznavanja vozil, ki prehitevajo
ali prihajajo s strani� S staranjem se podalj{uje ~as vidnega zaznavanja,
{e posebno, ~e gre za mobilen in ne stati~en opazovan predmet�
Zmanj{ana in upo~asnjena je prilagodljivost na svetlobo oziroma
temo� Tako ima starostnik ve~je te`ave pri vo`nji v slabo osvetljen
predor ali pri sre~anju pono~i z nasproti voze~imi vozili in pri no~ni
vo`nji po mokrem asfaltnem cesti{~u� Prilagajanje na nove svetlobne
razmere bo pri starostniku trajalo dalj ~asa kot pri mladem vozniku
in zato bo starostnik zaslepljen prevozil ve~jo razdaljo kot mlaj{i
voznik�
Zaklju~ek
Vsakdo, ki ima kakr{nokoli zdravstveno okvaro (hibo), je tako
resni~no v slab{em polo`aju kot zdrava oseba (voznik), vendar lahko
s svojo korektnostjo ter ustrezno opravljenim pregledom prispeva
k dvigu varnosti cestnega prometa� Prav gotovo ni moralno svetovati
vozniku, naj se slika brez o~al, ~etudi slabo vidi, ker mu tako
ne bo treba na zdravni{ke preglede� Zdravstveni pregledi so namenjeni
izklju~no njegovi varnej{i vo`nji (in ne zaslu`ku specialista),
kajti le tako bo voznik opozorjen na eventualna poslab{anja, dobil
bo ustrezna korekcijska stekla oziroma mu bo ob hudem poslab{anju
specialist tudi razlo`il, zakaj mu vo`njo odsvetuje�
n
Spletna stran
Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si

Organiziranost in pomen
Rde~ega kri`a
Tatja Kostnapfel Rihtar, Janko Predan s sodelavci (1)
Rde~i kri` Slovenije sestavljajo obmo~na zdru`enja Rde~ega kri-
`a in krajevne organizacije, ki delujejo v dvanajstih regijah,
56 obmo~nih zdru`enjih in 1�200 krajevnih organizacijah Rde-
~ega kri`a v dr`avi� Rde~i kri` Slovenije deluje v obliki 57 dru{tev,
zveza dru{tev ima sede` v Ljubljani, ostalih 56 dru{tev pa v razli~nih
krajih Slovenije� Vsi imajo status pravne osebe� V sestavi Rde~ega
kri`a Slovenije je tudi Mladinsko zdravili{~e in letovi{~e Debeli rti~
ter Mladinski po~itni{ki dom Frankopan v Punatu na otoku Krku�
Rde~i kri` Slovenije posluje v skladu z @enevskimi konvencijami, v
skladu z Zakonom o Rde~em kri`u in statutom�
Zgodovina gibanja Rde~ega kri`a se za~ne pred skoraj 150 leti, ko
se je [vicar Henry Dunant slu~ajno zna{el na bojnem polju pri Solferinu
v severni Italiji� Na bojnem polju je oble`alo 40�000 mrtvih in
ranjenih vojakov, za katere je bilo izredno slabo poskrbljeno� Po vrnitvi
domov je svoja do`ivetja opisal v knjigi in obenem predlagal,
da se v posameznih dr`avah ustanovijo prostovoljna dru{tva, ki naj
v vojnem ~asu pomagajo medicinskim enotam pri oskrbi ranjencev�
Predlagal je za{~ito in podelitev nevtralnega statusa vsem ranjencem
in osebam, ki nudijo medicinsko pomo~� Za~ela so se ustanavljati
prva dru{tva Rde~ega kri`a�
Za~ne se razvijati tudi mednarodno humanitarno pravo, katerega
temeljni dokument so {tiri @enevske konvencije iz leta 1949� Do
danes jih je podpisalo 189 dr`av� S temi konvencijami je opredeljena
vloga Rde~ega kri`a� Naloga dr`av podpisnic je, da v svojih dr`avah
podpirajo ustanovitev nacionalnega dru{tva Rde~ega kri`a oziroma
Rde~ega polmeseca, spodbujajo razvoj dru{tev in jih podpirajo v humanitarnih
akcijah� Dr`ave podpisnice zagotavljajo uresni~evanje
in spo{tovanje @enevskih konvencij ter dodatnih protokolov in drugih
in{trumentov mednarodnega humanitarnega prava, {irijo znanje
o mednarodnem humanitarnem pravu med svojimi oboro`enimi
silami in javnostjo ter sprejemajo zakone, ki omogo~ajo kaznovanje
kr{itev�
Rde~i kri` je najve~ja humanitarna organizacija na svetu in {teje
97 milijonov ~lanov ter prostovoljcev� Mednarodno gibanje Rde~ega
kri`a in Rde~ega polmeseca sestavljajo trije deli: Mednarodni odbor
Rde~ega kri`a (MORK), Mednarodna federacija dru{tev Rde~ega
kri`a in Rde~ega polmeseca ter nacionalna dru{tva Rde~ega kri`a
in Rde~ega polmeseca�
Mednarodni odbor Rde~ega kri`a
(MORK)
je bil ustanovljen leta 1863 kot nevtralna in neodvisna humanitarna
institucija� Deluje po vsem svetu iz lastne pobude in na osnovi
@enevskih konvencij z namenom za{~ititi in pomagati `rtvam spopadov
ter omiliti njihove neposredne posledice� K tak{ni pomo~i spa-
����������A K T U A L N O
da skrb za ranjence v spopadih, obiskovanje vojnih ujetnikov, vzpostavljanje
stikov med lo~enimi dru`inskimi ~lani, za{~ita civilnega
prebivalstva in oskrbovanje `rtev spopadov s hrano in drugo humanitarno
pomo~jo� Poleg tega MORK pospe{uje in nadzoruje uveljavljanje
mednarodnega humanitarnega prava�
Mednarodna federacija dru{tev Rde~ega
kri`a in Rde~ega polmeseca
je bila ustanovljena leta 1919 in si s svojo dejavnostjo po vsem
svetu prizadeva omogo~ati in pospe{evati izvajanje humanitarnih
dejavnosti, s katerimi njeni ~lani, nacionalna dru{tva, prepre~ujejo
in laj{ajo ~lovekovo trpljenje� Zveza usklajuje dobavo mednarodne
humanitarne pomo~i `rtvam naravnih in drugih nesre~ zunaj obmo~ij
oboro`enih spopadov� Poleg tega pomaga nacionalnim dru{tvom
pri na~rtovanju in izvajanju programov pripravljenosti na nesre~e
in dolgoro~nih projektov za zmanj{anje ogro`enosti ter pri njihovem
organizacijskem razvoju�
Nacionalna dru{tva Rde~ega kri`a
in Rde~ega polmeseca
so nevladne, nestrankarske, prostovoljne humanitarne organizacije,
pomo~niki javnih oblasti� Svoje programe in dejavnosti izvajajo
glede na razli~ne humanitarne potrebe v razli~nih dr`avah� Trenutno
je 178 nacionalnih dru{tev v~lanjenih v Mednarodno federa-
53
s
november 2002 l ISIS

54
A K T U A L N O����������
cijo dru{tev Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca, ki ima sede` v @enevi�
Vsaka dr`ava ima lahko le eno nacionalno dru{tvo� Nova dru{tva,
ki postanejo ~lani federacije, uradno potrdi MORK� Za to morajo
najprej izpolnjevati stroge pogoje�
Temeljna na~ela
Mednarodno gibanje Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca je leta
1965 sprejelo kot svoje vodilo sedem temeljnih na~el� Od leta 1986
so ta na~ela zapisana tudi v statutu gibanja in so s tem tudi sestavni
del statutov vseh njegovih ~lanic�
Na~ela morajo spo{tovati MORK, Mednarodna federacija, nacionalna
dru{tva, njihovi organi, ~lani, prostovoljci in zaposleni v
Rde~em kri`u� Ta na~ela so:
Humanost
Mednarodno gibanje Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca, rojeno iz
`elje, da bi brez razlikovanja pomagalo ranjencem na boji{~u, si v mednarodnem
in nacionalnem okviru prizadeva prepre~evati in laj{ati ~love{ko
trpljenje, kjerkoli naleti nanj� Varovati `eli `ivljenje in zdravje in
zagotavljati spo{tovanje ~love{kega bitja� Spodbuja medsebojno razumevanje,
prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med narodi�
Nepristranskost
Gibanje ne razlikuje ljudi po narodnosti, rasi, verskem prepri~anju,
dru`benem razredu ali politi~nem mnenju� Prizadeva si, da bi bla`ilo
trpljenje posameznikov, pri ~emer ga vodijo samo potrebe kakorkoli prizadetih
ljudi, med katerimi daje prednost najnujnej{im primerom nesre~e�
Nevtralnost
Da bi ohranilo zaupanje vseh, se gibanje nikoli ne sme postaviti na
nobeno od sovra`nih si strani niti zaplesti v politi~na, rasna, verska ali
ideolo{ka nasprotja�
Neodvisnost
Gibanje je neodvisno� Nacionalna dru{tva, ki sicer pomagajo ~lovekoljubnim
slu`bam svojih vlad vselej v skladu z zakoni svojih dr`av,
morajo vedno ohraniti tudi svojo samostojnost, tako da lahko v vsakem
trenutku ukrepajo po na~elih gibanja�
Prostovoljnost
Gibanje je prostovoljno zdru`enje za pomo~ in solidarnost�
Enotnost
V vsaki dr`avi je lahko le eno dru{tvo Rde~ega kri`a ali Rde~ega polmeseca,
ki pa mora biti odprto za vse� Njegova ~lovekoljubna dejavnost
mora obsegati celotno dr`avno ozemlje�
Univerzalnost
Mednarodno gibanje Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca, v katerem
imajo vsa dru{tva enak status, enake odgovornosti in dol`nosti in
si vzajemno pomagajo, je raz{irjeno po vsem svetu�
Znak
Po @enevskih konvencijah morajo vse dr`ave sprejeti in spo{tovati
znak, ki {~iti ranjence, bolne in medicinsko osebje ter ozna~uje
pripadnost gibanju Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca�
^eprav je s konvencijami priznan tudi znak rde~ega leva s son-
ISIS l november 2002
cem, se danes uporabljata le dva znaka, in sicer rde~i kri` in rde~i
polmesec�
Med spopadi smejo velik znak v za{~itne namene uporabljati medicinske
slu`be oboro`enih sil; nacionalna dru{tva Rde~ega kri`a in
Rde~ega polmeseca, vendar samo za osebe in opremo, ki so v pomo~
uradnim voja{kim medicinskim slu`bam v vojni; civilne bolni{nice,
medicinske civilne enote in druga dru{tva za pomo~, ki delujejo pod
istimi pogoji kot nacionalna dru{tva� Majhen znak sme v ozna~evalne
namene uporabljati le nacionalno dru{tvo Rde~ega kri`a ali Rde-
~ega polmeseca�
V miru smejo majhen znak v ozna~evalne namene uporabljati
nacionalna dru{tva v skladu z dr`avno zakonodajo� Za re{evalna vozila
in postaje prve pomo~i se lahko odredi uporaba znaka, vendar
samo v miru in pod pogojem, da nacionalno dru{tvo dovoljuje njegovo
uporabo in da je v ozna~enih objektih mogo~e dobiti brezpla~no
oskrbo� Medicinske enote in prevozna sredstva nacionalnih dru-
{tev so lahko opremljena z znakom kot za{~itnim sredstvom v miru,
~e je bilo zanje odlo~eno, da se bodo med vojno uporabljala v medicinske
namene, in ~e tak{no rabo odobrijo dr`avne oblasti�
Le Mednarodni odbor Rde~ega kri`a in Mednarodna federacija
dru{tev Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca lahko uporabljata znak
vedno, torej v miru in med oboro`enimi spopadi, in to neomejeno�
Rde~i kri` Slovenije (RKS)
Rde~i kri` Slovenije je bil vse do 8� oktobra 1991 sestavni del Rde-
~ega kri`a Jugoslavije� Takrat je izstopil iz tega dru{tva in pri~el samostojno
sodelovati z Mednarodnim odborom RK, Mednarodno
federacijo in drugimi nacionalnimi dru{tvi�
26� januarja 1993 je Dr`avni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon
o Rde~em kri`u Slovenije, s katerim so opredeljene tudi naloge,
ki jih RKS opravlja kot javna pooblastila�
Avgusta istega leta je Mednarodni odbor Rde~ega kri`a v @enevi
priznal Rde~i kri` Slovenije kot polnopravno nacionalno dru{tvo,
Mednarodna federacija dru{tev Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca
pa ga je nato sprejela kot 157� ~lana�
Organiziranost Rde~ega kri`a Slovenije
Najvi{ji organ RKS je generalna skup{~ina, ki se sestaja vsakih pet
let ter sprejema programske usmeritve, poro~ila o delu, nove akte,
voli organe RKS, voli funkcionarje in imenuje generalnega sekretarja�
Generalno skup{~ino RKS sestavljajo ~lani in ~lanice glavnega odbora
ter zastopniki in zastopnice obmo~nih zdru`enj�
V obdobju, ko generalna skup{~ina ne zaseda, je najvi{ji organ
RKS glavni odbor, ki med drugim voli in razre{uje ~lane izvr{nega
odbora, sprejema letni delovni na~rt, finan~ni na~rt in zaklju~ni ra-
~un, sprejema pravilnike in imenuje delovna telesa za posamezna
podro~ja�

Naloge, ki jih RKS opravlja kot javno pooblastilo, ki izhajajo iz
Zakona o Rde~em kri`u Slovenije:
n Naloge v zvezi z obve{~anjem, evidentiranjem in poizvedovanjem
za `rtvami oboro`enih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih
nesre~ah�
n Organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih dolo-
~ajo @enevske konvencije�
n Organizira te~aje in izpite iz prve pomo~i�
n Organizira in usposablja enote za prvo pomo~�
n Izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske
akcije�
n Izdaja izkaznice darovalcem delov ~love{kega telesa�
n Izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih
nesre~ah ter oboro`enih spopadih�
n Izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva
in drugih ogro`enih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo
k preskrbi ogro`enih in prizadetih ljudi�
Zakon o Rde~em kri`u Slovenije v 28� ~lenu opredeljuje teden
Rde~ega kri`a in teden solidarnosti� Vlada dolo~i vi{ino prispevkov
za vozovnice in znamke� Rde~i kri` Slovenije je edina humanitarna
organizacija, ki ima svoj zakon, v katerem so dolo~ena javna
pooblastila� Za izvajanje le-teh se zbirajo tudi sredstva v omenjenih
tednih�
Krvodajalstvo in darovanje drugih sestavin
~love{kega telesa
Krvodajalstvo bo pri nas drugo leto staro `e 50 let in temelji na
prostovoljnosti, anonimnosti in brezpla~nosti� To so temelji, ki v na{i
dr`avi omogo~ajo samozadostno oskrbo prebivalcev Slovenije s krvjo�
Temeljne naloge Rde~ega kri`a Slovenije so: vzpodbujanje in pridobivanje
krvodajalk in krvodajalcev, organiziranje krvodajalskih
akcij, informiranje javnosti o potrebah in pomenu pridobivanja zdravih,
osve{~enih krvodajalcev� RKS se zahvali krvodajalkam in krvodajalcem
za njihovo plemenito dejanje s podelitvijo priznanj, organizira
pa tudi sre~anja krvodajalk in krvodajalcev�
Krvodajalec lahko postane oseba z 18 leti� @enske lahko darujejo
kri vsake {tiri mesece, mo{ki vsake tri mesece� Dejstvo je, da je kri
kljub razvoju medicinske znanosti {e vedno nenadomestljivo zdravilo�
Pri zagotavljanju krvi si lahko pomagamo le ljudje med seboj�
Krvodajalstvo na Slovenskem je opredeljeno kot humano dejanje,
kot gibanje za `ivljenje in odraz najvi{je solidarnosti med ljudmi�
Je dejavnost, po kateri Rde~i kri` pozna najve~ ljudi� Tak{na organiziranost,
toliko darovalk in darovalcev, toliko darovane krvi in
tak{no sprejemanje solidarnosti nas uvr{~a v evropski vrh� Pri nas je
v najve~ji mo`ni meri poskrbljeno tako za varnost tistih, ki darujejo
kri, kot za varnost tistih, ki jo sprejemajo� Transfuzijska slu`ba v Sloveniji
je na visoki strokovni ravni in posve~a posebno skrb zdravju
darovalcev krvi� Trdimo lahko, da so darovalci in darovalke krvi
zdravstveno najbolje nadzorovana skupina prebivalstva�
Rde~i kri` Slovenije se vklju~uje v akcijo seznanjanja ljudi o mo`nosti
darovanja delov ~love{kega telesa� Zainteresiranim ponudimo
izkaznice Sem darovalec, rad bi pomagal nekomu `iveti po moji smrti�
Prizadevamo si, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
vpisal privolitev za darovanje na kartico zdravstvenega zavarovanja�
����������A K T U A L N O
Prva pomo~
Rde~i kri` Slovenije ima strokovni center za prvo pomo~, ki ga
tvorijo zdravniki, vidni strokovnjaki razli~nih specialisti~nih strok,
in skrbi za strokovno doktrino�
Te~aje prve pomo~i, ki jih Rde~i kri` organizira skupaj s Civilno
za{~ito, vodijo zdravniki predavatelji prve pomo~i�
Dr`ava nam nalaga, da skrbimo za izobra`evanje ekip prve pomo~i�
Izvajamo 72-urne te~aje za bolni~arje, 20-urne dopolnilne te-
~aje PP, obnovitvene te~aje prve pomo~i za ~lane ekip PP RK in CZ,
10-urne te~aje in izpite za kandidate za voznike motornih vozil�
Znanje ekip PP preverjamo na rednih letnih regijskih tekmovanjih
in na dr`avnem preverjanju�
Ekipe PP igrajo nepogre{ljivo vlogo v primeru vojne ter naravnih
in drugih nesre~� Te~aje prve pomo~i izvajamo tudi za gospodarske
dru`be oziroma podjetja, zavode in druge organizacije, ki so po Zakonu
o varstvu pri delu dol`ne usposobiti kadre�
Obvladovanje ukrepov v prvi pomo~i pomeni vsakodnevno pripravljenost
za samopomo~ oziroma pomo~ drugemu�
Mladi in prostovoljci
Na svetu je 97 milijonov prostovoljcev in ~lanov Rde~ega kri`a in
Rde~ega polmeseca, od tega jih 20 milijonov aktivno sodeluje pri
programih prostovoljnega dela� V Rde~em kri`u Slovenije je po zadnjih
podatkih ve~ kot 12�000 odraslih in preko 3�000 mladih prostovoljcev�
Samo na podro~ju socialne dejavnosti so v letu 2001 prostovoljci
opravili kar 135�000 ur dela�
Delo s prostovoljci, ki se vklju~ujejo predvsem v programe sosedske
pomo~i, pomo~i starej{im, bolnim in invalidnim osebam,
organizacijo krvodajalskih akcij, razdeljevanje materialne pomo-
~i, tabore mladih, kro`ke RK, u~no pomo~ otrokom in {irjenje
znanj, pa zahteva s strani obmo~nih zdru`enj in krajevnih organizacij
RK tudi izobra`evanje, informiranje, vodenje in spremljanje
dela prostovoljcev�
Med mlade ~lane RK se lahko otroci vklju~ijo v kro`kih, ki potekajo
v ve~ini osnovnih {ol� Naloge Rde~ega kri`a Slovenije in temeljna
na~ela spoznajo na letovanjih v Mladinskem zdravili{~u in letovi{~u
na Debelem rti~u, v Mladinskem po~itni{kem domu Frankopan
v Punatu ali na taborih� Dijaki in {tudentje se zdru`ujejo v skupinah
in klubih RK, vklju~ujejo se v programe obmo~nih zdru`enj
in mednarodne vzgojno-zdravstvene kampanje, kot je boj proti aidsu,
zbiranje sredstev ob svetovnem dnevu hrane in podobno� Vsako
leto se mladi udele`ijo {tevilnih mednarodnih konferenc, taborov,
sre~anj in okroglih miz na razli~ne teme, povezane s poslanstvom
Rde~ega kri`a�
Poizvedovalna slu`ba RKS
Pravna podlaga za delovanje poizvedovalne slu`be je dana z @enevskimi
konvencijami, ki obvezujejo dr`ave podpisnice, da ustanovijo
nacionalne urade za obve{~anje o ranjenih, bolnih, vojnih ujetnikih,
civilnih internirancih in za iskanje pogre{anih oseb� Naloga
poizvedovalne slu`be je tudi zdru`iti razkropljene dru`ine, jim omogo~iti
dopisovanje, izstavljati potrebna potrdila in dokumente�
Te naloge se nana{ajo ne samo na oboro`ene spopade, temve~
tudi na naravne nesre~e ve~jih razse`nosti�
55
s
november 2002 l ISIS

56
A K T U A L N O����������
Pri svojem delu sodeluje poizvedovalna slu`ba RKS z dr`avnimi
organi in ustanovami ter s poizvedovalnimi slu`bami v okviru drugih
nacionalnih dru{tev, s Centralno poizvedovalno slu`bo iz @eneve
in Mednarodno poizvedovalno slu`bo iz Arolsena v Nem~iji�
Socialna dejavnost
@e vrsto let je socialna dejavnost Rde~ega kri`a Slovenije povezana
z najbolj ranljivimi in socialno izklju~enimi skupinami prebivalstva,
ki jim v okviru mo`nosti zagotavljamo razli~ne oblike pomo~i�
Tako sodijo med najpomembnej{e dejavnosti RKS delitev materialne
in denarne pomo~i, postaje Rde~ega kri`a, ki jih ljudje obiskujejo
zaradi njihove preventivne zdravstvene in svetovalne narave, sre~anja
starostnikov, obiski na domu, predvsem obiski starej{ih, osamljenih,
bolnih in invalidnih oseb, organizacija letovanja otrok in starostnikov,
delo z brezdomci, Romi, z zasvojenimi, brezposelnimi in
s socialno ogro`enimi dru`inami, skupine za samopomo~ ter druge
dejavnosti, kot je program nege na domu, dve javni kuhinji in razvozi
kosil�
Na podro~ju socialne dejavnosti ima Rde~i kri` Slovenije pomembno
vlogo, ki pa je mnogokrat nepravilno razumljena� Soo~amo se
s kritikami, da ljudem pomagamo samo s starimi obla~ili, vsega ostalega
pa skoraj ne nudimo� Nudimo! @al so na{e mo`nosti omejene�
Hrane, higienskih pripomo~kov, pohi{tva in seveda denarnih
sredstev ni toliko, kot je dejanskih potreb� Vedno so pomo~i dele`ni
tisti prosilci, ki so se zna{li na robu pre`ivetja�
Mednarodna dejavnost
Mednarodna dejavnost RKS sega na raznovrstna podro~ja, od sodelovanja
znotraj gibanja RK, sodelovanja z raznimi organizacijami
in dru{tvi v tujini, do tujih veleposlani{tev v Sloveniji in na {tevila
podro~ja dela�
Z Mednarodno federacijo sodelujemo predvsem na podro~ju usposabljanja
in izobra`evanja pri programih priprav in ukrepov v primeru
naravnih nesre~, pri delu z mladimi, krvodajalstvu, medtem
ko imamo z Mednarodnim odborom RK stike na podro~ju {irjenja
znanj o Rde~em kri`u in mednarodnem humanitarnem pravu ter
poizvedovalni slu`bi�
Sodelovanje s tujimi nacionalnimi dru{tvi je usmerjeno prete`no
na dru{tva iz srednjeevropske regije, s katerimi imamo veliko stikov
na podro~ju zbiranja sredstev, krvodajalstva, pripravljenosti in ukrepanja
v primeru nesre~�
ISIS l november 2002
RKS se odziva tudi na pozive za mednarodno humanitarno pomo~,
in sicer predvsem za prizadete ob naravnih in drugih nesre~ah
na podro~ju bli`njih dr`av, kot so Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo,
^rna gora in Makedonija ter Romunija, Bolgarija, Indija, Tur-
~ija, Severna Koreja, Afganistan, trenutno pa zbiramo sredstva za
la~ne na jugu Afrike�
[irjenje znanj o Rde~em kri`u in mednarodnem
humanitarnem pravu
[irjenje znanj pomeni {iriti znanja o mednarodnem humanitarnem
pravu (MHP) ter temeljnih na~elih in idealih gibanja� S poznavanjem
in spo{tovanjem MHP naj bi zmanj{ali trpljenje, ki ga povzro~ajo
oboro`eni spopadi, nemiri in napetosti, zagotovili, da se humanitarne
dejavnosti odvijajo v varnih razmerah in {e posebej, da se
spo{tuje humanitarne delavce�
Prvenstveno odgovorni za {irjenje znanj so voja{ke in civilne oblasti,
dr`ave, ki so podpisnice @enevskih konvencij, ter celotno mednarodno
gibanje RK�
Rde~i kri` Slovenije izvaja program {irjenja znanj za samo nacionalno
dru{tvo, za zaposlene, prostovoljce, mlade, usposablja predavatelje
za to podro~je in organizira delavnice za otroke�
Rde~i kri` Slovenije je tudi ~lan medresorske komisije za mednarodno
humanitarno pravo� V okviru te komisije si med drugim prizadeva
za spo{tovanje in pravilno rabo znaka - rde~ega kri`a - v Sloveniji�
Vsi, ki delamo v Rede~em kri`u, smo za neomajen ogled Rde~ega
kri`a prispevali ne{teto ur prostovoljnega dela, toliko stiskov rok in
toliko prijaznih pogledov ter utemeljili svoje poslanstvo� Sre~ali smo
veliko ljudi v stiski, jim prisluhnili: bolnemu, ranjencu, beguncu,
brezdomcu, zasvojencu … bli`njemu� Razvijamo strpnost, nepogre{ljivo
kategorijo medsebojnih odnosov, brez katere preprosto ni mogo~e
zasnovati sodobne dru`be na za~etku tiso~letja�
Afera, ki je v za~etku leta zaznamovala Rde~i kri` Slovenije, je
bila afera posameznikov, ki ni omajala izvornih na~el Rde~ega kri-
`a� Rde~i kri` Slovenije je organizacija `ivega in avtonomnega sistema,
ki ustvarja vedno nove in nove perspektive in novo tradicijo�
Spletna stran
Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si
(1) Vanja Badovinac, Tina ^erne, Mateja Lamov{ek,
Bo{tjan Novak, Neva Petek, Boris Plav{i~,
Tadeja Umek Zupanc, Marija Vidakovi~
n

����������A K T U A L N O
Izgubljena leta potencialnega `ivljenja
- merilo prezgodnje umrljivosti
Umrljivostna statistika se pogosto uporablja za merjenje velikosti
javnozdravstvenih problemov in za dolo~anje relativne
pomembnosti razli~nih vzrokov smrti� Analize grobih in
starostno specifi~nih stopenj umrljivosti so tradicionalno imele pomembno
vlogo pri postavljanju prioritet in spremljanju napredovanja
proti zastavljenim ciljem�
^eprav so ti kazalniki pomembno merilo zdravstvenega stanja
prebivalstva, pogosto ne prika`ejo vseh ~asovnih sprememb v umrljivosti�
Ker je starost dejavnik tveganja za smrt in ve~ina smrti nastopi
v starej{ih starostnih skupinah, sta groba in starostno specifi~na
umrljivost obremenjeni z velikim {tevilom smrti pri starej{ih�
Da bi se v podatkih, ki jih prikazujemo, odra`ala umrljivost v mlaj-
{ih starostnih skupinah, so bila v preteklosti predlagana razli~na alternativna
merila, med katerimi je najpogosteje uporabljeno merilo
izgubljena leta potencialnega `ivljenja ­ YPLL (years of potential
life lost)�
Merilo YPLL je opredeljeno kot {tevilo prezgodaj izgubljenih let
potencialnega `ivljenja� To so leta, ki bi jih oseba `ivela do starosti
65 let, ~e ne bi umrla prezgodaj� Starost 65 let je dogovorno dolo~ena
meja za prezgodnjo smrt� To starostno mejo upo{teva ve~ina
evropskih in ameri{kih dr`av�
Izra~un je ute`ena vsota {tevila smrti pri dolo~eni starosti� Ute`i
za vsako posamezno starost so dolo~ene po metodi vrednotenja potencialno
preostalih let `ivljenja (1)�
Zgodovinski pogled na razvoj merila
prezgodnja umrljivost
Leta 1947 je M� Dempsey predstavila in uporabila metodo merljivosti
prezgodnje umrljivosti, s katero je ugotavljala spremembe
v umrljivosti zaradi tuberkuloze (2)� Izgubljena leta potencialnega
`ivljenja je izra~unala tako, da je od pri~akovanega trajanja `ivljenja
ob rojstvu od{tela starost ob smrti za osebe, ki so v letu 1942 umrle
zaradi bolezni srca, raka in tuberkuloze�
Greville je izra~un kasneje spremenil na ta na~in, da je ute`il vsako
smrt s pri~akovanim trajanjem `ivljenja ob smrti� Uvedel je tudi
uporabo `ivljenjskih tablic, ki jih je izra~unal ob predpostavki, da
dolo~ena bolezen za vse starej{e starostne skupine ni ve~ mo`en vzrok
smrti (3)� Ta sprememba je nekoliko vplivala na celotno porazdelitev
izgubljenih let `ivljenja, ni pa vplivala na vrstni red vzrokov smrti
(4)�
Haenszel je predlagal ra~unanje izgubljenih let `ivljenja iz starostno
standardiziranih stopenj umrljivosti� V razli~nih {tudijah, ki
so primerjale ~asovne trende prezgodnje umrljivosti v razli~nih populacijah,
je bil uporabljen podoben pristop� Tudi standardizirane
Janja [e{ok
stopnje izgubljenih potencialno produktivnih let `ivljenja so razvili
za primerjavo razli~nih starostnih struktur v populaciji in za prou-
~evanje spolno specifi~nih vzorcev prezgodnje umrljivosti (5)�
V zadnjem ~asu so merila prezgodnje umrljivosti postala sredstvo
za pomo~ pri odlo~anju o prednostnih javnozdravstvenih problemih
(6)�
Metodolo{ke alternative za izra~un YPLL
Obstajajo {e druge metode ra~unanja YPLL� Metoda lahko upo-
{teva:
n pri~akovano trajanje `ivljenja ob rojstvu� V tem primeru so izgubljena
leta vsa leta od starosti ob smrti do pri~akovanega trajanja
`ivljenja ob rojstvu (PYPLL)(2);
n pri~akovano trajanje `ivljenja pri starosti ob smrti� V tem primeru
so izgubljena vsa leta od starosti ob smrti do pri~akovanega
trajanja `ivljenja ob smrti (YPLL)(3)� Ta na~in ra~unanja bistveno
vpliva na celotno {tevilo YPLL in na vrstni red vzrokov smrti;
n izgubljena leta `ivljenja so lahko vsa leta `ivljenja, od starosti ob
smrti do starosti, pri kateri umre 90 odstotkov mo{kih in `ensk(7);
n ra~una se lahko tudi izgubljena leta v “produktivnem obdobju”
(WYPLL), pri ~emer je spodnja starostna meja 15 let, zgornja starostna
meja pa 65 let(7) idr�
V bazi podatkov OECD je starostna meja za prezgodnjo smrt 68,99
leta (8)�
Stopnje YPLL in prilagoditve za razli~no
starostno strukturo
Ko `elimo primerjati letne trende YPLL med populacijami, ki se
med seboj zelo razlikujejo, to najla`je storimo tako, da izra~unamo
stopnje na 1�000 oseb starostnega razreda� Z ra~unanjem stopenj naredimo
skupno {tevilo YPLL in vzro~no specifi~ne YPLL opazovanih
populacij, ki se razlikujejo v starostni strukturi, primerljive med
sabo� Te prilagoditve obi~ajno delamo, kadar primerjamo dve ali
ve~ populacij v dolo~enem preseku ~asa ali ~e eno populacijo opazujemo
v razli~nih presekih�
Uporabnost metode YPLL v javnem zdravstvu
Merilo YPLL je le eno od {tevilnih meril umrljivosti, ki ga lahko
{iroko uporabljamo v javnem zdravstvu� Dopolnjuje lahko tradicionalne
metode kvantitativne umrljivosti (groba in starostno specifi~na
stopnja), lahko pa se uporablja samostojno, ker omogo~a selektivno
ovrednotenje vzrokov prezgodnjih smrti v mlaj{ih starostnih
57
s
november 2002 l ISIS

58
A K T U A L N O����������
skupinah in iz tega izhajajo~ega socialnoekonomskega bremena za
dru`bo� Najpomembnej{a lastnost, zaradi katere je merilo YPLL tako
pomembno in primerno, je, da je preprosto za ra~unanje in razumevanje
ter zelo u~inkovito poudari umrljivost med mladimi, ~esar
obi~ajna umrljivostna statistika ne zmore, ker je obremenjena z velikim
{tevilom smrti pri starih 65 let in ve~�
Podatki o najpogostej{ih vzrokih prezgodnjih smrti so podlaga
za usmerjeno primarno in sekundarno preventivno dejavnost tako
na nacionalni kot na regionalni ravni� V programih prepre~evanja
prezgodnje umrljivosti lahko izhajamo iz vzrokov, ki imajo v skupnem
{tevilu YPLL najve~ji dele`� Ti programi se morajo izvajati na
nacionalni ravni� Ker se lahko vzroki prezgodnjih smrti v razli~nih
geografskih podro~jih razlikujejo, je dobro, ~e se re{evanja problema
prezgodnje umrljivosti lotimo tudi regionalno� Potrebno je poznati
tudi dejavnike tveganja� [ele ko poznamo vzroke prezgodnjih
smrti in dejavnike tveganja, lahko dolo~imo prioritete in ciljano pripravimo
plan zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti za
vzroke smrti, ki najbolj obremenjujejo posamezne regije�
Prezgodnja umrljivost v Sloveniji v letu 2000
Prezgodnja umrljivost po najpomembnej{ih vzrokih
Leta 2000 je bilo v Sloveniji 4�966 prezgodnjih smrti, kar je predstavljalo
26,7 odstotka vseh smrti v tem letu� [tevilo prezgodaj izgubljenih
let `ivljenja je bilo 71�389� Povpre~no {tevilo izgubljenih
let `ivljenja na prezgodaj umrlo osebo je bilo 14,4, kar je enako kot
leta 1999�
K skupnemu {tevilu YPLL so najbolj prispevale po{kodbe in zastrupitve
(27,4 odstotka), neoplazme (24,2 odstotka) ter bolezni obto~il
(14,8 odstotka)�
Zaradi vseh prezgodnjih smrti, ki so bile posledica po{kodb in
zastrupitev, je bilo izgubljenih 19�565,4 leta� [tevilo izgubljenih let
je bilo najve~je v podkategorijah:
n drugi in neopredeljeni u~inki zunanjih vzrokov (5�905,3), in sicer:
- 4�650,5 zaradi zadu{itev,
- 985,5 zaradi utopitev,
- 232,5 zaradi podhladitev;
n po{kodbe glave (5�007,8) ter
n po{kodbe, ki zajemajo ve~ telesnih podro~ij (3�135,2)�
[tevilo YPLL na 100�000 prebivalcev od 0 do 64 let (s katerim primerjamo
relativno pomembnost posameznih vzrokov prezgodnje
smrti) je bilo 1�150,5� V regijah Murska Sobota, Kranj, Maribor in
Novo mesto je bilo nad, v ostalih regijah pa pod povpre~jem v Sloveniji�
Zaradi vseh prezgodnjih smrti, ki so bile posledica neoplazem, je
bilo izgubljenih 17�308 let� [tevilo YPLL je bilo najve~je v podkategorijah:
n maligne neoplazme prebavil (4�162,5),
n maligne neoplazme respiratornih in intratorakalnih organov
(4�072,5),
n maligne neoplazme limfati~nega, krvotvornega in sorodnega tkiva
(1�482,5) ter
n maligna neoplazma dojke (1�395)�
[tevilo YPLL na 100�000 prebivalcev od 0 do 64 let je bilo 1�019�
Pri mo{kih je bila stopnja YPLL nad povpre~jem za mo{ke v regijah
ISIS l november 2002
Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in Maribor� Pri `enskah je bila
stopnja nad povpre~jem za `enske v regijah Celje, Nova Gorica, Koper
in Murska Sobota� Prezgodnja umrljivost je bila pri `enskah vi{ja
kot pri mo{kih v regijah Nova Gorica in Koper� Ta razlika je v
regiji Koper posledica ve~je umrljivosti zaradi neoplazem respiratornih
in intratorakalnih organov, malignih neoplazem limfati~nega,
krvotvornega in sorodnega tkiva ter raka dojke� V regiji Nova
Gorica gre razlika na ra~un velikega {tevila izgubljenih let potencialnega
`ivljenja zaradi raka dojke, neoplazem prebavil in `enskih
spolnih organov, melanoma in drugih malignih neoplazem ko`e ter
malignih neoplazem mezotelijskega in mehkega tkiva� Pri zadnjih
dveh vzrokih je {tevilo YPLL pri `enskah ve~je kot pri mo{kih�
Zaradi vseh prezgodnjih smrti, ki so bile posledica bolezni obto-
~il, je bilo prezgodaj izgubljenih 10�550 let potencialnega `ivljenja�
[tevilo YPLL je bilo najve~je v podkategorijah:
n ishemi~ne bolezni srca (3�630,4),
n cerebrovaskularne bolezni (2�892,7) ter
n druge bolezni srca (2�671)�
[tevilo YPLL na 100�000 prebivalcev od 0 do 64 let je bilo 620,4�
Pri mo{kih so bile stopnje nad povpre~jem v regijah Murska Sobota,
Maribor, Celje in Kranj; pri `enskah pa v regijah Celje, Maribor, Murska
Sobota in Ravne� Regija Murska Sobota je tudi v tem letu, tako
kot v letu 1999, pri obeh spolih mo~no odstopala od povpre~ja�
Prezgodnja umrljivost po spolu
Z absolutnim {tevilom izgubljenih let potencialnega `ivljenja prikazujemo
obremenitev celotne dr`ave s prezgodnjo umrljivostjo po
vzrokih smrti�
Najve~ YPLL je bilo pri mo{kih posledica prezgodnjih smrti
zaradi:
n po{kodb in zastrupitev (15�557,3)
n malignih neoplazem (9�853,6) ter
n bolezni obto~il (8�041,3)�
Najve~ YPLL je bilo pri `enskah posledica prezgodnjih smrti
zaradi:
n neoplazem (7�335)
n po{kodb in zastrupitev (4�008,5) ter
n bolezni obto~il (2�505)�
Veliko {tevilo YPLL in veliko povpre~no {tevilo izgubljenih let
potencialnega `ivljenja na umrlo osebo pomeni, da veliko ljudi umre
mladih, kar je veliko socialno in ekonomsko breme za vsako dru`bo�
Ta odnos je najlep{e viden, ~e skupaj prika`emo {tevilo prezgodnjih
smrti in {tevilo YPLL za le-te (slika 1)� Najve~je {tevilo YPLL
je posledica prezgodnjih smrti drugih in neopredeljenih zunanjih
vzrokov, ki imajo tudi zelo veliko povpre~no {tevilo YPLL na prezgodaj
umrlo osebo� Tudi {tevilo prezgodaj umrlih je veliko� To pomeni,
da je veliko oseb umrlo v mlaj{ih starostnih skupinah� Iz grafikona
je razvidno tudi, da je {tevilo prezgodaj umrlih najve~je zaradi
bolezni jeter� Tudi {tevilo YPLL je veliko, kar je posledica velikega
{tevila umrlih� Povpre~no {tevilo YPLL na prezgodaj umrlo osebo
pa ka`e na to, da prezgodaj umrli niso ve~ tako zelo mladi, kar je
glede na alkoholno etiologijo bolezni, ki predstavljajo ve~ino bolezni
iz te podskupine, razumljivo� Ker bolezni jeter, ki jih neposredno
pripisujemo alkoholu, uvr{~amo med prepre~ljive vzroke prezgodnjih
smrti, je ta podatek poziv za ukrepanje�

����������A K T U A L N O
Slika 1: Po {tevilu YPLL vodilni vzroki prezgodnjih smrti po podkategorijah MKB-10, Slovenija 2000
....................................................................................................................................................
Legenda:
1 Drugi in neopredeljeni u~inki zunanjih vzrokov
2 Bolezni jeter
3 Po{kodbe glave
4 Maligne neoplazme prebavil
5 Maligne neoplazme respiratornih in intratorakalnih organov
6 Ishemi~ne bolezni srca
Zaklju~ek
Izgubljena leta potencialnega `ivljenja so merilo vpliva prezgodnje
umrljivosti na populacijo� Prepre~evanje prezgodnjih, potencialno
prepre~ljivih smrti mora biti uvr{~eno med prednostne javnozdravstvene
cilje� Med prepre~ljive se uvr{~ajo tiste bolezni in stanja,
za katere je mo`no v zdravstvenih slu`bah organizirati primarno in
sekundarno preventivo ali uspe{no zdravljenje� V skupini vzrokov
prezgodnjih smrti, ki jih lahko prepre~imo z ustreznimi preventivnimi
ukrepi, so najpomembnej{i rak dihalnih poti in plju~, ko`ni
rak, ishemi~na bolezen srca, jetrna ciroza in prometne nezgode� V
skupino vzrokov, ki jih lahko uspe{no zdravimo, pa sodijo tuberkuloza,
rak dojke, rak maternice, rak mod, kroni~na revmati~na bolezen
srca, levkemije, prirojene sr~no-`ilne bolezni idr� (9)�
Z dru`benega vidika je zelo pomembna starost, pri kateri ~lovek
umre� Dru`ba od vsake generacije upravi~eno pri~akuje ne samo lastno
reprodukcijo, ampak tudi materialno zapu{~ino in druge vrednote
za naslednje generacije, ki jih ni mo`no materialno ovrednotiti�
Izgubljena leta potencialnega `ivljenja ra~unamo predvsem za potencialno
prepre~ljive vzroke smrti�
n
7 Slabo opredeljeni in neznani vzroki smrti
8 Po{kodbe, ki zajemajo ve~ telesnih podro~ij
9 Cerebrovaskularne bolezni
10 Druge bolezni srca
11 Du{evne in vedenjske motnje zaradi u`ivanja psihoaktivnih
snovi
Literatura:
1� [e{ok J� Analiza prezgodnje umrljivosti v Sloveniji v letu 1998� Ljubljana: (J� [e{ok), 2001�
57
2� Dempsey M� Decline in tuberculosis: death rate fails to tell the entire story� Am Rev Ruberculosis
1947;56:157-64�
3� Greville T�N�E� Decline in tuberculosis: death rate fails to tell entire story� Comment on
Dempsey’s article� Am Rev Tuberculosis 1948;57;417-9�
4� Dickinson FG, Walker EL� What is the leading cause of death? AMA Bulletin 1948;64:1-25�
5� Perloff JD, LeBailly SA, Kletke PR, Budetti PP, Conelly JP� Premature death in the United
States: years of life lost and health priorities� J Public Health Policy 1984;5:167-84�
6� Stickle G� What priority, human life? Am J Public Health 1965;55:1692-8�
7� Logan WDP, Benjamin B� Loss of expected years of life: a perspective view of changes between
1848-72 and 1952� Mon Bul Minist Health 1953;12:244-52�
8� [e{ok J� Analiza prezgodnje umrljivosti v Sloveniji v letu 2000� Ljubljana: In{titut za varovanje
zdravja RS, 2002� 57�
9� Humblet, PC� Lagasse R� Levque, A� Trends of Belgian premature deaths over a 20-year -
period� Journal of Epidemiology and Community Health: 54/2000:678-91�
59
november 2002 l ISIS

60
A K T U A L N O����������
ISIS l november 2002
Globalno zdravje in novo javno
zdravstvo
Veliki uspehi kurativne medicine so docela zasen~ili javno
zdravstvo, ki marsikje in tudi pri nas le {e `ivotari� Napredni
“preventivci” so zato za~eli predstavljati zamisli o novem javnem
zdravstvu, ki bi zdru`evalo kurativno in preventivno medicino
v razvitih in nerazvitih de`elah�
Novo javno zdravstvo se ukvarja z globalizacijo zdravja iz ve~ vidikov�
Prvi~, zdru`uje vse zdravstvene dejavnosti v posamezni de`eli�
Drugi~, ka`e, kaj se dogaja z zdravjem drugod po svetu, saj posredno
zadeva vsako de`elo, ne glede na njeno bogastvo, industrializacijo
ali njeno osamljenost� Bubonska kuga je ljudi nau~ila marsikaj,
videti pa je, da nauki niso bili dovolj prepri~ljivi� Ne dvomimo,
da bo nauk, ki ga je prinesel aids, prepri~ljivej{i� Zamisel Johna
Donneja, da “nih~e ni osamljen otok”, razlo~no pove, za kaj gre� Globalno
zdravje pomeni ugotavljati in posvetiti se akutnim infekcijam
in kroni~nim obolenjem kolikor mo`no zgodaj, {e preden se raz{irijo
in pomno`ijo navadni dejavniki tveganja�
Ob koncu 20� stoletja so do`ivljale vedno {tevilnej{e de`ele v razvoju
“epidemiolo{ke prehode”, ki so jih razvite de`ele pre`ivele `e
sredi prej{njega stoletja� Po vsem svetu ugotavljajo porajanje bolezni,
ki so bile `e znane in so {e vedno nekaj mra~nega in grozljivega iz
preteklosti� Industrializirane de`ele se ponovno sre~ujejo s hudimi
nalezljivimi boleznimi, tudi s tistimi, ki prihajajo iz de`el v razvoju�
V 50� in 60� letih so gledali v razvitih de`elah optimisti~no na nalezljive
bolezni� Cepiva in antibiotiki so bili videti kon~ni odgovor�
V 70� in 80� letih so se pojavili novi povzro~itelji nalezljivih bolezni,
hkrati pa se je za~ela trajno ve~ati odpornost mikroorganizmov proti
zdravilom� Porajajo~e se nalezljive bolezni so se {irile iz de`ele v de-
`elo� Dobri primeri so {irjenje oku`be s HIV po vsem svetu, kolera
v Peruju, davica v Rusiji in kuga v Indiji�
Razmere so v de`elah v razvoju prav posebne� Videti je bilo, da
javno zdravstvo obvladuje otro{ke nalezljive bolezni, ko so se nenadoma
pojavile pri odraslih ljudeh kroni~ne nenalezljive bolezni, povezane
s prehrano in kajenjem ter alkoholom� Za~ele so dobivati obseg,
podoben, kakor je bil v preteklosti v razvitih de`elah� Danes se
povsod sre~ujejo z vedno ve~jimi stro{ki in bole~imi dogajanji, ki
spremljajo reforme v zdravstvu� Pravni, eti~ni in tehnolo{ki izzivi so
vedno pomembnej{i pri mened`mentu sistemov za zdravstveno varstvo
prebivalcev�
Vsi zdravstveni sistemi se morajo soo~iti s temi izzivi� Nujno postaja,
da pridobijo informacije in izbolj{ajo porabo sredstev� Najti
posku{ajo tudi u~inkovitej{e poti za prepre~evanje bolezni in jih obvladovati�
Njihov cilj je seveda, da bolniki ~im prej ozdravijo in so
spet zmo`ni za delo� Vse industrializirane de`ele se sre~ujejo s te`avami,
kako financirati zdravstvo po ustaljenih na~elih� Prebivalstvo
se spreminja, ker se stara, hkrati prina{a tehnologija novosti, zaradi
Miha Likar
~esar so pri~akovanja javnosti od zdravstva vedno ve~ja� Reforme
spreminjajo tudi prednostne naloge in v najbolj razvitih de`elah prena{ajo
sredstva z bolni{nic na ambulante in primarno zdravstveno
varstvo� Zdravje posku{ajo izbolj{ati tudi s promocijo zdravja in
vzgojo�
Napredek pri prepre~evanju {e nepremaganih nalezljivih bolezni
so prinesle tehnolo{ke novosti, kakor je npr� oralna rehidracija
zmanj{ala umiranje zaradi diarej� Ponovno vra~anje tuberkuloze in
pojavljanje multirezistentnih mikroorganizmov so ponekod zamejili
preprosto tako, da so zdravstveni delavci neposredno opazovali
u~inek zdravljenja v skupnostih in zagotovili ustrezno zdravljenje
pri skupinah z velikim tveganjem� Prepre~evanje malarije so prevzeli
marsikje posebej {olani zdravstveni delavci v skupnosti, kar je
pomenilo cenej{o in preprosto tehnologijo�
Preprostej{e tehnologije vplivajo tudi na kroni~ne bolezni� Stopnja
umrljivosti zaradi sr~no-`ilnih bolezni usiha v vseh industrializiranih
de`elah zaradi bolj zdravega na~ina `ivljenja in bolj{ih metod
zdravljenja� Tudi {tevilo po{kodb se manj{a zaradi bolj{ih predpisov,
ki veljajo za vozila v javnem prometu, zaradi ve~je varnosti
pri delu in zdravljenja zlorabe nevarnih snovi� Preprostej{e tehnologije
za zdravljenje kroni~nih bolnikov vra~ajo bolnike na njihove
domove, kar zamenja dolgotrajnej{e, dra`je in nevarnej{e zdravljene
v bolni{nici�
Zdravstvenemu varstvu obetajo lep{o prihodnost velike spremembe
in sprejemanje novih na~inov za prepre~evanje bolezni in
mened`ment: rekombinantne vakcine bodo zmanj{ale stro{ke cepljenja
in pomenile nova cepiva, ki bodo {e bolj zamejila vlogo nalezljivih
bolezni, npr� virusnih hepatitisov, bolezni dihal in diarej� Naglo
se razvijajo tehnologije za pripravo cepiv proti raku in dednim
motnjam� Kongenitalne motnje bo mo`no omejevati z vzgojo, presejanjem
prebivalcev in primernimi posegi� Prehranske spremembe
bodo zmanj{ale izpostavljanje rakotvornim spojinam in tako pomagale
prepre~evati raka� Pomembno je tudi spoznanje nalezljivih vzrokov
za kroni~ne bolezni, kakor je vloga Helicobacter pylori pri ulkusni
bolezni, in spoznanje o vplivu pomanjkanja mikrohranil na
infekcije in kroni~ne bolezni, kakor npr� pomanjkanje folne kisline
za prirojene razvojne nepravilnosti� Vse to odpira nove vidike za raziskave
in uporabo javnega zdravstva�
“Zdravje za vse” pomeni dostop vseh ljudi do zdravstvenega
varstva� Na~elo zahteva razumen mened`ment sredstev, ki omogo~i
u~inkovito delovanje slu`b in zmanj{a izgube in nepotrebne
nenavadne storitve� Zahteva pa tudi dru`beno in fizi~no okolje, ki
ljudem omogo~a, da `ivijo zdravo, zadovoljno in produktivno� Za
dosego teh ciljev je treba vzpostaviti {iroko partnerstvo ali zdru`evanje
zdravstvenih slu`b in ustanov ter zdravstvenih delavcev, da

sodelujejo s skupnostmi, imajo vedno ve~je znanje in da z njimi
sodeluje tudi javnost� Na~ela so posebnega pomena pri izpolnjevanju
imunizacijskih programov, pri zdravi prehrani ter negi dojen~kov
in otrok, skrbi za nose~nice in pri zdravi prehrani odraslih
ljudi� Pokroviteljske tradicionalne storitve zdravnikov, ki obvladujejo
zdravstvene sisteme in bolnike, ne bodo nikoli pove~ale sodelovanja
s pacienti in skupnostmi�
Cilj je bolj{e zdravje� Mo`no ga je dose~i le, kadar se delijo naloge
in sredstva na ravni kurativne medicine in skupnosti ter {e med de-
`elami� De`elam je treba pomagati pri usposabljanju kadrov in infrastrukture,
{iriti epidemiologijo nalezljivih in kroni~nih bolezni�
To pomeni vlagati v prvo ~rto javnega zdravstva in v samoobrambo,
kar pa je `e vsebina za delovanje mednarodnih organizacij in bilateralne
pomo~i� Mednarodno partnerstvo v Evropi pomeni, da industrializirane
de`ele pomagajo druga drugi� Na~elo je treba uporabiti,
da pomaga pri promociji infrastrukture javnega zdravstva tudi v
de`elah v razvoju�
Na~elo “Zdravje za vse” je sli{ati kakor brezupna pobo`na `elja�
Tako je bilo videti, ko so ga za~eli oznanjati leta 1977 na posvetovanju
Svetovne zdravstvene organizacije v Alma-Ati� Od tedaj je minilo
komaj nekaj desetletij� Napredek je o~iten: stopnje zbolevnosti in
umrljivosti in stopnje rojstev so se za~ele manj{ati, pri~akovana
`ivljenska doba se je podalj{ala� Dramati~no se je izbolj{ala tudi kakovost
`ivljenja� Globalizacija zdravja pomeni vse vidike zdravja prebivalcev
ter medsebojno delovanje zdravstvenega varstva, ekonomije
in politi~nih prednostnih nalog za zdravje�
Globalno delovanje zdravstva pomeni, da se morajo de`ele mnogo
bolj posve~ati zdravju na vseh ravneh, tudi na ravni dr`ave in krajevnih
oblasti, pa tudi prostovoljnih, izobra`evalnih in {tevilnih drugih
sestavin vsake dru`be� Mo`ne koristi so izredne� Cilj zahteva sistemati~no
organizacijo, informatiko, natan~no opredeljene cilje,
strategijo in taktiko� Treba je spremljati bolezni, nalezljive in kroni~ne,
zdravje dru`ine posebnih skupin prebivalcev, njihovo prehrano,
zdravje okolja in delovnega okolja, organizacijo javnega
zdravstva, mened`menta zdravstvenih sistemov, jih primerjati z drugimi
javnimi sistemi, humanimi viri, ovrednotiti tehnologijo, kakovost
zavarovalnic, pravo in etiko v zdravstvu� Na{tete teme sestavljajo
tisto, kar imenujemo novo javno zdravstvo� Njegove sestavine
se spreminjajo iz dneva v dan, kajti zdravstveni sistemi so nekaj `ivega�
Izku{nje s prepre~evanjem nalezljivih bolezni (npr� z eradikacijo
~rnih koz) bodo spremenile tudi ravnanje pri kroni~nih boleznih�
Nove akutne in kroni~ne bolezni se bodo {e naprej pojavljale� Nanje
se je treba pripraviti, kajti le tako se bodo pove~evale mo`nosti, da
jim bomo kos, {e preden bodo dobile epidemi~ne razse`nosti�
Temeljna na~ela novega javnega zdravstva ponujajo sicer nekoliko
idealiziran, vendar kljub temu prakti~en model tudi za de`ele v
razvoju� Zamisel se je v zadnjem ~asu razvijala predvsem zaradi {tevilnih
vplivov, tudi promocije zdravja� Danes zato vklju~ujejo mened`ment
v zdravstvene sisteme in v sekundarne in terciarne zdravstvene
slu`be v bolni{nicah, pa tudi v programe ali slu`be za bolj{e
zdravje posameznika ali dru`be�
Mednarodna zdravstvena skupnost je uspela vsaj deloma dose~i,
da so vsebine za zdravstvo v {tevilnih de`elah usmerili v osnovno
zdravstveno varstvo in v promocijo zdravja na splo{no� Razvijanje
ciljev z mednarodnimi posveti pomaga vsaki de`eli upirati se pritiskom,
naj vlaga ve~ino sredstev za zdravstvo v kurativne/terciarne
����������A K T U A L N O
slu`be in storitve� Mednarodno zavzemanje za na~elo “Zdravje za
vse” je dobilo velik pomen� Nacionalnim in regionalnim vodstvom
zdravstva je na~elo pomagalo, da so se lotila te`ke naloge spremeniti
prednostne naloge in dati ve~ji poudarek osnovnemu zdravstvenemu
varstvu�
Nujno je zdru`iti mo~i, kadar se lotevamo izzivov, ki jim manj{e
skupnosti niso kos� Osamitev zdravstva od drugih podro~ij ali posameznih
odsekov zdravstva drugega od drugega zmanj{a mo`nosti,
da bi dosegali skupne cilje� Nujna je mre`a mednarodnih agencij in
organizacij, kakor so SZO, UNICEF, Svetovna banka, Organizacija
za hrano in poljedelstvo, zasebni donatorji, zasebni sektor zdravstva
in gospodarstva, in {e {tevilnih drugih� Le tako se lahko soo~imo z
izzivi zdravja in za~nemo re{evati zahtevne naloge�
Nadvse pomembna je Mednarodna deklaracija o pravicah do
zdravja, ki so jo leta 1998 sprejele {ole za javno zdravstvo v ZDA kot
osebno zavezo diplomantov�
“Kot strokovnjaki se zavezujemo, da bomo skrbeli za svetovanje
in promocijo pravice do zdravja vseh ljudi�
Radost, ki jo daje visoka raven zdravja, je med temeljnimi pravicami
slehernega ~loveka� Ni posebna pravica ljudi, ki imajo oblast,
denar in dru`beni polo`aj�
Zdravje je ve~ kakor odsotnost bolezni, vklju~uje tudi prepre~evanje
bolezni, razvijanje mo`nosti posameznikov, pomeni pozitivni
ob~utek telesne, du{evne in dru`bene blaginje�
Zdravstveno varstvo naj temelji na dialogu in sodelovanju med
dr`avljani, strokovnjaki, skupnostmi in ljudmi, ki dolo~ajo politiko�
Zdravstvene slu`be naj bodo zgled enakosti, dostopnosti in sodelovanja
skupnosti, prepre~evanja bolezni in trdnosti�
Zdravje se za~enja z zdravim razvojem otroka in pozitivnim dru`benim
okoljem�
Zdravje je treba ohranjati z dejavno vlogo mo{kih in `ensk med
razvojem�
Vlogo `ensk in njihovih pravic je treba spo{tovati in promovirati�
Zdravstveno varstvo priletnih ljudi naj ohranja njihovo dostojanstvo,
spo{tovanje zanje in skrb za kakovost `ivljenja, ne le za podalj{evanje
`ivljenja�
Zdravje zahteva trdno okolje, v katerem je pove~evanje {tevila ljudi
uravnano in se ohranja kulturna razli~nost�
Zdravljenje je odvisno od marsi~esa, ne le od dosegljivosti zdravstvenega
varstva� Odvisno je od zdravih bivalnih razmer in ali so vsem
ljudem na voljo zahteve: hrana, voda, stanovanje, izobra`evanje, produktivna
zaposlitev, zavarovanje pred onesna`evalci in prepre~evanje
dru`bene odtujenosti�
Zdravje je odvisno od varstva pred izkori{~anjem in zapostavljanjem
zaradi rase, vere, politi~nega prepri~anja, etni~nih skupin, narodnega
izvora, spola, spolne usmerjenosti ali ekonomskega in dru`benega
polo`aja�
Zdravje zahteva miren in uravnan razvoj in sodelovanje vseh ljudi�”
([ola za javno zdravstvo, UCLA 1998)�
Novo javno zdravstvo je konceptualni okvir in pomeni metodologijo
za doseganje ciljev� Zahteva mened`ment zdravstvenih sistemov,
promocijo zdravja in prepre~evanje bolezni, zahteva spremeniti
prednostne naloge in sredstva preusmerjati na osnovno zdravstveno
varstvo, da ~im bolj ustrezajo potrebam posameznika in skupnosti�
Vpra{amo se, ali bo novo javno zdravstvo poseglo v dana{nje
stanje, ko `ivi milijarda ljudi povpre~no pribli`no 80 let, pet milijard
pa samo od 40 do 50 let? n
61
november 2002 l ISIS

62
ISIS l november 2002
FORUM
Obravnava zdravstvene napake
skozi zgodovino
Pojem strokovne ali zdravni{ke napake je postal aktualen po
izidu posebnega dela Kazenskega zakonika FLRJ, na katerega
je razpravo napisal skupaj s prof� Petrom Kobetom prof� Janez
Mil~inski leta 1953� Ta del zvezne kazenske zakonodaje se je dotaknil
posebej zdravstvenih delavcev in sankcioniral nevestno zdravljenje�
Novi kazenski zakonik SR Slovenije, ki je pri~el veljati 1� julija 1977,
obravnava nevestno zdravljenje: “Zdravnik, ki pri opravljanju zdravni{ke
dejavnosti ravna v o~itnem nasprotju s pravili zdravni{ke znanosti
in stroke in tako povzro~i, da se komu ob~utno poslab{a zdravje,
se kaznuje z zaporom do treh let� Enako se kaznuje drug zdravstveni
delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti o~itno nevestno ravna in
tako povzro~i, da se komu ob~utno poslab{a zdravje�
^e je dejanje iz prvega in drugega odstavka tega ~lena storjeno iz
malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom
do enega leta�”
Bistvena novost nove zakonodaje je “ob~utno” poslab{anje zdravja
kot pogoj za kaznivost, medtem ko je po prej{njem zakonu veljalo
vsakr{no poslab{anje zdravja� Kazenski zakoniki drugih republik so
odra`ali prej{nje besedilo brez globljih sprememb�
Podrobneje je prof� Mil~inski spregovoril o strokovni napaki leta
1961, ko je uporabil pojem “nesre~e pri zdravljenju”� Pojem je definiral
kot {kodljiv, vendar nehoten in nepri~akovan dogodek med zdravljenjem,
ki je spravil bolnika v nevarnost ali pa mu je `e povzro~il {kodo na
zdravju ali celo smrt� Pomembno se mu je zdelo dati prednost prepre-
~evanju takih nesre~ in s tem neposrednemu prizadevanju za ohranitev
`ivljenj in ~uvanje zdravja pred obravnavanjem problemov s podro~ja
o`je poklicne odgovornosti, zlasti kazenske� Samo neznaten, zanemarljiv
del “nesre~” v procesu zdravljenja ima lastnosti kaznivega dejanja in
bi posve~anje samo temu segmentu lahko imelo za posledico prezrtje
ostalih situacij in nevarnosti, ki se v njih lahko znajdeta vsak trenutek
tako zdravnik (zdravstveni delavec) kot bolnik; bolnik kot bodo~a `rtev
oziroma o{kodovanec, zdravnik pa kot mo`ni povzro~itelj, in to ne glede
na svoj pravni odnos do dejanja v posameznem primeru� Avtor se je
dobro zavedal, da bi utegnilo obravnavanje {kodljivih dogodkov pri
zdravljenju pod skupno oznako “nesre~a” napraviti vtis, da bomo hote
ali nehote zameglili te`o subjektivnega dele`a pri njihovem nastanku�
Poudaril je, da je med temi dogodki malo takih, ki bi bili “nesre~a” v
najo`jem pomenu besede, torej {kodljiv dogodek, ki ga z vso vestnostjo
ni bilo mogo~e predvideti in zato tudi ne prepre~iti� Prav predvidljivost
ali nepredvidljivost nekega zapleta bo premnogokrat odlo~ala o tem, ali
nekemu dogodku gre pomen nesre~e ali ne, kar bo odlo~ilno pomembno
tudi v poznej{em kazenskem postopku�
Iz teh ugotovitev prof� Mil~inskega lahko povzamemo naslednjo
konstrukcijo:
n O zdravni{ki ali strokovni napaki je govoril vselej takrat, kadar je
imela vse elemente kaznivosti (malomarnost, hudo neznanje, namernost
ali opustitev s posledi~no {kodo) in je bila kot taka kazensko
preganjana in sankcionirana�
Jo`e Bala`ic
n V vseh drugih primerih “nesre~e” pri zdravljenju je govoril o nekaznivi
strokovni napaki, ki jo je imenoval vi{ja sila oziroma zaplet
(komplikacija) med zdravljenjem (strokovna napaka, ki nima
lastnosti kaznivega dejanja)�
V situacijah vi{je sile je `e takrat pogre{al nek gib~en mehanizem,
ki bi v primerih prete~e nevarnosti (predvsem nepredvidene) lahko
ugotovil krog ogro`enih oseb oziroma ustanov in bi jih mimo redne
poti nemudoma opozoril na nevarnost� Pogosto se dogaja, da v takih
okoli{~inah zdravnik nima “preventivnega refleksa”�
Pogosto sre~amo pojem “napa~no zdravljenje”, ki bo najve~krat
samo po sebi sledilo iz napa~no postavljene diagnoze� V tem primeru
ga ne bomo mogli opredeliti niti za strokovno napako niti za kaznivo
nevestnost v smislu kazenskega zakonika, ~e ni bilo nevestnosti
pri postavljanju diagnoze in ~e je bilo zdravljenje primerno diagnozi
(ki je bila morda sicer objektivno napa~na)� V takih situacijah se
je nedavno pojavil novi izraz “strokovna zmota”, ki je izhajal neposredno
s podro~ja napa~nega zdravljenja�
Iz pregleda pravnih predpisov lahko razberemo, da v trenutno
veljavni kazenski zakonodaji obstoji v zvezi z zdravljenjem predvsem
troje ~lenov, in sicer:
1. Malomarno zdravljenje (zagro`ena kazen do enega leta zapora);
2. Opustitev zdravni{ke pomo~i (zagro`ena kazen do enega leta zapora);
3. Povzro~itev smrti iz malomarnosti (zagro`ena kazen do petih let
zapora)�
Na{a pravna praksa in izku{nje sodi{~ v tozadevnih kazenskih procesih
obravnavajo kaznivo strokovno napako najpogosteje kot malomarnost
ali povzro~itev smrti iz malomarnosti�
V izogib {tevilnim izrazom, ki dostikrat begajo tako zdravnika
kot tudi bolnika in v~asih tudi pravno stroko, je minister za zdravje
sklical strokovnjake s podro~ja zdravstva, sodne medicine in prava�
Na sestanku je bil izoblikovan sklep, da bomo v prihodnje pri vseh
primerih strokovne napake govorili o “zdravstveni napaki”, to je o
napaki, ki se je zgodila v zdravstvu in je lahko povezana s celotno
verigo sodelujo~ih v procesu zdravljenja� Taka napaka se bo najprej
obravnavala v krogih, v katerih je nastala, preko vseh in{trumentov
(interni strokovni nadzor, eksterni strokovni nadzor), obvestilo se
bo medije in povedalo, da postopek poteka� V vsakem primeru, kjer
bo obstajal sum na kaznivo dejanje, se bo taka napaka morala obravnavati
s pomo~jo izvedenca ali skupine izvedencev� Zaradi ob~utljivosti
vsakega posameznega primera je priporo~ano, da zdravstveno
napako obravnava v primeru kazenskega pregona Komisija za fakultetna
izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki
ima na razpolago vrhunske strokovnjake s posameznih podro~ij ter
mo`nost sodelovanja z drugimi, tudi nemedicinskimi strokovnjaki�
Upamo, da se bo izraz med slovenskimi zdravniki kmalu udoma~il
in da bo pojem “zdravstvena napaka” ~im manjkrat zajadral
v slovenske medije in {e manjkrat pred organe pregona� n

64
ISIS l november 2002
ZANIMIVO
50-letnica bronhoskopije na Golniku
Judita Me{i~, Sa{a Zupani~, Nadja Triller, Tatjana Martinjak, Andrej Debeljak, Jurij [orli
Letos mineva 50 let, odkar smo v bolni{nici na Golniku pri~eli
z rednimi endoskopskimi preiskavami dihalnih poti� Jubilej
bomo obele`ili s ponovno obujenimi Golni{kimi dnevi v oktobru
2002, ko se bodo na Golniku in Brdu pri Kranju sre~ali doma-
~i in tuji respiratorni endoskopisti, medicinske sestre in zdravstveni
tehniki� Sre~anje je namenjeno delovnim skupinam respiratorne endoskopije�
Bronhoskopija je preiskava, ki omogo~a pregled dihalnih poti in
patolo{kih sprememb v njih� Patolo{ke spremembe v tkivu se lahko
citolo{ko in histolo{ko pregledajo, na vzorcih se lahko opravijo tudi
mikrobiolo{ke preiskave� Kjer obstajajo klini~ni in rentgenski znaki
bolezni dihalnih poti, se z bronhoskopijo u~inkovito izvaja tako diagnostika
kot tudi terapija�
Obletnice ponujajo prilo`nost za osvetlitev svetovnih in doma-
~ih prelomnih dogodkov, z njimi povezanih ljudi in za uvrstitev dela
posameznih ustanov v prostor in ~as� Njihovo obele`evanje krepi
tradicijo, se zahvaljuje skupinam in posameznikom, sporo~a `elje
in vizije�
Zgodovina bronhoskopije v svetu
Zgodovina endoskopije zgornjih dihalnih poti se
je za~ela leta 1854, ko je {panski pevec s pomo~jo dveh
ogledal in son~ne svetlobe prvi~ opazoval funkcijo
svojega larinksa� Leta 1890 je Rosenheimu z ezofagoskopom
uspelo pregledati sapnik vse do odcepi{~a
obeh glavnih bronhijev� Killian je leta 1897 naredil
odlo~ilen korak, ko je 63-letnemu mo{kemu v kokainski
narkozi iz desnega glavnega bronhija odstranil
del~ek kosti�
Killian je tako nakazal mo`nost neposrednega opazovanja
ne samo sapnika in obeh glavnih bronhijev,
ampak tudi bronhijev drugega in tretjega reda� Endoskopija
je kljub temu dolgo vrsto let ostala izjemen poseg,
zelo mu~en za bolnika in dostopen le majhnemu
krogu specialistov�
Tudi Chevalier Jackson, za~etnik moderne bronhoskopije,
je na za~etku svojega delovanja bronhoskopijo uporabljal
le za odkrivanje in odstranjevanje tujkov, ki so za{li v sapnik ali
bronhije�
Indikacije, ki so bile sprva omejene le na odstranjevanje tujkov,
so se po~asi raz{irile� Na Jacksonovi kliniki so `e leta 1930 z bronhoskopijo
diagnosticirali 486 bronhialnih karcinomov� Z izsesanjem
plju~nega abscesa, ki so ga imeli pomotoma za tujek, so postavili
tudi temelje bronhoskopski terapiji�
Francozi so leta 1923 uvedli bronhografijo, metodo, pri kateri so
bronhije kontrastno zasen~ili z jodipinom� Bronhografija je postala
osnovna diagnosti~na metoda za odkrivanje bronhiektazij in anomalij
dihalnih poti�
Killianov pionirski
bronhoskopski poseg
............................
P� Ameuille in njegovi sodelavci so na podlagi bronhoskopskih
izvidov naredili tipizacijo patologije bronhijev� Upo{tevali so kakovost
endobronhialne sluzi, ocenjevali debelino, obarvanost in ob-
~utljivost bronhialne sluznice ter motnje v normalni gibljivosti in
premeru bronhijev� Tako so bili postavljeni temelji patologije bronhijev,
ki so v tesni povezavi s patologijo plju~�
Zgodovina bronhoskopije na Golniku
Bronholo{ke preiskave so na Slovenskem opravljali `e pred letom
1952, saj je prof� Mili} Gruji} omenjal bolnico, ki je bila bronhografirana
v neki slovenski ustanovi (morda pri nas na Golniku) `e
leta 1932 (1)�
Leta 1938 sta iz{la ~lanka (2, 3) o rezultatih bronhografskih preiskav
pri enajstih bolnikih, ki so se zdravili na Golniku�
Pred letom 1950 sta nekaj bronhoskopij opravila otorinolaringolog
iz Ljubljane (`al nam ime ni znano) ter dr� Ivo Drinkovi} (4,
5), ki je iz Zagreba prihajal na Golnik enkrat na mesec ali redkeje�
Zanimivo je, da so prvi in edini bronhoskop v Sloveniji nekaj ~asa
nosili z Golnika v Topol{ico torakalni kirurgi, ki so takrat operirali
v obeh bolni{nicah� Tako so omogo~ili opravljanje preiskave v
obeh ustanovah (6)�
Z rednimi bronhoskopskimi preiskavami je na Golniku
za~el dr� Stevo Goldman (7, 8, 9) leta 1952, delo
pa so nadaljevali njegovi u~enci: prim� dr� Judita Me-
{i~, Leon Fink, prof� dr� Bojan Forti~, dr� M� Komar in
dr� Viktor Legi{a� Nadaljnje generacije bronhoskopistov
sta u~ila predvsem prim� Judita Me{i~ in Leon
Fink, med drugimi tudi prof� dr� Jurija [orlija in prof�
dr� Andreja Debeljaka�
Leta 1955 smo na Golniku opravili prvo bronhoskopijo
v parenteralni narkozi, bronhoskopijo v splo-
{ni narkozi pa je leta 1967 pri nas prvi opravil Leon
Fink� Bronhoskopija v splo{ni narkozi se je zelo hitro
uveljavila; {e istega leta (1967) smo v narkozi opravili
17 bronhoskopij in 45 bronhografij� Do leta 1960 smo
na Golniku opravljali bronhoskopske preiskave tudi
pri otrocih, ki so imeli tuberkulozo in so bili hospitalizirani
na tedanjem otro{kem oddelku (1)�
Prvi ~lanek s podro~ja bronhoskopije v slovenski literaturi je golni{ki
in je iz{el leta 1959 (10)� V njem je prim� dr� Judita Me{i~ opisala
pomen bronhoskopije pri tuberkulozi, zgodnji diagnostiki plju~nega
karcinoma ter pri histo- in citodiagnostiki�
Prvo transtorakalno plju~no biopsijo na Golniku je opravil dr�
Paulin leta 1965�
Za pregled dihalnih poti se je najprej uporabljal rigidni ali togi
bronhoskop dol`ine 45 cm in premera 8 mm� Togi bronhoskop je z
Ikedovim izumom leta 1968 nadomestil fleksibilni (fiber) ali upogljivi
bronhoskop� Na Golniku smo ga pri~eli uporabljati leta 1974�
Z upogljivim bronhoskopom se je razvila in izpopolnila endo-

Fleksibilni (fiber) ali upogljivi bronhoskop
.......................................................................
bronhialna diagnostika perifernih plju~nih sprememb� Uporaba
bronhoskopske plju~ne biopsije je v veliki meri omogo~ila diagnostiko
perifernih bolezni in tudi plju~nega intersticija�
Uvedli smo nove modifikacije preiskovalnih tehnik, kot npr� vpihavanje
kisika v periferne bronhije v diferencialni diagnostiki bronhialnih
stenoz�
Bronhoskopi nove generacije imajo bolj{o vidljivost, ravnanje z
njimi je la`je, bolniki poseg la`je prena{ajo�
Na Golniku izvajamo redne bronhoskopske preiskave od leta
1952� S togim bronhoskopom smo v 22 letih njegove uporabe opravili
7�213 preiskav� Od leta 1974 do 2001 smo opravili 58�243 endoskopskih
preiskav, od tega v letih 2000 in 2001 kar 3�488� Najpogostej{i
izvid je plju~ni rak� V 50 letih smo opravili 65�456 endobronhialnih
preiskav (Graf 1)� V to impozantno {tevilo nismo vklju~ili
preiskav v letu 2002� Prof� dr� [orli in prof� dr� Debeljak sta doslej
opravila po ve~ kot 10�000 preiskav�
Indikacije za uporabo togega bronhoskopa so danes predvsem
Graf 1: Razmerje med opravljenimi togimi in upogljivimi
bronhoskopijami na Golniku od 1952 do 2000
.......................................................................
terapevtski posegi, kot so odstranjevanje tujkov ali tumorjev, vstavljanje
stentov in drugi interventni posegi� Redno uvajamo sodobne
diagnosti~ne in terapevtske endoskopske metode� V zadnjih letih sta
prof� dr� Andrej Debeljak in prim� Nadja Triller uvedla:
n 1999: elektrokavter za odstranjevanje endobronhialnih tumorjev,
n 2000: avtofluorescen~na bronhoskopija za odkrivanje za~etnih
oblik plju~nega raka,
n 2001: endobronhialni ultrazvok (EBUZ) za odkrivanje sprememb,
ki le`ijo ob dihalnih poteh�
Bronhografija, ki smo jo v za~etku veliko uporabljali, je tako na
Golniku kot po svetu do`ivela enako usodo� Njena uporaba se je
����������Z A N I M I V O
vztrajno zmanj{evala� Od leta 1969, ko smo opravili 286 bronhografij,
je {tevilo padlo na 49 bronhografij v letih od 1995 do 1999, leta
2000 pa smo se od te preiskovalne metode poslovili� Bronhografske
preiskave danes nadome{~a ra~unalni{ka tomografija (RT)�
Pou~evanje bronhoskopije na Golniku
Bronhoskopija se je med golni{kimi endoskopisti mo~no “udoma~ila”,
ekspertiza pa `e vrsto let z individualnimi in organiziranimi
skupinskimi metodami pou~evanja prehaja z generacije na generacijo�
Preden za~ne za~etnik samostojno bronhoskopirati, mora pod
nadzorom mentorja opraviti vsaj 50 do 100 bronhoskopij z upogljivim
bronhoskopom� Iz pregleda interne evidence kro`e~ih specializantov
in specialistov v Bolni{nici Golnik - KOPA razberemo podatke
o {tevilu “tujih” u~e~ih se bronhoskopistov pri nas po krajih
njihovih zaposlitev� @al imamo podatke zbrane le od leta 1979 naprej�
Od 1979 do danes se je na Golniku bronhoskopije individualno
u~ilo 62 zdravnikov (internistov, anesteziologov, pediatrov, kirurgov
in specialistov medicine dela) iz 9 krajev po Sloveniji, 12 krajev
iz nekdanje SFRJ in celo iz Padove�
V skupinskem pou~evanju bronhoskopije na Golniku moramo
izpostaviti obdobje od 1984 do 1990, ko se je na Golniku pod vodstvom
prof� dr� Jurija [orlija in ob sodelovanju vseh tedanjih golni{kih
bronhoskopistov (Marija Zupan~i~, dr� med�, prof� dr� Andrej
Debeljak, prim� Marjan Fortuna, prim� Janez Rem{kar , asist� mag�
Matja` Turel, prof� dr� Toma` Rott), zvrstilo 10 intenzivnih te~ajev
upogljive bronhoskopije (11, 12, 13)� Prvi te~aj bronhoskopije na
Golniku je bil prva organizirana oblika pou~evanja bronhoskopije z
upogljivim instrumentom v tedanji SFRJ� Te~aji so sprva trajali 3
oziroma 4 dni, po 3� te~aju pa 5 dni in so vklju~evali 16 teoreti~nih
predavanj, ve~ prakti~nih prikazov in nekaj dveurnih vaj, za katere
je bilo priporo~ljivo prinesti upogljivi bronhoskop s seboj� Pri vseh
te~ajih je bilo {tevilo udele`encev omejeno na najve~ 20� Te~aji so
bili pla~ljivi in so v kotizacijo zajemali razstavo instrumentov za bronhoskopijo
in u~benik - skripto “Uvod v tehniko fiberbronhoskopije”
(14), delo ve~ golni{kih bronhoskopistov� Skripta je iz{la v treh
dopolnjenih izdajah (1984, 1988, 1990) in je pisana v slovenskem in
srbohrva{kem jeziku� Vsebuje poglavja o anatomiji dihalnih poti,
indikacijah za bronhoskopijo, anesteziji, o bronhoskopskih aparatih
in njihovem vzdr`evanju, o na~inih odvzemanja materialov, BALu
(British antilewisite), specialnih tehnikah bronhoskopije z upogljivim
bronhoskopom, bronhoskopiji pri otrocih, bronhografiji, o
sodelovanju bronhoskopista s patologom, citologom in mikrobiologom,
o zapletih pri bronhoskopiji z upogljivim bronhoskopom, o
dokumentaciji gradiva, organizaciji dela in prostora v endoskopiji
in izboru ter {olanju bronhoskopistov�
U~ni centri bronhoskopije so po golni{kem vzoru kasneje nastali
{e v Beogradu, Zagrebu, Sremski Kamenici in drugje, vendar je vse
do razpada SFRJ golni{ka {ola slovela kot najbolje organizirana in
dosledna�
Bronhoskopska delovna skupina ne bi uspe{no delovala, ~e ne bi
imele specialnega znanja tudi medicinske sestre in zdravstveni tehniki
v endoskopiji� Hkrati z u~benikom za bronhoskopijo za zdravnike
je nastal tudi u~benik “Vloga in delo medicinske sestre v bronhoskopiji”
(15) (1987) v slovenskem in srbohrva{kem jeziku, avtoric
Diane Frelih, Marjete Nov{ek, Liljane Plantan in Jane Proj� U~-
65
s
november 2002 l ISIS

66
Z A N I M I V O������������
benik je bil osnova {tirim dvodnevnim te~ajem za medicinske sestre
na Golniku leta 1987 in 1988� Teoreti~na znanja so asistenti v bronhoskopiji
pridobili s predavanji, ki so jih vodile avtorice u~benika,
prakti~nega dela pa so se u~ili v endoskopskem oddelku� Te~aji so
vklju~evali naslednje teme: ureditev in oprema endoskopskih prostorov,
upogljivi bronhoskop, biopti~ni instrumenti, servisiranje, priprava
bolnika na bronhoskopijo, anestezija, oskrba bolnika po bronhoskopiji,
vloga medicinske sestre pri posegu, odvzem materiala, ~i{-
~enje prostorov, kontrola kontaminacije delovnega okolja in instrumentov,
za{~itni ukrepi, administrativno delo sestre v bronholo{kem
kabinetu� Po zaklju~ku te~aja so udele`enci prejeli potrdila, za
katera ni bilo potrebno opravljati izpita�
Golnik je tudi danes u~na baza za respiratorne endoskopiste in
njihove asistente� Individualno {olanje bronhoskopistov traja od dva
do tri mesece� Kandidat se najprej dodobra seznani z upogljivim
bronhoskopom� Sledi u~enje anatomije s pomo~jo atlasov, videogradiva,
CD-ROM-ov� Prakti~ne vaje opravlja kandidat najprej na
modelu bronhialnega drevesa, nato na odprti lutki ter na koncu na
zaprti lutki� Ko tehniko dodobra obvlada, nadaljuje u~enje na bolniku�
Za pridobitev zaklju~ne diplome mora kandidat ob zaklju~ku
opraviti teoreti~ni in prakti~ni del izpita, ki ga zagovarja pred komisijo
vsaj dveh golni{kih bronhoskopistov� Nadaljnjo samostojnost
bronhoskopista pogojuje vsaj 100 opravljenih bronhoskopij letno�
Zadnji dve leti delamo v novih in sodobno opremljenih prostorih�
Sodobna videooprema in naprava za digitalno zajemanje slike
omogo~ata bolj{o preglednost in laj{ata izobra`evanje (6)�
Za medicinske sestre in zdravstvene tehnike iz vse Slovenije Golnik
redno organizira 35-urne individualne te~aje� V tednu dni prakse
v endoskopskem oddelku Bolni{nice Golnik - KOPA se kandidati
nau~ijo pripraviti in oskrbovati instrumente, nau~ijo se poteka bronhoskopske
preiskave ter asistence oziroma skrbi za bolnika pred, med
in po bronhoskopskem posegu� Svoje znanje potrdijo s preizkusom
znanja in ob pozitivnem rezultatu prejmejo potrdilo o usposobljenosti
za delo v bronhoskopiji�
Izpod peres golni{kih avtorjev je pri{lo v letih od 1986 do 2002 61
odstotkov slovenskih bronhoskopskih prispevkov, kar dokazuje visoko
strokovno in znanstveno podkovanost dana{nje golni{ke u~ne
baze za respiratorne endoskopiste (Graf 2)�
Graf 2: Razmerje slovenskih bronhoskopskih prispevkov po
zaposlitvah 1. avtorjev za obdobje od 1986 do 2002
.......................................................................
ISIS l november 2002
Namesto zaklju~ka
Danes dela v bronhoskopiji na Golniku sedem izku{enih bronhoskopistov
in pet asistentov� Vsi se redno dodatno izobra`ujejo v
priznanih evropskih endoskopskih centrih� Po opremljenosti in usposobljenosti
ne zaostajamo za drugimi podobnimi centri v tujini
(7)�
Bronhoskopska delovna skupina Bolni{nice Golnik - KOPA
danes (z leve proti desni: prof. dr. Andrej Debeljak, Irena
Snedic, Katarina Osolnik, dr. med., asist. Peter Kecelj, dr.
med., prof. dr. Jurij [orli, Martina Ko{nik, Marija Petrinec
Primo`i~, prim. Nadja Triller, dr. med., [tefan Duh, asist.
Damijan Er`en, dr. med., prim. Sa{a Letonja, dr. med., Katica
Zlatar).
.......................................................................
O potrebnem delu, trudu in vlo`ku, ki ga je v 50 letih na{a klinika
prispevala v endoskopsko diagnostiko, terapijo in u~ni proces, govore
zapisani podatki in {tevilke� Ponosni smo na na{o tradicijo in
dosedanje dose`ke, sledenje svetovnim trendom pa `elimo ohranjati
tudi v prihodnje�
n
Literatura:
1� Zalar G: Ob otvoritvi oddelka za endoskopske preiskave� Informator 1976(8):15-9�
2� Furlan T� K vpra{anju bronhiektazij� Zdravstveni vestnik 1938(10):414-7�
3� GrujiÊ M� Bronhoktazije in tuberkuloza� Zdravstveni vestnik 1938(10):409-14�
4� Forti~ B: [estdeset let strokovnega dela in razvoja Golnika� - Golnik, 1981
5� In memoriam: prof� dr� Ivo Drinkovi} (1908-1989)� Plu}ne bolesti 1989;41:143�
6� Triller N� Petdeset let bronhoskopije na Golniku in v Sloveniji� Plju~nik 2002;2(2):10�
7� Forti~ B� Umrl je akademik prof� dr� Stevan Goldman (1941-1988)� Golni{ki vestnik 1988:129�
8� DjuriÊ B: In memoriam akad� prof� dr� med� Stevan Goldman� Saop{tenja Instituta za plu-
}ne bolesti i tuberkulozu Sremska Kamenica 1988;26(3-4):171-3�
9� DjuriÊ B: In memoriam: akad� prof� dr� Stevan Goldman (1914-1988)� Plu}ne bolesti
1988;40:201-2�
10� Me{i~, J� Pomen bronhoskopije v diagnostiki plju~nih obolenj� Zdravstveni vestnik
1959;28:174-5�
11� Rem{kar, J� Prvi intenzivni te~aj fiberbronhoskopije na Golniku� Golni{ki vestnik 1984:56�
12� [orli J� 2� intenzivni te~aj fiberbronhoskopije na Golniku od 22� do 26� oktobra 1984� Golni{ki
vestnik 1984:145�
13� Debeljak A� 24� golni{ki simpozij in 3� intenzivni te~aj bronhoskopije z upogljivimi in{trumenti�
Golni{ki vestnik 1985:132�
14� Uvod v tehniko fiberbronhoskopije: skripta� 2� izd�, Golnik, 1988�
15� Frelih D� et al� Vloga in delo medicinske sestre v bronhoskopiji: skripta� Golnik, 1987�

Navodila za oglaševanje na rumenih straneh:
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.
Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavo
podrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim bolj
natančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljali
bomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.
Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije (DZDS)
organizira
XVI. REPUBLIŠKI STROKOVNI
SEMINAR DZDS
ROGAŠKA SLATINA 2002
STROKOVNA DOKTRINA
STOMATOLOŠKE KLINIKE
Kulturni center, Rogaška Slatina
7.–9. november 2002
Četrtek, 7. novembra 2002
Otvoritev in vsa predavanja so v Kulturnem centru
16.00 Prihod in prijava udeležencev
17.00 Otvoritev
17.15–17.45 Ljubo Marion: Estetski zatički v fiksni protetiki
17.45–18.00 Igor Kopač: Klinični problemi enodelno ulitih fiksnih
konstrukcij
18.00–18.20 Silva Krivic: Laboratorijski vidiki hidrotermalnih porcelanov
18.20–19.45 Razprava
Petek, 8. novembra 2002
9.00–9.30 Narcisa Košir: Poškodbe zob otrok v Sloveniji – pregled
10-letnega obdobja
9.30–9.45 Rok Kosem: Na stičišču stomatologije, dermatologije in
genetike – sindrom papillon-lefevre
9.45–10.15 Franek Klemenc: Strategija zdravljenja pulpo-periodontalnih
lezij
10.15–10.45 Odmor
10.45–11.00 Nataša Jevnikar: Povezava med gostoto makrofagov v
periapikalnem granulomu in klinično sliko
11.00–11.20 Marjana Longar: Napake pri intraoralnem slikanju zob
11.20–12.00 Razprava
12.00–15.00 Kosilo
15.00–15.45 Franc Farčnik, M. Ovsenik, M. Drevenšek, S. Zupančič:
Triaža ortodontskih pacientov
15.45–16.15 Uroš Skalerič: Lichen planus – pojavnost, klinična slika in
zdravljenje
16.15–16.30 Boris Gašpirc: Možnosti uporabe mehkih laserjev v
stomatologiji
16.30–17.00 Odmor
17.00–18.00 VIII. memorialno predavanje prof. dr. Jožeta Ranta
18.00–19.00 Razprava
20.00 Skupna večerja
Petek, 8. novembra 2002
Program za stomatološke sestre
15.00–15.20 Irena Hegler: Navodila za ustno nego stomatoprotetičnemu
pacientu
15.20–15.40 Jelka Švigelj: Priprava pacienta in inštrumentov pri
obravnavi akutnih stanj v parodontologiji
15.40–16.00 Zina Benedik: Predstavitev dela medicinskih sester v
parodontološki kirurgiji
16.00–16.30 Razprava
Sobota, 9. novembra 2002
9.30–10.00 Nenad Funduk: Implantatno podprta totalna proteza:
indirektni ali direktni postopek?
69
november 2002 l ISIS

70
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
10.00–10.15 Peter Jevnikar: Položaj in oblika zgornjih sekalcev in
podočnikov: preverjanje biogene metode
10.15–10.35 Razprava
11.00 Zaključek
Strokovna predavanja so izbrana tako, da bodo zanimala večino zobozdravstvenih
delavcev.
Število sedežev v Kulturnem centru je omejeno, zato bomo prijave upoštevali
po datumu prejema.
Kotizacija
n za zobozdravnike 38.000 SIT
n za zobotehnike in rtg-tehnike 32.000 SIT
n za med. sestre 25.000 SIT
V ceni kotizacije sta všteta 20-odstotni davek in skupna večerja.
Prijave�pošljite na naslov: ga. Martina Kajzer, Stomatološka klinika, Hrvatski
trg 6, Ljubljana ali po faksu: 01 52 22 494. Po prejemu prijavnice bomo 8
dni pred začetkom seminarja izstavili račun.
Dodatne informacije dobite na tel.: 01 30 02 110.
Prenočišče lahko rezervirate pisno ali po telefonu v Zdravilišču Rogaška –
ga. Irena Petan, tel.: 03 81 14 709 ali po faksu: 03 81 14 732.
Organiziran bo tudi teniški turnir. Za organizacijo bo poskrbel g. Peter Goltes,
pri katerem se lahko prijavite pisno ali po tel.: 01 52 24 243.
CINDI DELAVNICA O IZVAJANJU
ZDRAVSTVENOVZGOJNIH
PROGRAMOV V PRAKSI
CINDI, Ulica stare pravde 2, Ljubljana
13.–15. november 2002
Tridnevna delavnica je namenjena zdravstvenim delavcem, ki so se udeležili
CINDI Šole za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni v osnovnem
zdravstvenem varstvu / družinski medicini,�oziroma vsem tistim, ki
imajo dodatna ustrezna znanja s področij: pomoč pri spreminjanju tveganega
življenjskega sloga, prehrane, telesne dejavnosti in šole hujšanja. Na delavnico
vabimo vse, ki bodo v zdravstvenih domovih vključeni v izvajanje zdravstvenovzgojnih
programov, namenjenih osebam z visokim odstotkom ogroženosti
ISIS l november 2002
za srčno-žilne bolezni in potrebujejo dodatne informacije, kako�zdravstvenovzgojne
programe izvajati v praksi.
Sreda, 13. novembra 2002
Prehrana
10.00–10.15 Pozdrav in namen delavnic (D. Novak Mlakar, dr. med.)
10.15–12.15 Pomoč pri spreminjanju tveganega življenjskega sloga (D.
Novak Mlakar, dr. med.)
12.15–13.30 Odmor za kosilo (v lastni režiji)
13.30–15.00 Prehrana in zdravje
Kronične nenalezljive bolezni in prehrana
Kaj mora strokovnjak vedeti o zdravi prehrani in svetovanju
posamezniku (M. Jež, dr. med.)
15.00–15.15 Odmor
15.15–17.15 Program učnih delavnic o prehrani
Kako svetovati posamezniku (N. Luznar, prof. zdr. vzg.)
17.15–17.45 Razprava, ocena delavnic in zaključek
Četrtek, 14. novembra 2002
Telesna dejavnost
8.00–10.30 Telesna dejavnost in zdrav življenjski slog
Telesna dejavnost in preprečevanje nastanka dejavnikov
tveganja za KNB, telesna dejavnost in zdravljenje KNB
Stopnje tveganja in varna vadba, uravnotežena vadba (Asist.
M. Bulc, dr. med.)
10.30–10.45 Odmor
10.45–11.45 Aerobna vadba – vadba primerna za zdravo srce (Doc. dr.
D. Karpljuk, prof. šp. vzg.)
11.45–13.00 Odmor za kosilo (v lastni režiji)
13.00–14.00 Telesna dejavnost in zdravstvena nega (M. Smolić, v.m.s.)
14.00–16.00 Program učnih delavnic za zvečanje telesne dejavnosti
Individualno in skupinsko delo, motivacija in svetovanje
Primeri varne vadbe (A. Backović Juričan, viš. fiziot.)
16.00–16.30 Razprava, ocena delavnic in zaključek
Petek, 15. novembra 2002
Izvajanje šole hujšanja
8.00–10.30 Organizacija in izvajanje šole
Vedenjske in telesne značilnosti osebnosti v procesu
hujšanja (N. Luznar, prof. zdr. vzg.)
10.30–10.45 Odmor
10.45–12.15 Telesna dejavnost v procesu hujšanja in vzdrževanju telesne
teže (A. Backović Juričan, viš. fiziot.)

12.15–13.15 Odmor za kosilo (v lastni režiji)
13.15–14.45 Prehransko svetovanje v procesu hujšanja in vzdrževanja
telesne teže (M. Jež, dr. med.)
14.45–15.15 Razprava, ocena delavnic in zaključek
Za izvedbo delavnice je potrebna udeležba najmanj 15 oseb.
Kotizacija: 25.000 SIT. Kotizacije nakažite na naslov: Zdravstveni dom Ljubljana,
CINDI Slovenija, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, davčna številka: 80683568,
transakcijski račun: 01261-6030921845, sklic na št. 02 922063-280-86
Prijavo naslovite na CINDI Slovenija, Ulica Stare pravde 2, 1000 Ljubljana.
Center za multiplo sklerozo
Klinični oddelek za nevrologijo
Združenje nevrologov Slovenije
vabijo na
SIMPOZIJ O MULTIPLI SKLEROZI
Hiša Jezeršek, Sora pri Medvodah
15. november 2002
PROGRAM:
9.30–10.00 Registracija
10.00–10.20 Diferencialna diagnoza MS (V. Brinar)
10.20–10.35 Spremembe v likvorju pri bolnikih z MS (U. Rot)
10.35–10.55 Simptomatska terapija (A. Horvat)
10.55–11.15 Motnje mokrenja pri MS (D. B. Bodušek, S. Šega)
11.15–11.30 Odmor
11.30–11.45 Predpisovanje interferona beta in glatiramer acetata v
Sloveniji (J. Fürst)
11.45–12.05 Nova merila za postavitev diagnoze MS (S. Šega)
12.05–12.25 Nova merila za zdravljenje z interferonom beta (M. Denišlič)
12.25–12.35 Poročilo o delovanju Združenja nevrologov Slovenije (A.
Mesec)
12.35–14.00 Kosilo
14.00–14.20 Tuji predavatelj (Serono)
14.20–14.40 Tuji predavatelj (Biogen)
14.40–15.00 Tuji predavatelj (Teva)
15.00–15.20 Tuji predavatelj (Schering AG)
15.20–15.50 Razprava
Kotizacije ni.
Prijave: ga. Anka Žekš, tel.: 01 52 22 311, e-pošta: sasa.sega@guest.arnes.si
Informacije: asist. mag. Saša Šega Jazbec, dr. med., Klinični oddelek za
nevrologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525
Ljubljana, tel.: 01 52 23 973, e-pošta: sasa.sega@guest.arnes.si
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik
organizira učno delavnico
OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE
IN ASTME
POUK BOLNIKA Z ASTMO
Hotel Lek, Kranjska Gora
21.–23. november 2002
Vodji tečaja: doc. Mitja Košnik, prof. Stanislav Šuškovič
Sodelavci: prof. Jurij Šorli, prof. Alojz Ihan, prof. Ema Mušič, doc. Matjaž
Fležar, doc. Tomaž Lunder, prim. Vesna Glavnik, prim. Marijana Kuhar, prim.
Jernej Podboj, asist. Robert Marčun, Katarina Osolnik, Nada Kecelj, Nisera
Bajrovič
Namen delavnice je sinhronizacija osebnega zdravnika in specialista pri
obravnavi bolnika z alergijsko boleznijo in astmo. Delavnica je namenjena predvsem
zdravnikom splošne prakse. Vabljeni tudi specialisti drugih strok, specializanti,
sekundariji. Poudarek delavnice bo na praktični obravnavi posameznih
pomembnih segmentov alergologije ali astme, reševanju konkretnih
alergoloških primerov, prikaz načinov pouka bolnikov z astmo in pridobitvi novih
spoznanj o uporabi interneta v medicini. Vaje bodo potekale pod vodstvom
posameznih strokovnjakov v skupinah.
Udeleženci bodo ob prihodu na tečaj prejeli zbornik predavanj in predstavitev
praktičnih del.
Glede na interes se bodo delavnice ponavljale.
PROGRAM:
n Klasifikacija preobčutljivostnih reakcij
n Alergeni, navzkrižnost, skritost
n Astma: pljučna funkcija pri obstruktivnih boleznih pljuč, etiopatogeneza,
klinična slika in diferencialna diagnoza, zdravljenje astme
n Pouk bolnika z astmo, kako poučevati, kdo poučuje, pričakovane koristi
pouka
n Rinitis: diagnostični in terapevtski pristop
n Alergijsko vnetje, anafilaksija, alergijske bolezni kože, nutritivna alergija,
alergija za zdravila, posebnosti alergijskih bolezni v otroštvu
n Kožni in laboratorijski testi alergije
n Zdravljenje in preprečevanje alergijske bolezni
n Interakcije zdravil pri bolnikih z alergijskimi boleznimi in astmo
n Komunikacije med zdravniki, uporabnost interneta, zdravilstvo in
alergija
Število udeležencev: 25.
71
november 2002 l ISIS

72
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Kotizacija 55.000 SIT vključuje hotelske storitve, zbornik, potrdilo o udeležbi,
opravljanje zaključnega izpita.
Informacije in prijave:�ga. Irena Dolhar, Klinični oddelek za pljučne bolezni
in alergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25 69 117, e-pošta:
irena.dolhar@klinika-golnik.si
Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije
Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo, KC Ljubljana
pripravljata začetni implantološki tečaj
KONCEPT IN KLINIKA
Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo, KC Ljubljana, Ljubljana
29. november 2002
Voditelj tečaja: prof. dr. G. H. Nentwig, predstojnik Klinike za stomatološko
kirurgijo Univerze v Frankfurtu, Nemčija
PROGRAM:
9.30–10.10 Doc. dr. N. Ihan Hren: Osnove enosalne implantologije
10.15–10.55 Asist. M. Gorjanc: Izbor pacientov, pripravljalni in diagnostični
postopki; Prostorski in tehnični pogoji za implantološko
dejavnost
11.00–11.40 Asist. mag. A. A. Kansky: Implantološko usmerjena
regionalna anatomija in načrtovanje
Odmor
12.00–12.40 Prof. dr. G. H. Nentwig: Implantološki sistem ANKYLOS.
12.45–13.25 Prof. dr. G. H. Nentwig: Kirurška implantološka tehnika.
13.30–14.15 Prof. dr. G. H. Nentwig: Protetična nadgradnja.
14.30–16.30 Prof. dr. G. H. Nentwig: Operativni poseg: vstavitev zobnih
implantatov – prenos v živo.
Odmor
17.00–17.30 Razprava ob dokumentaciji pacientov (rtg ortopan, študijski
modeli), ki jo predstavijo udeleženci.
17.30–19.00 Demonstracija kirurških in protetičnih postopkov ter
individualne praktične vaje na kostnih modelih.
Začetni implantološki tečaj je namenjen zobozdravnikom in zdravnikom,
ki v dentalno implantologijo vstopajo, kot tudi tistim, ki že imajo nekaj izkušenj.
Število udeležencev: 25.
Kotizacija: 300 EUR v tolarski protivrednosti + DDV; kotizacijo nakažite na
poslovni račun ZMOKS pri LB-NLB d.d.: 02014-0087754603. Kotizacija vsebuje:
udeležbo na teoretičnem in praktičnem delu tečaja, individualno delo na
ISIS l november 2002
kostnih modelih, popolno dokumentacijo o implantološkem sistemu ANKYLOS,
prigrizke v odmorih, potrdilo o udeležbi.
Informacije in prijave: ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno in
oralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, GSM: 041 573 791,
asist. Matija Gorjanc, dr. med., dr. stom., GSM: 041 805 609, e-pošta:
maxfac.oral@kclj.si
Prijavnico in aktualne informacije lahko najdete na: www.kclj.si/maxfacoral
SZD – Slovensko nefrološko društvo
organizira
XII. STROKOVNI SESTANEK
SLOVENSKEGA NEFROLOŠKEGA
DRUŠTVA
Hotel Lek, Kranjska Gora
29.–30. november 2002
PROGRAM:
Petek, 29. novembra 2002
Tematski sklop: Presaditev ledvice
Moderator: prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med.
15.00–15.20 Asist. mag. Jelka Lindič, dr. med.: Predstavitev novega
protokola za obdelavo bolnikov pred vključitvijo v čakalno
listo za presaditev ledvice
15.20–15.40 Asist. mag. Damjan Kovač, dr. med.: Sledenje bolnikov na
čakalni listi za presaditev ledvice
15.40–15.50 Prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med.: Poročilo o presaditvah
ledvice v letu 2002
15.50–16.00 Razprava
16.00–16.30 Odmor
Tematski sklop: ������������������
Moderatorja: Asist. dr. Marjeta Terčelj Zorman, dr. med.,
prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med.
16.30–16.35 Asist. dr. Marjeta Terčelj, dr. med.: Uvod
16.35–16.55 Mag. Barbara Salobir, dr. med.: Vpliv imunosupresivnih
zdravil na imunski sistem dihal pri transplantiranem bolniku
16.55–17.15 Asist. mag. Matjaž Turel, dr. med.: Diagnostični pristop k
imunokompromitiranemu bolniku z okužbo dihal
17.15–17.35 Asist. dr. Marjeta Terčelj Zorman, dr. med.: Povzročitelji
okužbe dihal pri transplantiranem bolniku

17.35–17.55 Andreja Aleš, dr. med.: Tuberkuloza pri bolniku s transplantirano
ledvico
17.55–18.05 Razprava
18.05–18.45 Skupščina Slovenskega nefrološkega društva:
1. Poročilo o delu v letu 2002
2. Predlogi za program dela v letu 2003
3. Razno
19.30 Večerja in družabno srečanje
Sobota, 30. novembra 2002
Tematski sklop: Nefrologija
Moderator: Doc. dr. Radoslav Kveder, dr. med.
9.00–9.20 Doc. dr. Radoslav Kveder, dr. med.: Rezistentna fokalna
segmentna glomeruloskleroza
9.20–9.40 Kristina Cerk, dr. med.: Glomerulne bolezni v starosti
9.40–10.00 Asist. mag. Nataša Marčun Varda, dr. med.: Polimorfizem
gena za angiotenzinsko konvertazo kot srčno-žilni dejavnik
tveganja pri otrocih
10.00–10.20 Novljan G., Kenig T., Rus R., Kenda R.B.: Ciklična mikcijska
urosonografija
10.20–10.30 Razprava
10.30–11.00 Odmor
Tematski sklop: Dializa
Moderator: Doc. dr. Radovan Hojs, dr. med.
11.00–11.15 Doc. dr. Breda Balon Pečovnik, dr. med.: Določanje
intaktnega in celokupnega PTH pri bolnikih na hemodializi
11.15–11.25 Mag.Vladimir Premru, dr. med.: Alfakalcidol je enako
učinkovit kot kalcitrioll pri kontroli sekundarnega hiperparatireoidizma
11.25–11.50 Doc. dr. Radovan Hojs, dr. med.: Kronična ledvična bolezen
in srčno-žilne bolezni
11.50–12.00 Mag. Robert Ekart, dr. med.: Pridobljena cistična bolezen
ledvic in arterijska hipertenzija pri hemodializnih bolnikih
12.00–12.10 Razprava
Tematski sklop: Splošne teme
Moderator: prof. dr. Rafael Ponikvar, dr. med., svetnik
12.10–12.25 Prim. Andrej Guček, dr. med.: Strokovni in finančni status
peritonealne dialize kot oblike nadomestnega zdravljenja
končne ledvične odpovedi
12.25–12.40 Varl Janez, dr. med., prof. dr. Andrej F. Bren, dr. med.:
Eritropoetin in aplastična anemija – bodoči strokovni in
finančni problem?
12.40–13.00 Razprava
13.00 Zaključek sestanka
Kotizacije ni.
Informacije: doc. prim. dr. Marko Malovrh, dr. med., svetnik, tel.: 01 52 22
460, faks: 01 52 22 460, e-pošta: marko.malovrh@mf.uni-lj.si
Rezervacije sob: Hotel Lek, Kranjska Gora, tel.: 04 58 81 520 (vsak zase).
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
Zdravniška zbornica Slovenije
organizira
13. SEMINAR ZA KANDIDATE ZA
ZASEBNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO
1. predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana
29.–30. november 2002, začetek ob 15. uri
Število udeležencev: 100
Kotizacija za udeležbo na seminarju znaša 35.000,00 SIT in vključuje:
udeležbo na seminarju, pisno gradivo, kavo in sok med odmoroma, kosilo.
Položnico za plačilo kotizacije vam bomo posredovali po vaši prijavi na seminar.
Potrdilo o plačani kotizaciji predložite ob registraciji pred začetkom seminarja.
Prijavo�do petka, 22. novembra, lahko pošljete po pošti, faksu, e-pošti in
telefonu, po tem datumu samo ustna prijava na tel.: 01 30 72 123. Naslov za
prijave do 22. novembra: Zdravniška zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000
Ljubljana; faks: 01 30 72 109; e-pošta: darja.klancar@zzs-mcs.si.
PRIJAVNICA ZA 13. SEMINAR ZA KANDIDATE ZA ZASEBNO
ZDRAVNIŠKO SLUŽBO, dne 29. in 30. novembra 2002
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Datum:
Podpis:
Prijavnico pošljite po pošti ali faksu na naslov: Zdravniška zbornica Slovenije,
Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana; faks: 01 30 72 109. Lahko jo pošljete
tudi po e-pošti: darja.klancar@zzs-mcs.si. Svojo prijavo lahko sporočite tudi
po telefonu: 01 30 72 123.
73
november 2002 l ISIS
!

74
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo, KC Ljubljana
Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije
Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijo, MF Ljubljana
prirejajo
X. ČELEŠNIKOVE DNEVE
4. STROKOVNI SEMINAR ZMOKS
POŠKODBE ZOB IN OBRAZA
Kongresno-prireditveni center Grand hotela Union, Ljubljana
30. november 2002
PROGRAM:
Sobota, 30. novembra 2002
8.45–14.00 Poškodbe obraza in ustne votline
Moderatorja: doc. dr. N. Aljinovič, asist. mag. A. A. Kansky
8.45–9.00 Otvoritev in pozdravni govor.
9.00–9.20 Kansky A. A., Ljubljana. Ovrednotenje poškodovanca in
nujni ukrepi pri poškodbah obraza in ustne votline.
9.20–9.40 Sotošek B., Ljubljana: Poškodbe mehkih tkiv obraza in ustne
votline
9.40–10.00 Aljinović Ratković N, Hrvaška: Sodobni pristopi v diagnostiki
in zdravljenju zlomov zgornje čeljustnice
10.00–10.30 Razprava
10.30 Odmor za kavo
10.50–11.10 Dovšak D., Ljubljana: Poškodbe orbit in frontalnega sinusa
11.10–11.30 Čižmarevič B., Maribor: Poškodbe nosu in kraniofacialne
poškodbe
11.30–11.50 Eberlinc A., Vesnaver A., Ljubljana: Sodobni pristopi pri
zdravljenju zlomov spodnje čeljustnice
11.50–12.10 Šiler T., Kočar M., Ljubljana: Uporaba antibiotikov pri
poškodbah zob in obraza
12.10–12.40 Nordera P., Padula E., Italija: Maxillofacial surgery today and
tomorrow – Application of bioresorbable plates and screws
in maxillofacial traumatology
12.40–12.50 Razprava
12.50 Odmor za kosilo
14.00–16.30 Poškodbe zob in obzobnih tkiv I
Moderatorja: doc. dr. N. Košir, asist. M. Gorjanc
14.00–14.20 Jan J., Gašperšič D., Ljubljana: Poškodbe zobnih kron
14.20–14.40 Ihan Hren N., Ljubljana: Zlomi zobnih korenin: ohraniti ali
ISIS l november 2002
odstraniti?
14.40–15.00 Koželj V., Ljubljana, Arko L., Ptuj, Čok G., Ljubljana:
Luksacijske poškodbe zob
15.00–15.20 Pavelić H., Zagreb: Endodontski in restavrativni vidiki
luksacijskih poškodb zob
15.20–15.40 Kosem R., Košir N., Ljubljana: Zlomi zobnih kron pri otrocih
in mladostnikih
15.40–16.00 Farčnik F., Ovsenik M., Drevenšek M., Ljubljana: Doktrinarna
načela za ortodontsko obravnavo pri poškodbah zob
16.00–16.20 Karadjinović D., Švica: Ortodontsko zdravljenje po izbitju
sprednjih zob
Zob in obzobnih tkiv – zapiranje vrzeli
16.20–16.30 Razprava
16.30 Odmor za kavo
17.00–19.00 Poškodbe zob in obzobnih tkiv II
Moderatorja: doc. dr. N. Ihan Hren, prof. dr. N. Funduk
17.00–17.30 Skalerič U., Ljubljana: Iatrogene poškodbe obzobnih tkiv.
17.30–17.50 Funduk N., Šušterčič D., Ljubljana: Snemnoprotetična
oskrba čeljustničnih defektov
17.50–18.10 Kopač I., Marion L., Oblak Č., Ljubljana: Estetska fiksnoprotetična
oskrba popoškodbenih stanj
18.10–18.30 Gorjanc M., Ljubljana: Nadomeščanje ob poškodbi
izgubljenih zob z dentalnimi implantati
18.30–18.50 Kadiš P., Slovenj Gradec: Pravni vidiki in dileme pri
poškodbah zob in obraza s prikazi primerov iz sodne prakse
18.50–19.00 Razprava
19.00 Zaključek seminarja
20.00 Slovesna večerja v Unionski dvorani (doplačilo)
Število udeležencev je omejeno na 350. Vrstni red prijavljenih bo oblikovan
po zaporedju vplačil.
Kotizacija:
n do 8. novembra 2002: 35.000,00 SIT (z vključenim DDV)
n po 8. novembru 2002 ali na recepciji seminarja: 39.000,00 SIT (z vključenim
DDV)
Kotizacija vključuje: zbornik predavanj in druge uradne materiale simpozija,
kosilo, prigrizke in napitke med odmori, potrdilo Zdravniške zbornice za
podaljšanje licence (v postopku).
Kotizacijo nakažite na POR Združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo
pri Ljubljanski banki-Novi Ljubljanski banki d.d.: 02014-0087754603.
Prijave in informacije: ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno in
oralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1535 Ljubljana, GSM: 041 573 791, epošta:
maxfac.oral@kclj.si Prijavnico in aktualne informacije lahko najdete
na:�www.kclj.si/maxfacoral
Udeležencem seminarja in spremljevalnih prireditev je v času od 29.11. do
1.12.2002 omogočeno bivanje v Grand hotelu Union, Miklošičeva 2, Ljubljana,
po posebni, za 25% znižani ceni. Prosimo, da sobo rezervirate na tel.: 01
30 81 957 ali faks: 01 30 81 908. Pri rezervaciji navedite, da ste udeleženec/
-ka seminarja »Poškodbe zob in obraza«, število in tip sobe, datum prihoda/
odhoda ter način plačila.

CINDI Slovenija
Program promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni
organizira učno delavnico
DA, OPUŠČAM KAJENJE
CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, Ljubljana
13.–14. december 2002
PROGRAM
Petek, 13. decembra 2002
9.00–9.15 Dominika Novak Mlakar: Pozdrav, namen in cilji učnih
delavnic;
Svetovanje za opuščanje kajenja – najučinkovitejši
preventivni ukrep
9.15–9.35 Tomaž Čakš: Trendi kajenja v svetu in pri nas, zdravstveno in
finančno breme kajenja in potreba po zmanjševanju kajenja
9.35–9.50 Odmor
9.50–11.45 Kajenje kot dejavnik tveganja
9.50–10.20 Matjaž Turel: Kajenje in bolezni pljuč
10.20–10.50 Maja Primic Žakelj: Kajenje in rak
10.50–11.20 Tatjana Zorko: Kajenje in kardiovaskularne bolezni
11.20–11.30 Razprava
11.30–11.45 Odmor
11.45–17.05 Programi za spodbujanje nekajenja in opuščanje kajenja
11.45–12.35 Eva Stergar: Programi spodbujanja nekajenja – usmerjeni v
otroke in mladostnike
12.35–13.10 Jožica Mesarič: Programi spodbujanja nekajenja - usmerjeni
v otroke in mladostnike
13.10–14.15 Odmor za kosilo
14.15–14.45 Zdenka Čebašek Travnik: Kajenje kot odvisnost
14.45–15.15 Zdenka Čebašek Travnik: Motivacijski postopek pri
opuščanju kajenja
15.15–15.40 Zdenka Čebašek Travnik: Svetovanje pri opuščanju kajenja
glede na dejansko stopnjo razmišljanja v procesu spreminjanja
15.40–16.10 Zdenka Čebašek Travnik: Individualno svetovanje za
opuščanje kajenja na vseh ravneh zdravstvenega varstva
n Osnovno zdravstvo
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
n Bolnišnično zdravstvo
n Posebne skupine prebivalstva
16.10–16.30 Odmor
16.30–16.50 Tomaž Čakš: Populacijski pristop
16.50–17.05 GlaxoSmithKline: Bupropion, Zyban ® v zdravljenju nikotinske
odvisnosti
Sobota, 14. decembra 2002
9.00–16.00 Mirjana Radovanovič: Skupinska obravnava kadilcev
Jožica Mesarič: Kako organizirati delavnice za opuščanje
kajenja
n Kako so organizirane delavnice »Da, opuščam kajenje«
n Namen, cilji delavnic
n Pet delavnic za opuščanje, šesta v oporo
n Načini za zmanjšanje števila pokajenih cigaret
n Priprava na opuščanje kajenja
n Veliki dan brez cigarete – kako premagati telesno in
duševno odvisnost
12.00–13.30 Odmor za kosilo
13.30–13.45 Pharmacia: Nikotinska nadomestna terapija Nicorette
n Kako nadzorovati telesno težo
n Kako premagati stres
n Kako ostati nekadilec/-ka
n Kako mobilizirati kadilce in jih motivirati za skupinsko
opuščanje? (Zdravstveni delavci, plakati, mediji.)
n Sprotno ocenjevanje uspešnosti delavnic in opuščanja
kajenja
Zaključek in ocena delavnice
Delavnice so namenjene zdravnikom, medicinskim sestram, terapevtom,
profesorjem zdravstvene vzgoje in drugim zdravstvenim delavcem, ki želijo
delovati pri promociji nekajenja in pomagati kadilcem pri opuščanju kajenja.
Na delavnici je lahko največ 25 udeležencev.
Kotizacija�za delavnice je 20.000.00 SIT. Znesek nakažite na transakcijski
račun Zdravstvenega doma Ljubljana (davčna številka 80683568), Kotnikova
28, Ljubljana, št. računa: 01261-603 0921845, sklic na št. 02 922619-
280-86.
Prijavite se lahko na naslov: CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, 1000
Ljubljana, tel. 01 43 83 480, faks. 01 43 83 484, e-pošta: cindi@zd-lj.si.
Udeleženci prejmejo priročnik »Da, opuščam kajenje«.
75
november 2002 l ISIS

76
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Medicinska fakulteta
Inštitut za biomedicinsko informatiko
Izobraževalni tim za računalništvo
URNIK RAČUNALNIŠKEGA
IZOBRAŽEVANJA
november 2002 – februar 2003
SPLOŠNI TEČAJI
Windows�(15 ur) 24.300 SIT
04., 05., 08., 11. in 12. november�od 8. do 11. ure
13. do 17. januar�od 11. do 14. ure
03. do 07. februar od 8. do 11. ure
17. do 21. februar�od 14. do 17. ure
Word - osnove (15 ur) 24.300 SIT
25., 26., 29. november ter 02. in 03. december od 11. do 14. ure
06. do 10. januar�od 8. do 11. ure
03. do 07. februar�od 11. do 14. ure
Word - nadaljevanje (15 ur) 24.300 SIT
18., 19., 20., 23. in 24. december od 11. do 14. ure
27. do 31. januar�od 14. do 17. ure
17. do 21. februar�od 11. do 14. ure
Internet (9 ur) 14.700 SIT
22., 25. in 26. november od 8. do 11. ure
09., 10. in 13. december�od 11. do 14. ure
24. do 26. februar�od 8. do 11. ure
Excel (15 ur) 24.300 SIT
04., 05., 08., 11. in 12. november�od 11. do 14. ure
17., 19., 20., 23. in 24. december�od 14. do 17. ure
13. do 17. januar�od 8. do 11. ure
10. do 14. februar�od 8. do 11. ure
Power Point - priprava predstavitev (15 ur) 24.300 SIT
18., 19., 20., 23. in 24. december�od 8. do 11. ure
20. do 24. januar od 8. do 11. ure
10. do 14. februar od 11. do 14. ure
Access (15 ur) 24.300 SIT
04., 05., 08., 11. in 12. november�od 14. do 17. ure
20. do 24. januar od 11. do 14. ure
17. do 21. februar�od 8. do 11. ure
03. do 07. februar od 14. do 17. ure
ISIS l november 2002
Outlook (9 ur) 14.700 SIT
29. november ter 02. in 03. december od 8. do 11. ure
07. do 09. januar�od 11. do 14. ure
24. do 26. februar od 11. do 14. ure
MS-Project - načrtovanje in vodenje projektov (15 ur) 24.300 SIT
27. do 31. januar�od 11. do 14. ure
SPECIALIZIRANI TEČAJI
Termin po dogovoru
BIOSTATISTIKA
SPSS za Windows (15 ur) 32.200 SIT
Analiza preživetja (15 ur) 32.200 SIT
Logistična regresija (12 ur) 25.300 SIT
S-Plus za Windows (15 ur) 32.200 SIT
ZNANSTVENO INFORMIRANJE
Pro-Cite in osebne zbirke (9 ur) 19.000 SIT
MEDLINE�(9 ur) 19.000 SIT
IBMI si pridržuje pravico, da posamezne tečaje zaradi premajhnega števila
prijav odpove. Vse interesente prosimo, da v primeru zadržanosti odpovedo
tečaj teden pred začetkom, sicer jim bomo morali zaračunati polno tečajnino.
Tečaji bodo potekali v računalnici Inštituta za biomedicinsko informatiko,
Vrazov trg 2.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: (01) 543-
7770.

!
NAROČILNICA ZA SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR (SmedS)
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
Ime: ...................................................................................................................................... Priimek: ...................................................................................................................................
Podjetje / Ustanova: .............................................................................................................................................................................................................................................................
Davčna št. (podjetja ali ustanove): .........................................................................................................................................................................................................................................
Poštna številka: ................................................................................................................ Kraj: ..............................................................................................................................................
Ulica/naselje in h.št.: .............................................................................................................................................................................. Telefon:..................................................................
E-naslov: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................
Naročam ....................................… izvod/-ov SmedS
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
bo v sodelovanju z
Inštitutom za slovenski jezik ZRC SAZU in
Zdravniško zbornico Slovenije
letos izdala
SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR
v katerem bo na okrog 1.000 straneh formata A4
obdelanih okrog 75.000 strokovnih izrazov
s področja biomedicinskih in sorodnih ved
Uredništvo:
M. Kališnik, P. Jezeršek, B. Klun, D. Sket, C. Tavzes, D. Sever Jurca
z okrog 140 uredniki, pisci, svetovalci in drugimi sodelavci
Recenzenta:
T. Korošec, A. Krbavčič
Rok za prednaročilo po ugodnejši ceni 23.000 SIT (ali 4 obroki po 6.000 SIT)
JE PODALJŠAN DO 15. NOVEMBRA 2002
Cena v prodaji bo 27.000 SIT (ali 4 obroki po 7.000 SIT)
Račun bom poravnal(a) v: 1 obroku (27.000 SIT) 4 obrokih po 7.000 SIT (prosimo, obkrožite)
Podpis:.......................................................................................................................................... Datum:....................................................................................................................
77
november 2002 l ISIS

78
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Delo za SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR se je začelo pred 24 leti pod
delovnim imenom Medicinski terminološki slovar. Pisci in strokovni svetovalci
so večinoma učitelji Medicinske fakultete v Ljubljani, jezikovni svetovalci so z
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter z Univerze v Ljubljani,
tehnični uredniki pa praviloma študenti Medicinske fakultete v Ljubljani;
vseh sodelavcev skupaj je prek 140. Slovar je izrazito skupinsko delo, vendar
ožje uredništvo po načelu hierarhičnosti prevzema končno odgovornost za njegovo
pravilnost. Uredniki slovarja se zavedajo, da je jezik živ organizem, kar
velja tudi za strokovni in znanstveni jezik. Vendar so si prizadevali, da v večini
primerov, kjer praksa ponuja več možnih terminov, izberejo tiste, ki so videti
najprimernejši, da bi bilo izražanje natančno, nedvoumno, lepo in skladno z
duhom slovenščine pa tudi z medicinsko tradicijo in mednarodnimi trendi.
Slovar obdeluje okrog 75.000 terminov na okrog 1.000 straneh velikega
formata. Vključuje biomedicinsko pomembne termine v slovenščini, poslovenjeno
zapisane latinske in latinizirane grške termine, izvirno zapisane latinske
in latinizirane grške termine, ki se uporabljajo za pisanje diagnoz in terapije,
zdravilne učinkovine, zdravilne in strupene rastline in živali, nekaj rekov v latinščini,
poslovenjeno zapisane ali citatne udomačene termine iz živih tujih je-
!
ISIS l november 2002
SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR – kratka predstavitev
zikov, odsvetovane žargonske, nestrokovne, starinske in poljudne izraze skupaj
s priporočenimi ustreznimi strokovnimi izrazi, odsvetovane termine iz živih
tujih jezikov skupaj s priporočenimi slovenskimi, začetne ali končne dele sestavljenih
besed, udomačene in mednarodno sprejete krajšave, osebnosti iz
svetovne zgodovine medicine do danes in domače osebnosti iz zgodovine medicine
do konca druge svetovne vojne ter imena iz eponimskih terminov. Slovar
ponuja pravilne slovenske izraze namesto vdirajočih angloameriških, kar
je pomembno tudi s stališča narodne samobitnosti.
Vsak pojem, zveza ali citat je razložen z uporabo splošno znanih slovenskih
besed, če pa so v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, so ti obvezno razloženi
na ustreznem mestu abecede. Razložene so tudi vse besede, ki so sestavine
stalnih zvez, vključno s slovenskimi besedami.Vsak pojem je razložen enkrat;
če je za en pojem več sinonimov, je razložen le en sinonim, drugi pa kažejo
nanj. Ta nadrejenost sinonimov je pomembna le zaradi gospodarnosti s prostorom
in ne pomeni priporočila ali odsvetovanja rabe drugih sinonimov. Notranji
usklajenosti slovarja je bilo posvečeno mnogo pozornosti in menimo, da
je tudi to ena izmed kvalitet slovarja.
Zgled:
difteríja -e ž Õ dávica -e ž
nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacil
Corynebacterium diphtheriae in za katero so značilne
psevdomembranske obloge predvsem v žrelu, sapniku in
nosu; sin. difterija, diphtheria:
~
grla,
~
oči,
~
žrela, faringealna
~
kožna
~
razjede kože, z dvignjenimi robovi, ki včasih
segajo do mišičja in so pokrite z belkastimi oblogami
diphtheria -ae ž
Corynebacterium [korínebaktêrium] rod različno Löffler, Friedrich August Johannes [léfler frídrih
patogenih, grampozitivnih, nesporogenih,
negibnih, ravnih ali redko ukrivljenih bakterij
áugust johánes] (1852–1915) nemški mikrobiolog
Corynebacterium diphtheriae [korínebakteêrium diftêrie]
vrsta korinebakterij, ki povzročajo davico; sin.
Löfflerjev -a -o [léflerjev]:
~
(F. A. J.) bacil
Löfflerjev (F. A. J.) bacil korínebakt�rija -e ž bacil iz rodu Corynebacterium
Vljudno vabljeni k prednaročilu (Prosimo, odrežite in odpošljite spodnjo naročilnico.)
Õ
TONE ŽAKELJ, TEHN. URED.,
SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR
MEDICINSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
VRAZOV TRG 2
1000 LJUBLJANA

PRVO OBVESTILO
Sekcija SZD za kemoterapijo
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
organizirata
INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2003
Velika predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana
7.–8. marec 2003
PROGRAM:
1. Štumbelj I. in sod.: Občutljivost S. pneumoniae in S. pyogenes v Sloveniji
2. Seme K. in sod.: Spremljanje odpornosti S. pneumoniae in S. pyogenes
v Sloveniji
3. Čižman M. in sod.: Dejavniki tveganja za pojav odpornosti bakterij
4. Paragi M. in sod.: Serološki tipi invazivnih pnevmokokov v Sloveniji
1997-2002
5. Lovšin B., Beovič B.: Predpisovanje antibiotikov v osnovni zdravstveni
službi v Sloveniji
6. Beovič B.: Zdravljenje okužb sečil; ali je potrebno spremeniti izkustveno
zdravljenje
7. Muzlovič I., Jereb M.: Okužbe, ki zahtevajo takojšnje antibiotično
zdravljenje pri odraslih
8. Rakar R., Ahčan J., Čižman M.: Okužbe, ki zahtevajo takojšnje
antibiotično zdravljenje pri otrocih
9. Jazbec J., Kitanovski L.: Pristop k nevtropeničnemu otroku z vročino
10. Lejko Zupanc T.: Nespecifične laboratorijske preiskave v diagnostiki
okužb
11. Podboj J.: Zapleti ORL okužb
12. Strle F.: Legionarska bolezen
13. Bedernjak J.: Leptospirosis
14. Gorišek Reberšek J., Dolinšek Berginc A. Remec Zafred T., Knafelj Z.,
Lešničar G., Beovič B.: Okužbe s Hantavirusi v Sloveniji
15. Avšič Županc T., Petrovec M.: Mikrobiološka diagnostika s Hantavirusi
Kotizacija 18.000,00 SIT z DDV.
Informacije in prijave:�ga. Andreja Sorman, Tajništvo Klinike za infekcijske
bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 110,
faks: 01 52 22 456.
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
PRVO OBVESTILO
Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana,
Splošna bolnišnica Maribor in
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine
vabijo na
2. STROKOVNI POSVET O
PALIATIVNI OSKRBI V SLOVENIJI
Z MEDNARODNO UDELEŽBO
Maribor, Ljubljana
9.–10. december 2002
Ponedeljek, 9. decembra 2002
Splošna bolnišnica Maribor
Status paliativne oskrbe v Sloveniji in projekcija potreb do leta 2007
Sistem javnega zdravstva v Sloveniji in projekcija razvoja z vidika paliativne
oskrbe do leta 2007
Ovire za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji
Status paliativne oskrbe v Evropi
Predstavitev uspešnega evropskega modela implementacije paliativne oskrbe
v nacionalni sistem javnega zdravstva
Imenovanje in prvi sestanek nacionalne komisije za razvoj paliativne oskrbe
v Sloveniji
Razpoložljivost opioidov – trendi v razvitih državah in stanje pri nas
Modeli osveščanja javnosti, izkušnje iz Slovenije
Modeli strokovnih izobraževalnih programov
Poročilo nacionalne komisije za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji
Zaključki
Torek, 10. decembra 2002
Ljubljana
Okrogla miza
Obiski izobraževalnih, kliničnih in državnih ustanov
Informacije: ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Vegova
8, 1000 Ljubljana, tel.: 031 632 168, e-pošta: pallcare@mail.ljudmila.org
79
november 2002 l ISIS

80
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Združenje slovenskih dermatologov
je izdalo učbenik
KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI
Glavni urednik: Aleksej Kansky
Ob sodelovanju 23 sodelavcev
Učbenik je namenjen študentom medicine in stomatologije ter zdravnikom
splošne prakse. Vsebuje tudi koristne podatke za specializante in specialiste
dermatologije in sorodnih strok. Tekst dopolnjuje 229 barvnih in 5 črnobelih
slik ter 20 risb.
Cena v prodaji 15.000,00 SIT.
Cena za študente in člane združenja dermatologov 10.000,00 SIT.
Knjigo je mogoče kupiti ali naročiti na naslovih:
n Dermatološka klinika, tajništvo klinike ali tajništvo katedre, Zaloška 2,
1525 Ljubljana, tel.: 01 52 24 280, 52 24 154, faks: 01 52 24 333, epošta:
aleksej.kansky@mf.uni-lj.si
n Dermatološki oddelek, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000
Maribor, tel.: 02 32 10 000.
Denar lahko nakažete na račun Združenja slovenskih dermatologov, št.:
02014-89341717, s pripisom “učbenik”.
Splošna bolnišnica Maribor
Klinični oddelek za int. medicino
Oddelek za interno intenzivno medicino
prireja strokovno srečanje z mednarodno udeležbo
TRIDESETA OBLETNICA
ELEKTROSTIMULACIJE SRCA
V MARIBORU
MB PACING 2002
Kristalna dvorana, hotel Habakuk, Maribor
15. november 2002
Častni odbor: prof. dr., Miro Košak, dr. med., prim. mag. Janez Kokalj, dr.
med., prim. Gregor Pivec, dr. med.
ISIS l november 2002
Strokovni odbor: doc. dr. Tone Gabrijelčič, dr. med., prof. dr. Vladimir Goldner,
dr. med., prim. Jože Antonič, dr. med., prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., dr.
Zlatko Pehnec, dr. med., prof. dr. Peter Rakovec, dr. med.
Organizacijski odbor: prim. Jože Antonič, dr. med., mag. Anton Crnjac, dr.
med., doc. dr. Radovan Hojs, dr. med., Borut Kamenik, dr. med., dr. Zlatko Pehnec,
dr. med.
PROGRAM:
Petek, 15. novembra 2002
9.00-9.30 Pozdrav in uvod
9.30-9.50 Zgodovinski pregled razvoja elektrostimulacije srca,
Vladimir Goldner, Zagreb, Hrvaška
9.50-10.10 Pregled elektrostimulacije srca v Ljubljani, Aleš Brecelj,
Tone Gabrijelčič, Nace Kovačič, Ljubljana, Slovenija
10.10-10.30 Trideset let elektrostimulacije srca v Mariboru, Zlatko
Pehnec, Maribor, Slovenija
10.30-11.00 Odmor
11.00-11.20 Resynchronization therapy threat or challenge? Karel Heinz
Seidl, Ludwigshafen am Rhein, Nemčija
11.20-11.40 Biventrikularna elektrostimulacija pri srčnem popuščanju,
Igor Zupan, Ljubljana, Slovenija
11.40-12.00 Srčni spodbujevalnik kot monitor zavrnitve pri presaditvi
srca, Tone Gabrijelčič, Darko Zorman, Ljubljana, Slovenija
12.00-12.20 Dislocirana elektroda srčnega spodbujevalnika kot
povzročitelj ventrikularnih fibrilacij – prikaz primera, Ivan
Kneževič, Ljubljana, Slovenija
12.20-12.40 Razprava
13.00 Kosilo
15.00-15.20 Electrotherapy of atrial fibrillation, Helmut Pürerfellner, Linz,
Avstrija
15.20-15.40 Elektrostimulacija pri dojenčkih in otrocih, Miro Kosin,
Ljubljana, Slovenija
15.40-16.00 Maligne motnje ritma in ICD, Damijan Vokač, Maribor,
Slovenija
16.00-16.20 Kirurški zapleti po vstavitvi srčnih spodbujevalnikov, Jože
Antonič, Anton Crnjac, Maribor, Slovenija
16.20-16.40 Razprava
16.40-17.00 Odmor
17.00-17.20 Programming of A-V and interventricular delays, Božidar
Ferek Petrić, Zagreb, Hrvaška
17.20-17.40 Ambulantna kontrola srčnih spodbujevalnikov v Ljubljani,
Nace Kovačič, Tone Gabrijelčič, Aleš Brecelj, Ljubljana,
Slovenija
17.40-18.00 Indikacije za trajno elektrostimulacijo srca v luči novih
spoznanj, Borut Kamenik, Maribor, Slovenija

18.00-18.30 Razprava in zaključek srečanja
19.00 Svečana večerja
Za udeležbo na strokovnem srečanju ne predvidevamo kotizacije.
Prijave sprejemamo na naslov: Splošna bolnišnica Maribor, KOIM – Oddelek
za interno intenzivno medicino, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor ali po telefonu
in faksu: ga. Zdenka Kodrin, tel.: 02 32 12 871, faks: 02 33 12 393, epošta:
koimed@sb-mb.si
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine
v sodelovanju s firmo Bayer Pharma d. o. o.
organizira strokovno srečanje
STARO, NOVO IN SPORNO
V LAJŠANJU BOLEČINE
Grand Hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana
15.–16. november 2002
PROGRAM:
Petek, 15. novembra 2002
16.00–16.20 Lajšanje pooperativne bolečine s tramadolom, Mateja
Lopuh, dr. med.
16.20–16.40 Lajšanje bolečine pri otrocih, Milena Kremesec, dr. med.
16.40–17.00 Lajšanje revmatske bolečine, prim. Mojca Kos Golja, dr.
med.
17.00–17.20 Lajšanje kronične bolečine kot posledice zdravljenja rakave
bolezni, Slavica Lahajnar, dr. med.
17.20–18.00 Razprava in odmor za kavo
18.00–18.45 Tramadol, prof. dr. Keith Budd, dr. med.
18.45–19.00 Razprava
19.00 Družabni del: nastop Ljubljanskega godalnega orkestra in
pogostitev
Sobota, 16. novembra 2002
9.00–9.20 Zdravljenje bolečine v družinski medicini, doc. dr. Janko
Kersnik, dr. med., Aleksander Stepanovič, dr. med.
9.20–9.40 Strokovna izhodišča za smernice za lajšanje kronične
nerakave bolečine z opioidi, prim. mag. Nevenka Krčevski
Škvarč, dr. med.
Obvestilo o izidu učbenika
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
9.40–10.10 Načini ocenjevanja bolečine in predstavitev BPI vprašalnika,
prim. Marija Godec, dr. med.
10.10–11.00 Razprava in odmor za kavo
11.00–11.30 Buprenorfin in buprenorfinski obliž, prof. dr. Keith Budd, dr.
med.
11.30–11.45 Razprava
11.45–12.00 Zaključki strokovnega srečanja
12.00–12.30 Občni zbor SZZB
12.30 Pogostitev udeležencev
Informacije in prijave:�prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., SZZB,
SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 11 536.
MEDICINSKA BAKTERIOLOGIJA Z
IMUNOLOGIJO IN MIKOLOGIJO
Glavna urednika:�Marija Gubina, Alojz Ihan
skupaj z 20 avtorji – strokovnjaki s področij, ki jih učbenik obravnava
Cena z DDV:�17.000,00 SIT
Naročila pošljite na naslov:�Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Tajništvo
katedre, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, faks: 01 543 74 01
!NAROČILNICA
MEDICINSKA BAKTERIOLOGIJA Z IMUNOLOGIJO IN MIKOLOGIJO
Naročam ___________ izvod(ov) učbenika.
Ime in priimek: _______________________________________
Naslov (ulica, poštna številka, kraj): __________________________
___________________________________________________
E-naslov�� ____________________________________________
Tel.:________________________________________________
Podpis: ______________________________________________
Ustanove/ podjetja prosimo, da nam pošljejo lastno naročilnico s svojim točnim
naslovom in davčno številko.
81
november 2002 l ISIS

82
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Dermatovenereological Society of Slovenia and Society for Clinical
Microbiology and Hospital Infections – Slovenian Medical Society
organized
8 th ALPE-ADRIA-DANUBE
CONGRESS ON SEXUALLY
TRANSMITTED DISEASES
AND INFECTIONS OF THE SKIN
Hotel Larix, Kranjska Gora
15–17, November 2002
Chair: Marko Potočnik, M.D., M.Sc.
Topics: Epidemiology, etiopathogenesis, diagnostics, manifestations, treatment,
preventive strategies and legal aspects of STDs and infections of the
skin and anogenital dermatoses
Special topic: STDs in adolescents
Language: The official Congress language is English
PRELIMINARY PROGRAM:
M. Gubina, M. Potočnik: Antimicrobial resistance of Neisseria gonorrhoeae
and first ciprofloxacin resistant strains in Slovenia
V. Hegyi: Antenatal screening for syphilis. Still important in preventing disease
A. Katsambas: Genital Herpes: An Update on Treatment
D. Keše, B. Kek, A. Zore: Genotyping of Chlamydia trachomatis isolated
from conjunctival specimens by RFLP analysis of the major outer membrane
protein gene
J. Lipozenčić: Dermatovenerology in Croatia – yesterday, today and tomorrow
S. Ljubojević, J. Lipozenčić, M.Skerlev: Genital herpes-diagnosis, treatment
and psychological impact
J. Logar: Skin parasites
ISIS l november 2002
J. Marin, M. Rogl-Butina, V. Šimek, J. Zimšek, P. Klemenc: The problem of
herpes simplex virus resistance to acyclovir
M. Matičič: Hepatitis C virus infection: the dermatological perspective
J. Pec, S. Urbancek: Sporanox in the treatment of phaeohyphomycosis
J. Pec, J. Kliment, L. Plank, K. Pecova, S. Urbancek: A study of possible
causal relations between squamous cell carcinoma of the penis and carcinoma
of the cervix uteri
M. Skerlev: Sexually transmitted disease in Croatia – yesterday, today and
tomorrow
A. Stanimirovic, T. Stipic, M. Skerlev, A. Basta Juzbasic: A Treatment of
Cutaneous Leishmaniasis with 20 per cent Paromomycin Ointment
J. Tomažič: Standard of care for patients, infected with HIV
A. Uthman, C. Heller-Vitouch, A. Stary, A. Blina, A. Kuchinka-Koch, J.
Söltz-Szöts, E. Tschachler: Pattern of DNA GYR-A and parc gene mutations in
quinolone resistant Neisseria gonorrhoeae clinical isolations in Vienna
V. Várkonyi, K. Nagy, ZS. Faragó, A. Horvath: Connection between STDs
and HIV Infection. Analysis of the data of HIV positive patients screened in our
Institute between 1985-30.6.2002
G. von Krogh: Anogenital HPV infection – an update on clinical management
D. Wallach:�Human experimental inoculations in French syphiligraphy,
1810-1860.
M. A. Waugh: European Trends in Sexually Transmitted Infection
W. I. Worret: Home therapy of haemorrhoid
Z. Zupanič Slavec: Historical overview of the endemic syphilis among Slovenians
Registration fee: Registration fee till October 30, 100 EUR, on site 150 EUR
Payment modalities: Cash on site
Bank Transfers to Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana; account number
02014-0089341717, ZSD, Zaloška 2, 1525 Ljubljana and indicating the
participant’s name
General information: marko.potocnik@siol.net, mirjamrogl@yahoo.com,
info@kranjska-gora.si, http://www.kranjska-gora.si
Accomodation: Hotels in Kranjska Gora, www.kranjska-gora.si
OBVESTILO
Združenje za humano genetiko, Slovensko zdravniško društvo,
vabi na okroglo mizo�z naslovom Organizacija storitev s področja
medicinske genetike v Sloveniji, ki bo v torek 19. novembra
2002 ob 13. uri, v predavalnici stare porodnišnice (pritličje),
Šlamerjeva 3, Ljubljana.
Informacije:� Nataša Teran, dr. med., Služba za medicinsko
genetiko, SPS Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,
tel./faks: 01 54 01 137.

Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
vabi člane na
10. OBČNI ZBOR
Dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana
16. november 2002 ob 9.00
DNEVNI RED:
1. Predstavitev začetka delovanja spletnega portala Združenja zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
2. Analiza pogodbe z zavarovalnico (komentar zasebnika in pravnika)
3. Merila za ugotavljanje odhodkov pri opravljanju zasebne zdravniške in
zobozdravniške dejavnosti
4. Poročila o delu Združenja
5. Predlog dopolnitve Pravil Združenja in Pravilnika o vzajemnem skladu
6. Zaključki
Informacije: Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije,
Vojkova 4, Ljubljana, tel./faks: 01 43 38 535, e-pošta: zdruzenje.zzzs@s5.net
Združenje otorinolaringologov SZD
Neonatalna sekcija Združenja za pediatrijo SZD
Vabimo vas na skupni sestanek Združenja otorinolaringologov SZD ter
Neonatalne sekcije Združenja za pediatrijo SZD
ODKRIVANJE OKVAR SLUHA
OB ROJSTVU V SLOVENIJI
Hotel Golf, Bled
22. november 2002
PROGRAM:
Petek, 22. novembra 2002
12.00 Žargi in Bratanič: Uvodne besede
12.30 Vatovec: Pomen zgodnjega odkrivanja okvar sluha v
otroštvu in metode presejanja
13.00 Abramič: Uvajanje presejalnega testa na okvaro sluha pri
novorojenčkih
13.20 Križnar: TOAE pri novorojenčkih na Kliniki za ginekologijo in
porodništvo v Ljubljani
13.40 Alčin: Rezultati avdiološke obravnave novorojenčkov
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
napotenih na preiskave sluha
14.00 Korpar, Burja, Tekavec Golob, Treiber, Žolger: Triletne
izkušnje s presejanjem sluha v mariborski porodnišnici
14.20 Spindler: Rezultati testiranja otrok, pri katerih je bil
presejalni test negativen
14.40 Ilijaš Trofenik: Izkušnje s presejanjem sluha na Ginekološkoporodniškem
oddelku Splošne bolnišnice Celje
15.00 Zupan: Rezultati avdiološke obravnave novorojenčkov s
sumom na okvaro sluha v Splošni bolnišnici Celje
15.20 prof. dr. Paul van Cauwenberger: Vloga antihistaminikov pri
zdravljenju kroničnega rinitisa
16.20 Odmor
16.50 Kous: Presejalni test na okvaro sluha na Ginekološkoporodniškima
oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota
17.10 Farkaš Breznik: Rezultati presejalnega testa okvar sluha v
Splošni bolnišnici Murska Sobota
17.30 Wedam Mozetič, Gravnar: Poročilo o izvajanju presejalnega
testa na okvaro sluha v Splošni bolnišnici dr. Franc Derganc,
Šempeter pri Novi Gorici
17.50 Butinar: Diagnostični pomen APMD avdiometrije
18.10 Kopač, Kržan: Rezultati APMD pri dojenčkih in malih otrocih
18.30–19.30 Okrogla miza: Dogovor o ugotavljanju okvar sluha ob rojstvu
v Sloveniji
20.00 Družabni del srečanja, gostitelj Medis d.o.o.
Kotizacije ni.
Prijavite se lahko po faksu: 01 52 24 815 doc. dr. Ireni Hočevar Boltežar
na Kliniki za ORL in CFK v Ljubljani najkasneje do 15. 11. 2002� Prijava udeležbe
je obvezna zaradi organizacije srečanja.
Koordinacija strokovnega dela srečanja: doc. dr. Jagoda Vatovec, dr. med.,
Klinika za ORL in CFK, tel.: 01 52 24 889.
OBVESTILO
Organiziramo državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov ter
XII. MEMORIAL TOMA KRASNOVA
Škofijska klasična gimnazija Štula, Štula 23, Ljubljana Šentvid
23. november 2002 ob 9.30
Kotizacija: 23.000,00 SIT za ekipo.
Kotizacija se plača na račun: Ustanova Odsev se sliši, davčna številka:
65768809, poslovni račun: 02010-0035849226, NLB d.d., Ljubljana, s pripisom
“donacija za Memorial Toma Krasnova”.
Prijave: Andrej Kastelic, Klinični oddelek za mentalno zdravje, Psihiatrična
klinika Ljubljana, Zaloška 29, 1000 Ljubljana, tel: 01 54 21 355 ali 54 21
350, faks: 01 54 21 354, e-pošta: andrej.kastelic@guest.arnes.si
83
november 2002 l ISIS

84
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
Slovensko zdravniško društvo
Sekcija za perinatalno medicino
Klinični center Ljubljana
SPS Ginekološka klinika, Klinični oddelek za perinatologijo
Klinični center Ljubljana
SPS Pediatrična klinika, Služba za kardiologijo
Splošna bolnišnica Maribor
Oddelek za ginekologijo in porodništvo
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca
Dispanzer za otroke
organizirajo strokovno srečanje
UPORABA DOPPLERJA
V PERINATOLOGIJI TER
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE
MOTENJ SRČNEGA RITMA
PRI PLODU
s svečano akademijo ob
70-letnici prim. Igorja Japlja, dr. med.
Kristalna dvorana hotela Habakuk, Maribor
22. novembra 2002
PROGRAM:
Petek, 22. novembra 2002
8.00–9.00 Registracija
9.00–9.30 Ultrazvočna preiskava plodovega srca (R. Chaoui, Berlin)
9.30–10.00 Kako izboljšati uspešnost presejanja za prirojene srčne
napake (R. Chaoui, Berlin)
10.00–10.30 Uporaba dopplerske preiskave v perinatologiji (T. Završnik,
Ljubljana)
10.30–10.45 Odmor
10.45–11.15 Varnost uporabe dopplerske preiskave v perinatologiji (B.
Breyer, Zagreb)
11.15–11.45 Posebnosti cirkulacije pri prizadetem in umirajočem plodu
(IUGR, imunski in neimunski hidrops) (R. Chaoui, Berlin)
11.45–12.30 Demonstracija ultrazvočnega pregleda plodovega srca
13.00 Svečana akademija
14.00 Kosilo
15.30–16.00 Posebnosti transplacentarnega farmakološkega zdravljenja
ISIS l november 2002
pri plodu (M. Kržan, Ljubljana)
16.00–16.30 Ultrazvočne tehnike za diagnostiko nepravilnosti srčnega
utripa pri plodu in različice normalnega srčnega ritma (J.
Završnik, Maribor)
16.30–17.00 Fetalne bradikardije – diagnostika in zdravljenje (S.Vesel,
Ljubljana)
17.00–17.15 Odmor
17.15–17.45 Fetalne tahikardije – diagnostika in zdravljenje (S. Vesel,
Ljubljana)
17.45–18.15 Razpravljanje
Organizacijski odbor: Tončka Završnik (predsednica), Jernej Završnik, Tomaž
Podnar, Samo Vesel, Helena Meden Vrtovec, Vasilij Cerar, Ksenija Pelkič
Ogrizek, Iztok Takač
Uradna jezika: slovenščina in angleščina
Število udeležencev je omejeno na 140.
Kotizacija: 15.000,00 SIT (DDV je vključen). Kotizacija vključuje udeležbo
na predavanjih in prigrizke.
Informacije: ga. Martina Pečlin, KC Ljubljana, SPS Ginekološka klinika,
Enota za raziskovalno delo, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel. in faks: 01 43
97 590, e-pošta: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, dr. Jernej Završnik, Zdravstveni
dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Oddelek za znanstvenoraziskovalno delo,
Vošnjakova 2-4, 2000 Maribor, tel.: 02 22 86 333, e-pošta: jernej.zavrsnik-
@zd-mb.si
Vljudno prosimo, da priloženo prijavnico pošljete najkasneje do 7. 11. 2002
dr. Jerneju Završniku. Izjemoma bo možna prijava tudi neposredno na učni
delavnici.
Združenje za pediatrijo SZD
prireja strokovno srečanje
RADIOLOŠKA DIAGNOSTIKA
Dvorana Krke, Dunajska 65, Ljubljana
29. november 2002
Moderator: prim. Anton Kenig, dr. med.
14.00–14.15 Pozdrav jubilantom, prim. Majda Benedik Dolničar, dr. med.
14.15–14.30 Radiologija včeraj, danes, jutri, prim. Anton Kenig, dr. med.
14.30–15.00 Vloga radiologa pri obravnavi kritično bolnega otroka, as. dr.
Živa Zupančič, dr. med.
15.00–15.30 Radiološke preiskave pri otrocih z malignimi obolenji,
Simona Jereb, dr. med.
15.30–16.00 Vloga UZ v diagnostiki bolezni bezgavk, prim. Anton Kenig,
dr. med.
16.00–16.30 Odmor

16.30–17.00 Rentgensko slikanje pljuč pri respiratornih infektih, Simona
Jereb, dr. med.
17.00–17.30 Radiološke preiskave v gastroenterologiji, Damjana
Ključevšek, dr. med.
17.30–18.00 Uroradiološke preiskave v otroškem obdobju, prim. Anton
Kenig, dr. med.
Informacije:�ga. Alenka Lipovec, Pediatrična klinika, Vrazov trg 1, 1000
Ljubljana, tel.: 01 52 29 090
Medicinska fakulteta v Ljubljani
Inštitut za sodno medicino
pripravlja
12. SPOMINSKO SREČANJE
AKADEMIKA JANEZA MILČINSKEGA
V OKVIRU »IZVEDENSTVA 2002«
pod naslovom
ZLORABA IN NASILJE V DRUŽINI
IN DRUŽBI
pod sopokroviteljstvom Ministrstva za notranje zadeve RS in Senata za prekrške
RS
Velika predavalnica Medicinske fakultete, Korytkova 2, Ljubljana
3.–4. december 2002
PROGRAM:
Torek, 3. decembra 2002
9.00–10.00 Slavnostni del prireditve
10.30–12.00 Predstavitev problema zlorab in nasilja v širšem pomenu –
koordinator Jože Balažic (Uvodna predavanja)
14.00–17.30 Medicinski in psihiatrični vidiki zlorab in nasilja – koordinatorici
Martina Tomori in Zdenka Čebašek Travnik
Sreda, 4. decembra 2002
9.00–12.00 Pravni in sociološki vidiki zlorab in nasilja – koordinatotorji
Franc Dobrovnik in Mojca Hvala Cerkovnik
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
14.00–18.00 Primeri zlorab in nasilja iz vsakdanje prakse zdravnika,
kriminalista, sodnika, ODT… - koordinatorji Janko Kersnik,
Katja Bašič, Savica Pureber
Zaključki srečanja – koordinator Jože Balažic
Na srečanje vabimo: zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki se pri svojem
delu srečujejo z zlorabami in nasiljem, spolnimi zlorabami otrok, nasiljem
v dužini in družbi nasploh; delavce iz pravosodja in policije; socialne delavce in
psihologe, ki delajo z zlorabljenimi osebami zunaj zdravstva.
Prosimo vse morebitne referente, da naslov svojega prispevka pošljejo do
15. 11. 2002.
Število udeležencev: 300 – 320
Kotizacija: ni predvidena.
Podroben program dobijo zainteresirani pri organizatorju prireditve.
Prijave in informacije: prof. dr. Jože Balažic, dr. med., e-pošta:
joze.balazic@mf.uni-lj.si, Inštitut za sodno medicino, Korytkova 2, 1000 Ljubljana,
tajništvo (7.30-14.00), tel.: 01 54 37 200, faks: 01 52 43 864.
Onkološki inštitut v Ljubljani in
Sekcija za onkološko kirurgijo
prirejata učno delavnico
TOTALNA MEZOREKTALNA
EKSCIZIJA IN RAK DANKE
Onkološki intštitut, Ljubljana
29.–30. november 2002
Učno delavnico bo vodil: prof. Walley Temple, M.D., FRCS, FACS, predstojnik
Cancer Center Calgary, Alberta, CANADA in dosedanji predsednik Svetovne
zveze združenj za onkološko kirurgijo.
TEME:
n Anatomija male medenice
n Multimodalno zdravljenje
n Rezultati zdravljenja
n Prikaz operacije
Kotizacija: 30.000 SIT (DDV vračunan). Plačate jo na račun št.: 01100–
6030277797
Prijave (do 10. 11. 2002) in dodatne informacije: mag. Ibrahim Edhemović,
dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52
24 514, faks: 01 43 23 125, e-pošta: iedhemovic@onko-i.si
85
november 2002 l ISIS

86
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
TEDEN UNIVERZE
Kulturno umetniško društvo
Kliničnega centra in Medicinske fakultete
dr. Lojz Kraigher
Inštitut za anatomijo
Inštitut za histologijo in embriologijo
Inštitut za patologijo
Inštitut za sodno medicino
Medicinske fakultete v Ljubljani
vabijo na
33. KONCERT ZDRAVNIKOV
OB XXXIII. MEMORIALNEM
SESTANKU PROFESORJA JANEZA
PLEČNIKA
s podelitvijo
Spominske diplome profesorja Janeza Plečnika
in
Priznanja profesorja Franceta Hribarja
petek 6. decembra 2002 ob 19. uri
Velika dvorana Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana
ISIS l november 2002
SPORED
R. Matz: Carmen medicorum
Zagrebški zdravniški moški pevski zbor
in Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč
Zborovodja Mijo Bergovec
Spremlja na orglah Darko Kristović
Podelitev Spominskih diplom profesorja Janeza Plečnika za najboljši
študijski uspeh na Medicinski fakulteti v Ljubljani pri predmetih anatomija,
histologija z embriologijo in patologija
in
Priznanj profesorja Franceta Hribarja za vrhunske dosežke v stroki in
znanosti ter za pomemben prispevek k razvoju patologije v Sloveniji
Priznanja podelita dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
prof. dr. Miha Žargi ter častni predsednik Memorialnega sestanka
akademik prof. dr. Dušan Ferluga
J. Gallus: Alleluia ardeus est cor meus
Harmonizacije protestantskega korala: Ein Kind geboren zu Betlehem
Zbor študentov Medicinske fakultete COR
Zborovodkinja Katja Jarm
F. Geminiani: Concerto grosso No 1 v D-duru op. 3
Adagio – Allegro
F. Händel: Arija iz opere Xerxes
Komorna zdravniška glasbena skupina PRO MEDICO
Boris Klun, bas
Marko Zupan, 1. violina
Miha Benedik, 2. violina
Gregor Mavčič, 3. violina
Kristina Gorjup, 4. violina
Vilim Demšar, viola
Zvonimir Rudolf, violončelo
Tomo Havliček, kontrabas
Pavle Kornhauser, klavinova
J. S. Bach: Preludij in Fuga
János Borvendég, orgle (Budimpešta)
B. Smetana: Klavirski trio v g-molu op. 15
1. stavek: Moderato assai - Allegro ma non agitato
Pavle Kornhauser, klavir
Marko Zupan, violina
Gordana Keller Petrej, violončelo
Prekmurska ljudska: Protuletje, prir. Ubalt Vrbec
Vinko Vodopivec: Na poljani
Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč
Zborovodja Venčeslav Zadravec
E. Grieg: Peer Gynt Suite 1
Jutro
Anitrin ples
V dvorani gorskega kralja
Polona Maver, klavir
Andraž Kornhauser Cerar, klavir

T. Morley: My bonny lass she smileth
C. Debussy: Trois chansons
Boleras Sevillanas, narodna iz Andaluzije, prir. E. Fabrez
Vokalna skupina Kliničnega centra Vox medicorum
Zborovodkinja Judita Cvelbar
Monagham jig (tradicionalna irska)
Danny boy (song)
Musical priest
Glasbena skupina Folk Etc.
Anton Cerar, gosli
Darja Podpečnik, glas
Ivan Volarič, kitara
Sašo Debelec, kontrabas
N. Grčević: Moje hrepenenje tiho pluje
Črnska duhovna: Old man river
Zagrebški zdravniški moški pevski zbor
Luciano Batinić, bas
Leonardo Bergovec, klavir
Zborovodja Mijo Bergovec
U. Koder: Slike
J. Robežnik: Mlade oči
Barbara Čokl, glas
Jernej Podboj, saksofon
Hotimir Lešničar, klavir
Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica
Dirigent Andrej Ožbalt
Za koncert sta skladatelja pripravila partituro za soliste in orkester
Spored oblikoval Pavle Kornhauser
Koncertni del vodi Zvonka Zupanič Slavec
Vstop prost
Po koncertu dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Miha Žargi
prisrčno vabi na družabno srečanje ob kozarcu penine v prostorih Slovenske
filharmonije.
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
Zavod republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Klinični center Ljubljana
Evropska šola transfuzijske medicine
organizirajo
5. PODIPLOMSKI SEMINAR
ZDRAVLJENJE S KRVJO
“ZDRAVLJENJE NOSEČNIC,
NOVOROJENČKOV IN OTROK”
Grand Hotel Emona, Portorož
12.–14. december 2002
Strokovni koordinatorji: L. Lukič, V. Brubnjak Jevtič, J. Primožič, M. Benedik
Dolničar, U. Rossi
PROGRAM:
Četrtek, 12. decembra 2002
15.00–16.00 Prijava
Hemovigilanca
16.00–16.20 *Pregled hemovigilance po svetu – organizacija
16.20–16.40 *Rezultati hemovigilance
16.40–17.00 Lukič L., Potočnik M.: Predlog rešitve v Sloveniji
17.00–17.20 Brubnjak Jevtič V.: Klinika in hemovigilanca
17.20–17.40 Potočnik M.: Transfuzijska medicina in hemovigilanca
17.40–18.00 Razprava
19.00 Otvoritev in sprejem
Petek, 13. decembra 2002
Zdravljenje nosečnic, novorojenčkov in otrok
9.00–9.20 Benedik Dolničar M.: Hemostaza pri otroku
9.20–9.40 Anžič J.: Indikacije in nevarnosti uporabe transfuzije
koncentriranih eritrocitov
9.40–10.00 *Hemofilik in operacija
10.00–10.15 Razprava
10.15–10.30 Odmor
10.30–10.50 Kodrič N.: Avtotransfuzija pri otroku – kirurškem bolniku
10.50–11.10 Kornhauser Cerar L.: Uporaba eritropoetina v neonatologiji
11.10–11.30 Mali P., Novljan G.: Uporaba eritropoetina pri otroku
11.30–11.50 Derganc M.: Kristaloidi ali koloidi pri intenzivnem zdravljenju
otrok
11.50–12.00 Razprava
12.00–14.30 Odmor
14.30–14.50 Jazbec J.: Indikacije in nevarnosti uporabe koncentriranih
trombocitov
Kitanovski L., Benedik Dolničar M.: Indikacije in nevarnosti
87
november 2002 l ISIS

88
P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J������������
uporabe sveže zmrznjene plazme in faktorjev strjevanja krvi
15.10–15.30 Kitanovski L., Benedik–Dolničar M.: Uporaba novih
antikoagulantov in hemostatičnih dejavnikov pri kritično
bolnem otroku
15.30–15.50 Bratanič B.: Izmenjalna transfuzija pri zlateničnih novorojenčkih
15.50–16.10 Završnik T.: Intrauterina transfuzija
16.10–16.20 Razprava
16.20–16.40 Odmor
16.40–17.00 *Poškodovani otrok – travma
17.00–17.20 *Intenzivna nega otroka
17.20–17.40 *Onkologija pri otroku
17.40–17.50 Razprava
19.00 Slavnostna večerja
ISIS l november 2002
* Čakamo na potrditev predavatelja.
Učne delavnice
Sobota, 14. decembra 2002
9.00–10.30 Obravnava praktičnih primerov pri zdravljenju nosečnic,
novorojenčkov in otrok s krvjo ter smernic za izdelavo indikacij
za zdravljenje s krvjo. Predstavitev potrebne dokumentacije in
navodil za izpolnjevanje ter analizo informacij o neželenih in
nepričakovanih učinkih transfuzije krvi.
11.00–12.00 Sklepna konferenca
Seminar je namenjen zdravnikom in višjim medicinskim sestram, ki v procesu
zdravljenja uporabljajo kri in krvne komponente.
Kotizacija z DDV znaša 46.000 SIT. Kotizacija vključuje udeležbo na predavanjih
in učnih delavnicah, zbornik predavanj, potrdilo o udeležbi, osvežitve
med odmori, otvoritveno slovesnost ter slavnostno večerjo.
Prijavnica in podrobnejše informacije o seminarju se nahajajo na spletni
strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino: http://www.ztm.si pod naslovom
»izobraževanje«.
Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu: 01 23 02 224 v tajništvo Organizacijskega
odbora 5. podiplomskega seminarja “Zdravljenje s krvjo” najkasneje
do 6. decembra. Iz prijave morajo biti razvidni vsi zahtevani podatki, še posebej
podatki o plačniku in žig plačnika. Prijava je obvezna, saj bomo na podlagi
prispele prijavnice po seminarju plačniku izstavili račun.
Kontaktne osebe in informacije:�ga. Natalija Lampreht, ZTM, tel.: 01 54
38 245 ali e-pošta: natalija.lampreht@zrs-tk.si, ga. Tea Tollazzi, ZTM, tel.: 01
54 38 270 ali e-pošta: tea.tollazzi@zrs-tk.si
Spletna stran Zavoda RS za transfuzijsko medicino: http://www.ztm.si pod
naslovom »izobraževanje«.
Priporočamo Hotel Bernardin zaradi neposredne bližine kongresnega centra.
Sobe rezervirajte neposredno v Hotelih Bernardin po tel.: 05 69 55 104,
05 69 55 106, faksu: 05 67 46 410 ali po e-pošti: hoteli.bernardin@siol.net
do 30. novembra 2002.
Združenje pnevmologov Slovenije
Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije
vabi na
LETNO KONFERENCO ZDRUŽENJA
PNEVMOLOGOV SLOVENIJE
Grand hotel Emona, Portorož
13.–14. december 2002
Spoštovane kolegice in kolegi!
Menim, da smo izbrali primerni temi za oba simpozija.
Zgodnje diagnosticiranje KOPB je v principu dokaj enostavno. Žal se v
praksi dogaja, da je bolnik s KOPB, ko se prvič pojavi v naših ambulantah ali
bolnišnicah že v hudo napredovali fazi obolenja; pogosto je že kandidat za
trajno zdravljenje s kisikom.
Zakaj ne odkrivamo zgodnjih oblik KOPB? Morda bo simpozij priložnost,
da se v tem pogledu premakne na bolje.
Sodelovanje med zdravniki družinske medicine, pulmologi v ambulantah
in pulmologi v bolnišnicah je po našem mnenju eno od trenutno najaktualnejših
političnih in seveda tudi strokovnih vprašanj pulmologije. Morda bomo nekatere
od žgočih dilem razrešili na simpoziju; ali pa vsaj nakazali, kako naj se
problemov lotimo dolgoročno, npr. s formiranjem posebnih delovnih skupin in
drugimi ukrepi.
Temi obeh simpozijev se dotikata pulmologov in zdravnikov družinske medicine.
Zato bo sestanek skupen. Združenju pnevmologov Slovenije se bo pridružilo
tudi Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije.
Vabim vas, da se Konference udeležite dejavno s posterji, ki naj dopolnjujejo
oba simpozija. Seveda lahko prikažete tudi tematsko drugačne posterje.
Prosim pa, da mi pošljete naslove posterjev najkasneje do sredine novembra,
da bomo lahko primerno organizirali posterske predstavitve.
Seveda pa sestanek ni samo stroka, je tudi mesto za prijetno druženje in
sprostitev.
Vas lepo pozdravlja,
Prof. dr. Stanislav Šuškovič
STROKOVNI PROGRAM
Petek, 13. decembra 2002
15.00–17.50 Simpozij: Zgodnja diagnoza kronične obstruktivne pljučne
bolezni (KOPB)
Moderator: Stanislav Šuškovič
15.00 S. Šuškovič: Pomen in problemi zgodnjega odkrivanja KOPB
15.20 M. Fležar: Funkcijska diagnostika pri kadilcu v ambulanti
15.40 E. D. Bateman: Health status measurement
16.10–16.40 Odmor

16.40 M. Zidarn: Metode za odvajanje od kajenja
17.00 M. Rudolf: Management of COPD- Spiriva ®(tiotropium)
17.30 I. Švab: Vodenje bolnika s KOPB v ambulanti družinskega
zdravnika
17.50 Plenarna razprava
18.30–19.00 Občni zbor Združenja pnevmologov Slovenije
20.00 Večerja (vabita Boehringer-Ingelheim in Pfizer)
Sobota, 14. decembra 2002
9.00–13.00 Okrogla miza. Dispanzerji za pljučne bolezni, ambulante
družinske medicine, pljučni oddelki bolnišnic – naloge,
skupni interesi, kako v prihodnje?
Moderator: M. Košnik
Sodelavci: M. Košnik, D. Eržen, S. Šuškovič, I. Švab, J.
Kersnik, L. Piletič, B. Roš, T. Camlek, J. Dernič, Ž. Perdija, A.
Kofol, B. Mežnar, S. Kajba.
Vsak sodelavec bo imel na voljo 10-minutno predavanje.
Nato bo sledila razprava in formiranje zaključkov.
13.00 Zaključek konference
Kotizacija za sestanek je 20.000 SIT, ki jih lahko nakažete na transakcijski
račun pri GB: 07 000 – 0000099709 ali neposredno plačate na sestanku.
Prijave: ga. Dragica Sukič, tel.: 04 25 69 391.
Cenik - oglasi na rumenih straneh
n Razpisi za delovna mesta – brezplačno.
n Oddaja poslovnih prostorov – ordinacij: 10.000,00 SIT,
za člane ZZS 50 % popust, kot mali oglas, oglas na 1/6 ali 1/4
strani po ceniku.
n Ostali mali oglasi (prodaja inštrumentov, avtomobilov: 15.000,00
SIT, za člane ZZS 50 % popust.
n Novoletne in druge osebne čestitke: v okvirčku 1/6 strani 37.500,00
SIT, za člane ZZS 50 % popust.
20 % DDV ni vračunan v ceno.
Ordinacijo ali prostore
za predstavništvo farmacevtske firme – 65 m 2 ,
prodam ali oddam v najem v centru Maribora.
Informacije: 031 332 281.
�����������������������P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J
SPS Nevrološka klinika, KO za nevrologijo
Združenje nevrologov Slovenije SZD
Združenje psihiatrov SZD
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine
vabijo na
SIMPOZIJ O BOLEČINI OD IZVORA
DO REŠITVE
Steklena dvorana, Grand hotel Union, Ljubljana, 6. december 2002
PROGRAM:
13.30–14.00 Registracija
14.00–14.30 Changing Paradigms of Chronic Pain (Walter Ziegelsgaensberger,
Max Planck Institute of Psychiatry, München, Nemčija)
14.30–15.00 Chronic Pain in Clinical Psychiatry Setting, Marco Rigatelli,
Modena, Italija
Okrogla miza
D. B. Vodušek (koordinator), A. Mesec, A. Marušič, M. Gregorič, M. Zaletel,
N. Kerčevski Škvarč, M. Godec, V. Urbančič, A. Stepanovič, M. Kos Golja, B. Prestor,
S. Ziherl, Č. Marinček, N. Zupančič, M. Dernovšek, A. Sever, S. Herman.
Kotizacije ni.
Prijave in informacije:�ga. Anka Žekš, tel.: 01 52 22 311,
e-pošta: anka.zeks@kclj.si
���������� OGLASI
Na 640 straneh velikega formata je izšla pri Založbi Tangram
Izpopolnjena in prenovljena izdaja priročnika
Infekcijske bolezni
avtoric dr. Marice Marolt Gomišček in dr. Alenke Radšel Medvešček
Knjiga Infekcijske bolezni avtoric prof. dr. Marice Marolt - Gomišček in prof. dr.
Alenke Radšel Medvešček je napisana sistematično, pregledno in sodobno.
Prednost knjige je, da je napisana v lepi slovenščini, da vsebuje najnovejše
dosežke stroke in da je plod dolgoletnih izkušenj avtoric pri odkrivanju,
diagnostiki in zdravljenju nalezljivih bolezni.
Iz recenzije prof. dr. Ane Zlate Dragoš.
Knjigo lahko dobite s 15% popustom, če jo naročite:
po telefonu: 01 283-9152, faksu: 01 283 9153,
ali elektronski pošti na: tangram@siol.net
oziroma pisno na naslov:
Založba Tangram, Staretova 25, 1000 Ljubljana
Redna cena 21.900 SIT. Cena s popustom. Obe ceni sta z DDV-jem.
89
november 2002 l ISIS

90
D E L O V N A M E S T A������������
Javni zavod Zdravstveni dom Celje
objavlja prosto delovno mesto
zdravnika/zdravnice v službi NMP
– prehospitalna enota
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, za delo v
polnem delovnem času. Zdravniku/zdravnici bo omogočeno
dodatno usposabljanje iz urgentne medicine.
Pogoji:
- zdravnik specialist splošne/družinske medicine ali specialist
kirurg ali specialist internist, ali specialist anesteziolog, ali
zdravnik sekundarij z opravljenim strokovnim izpitom iz urgence
v drugem letu sekundarijata;
- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije;
- slovensko državljanstvo ali dovoljenje za delo v RS;
- aktivno znanje slovenskega jezika;
- zaželena je starost do 40 let;
- vozniški izpit B-kategorije.
Rok za oddajo vlog je 15 dni.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
in kratek življenjepis pošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni
dom Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje.
Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 03 54 34220
(prim. Andrej Žmavc, dr. med.).
ISIS l november 2002
Zdravstveni dom Radlje ob Dravi
takoj zaposli
zdravnika splošne medicine
Pogoji:
- končana Medicinska fakulteta, strokovni izpit ali sekundarijat,
- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,
- znanje slovenskega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
naslov: Zdravstveni dom Radlje ob Dravi, Mariborska
37, 2360 Radlje ob Dravi.
Zdravstveni dom Izola objavlja prosto delovno
mesto
zdravnika specialista medicine dela,
prometa in športa
Pogoji:
- končana Medicinska fakulteta,
- specializacija iz MDPŠ,
- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,
- znanje slovenskega jezika,
- vozniški izpit B-kategorije.
Nastop dela po dogovoru.
Kandidati naslovijo vlogo na: Zdravstveni dom
Izola,
Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola.
OZG OE Zdravstveni dom Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
zdravnika splošne medicine
s končanim sekundarijatom
za nedoločen čas.
Pogoji:
- končana Medicinska fakulteta – smer splošne medicine,
- opravljen strokovni izpit,
- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,
- aktivno znanje slovenskega jezika,
- potrdilo o slovenskem državljanstvu,
- delo z računalnikom.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov:
OZG OE Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta
10,
4220 Škofja Loka.

92
ISIS l november 2002
DELO ZBORNICE
Zapisnik 12. seje izvr{ilnega odbora
Zdravni{ke zbornice Slovenije,
ki je potekala 22. avgusta 2002
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 169/12/2002:
Sprejme se naslednji, spremenjen dnevni red:
1. Pro{nja za odobritev motivacije splo{nih zdravnikov pri projektu
“Kakovost v zdravstvu Slovenije”
2. Sestanek zdravni{kih organizacij v Bohinju ter dogovor o nadaljnjih
ukrepih
3. Odprta vpra{anja stomatolo{kih specializacij
4. Dogovori predstavnikov Zdravni{ke zbornice Slovenije z Adriaticom
glede pogojev pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev
zasebnih zdravnikov in obvestilo zasebnim zdravnikom
5. Predlog za ustanovitev raz{irjenih strokovnih kolegijev s podro~ja
zobozdravstva
6. Razre{itev funkcije ~lana kolegija za kirurgijo pri Zdravni{ki
zbornici Slovenije
7. Humanitarni projekt medicinske pomo~i na Papui Novi Gvineji
8. Humanitarni projekt slovenskih {tudentov medicine
9. Pro{nja za pomo~ pri izdaji besedila z naslovom “Navodila za
poenotenje izvidov brisov materni~nega vratu in informacijskega
sistema ginekolo{ke citopatologije”
10. Pro{nja Dru{tva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije za
pomo~ pri organizaciji konference “Humor in zdravje v zdravstvenih
in javnih ustanovah”
11. Razno
a) Pro{nja KUD dr� Lojz Kraigher za dotacijo
b) Sponzorstvo evropskega kongresa zdravnikov dru`inske medicine
Wonca Europe 2003
c) Obisk delegacije finske zdravstvene asociacije
d) Pobuda za ustanovitev volilne regije “javno zdravje”, ki je bila
predlagana za obravnavo na dana{nji seji, se zaradi odsotnosti dr�
Albrehta prestavi na naslednjo sejo�
1� to~ka dnevnega reda: Pro{nja za odobritev motivacije splo-
{nih zdravnikov pri projektu “Kakovost v zdravstvu Slovenije”
Dr� Brane Lesko{ek je zbranim predstavil predlog nalepke Kakovost
v zdravstvu Slovenije, s katero naj bi motivirali splo{ne zdravnike
za sodelovanje pri istoimenskem projektu�
Predsednik je dodal, da bo Zbornica dolgoro~no podeljevala nekak{en
certifikat kakovosti� Glede predlaganega je menil, da taka nalepka
za motivacijo zasebnikov ne bi smela biti problem, vpra{anje
pa je, kako bi se to uporabilo pri zdravnikih v ZD; najbr` bi bilo
potrebno soglasje Zdru`enja zdravstvenih zavodov� Predlagal je tudi,
da se spremeni besedilo na nalepki, saj ni najbolj ustrezno�
Mag� Zlatko Fras, dr� med�, je predlagal, naj se raje oblikuje nalepka,
kot npr� “CD” oziroma “SQ”, ne pa poimenska� Taka nalepka
bi lahko postala razpoznavni znak kakovosti za zdravnike�
Gospa Elizabeta Bobnar Naj`er, prof�, je menila, da je v na~elu
Zapisniki IO ZZS
ideja dobra, ima pa pomisleke, kako bo na tako ozna~evanje gledal
pacient� Kaj hitro se lahko zgodi, da bo pacient to razumel kot npr�
zdravnik z nalepko je dober, oni brez pa ne� V omenjenem projektu
sodeluje le 10 odstotkov zdravnikov in za pacienta bi to lahko pomenilo,
da ostalih 90 odstotkov zdravnikov ni dobrih� Zbornica mora
biti pri takem ozna~evanju zelo previdna, saj lahko z napa~nim pristopom
zbudi nezaupanje pacientov�
Predsednik je pojasnil, da naj bi bile te nalepke vzpodbuda, da bi
se zdravniki vklju~ili v projekt, ker pa trenutni predlog ni najbolj{i,
je predlagal, naj se osnuje neka o`ja skupina, ki bi ga dodelala�
Asist� Gordana @iv~ec Kalan, dr� med�, se je pridru`ila mnenju
predsednika in gospe Bobnar ter predlagala, da se v projekt vklju~i
{e odbor za osnovno zdravstvo�
Prim� Antona @idanika, dr� med�, je zanimalo, zakaj bi se take
nalepke pripravile le za splo{ne zdravnike, ~e so v ta projekt vklju~eni
tudi specialisti�
Predsednik je pojasnil, da bo letos pilotska faza projekta Kakovost
zaklju~ena in se bo implementirala na vse ostale� Prof� Pajntar
je navdu{en nad rezultati projekta, ki jih je `e mogo~e prikazati, so
dobri in uporabni� Nalepke, ki so bile predstavljene danes, so le motivacijski
ukrep, da bi ve~ zdravnikov sodelovalo pri projektu in po-
{iljalo svoje podatke� Zaenkrat je sicer zbranih `e 13�000 protokolov
in ti podatki pomenijo mo~ in znanje; predlagal je, naj se za naslednjo
sejo pripravi poenostavljen pregled podatkov in rezultatov�
Prof� dr� Eldar Gad`ijev, dr� med�, je menil, da je ideja dobra, v
kolikor bo bolnik pou~en, kaj taka nalepka na vratih ordinacije pomeni�
Prim� Andrej Mo`ina, dr� med�, je bil skepti~en do predlagane
nalepke in je menil, da ta projekt v bistvu izvajajo vsi zdravniki ter
ne potrebujejo lo~evanja� Predlagal je, naj se najprej zaklju~i pilotski
projekt�
Dr� Leko{ek je ponovno pojasnil, da je bila nalepka predlagana
kot motivacija le za splo{ne zdravnike, med drugim zato, ker oni, da
ne omenja zobozdravnikov, zelo slabo sodelujejo v projektu� Vsak
teden pa dobijo od 5 do 10 sporo~il po e-po{ti od zdravnikov, ki
izvejo za projekt preko interneta in se `elijo vklju~iti�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 170/12/2002:
Izvr{ilni odbor se ne strinja z izdelavo predlaganih nalepk� Potrebno
je najti motivacijo za splo{ne zdravnike, za kar se zadol`i odbor
za osnovno zdravstvo� Svoja stali{~a predstavi na naslednji seji�
2� to~ka dnevnega reda: Sestanek zdravni{kih organizacij v Bohinju
Predsednik je povedal, da so Zbornico na sestanku v Bohinju poleg
njega zastopali {e prim� Anton @idanik, dr� med�, prim� Andrej
Mo`ina, dr� med�, in @arko Pinter, dr� med� Govorili so o projektu
sodelovanja in povezovanja organizacij in se dogovorili, da se bodo
vse tri organizacije sestajale na rednih mese~nih sestankih, sekretarji
vseh organizacij pa bodo v nenehnem stiku� Prav tako so se strinjali,
da bo potrebno izvesti dve anketi, in sicer med zdravniki na
temo, kak{en je njihov odnos do vseh treh zdravni{kih organizacij,
ter med pacienti, da bi ugotovili vzroke za padec ugleda zdravnikov�
Porodila se je tudi ideja o nekem skupnem predstavniku za stike z

javnostmi (PR), ki bi reagiral na vse izjave v medijih� Zbornica je pri
komuniciranju z mediji uspe{na, ostali dve organizaciji pa nimata
svojega predstavnika za stike z mediji� Drugi del sestanka je bil namenjen
odnosu do dr`ave� Poslana so bila pisma Dr`avnemu zboru
in Dr`avnemu svetu, a spremembe Zakona o zdravni{ki slu`bi so
bile kljub temu sprejete� To pomeni, da bo potrebno nastopiti druga~e
- po pravni poti z vsemi legitimnimi sredstvi� Naslednji korak
bo vlo`itev ustavnega spora in to`be na Evropsko sodi{~e, potrebno
pa bo dore~i taktiko in strategijo delovanja�
Prim� Andreja Mo`ino, dr� med�, je zbodlo predvsem to, da vsi
zdravniki niso zaznali, da tako pomemben dokument, kot so spremembe
zakona, prihaja v DZ, kar je posledi~no pomenilo, da ni bilo
~asa za odziv�
Predsednik se je strinjal z oceno prim� Mo`ine in menil, da je bila
to tudi napaka strokovne slu`be Zbornice� Nih~e ni sledil Poro~evalcu
DZ, ne nobenemu drugemu mediju, kjer so objavljeni dnevni
redi sej in ali se bo zakon obravnaval po hitrem ali rednem postopku�
Glede na {tevilo zaposlenih je to nedopustno, se bo pa o tem razpravljalo,
ko bodo prisotni odgovorni�
Prof� dr� Eldar Gad`ijev, dr� med�, je ugotovil predvsem to, da
jim dr`ava zelo nagaja� Vpra{anje je tudi, kdo bo pripravil ustavni
spor in kdaj se bo vlo`ila to`ba na Evropsko sodi{~e� Predlagal je, da
se oba postopka spro`ita so~asno, odlo~iti pa se je potrebno tudi o
tem, kdaj se o vlo`itvi obeh sporov obve{~a javnost�
Predsednik je odvrnil, da je takoj po sprejetju sprememb omenjenega
zakona naro~il generalnemu sekretarju, naj pravna slu`ba
pripravi oba dokumenta v sodelovanju s pravnikom Fidesa� Javnost
bo o teh dejavnostih obve{~ena preko spletne strani ZZS ter na tiskovni
konferenci� Dolo~be spremenjenega Zakona o zdravni{ki slu`bi
so v nasprotju z vsemi direktivami EU o delovnem ~asu, pravniki
Ministrstva za zdravje (MZ) pa trdijo, da jim neka prehodna dolo~ba
omogo~a dolo~itev 4-krat ve~jega {tevila nadur od dovoljenega�
Jani Derni~, dr� med�, je dejal, da so sklepi, sprejeti na skupnem
sestanku, dobri, prav tako tesnej{e sodelovanje organizacij, predlagal
pa je, da bi prej omenjene ankete opravila neodvisna organizacija
in ne ena izmed zdravni{kih organizacij�
Predsednik je predlagal, da se v septembru povabi na razgovor
predstavnike Ministrstva za zdravje RS ter poskusi vzpostaviti komunikacijo
in re{iti odprta vpra{anja�
Mag� Zlatko Fras, dr� med�, se je s predsednikovo pobudo strinjal
in predlagal, da se obravnava predvsem javna pooblastila, kjer prihaja
do konfliktov med MZ in ZZS� Ministrstvo naj pove, kaj po njihovem
mnenju Zbornica dela narobe, obenem pa naj minister pojasni
nekaj svojih izjav o Zbornici in njenem predsedniku�
Prisotni so se strinjali, da je to dober predlog ter da naj, v kolikor
bodo javna pooblastila edina tema, sestanek poteka le med Zbornico
in MZ�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 171/12/2002:
Zbornica 10� ali 11� 9� 2002 povabi na sestanek o javnih pooblastilih
predstavnike Ministrstva za zdravje RS� V imenu Zbornice se
sestanka udele`ijo asist� mag� Marko Bitenc, dr� med�, prim� Andrej
Mo`ina, dr� med�, prim� Anton @idanik, dr� med�, prof� dr� Franc
Far~nik, dr� stom�, asist� Gordana @iv~ec Kalan, dr� med�, in mag�
Zlatko Fras, dr� med�
3� to~ka dnevnega reda: Odprta vpra{anja stomatolo{kih specializacij
����������D E L O Z B O R N I C E
Predsednik je uvodoma poudaril, da so stomatolo{ke specializacije
na isti to~ki, kot so bile pred tremi leti� Potrebe po specializacijah so,
prostih specializantskih delovnih mest pa ni, zato tudi {e ni bilo razpisa
za nobeno stomatolo{ko specializacijo� Potrebno bo ra~unati z
valom ogor~enja s strani ZD in zasebnikov� Te`ko je, ~e ~lanstvu ne
moremo ponuditi vsega, kar jim pripada, zato je dokon~no potrebno
sprejeti dolo~ene odlo~itve in pod dogodki potegniti ~rto� Jasno je potrebno
povedati, da Zbornica ni kriva za pomanjkanje specializantskih
mest ter posledi~no neodobravanje specializacij, gotovo pa obstajajo
sposobni mentorji tudi izven klinike�
Prof� dr� Franc Far~nik, dr� stom�, je najprej povedal, da je koordinator
odbora za zobozdravstvo (OZB) po novem prim� Oton Herman,
dr� stom�, nato pa je podal {e svoje mnenje glede specializacij� Po
njegovem so se problemi za~eli, ko je specializacije odobraval {e Svet
za izobra`evanje, ki je nekriti~no izdajal odlo~be, s ~imer je OZB-ju
naredil medvedjo uslugo, pred tem pa je prav tako veliko koli~ino odlo~b
o odobritvi stomatolo{kih specializacij izdalo Ministrstvo za
zdravje� OZB je specializacije prevzel marca 2001, ustanovil je ob~asno
komisijo za specializacije, le-ta pa je `e po nekaj sestankih pripravila
seznam u~nih ustanov� Problem pomanjkanja specializantskih
mest bi se dalo re{iti na dva na~ina, in sicer tako, da se `e obstoje~im
ustanovam zagotovi dodatna specializantska mesta, ali pa, da se imenuje
nekaj novih u~nih ustanov� V tem trenutku lahko Zbornica razpi{e
3 ali 4 razli~ne specializacije iz stomatologije�
Predsednik je dejal, da `eli imeti {tevil~no predstavljeno, kak{na
je potreba po specializantih samo za potrebe enostavne reprodukcije
za javno mre`o� Zbornica potrebuje podatke za argumentirano
ravnanje v korist svojih ~lanov in tudi pacientov� Te problematike se
je potrebno lotiti sistemati~no in najti dolgoro~no re{itev� To je dol`nost
Zbornice!
@ivo Bobi~, dr� stom�, je opozoril, da je potrebno predvideti tudi
nasprotnike re{evanja vpra{anja specializacij, kajti v nasprotnem primeru
je lahko vse zborni~no delo zastonj�
Prof� dr� Franc Far~nik, dr� stom�, je poudaril, da so stomatolo{ke
specializacije druga~ne od medicinskih, tu je specializantu nujno
zagotoviti celo delovno mesto z in{trumentarko vred, delovno mesto
pa je vezano na program�
Mag� Zlatka Frasa, dr� med�, je zanimalo, kako to, da do pred nekaj
leti z obnavljanjem {tevila specialistov ni bilo te`av, kar naenkrat
pa ni ve~ nikjer prostora�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 172/12/2002:
Do sestanka z Ministrstvom za zdravje naj OZB izdela mre`o potreb
zobozdravni{kih specializacij za enostavno reprodukcijo�
4� to~ka dnevnega reda: Dogovori predstavnikov Zdravni{ke
zbornice Slovenije z Adriaticom glede pogojev pogodb za opravljanje
zdravstvenih storitev zasebnih zdravnikov in obvestilo zasebnim
zdravnikom
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 173/12/2002:
Zaradi odsotnosti Deana Klan~i~a, dr� med�, se ta to~ka prestavi
na naslednjo sejo IO�
Namesto tega je Jani Derni~, dr� med�, predstavil ugotovitve in
dogovor s sestanka z zavarovalnico Adriatic glede dolo~ila 11� ~lena
pogodbe o nadstandardnem zavarovanju za zdravstvene storitve�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 174/12/2002:
Odbor za socialno-ekonomska vpra{anja (OSE) in OZB (za OZB:
Gordan ^ok, dr� stom�, in Domen Vidmar, dr� stom�) pripravita us-
93
s
november 2002 l ISIS

94
D E L O Z B O R N I C E������������
klajen predlog besedila 11� ~lena pogodbe o nadstandardnem zavarovanju
za zdravstvene storitve do konca septembra 2002�
5� to~ka dnevnega reda: Predlog za ustanovitev raz{irjenih strokovnih
kolegijev s podro~ja zobozdravstva
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 175/12/2002:
“Zdravni{ka zbornica Slovenije da pobudo Klini~nemu centru
in Slovenskemu zdravni{kemu dru{tvu za ustanovitev raz{irjenih
strokovnih kolegijev za naslednja podro~ja:
n RSK za osnovno zobozdravstvo: 9 ~lanov;
n RSK za stomatolo{ko protetiko: 3 ~lani;
n RSK za oralno kirurgijo: 3 ~lani;
n RSK za pedontologijo: 3 ~lani;
n RSK za ortodontijo: 3 ~lani;
n RSK za parodontologijo: 3 ~lani�
V kolikor se bosta s pobudo strinjali obe organizaciji, se predlog
za ustanovitev kolegijev poda Ministrstvu za zdravje�”
6� to~ka dnevnega reda: Razre{itev funkcije ~lana kolegija za kirurgijo
pri Zdravni{ki zbornici Slovenije
Predsednik je predstavil pro{njo doc� dr� Ko{oroka za razre{itev
s funkcije ~lana kolegija za kirurgijo zaradi prevelikih delovnih obveznosti�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 176/12/2002:
Doc� dr� Pavleta Ko{oroka, dr� med�, se na njegovo `eljo razre{i s
funkcije ~lana kolegija za kirurgijo�
7� to~ka dnevnega reda: Humanitarni projekt medicinske pomo~i
na Papui Novi Gvineji
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 177/12/2002:
Izvr{ilni odbor ne odobri pro{nji MF, Sekcije za tropsko medicino
­ Papua 2003 za finan~no podporo humanitarnega projekta medicinske
pomo~i na Papui Novi Gvineji� Trenutna finan~na situacija
Zdravni{ke zbornice Slovenije tega ne dopu{~a�
8� to~ka dnevnega reda: Humanitarni projekt slovenskih {tudentov
medicine
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 178/12/2002:
Izvr{ilni odbor ne odobri pro{nji dveh {tudentov MF, ~lanov Sekcije
za tropsko medicino, za finan~no podporo strokovno-humanitarne
odprave v Indijo� Trenutna finan~na situacija Zdravni{ke zbornice
Slovenije tega ne dopu{~a�
9� to~ka dnevnega reda: Pro{nja za pomo~ pri izdaji besedila z
naslovom “Navodila za poenotenje izvidov brisov materni~nega
vratu in informacijskega sistema ginekolo{ke citopatologije”
Podpredsednik Zbornice, prim� Andrej Mo`ina, dr� med�, je povedal,
da citologi ve~inoma niso zdravniki, njihovo delo pa vpliva
na rezultate zdravnikov� Predlagal je, da Zbornica tudi zaradi tega
podpre izdajo “Navodil za poenotenje izvidov brisov materni~nega
vratu in informacijskega sistema ginekolo{ke citopatologije”�
Gospa Elizabeta Bobnar Naj`er, prof�, je povedala, da se je omenjena
publikacija pripravljala skoraj eno leto, bila je tudi `e lektorirana
s strani Zbornice, ceno za lektoriranje pa so dobili na Dru{tvu
lektorjev in prevajalcev�
Podpredsednik Zbornice je dodal, da je ZORA res projekt Ministrstva
za zdravje RS in je tudi posebej financiran, a bistvo tega pro-
ISIS l november 2002
jekta so dobri rezultati�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 179/12/2002:
Zdravni{ka zbornica Slovenije natisne “Navodila za poenotenje
izvidov brisov materni~nega vratu in informacijskega sistema ginekolo{ke
citopatologije” v 500 izvodih pri najugodnej{em ponudniku,
ki ga najde gospa Elizabeta Bobnar Naj`er, prof�
10� to~ka dnevnega reda: Pro{nja Dru{tva za promocijo in vzgojo
za zdravje Slovenije za pomo~ pri organizaciji konference “Humor
in zdravje v zdravstvenih in javnih ustanovah”
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 180/12/2002:
Zdravni{ka zbornica Slovenije sprejme pobudo Dru{tva za promocijo
in vzgojo za zdravje Slovenije za soorganizacijo 3� evropske
konference “Humor in zdravje v zdravstvenih in javnih ustanovah”�
V imenu Zbornice se konference udele`i Igor Praznik, dr� med�
11� to~ka dnevnega reda: Razno
a) Pro{nja KUD dr� Lojz Kraigher za dotacijo
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 181/12/2002:
Zbornica ne odobri pro{nji KUD dr� Lojz Kraigher za dotacijo v
vi{ini 90�000,00 SIT�
b) Sponzorstvo evropskega kongresa zdravnikov dru`inske medicine
Wonca Europe 2003
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 182/12/2002:
Zbornica kot pokrovitelj evropskega kongresa zdravnikov dru-
`inske medicine WONCA Europe 2003 prevzame stro{ke letalskega
prevoza (economy class) in namestitve (hotel Lev) obeh uvodni~arjev
prvega dne, Ione Heath iz Velike Britanije in Chrisa van Weela z
Nizozemske� Moderatorka v imenu Zbornice bo asist� Gordana @iv-
~ec Kalan, dr� med�
c) Obisk delegacije finske zdravstvene asociacije
Predsednik je zbranim povedal, da je pred dobrim mesecem prejel
pro{njo finske zdravstvene asociacije za organizacijo obiska v Sloveniji�
Dogovorili so se, da pridejo na obisk 11� in 12� septembra z
20-~lansko delegacijo� Radi bi spoznali na{ zdravstveni sistem in
Zbornica jim je pripravila program�
Soglasno je bil sprejet sklep {t� 187/12/2002:
Zbornica je prevzela organizacijo obiska finske zdravstvene asociacije�
V imenu Zbornice bodo prvi dan in drugi dan obiska prisotni:
asist� Gordana @iv~ec Kalan, dr� med�, asist� Mateja Bulc, dr� med�,
doc� dr� Igor [vab, dr� med�, doc� dr� Janko Kersnik, dr� med�, Igor
Praznik, dr� med�, ter predstavnik mladih zdravnikov, samo drugi
dan, tj� 12� 9� 2002, pa bosta prisotna {e asist� Marko Kol{ek, dr� med�,
in mag� Zlatko Fras, dr� med�
n
Zapisala: Tina [apec MahmutoviÊ

96
D E L O Z B O R N I C E������������
Razpis zobozdravstvenih specializacij
v letu 2003
Zdravni{ka zbornica Slovenije je pripravila izra~un potrebnega
{tevila razpisanih specializacij za podro~je zobozdravstva
v okviru nacionalnega razpisa v letu 2003�
Pri izra~unu predvidenega {tevila razpisanih specializacij lo~eno
po specialnostih in regijah sta bila upo{tevana dva cilja:
1� zapolnitev nezasedenih specialisti~nih delovnih mest zobozdravnikov
v javni zdravstveni mre`i in
2� nadomestitev predvidenih upokojitev zobozdravnikov specialistov�
Pri vsaki specializaciji (razen za oralno kirurgijo, zobne bolezni
in endodontijo ter parodontologijo) je v tabeli pod zaporedno {tevilko
3 izra~unano, koliko specializacij bi bilo potrebno razpisati za
pokrivanje nezasedenih specialisti~nih programov (po pogodbi z
ZZZS)� Pod zaporeno {tevilko 4 je prikaz predvidenih upokojitev
specialistov (upo{tevano je, da se mo{ki upokojijo pri 63 letih, `enske
pa pri 61 letih)� Pod zaporedno {tevilko 5 so prikazani predvideni
zaklju~ki teko~ih specializacij�
ISIS l november 2002
France Far~nik, Nika Sokoli~
Predvideno {tevilo razpisanih specializacij (pod zaporedno {tevilko
6) je izra~unano tako, da so poleg potrebnega {tevila razpisanih
specializacij za pokrivanje nezasedenih specialisti~nih delovnih
mest upo{tevane {e predvidene upokojitve in predvideni zaklju~ki
specializacij� Razpis po regijah pomeni, da je izra~unano potrebno
{tevilo razpisanih specializacij za regijo kot celoto� Pod zaporedno
{tevilko 7 so prikazane javljene potrebe izvajalcev javne zdravstvene
mre`e po specialistih� Pod zaporedno {teviko 8 je za vsako specialnost
prikazano {tevilo prostih specializantskih mest pri poobla{~enih
izvajalcih� Ker v letu 2002 ne predvidevamo razpisa specializacij,
{tevilo prostih specializantskih mest zajema {tevilo javljenih prostih
specializantskih mest za leto 2002 in leto 2003 skupaj�
[tevilo prostih specializantskih mest v letu 2003 zna{a za vsa podro~ja
specialisti~nega zobozdravstva skupaj 13, kar je bistveno manj,
kot zna{a izra~un potrebnega {tevila razpisanih specializacij (skupaj
zna{a 28), in manj, kot zna{ajo javljene potrebe izvajalcev po specialistih
(skupaj zna{ajo 58)�
Na podlagi omenjenih podatkov je odbor za zobozdravstvo na
seji dne 25� septembra 2002 ugotovil, da so potrebe po specializacijah
velike, da pa so ovire v majhnem {tevilu u~nih ustanov za sprejem
specializantov in v neurejenem financiranju specializacij� Zavzeli
so se za pove~anje {tevila u~nih ustanov ter za to~no in pregledno
urejeno financiranje vseh zobozdravstvenih specializacij�
Spremembe Zakona o zdravni{ki slu`bi, ki so bile sprejete letos
poleti, le delno urejajo pla~evanje specializacij, kajti govorijo {e o
drugih “stro{kih”, ki jih ne definirajo, so pa nujni pri izvedbi specializacij�
Za financiranje 28 zobozdravstvenih specializacij bi bilo v letu
2003 potrebno 317,4 milijona tolarjev� Z omenjenimi sredstvi bi financirali:
pla~o specializanta, potreben program, ki ga mora v skladu
s programom specializacije specializant opraviti v enem letu, ter
mentorstvo�
Stomatolo{ke specializacije se zaradi nekaterih posebnosti razlikujejo
od drugih specializacij� Poleg pogojev, ki jih mora u~na ustanova
zagotoviti za specializantsko delovno mesto v skladu s Pravilnikom
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in
zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravni{tva, sekundarijata
in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (Ur� l� RS, {t�
110-4556/2000), mora u~na ustanova specializantu zagotoviti {e samostojno
delovno mesto (zobozdravni{ki stol s pripadajo~o opremo,
vklju~no z mo`nostjo rentgenske diagnostike, instrumente in
materiale, pomo~ zobozdravstvenih sodelavcev - zobozdravstvenega
asistenta, zobotehnika in rentgenskega tehnika)� To mu omogo-
~a klini~no delo na pacientu� Tako mora na primer pri specializaciji
zobne in ~eljustne ortopedije na osnovi sprejetega programa specializacij
specializant po zaklju~ku specialisti~nega sta`a prikazati najmanj
60 uspe{no zdravljenih primerov zobnih in ~eljustnih nepravilnosti�

����������D E L O Z B O R N I C E
^eljustna in zobna ortopedija
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
1 {t. nosilcev tima iz ur 4,72 4,26 6,00 2,00 22,56 9,65 2,00 3,33 2,90 3,88 61
2 zaposleni specialisti 3 6 6 2 22 9 2 3 2 5 60
� �������������������������������������������� ���� ����� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ����� �
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 3 1 7 4 1 3 20
5 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 1 1 5 1 2 0 1
� ������������������������������������������������ �� � �� �� �� �� �� � �� �� ��� ���
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � ���� ��� � � � � �����
Otro{ko in preventivno zobozdravstvo
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
1 {t. nosilcev tima iz ur 4,05 1,00 2,00 0,30 7,15 4,92 0,00 1,00 0,19 2,30 22,91
2 zaposleni specialisti 4 1 2 1 10 5 1 0 2 26,00
� ���������������������������������������������� ���� ���� ���� ����� ����� ����� ���� ���� ���� ���� �����
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 3 1 5 1 10,00
5 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 1 2 2 5,00
� ������������������������������������������������ �� � � � � � � � � � �� ��
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � � � � � � � ��
Protetika
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
1 {t. nosilcev tima iz ur 0,00 0,80 1,00 0,40 5,00 4,68 0,00 0,60 1,00 0,70 14,18
2 zaposleni specialisti 1 4 1 1 6 3 0 1 1 1 19,00
� ��������������������������������������������� ����� ����� ���� ����� ����� ���� ���� ����� ���� ����� �����
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 2 1 1 4,00
5 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 4,00
� ������������������������������������������������ � � � � � �� � � �� � � ����
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � ��� � � � � � ��� �
Zobne bolezni in endodontija
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
2 zaposleni specialisti 9 1 10,00
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 2 2,00
5 predvideni zaklju~ki specializacij do leta konca 2005 0,00
� ���������������������������������������������� � � � � �� � � � � � �� ��
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � � � � � � � � �
Parodontologija
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
2 zaposleni specialisti 1 2 1 1 8 3 1 1 1 19,00
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 2 3 6,00
5 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 3 3,00
� ����������������������������������������������� �� � � � � �� � � � � �� ��
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � ��� � � � � � ���� �
Oralna kirurgija
����� ����� ����� ����� ������� ������� �������� ��������� �������� ����� ������ ������
����������
2 zaposleni specialisti 2 1 2 0 2 1 1 2 1 0 12,00
4 predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 1 1 3,00
5 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 2 1 1 1 5,00
� ���������������������������������������������� � � � � � � � � �� � � ��
� �����������������������������������������������
� ����������������������������������������
� � � � � � � � � � �
* v regiji Ljubljana so upo{tevni tudi specialisti, ki so zaposleni na Stomatolo{ki kliniki, ~eprav nekateri izmed njih le delno opravljajo storitve za ZZZS.
������
� ����������������������������������������������������� ��
� ����������������������������������������������� ��
�
������������������������������������� ��
97
n
november 2002 l ISIS

98
STATUS ARTIS MEDICAE
Kardioprotektivni u~inki ω-3 ve~krat
nenasi~enih ma{~obnih kislin
Zadnja tri desetletja spremljamo hiter napredek znanstvenih
spoznanj o ω-3 ve~krat nenasi~enih ma{~obnih kislinah
(VNMK)� Za~elo se je s {tudijo Dyerberga in sod� (1) v poznih
70� letih, ki je vklju~evala Eskime z Grenlandije, ki so znani po majhni
smrtnosti zaradi koronarne bolezni (KB)� Eskimska prehrana vsebuje
veliko ma{~ob, saj z njimi pokrijejo 39 odstotkov energetskih potreb�
Eskimi u`ivajo malo nasi~enih ma{~ob (9 odstotkov vseh kalorij) in veliko
ω-3 VNMK (4,2 odstotka vseh kalorij)� Tak na~in prehranjevanja
je ravno nasproten kot pri Eskimih, ki so se preselili na Dansko� Ti u`ivajo
ve~ nasi~enih ma{~ob (22 odstotkov kalorij) ter precej manj ω-3
VNMK (

100
S T AT U S A R T I S M E D I C A E������������
Hormonsko nadomestno zdravljenje
v lu~i izsledkov raziskave
WHI (Women’s Health Initiative)
Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) je tudi v Sloveniji
vse bolj priljubljeno, ~eprav je uporabnic bistveno manj
(okrog 6 odstotkov `ensk v pomenopavzi) kot na severu
Evrope ali v ZDA (do 40 odstotkov)� O koristih in tveganjih HNZ se
lomijo kopja `e od tedaj, ko je Robert Wilson v svoji knjigi “Feminine
forever” prikazal estrogene kot eliksir ve~ne mladosti� Sledilo je
obdobje pove~ane incidence endometrijskih atipij in karcinoma pri
pomenopavznih `enskah, ki so uporabljale velike odmerke samega
estrogena brez dodatka progesterona� Rezultat teh ugotovitev je bilo
bistveno zmanj{anje predpisovanja in interesa ter navdu{enja za estrogensko
nadomestno zdravljenje (ENZ) v sedemdesetih letih dvajsetega
stoletja� Kasnej{e raziskave, ki so temeljile na fiziolo{kih spremembah
menstruacijskega ciklusa, so vklju~ile v ENZ {e sintetske
gestagene, kar bistveno zmanj{a mitoti~no aktivnost endometrijskih
celic, s tem pa se zmanj{a tudi mo`nost razvoja patolo{kih sprememb
endometrija� Spoznanja o {kodljivih posledicah dolgotrajnega pomanjkanja
estrogena (zaradi podalj{ane `ivljenjske dobe `ensk) so
ponovno vzpodbudila zanimanje za HNZ, ki naj bi bilo varna oblika
vzdr`evanja splo{ne kondicije z izrazito pozitivnim vplivom na
kakovost `ivljenja�
Za~elo se je obdobje proizvodnje raznih kombinacij estrogenov
in gestagenov, uporabljenih v razli~nih odmerkih in oblikah (tablete,
injekcije, obli`i, vaginalete, kreme, pr{ila), hkrati pa so se za~ele
raziskave o novih stranskih, neugodnih u~inkih in nevarnostih HNZ�
Seveda rezultatov teh raziskav ne moremo preprosto sprejeti kot zanesljive
in doktrinarne, ker je treba upo{tevati temeljne zna~ilnosti
zasnove raziskave� Pri oceni raziskave moramo upo{tevati:
n Kak{en je bil tip raziskave (retrospektivna, prospektivna, randomizirana,
prese~na itd�)?
n Kak{ni so bili vklju~itveni kriteriji?
n Ali so bile primerjane skupine obravnavano enako?
n Kak{en je uspeh zdravljenja?
n Kak{no je tveganje za nastanek zapletov?
Doslej opravljene multicentri~ne raziskave vsebujejo nekatere pomanjkljivosti,
njihovi rezultati so pogosto neskladni� ^e na kratko
predstavimo bistvene izsledke pomembnej{ih raziskav, postanejo rezultati
celo protislovni�
1� Nurses Health Study:
(Pines A� The Nurses’ Health Study: unresolved issues after 20years
follow-up� Maturitas 2001;38(3):231-3�)
n zmanj{ano tveganje za sr~no-`ilne bolezni (40 odstotkov)
n zmanj{ano tveganje za nastanek miokardnega infarkta (23 odstotkov)
n zve~ano tveganje za karcinom dojke (do 15 odstotkov)
ISIS l november 2002
Helena Meden Vrtovec
2� Health and Estrogen-Progestin Replacement Study (HERS):
(Neves-e-Castro M� The HERS trial� Climacteric 1999;2:59�)
n v prvem letu uporabe je tveganje za sr~no-`ilne bolezni ve~je (pri
`enskah s sr~nim obolenjem), kasneje se zmanj{a
n zve~a se tveganje za bolezni `ol~nika
3� Estrogen Replacement and Atherosclerosis (ERA):
(Herrington DM, Reboussin DM, Brosnihan KB, Sharp PC, Shumaker
SA, Snyder TE, Furberg CD, Kowalchuk GJ, Stuckey TD, Rogers
WJ, Givens DH, Waters D� Effects of estrogen replacement on
the progression of coronary-artery atherosclerosis� N Engl J Med
2000;343(8):522-9�)
n angiografska {tudija pri sr~no-`ilni bolezni - ni razlik v popre~nem
premeru `ilja med uporabnicami HNZ in placebo skupino
4� Postmenopausal Estrogen/Progestin Interventional trial
(PEPI):
(Legault C, Stefanick ML, Miller VT, Marcovina SM, Schrott HG�
Effect of hormone replacement therapy on the validity of the Friedewald
equation in postmenopausal women: the postmenopausal
estrogen/progestins interventions (PEPI) trial� J Clin Epidemiol
1999;52(12):1187-95�)
n samo estrogeni ali estrogeni in mikromiziran progesteron ugodneje
vplivajo na lipidno sestavo (porast HDL-C) kot estrogen in
medroksiprogesteron acetat (MDPA)
5� Multi-Outcome of Raloxifene Evaluation (MORE):
(Barrett-Connor E, Grady D, Sashegyi A, Anderson PW, Cox DA,
Hoszowski K, Rautaharju P, Harper KD� Raloxifene and cardiovascular
events in osteoporotic postmenopausal women: four-year results
from the MORE (Multiple Outcomes of Raloxifene Evaluation)
randomized trial� JAMA 2002 20;287(7):847-57�)
n zmanj{ano tveganje za karcinom dojke
n zmanj{ano tveganje za sr~no`ilne bolezni
n zmanj{ano tveganje za zlom vretenc
Na temelju teh raziskav je prevladalo stali{~e, da se incidenca karcinoma
dojke zve~a, umrljivost pa ne, da se HNZ lahko uporablja za
primarno preventivo sr~no-`ilnih bolezni, za sekundarno pa le izjemoma,
da HNZ prepre~uje osteoporozo oziroma da upo~asni ali
ustavi proces razgradnje kosti�
Mnogo in preve~ medijske pozornosti so pritegnili rezultati raziskave
Women Health Initiative (WHI), ki je vklju~evala `enske od
45� do 79� leta starosti in pri kateri so ugotovili porast sr~no-`ilnih
zapletov, ve~je tveganje za miokardni infarkt in mo`gansko kap, ve~je
tveganje za razvoj karcinoma dojke ter zmanj{ano tveganje za nastanek
kolorektalnega raka, raka endometrija, zloma kolka in smrtnosti
nasploh�

Vzroki, zakaj izsledkov raziskave pri nas ne moremo v celoti upo-
{tevati, so:
n Uporabljeno prou~evano zdravilo je vsebovalo estrogen CEE (konjugiran
konjski, pridobljen iz urina brejih kobil) in progestagen
(MDPA)� Znano je, da je CEE kompleksna sestavina {tevilnih
predstopenj estrogenov in androgenov, ki se v organizmu lahko
presnovijo v razli~ne steroide z razli~nimi, lahko tudi {kodljivimi
u~inki� Prou~evani gestagen (MDPA) se v Sloveniji za HNZ ne
uporablja, prav tako ne CEE�
n Povpre~na starost `ensk v raziskavi je bila 63 let; to je starost, pri
kateri v Sloveniji obi~ajno ne pri~nejo s HNZ, temve~ zve~ine prenehajo�
n @enske pri nas uporabljajo HNZ predvsem zaradi ekscesivnih klimakteri~nih
te`av (navali vro~ine v glavo, znojenje, nespe~nost,
nevroza, pe{anje spomina, depresija), zdravljenje je kratkoro~no
(od 2 do 5 let)� Vsi prej opisani zapleti v na~elu veljajo za uporabnice,
ki prejemajo HNZ ve~ kot pet let�
O rezultatih raziskave WHI so bila na ob~nem zboru Slovenskega
menopavznega dru{tva dne 3� 9� 2002 sprejeta stali{~a, ki se bistveno
ne razlikujejo od do sedaj veljavnih: HNZ se predpisuje kratkoro~no
za izrazite in hude klimakteri~ne te`ave, za prepre~evanje
in zdravljenje osteoporoze, pri `e obstoje~ih sr~no-`ilnih boleznih
pa le v soglasju z internistom kardiologom� Vrsta HNZ in odmerek
Sladkorna bolezen tipa 2 zahteva obilico truda s strani bolnika
in zdravnika ter kljub usklajenim naporom vse prerada `anje
svoj davek� Pozni zapleti se odrazijo na srcu, `ilju, ledvicah, o~eh,
`iv~evju� Pogostej{e so tudi so~asne hudo ogro`ajo~e bolezni, kot so
debelost, arterijska hipertenzija in dislipidemija� Bi bilo mo`no prepre~iti
sladkorno bolezen tipa 2 ali ~imbolj odlo`iti njen za~etek?
Ameri{ki zdru`enji American Diabetes Association in National
Institute of Diabetes, Digestive and Kidney Diseases sta to pomlad
pretehtali raziskave, ki so prou~evale mo`nosti za prepre~evanje sladkorne
bolezni tipa 2� V svojem priporo~ilu vzpodbujata tovrstne napore
in priporo~ata {iroko identifikacijo bolnikov s povi{anim tveganjem
za pojav sladkorne bolezni tipa 2� Prepre~evanje sladkorne
bolezni tipa 2 je pri njih mo`no dose~i z uvajanjem zdravega na~ina
`ivljenja, pa tudi z nekaterimi zdravili�
Uvajanje zdravega na~ina `ivljenja je mukotrpno in zahtevno delo,
vendar `e zmerno zni`anje telesne te`e (od pet do deset odstotkov
telesne te`e) in nekaj redne telesne dejavnosti (pol ure na dan) prepre~i
oziroma odlo`i sladkorno bolezen tipa 2� Znano je tudi, da imajo
take spremembe na~ina `ivljenja {e sicer{nje ugodne u~inke za
zdravje�
Po drugi stani se zdi, da so se preizku{ana zdravila v primerjavi z
zdravim na~inom `ivljenja izkazala za mnogo manj u~inkovita, ne-
����������S T AT U S A R T I S M E D I C A E
101
se prilagajata individualnim potrebam� @enskam v pomenopavzi
moramo predstaviti tudi alternative HNZ: pomirjevala, zeli{~ni ~aji,
sprostitev, normalizacija telesne te`e, zdrava prehrana in zdrav
na~in `ivljenja� Nadzor `ensk, ki uporabljajo HNZ, naj bi vseboval:
enkrat na leto ginekolo{ki pregled, enkrat na leto ultrazvo~ni pregled
rodil, pregled dojk in mamografijo pri za~etku uporabe HNZ,
nato redno letno kontrolo stanja dojk (po presoji palpatorno, ultrazvo~no
ali mamografija)�
Stali{~a Slovenskega menopavznega dru{tva je potrdil Raz{irjeni
strokovni kolegij za ginekologijo in porodni{tvo na sestanku 5� 9�
2002�
^e na kratko povzamem: raziskava WHI je opozorila na ve~jo
mo`nost sr~no-`ilnih zapletov (podobno kot HERS) pri uporabnicah
HNZ� Ostala dejstva so poznana, saj metaanalize, ki upo{tevajo
EBM (evidence based medicine), potrjujejo vedenja o prednostih in
slabostih HNZ, ki so znana `e ve~ kot 10 let� Zato ostaja strokovno
stali{~e do uporabe HNZ v pomenopavzi pri nas nespremenjeno�
Nadzor med uporabo HNZ (redni letni kontrolni pregledi) bo
treba dodatno finan~no ovrednotiti� Ker gre pri ve~ini `ensk za terapijo,
ki bistveno izbolj{a kakovost `ivljenja, bi kazalo razmi{ljati o
uvedbi dodatnega nadstandardnega zavarovanja za te `enske�
Prepre~evanje sladkorne bolezni tipa 2
- raziskava XENDOS
Jelka Zaletel
katera celo za dvakrat manj u~inkovita� Ugoden u~inek zdravil je bil
izrazitej{i pri dolo~enih skupinah bolnikov� Huj{ih zapletov med raziskavami
sicer ni bilo, vendar je zdravljenje zahtevalo natan~en nadzor�
Zdru`enji v zaklju~ku priporo~il povzemata, da je potrebno identificirati
bolnike s pove~anim tveganjem za sladkorno bolezen tipa
2� ^eprav dolgoro~no razmerje med stro{ki in u~inkovitostjo {e ni
jasno, vzpodbujata ~im {ir{o implementacijo zdravega na~ina `ivljenja
s poudarkom na zmernem zni`anju telesne te`e in redni telesni
dejavnosti� Rutinske uporabe zdravil ne priporo~ata, dokler ne
bo znanih ve~ dejstev�
V tej lu~i je zanimanje strokovne javnosti po`ela predstavitev rezultatov
raziskave XENDOS (XENical in the Prevention of Diabetes
in Obese Subjects) na devetem mednarodnem kongresu o debelosti
avgusta letos� Avtorji raziskave so L� Sjoestroem, J� S� Torgerson, J�
Hauptman in M� Boldrin� Raziskava je prou~evala u~inkovitost orlistata,
zdravila za ni`anje telesne te`e, pri prepre~evanju sladkorne
bolezni tipa 2� Raziskava je bila zastavljena multicentri~no, dvojno
slepo, randomizirano, prospektivno, z uporabo placeba in po na~elu
vzporednih skupin� Osebe z indeksom telesne mase nad 30, s starostjo
od 30 do 60 let in z normalno ali moteno toleranco za glukozo
so prejemale orlistat v odmerku 120 mg ali placebo trikrat dnevno,
n
november 2002 l ISIS

102
S T AT U S A R T I S M E D I C A E������������
{tiri leta� Vse preiskovance so vklju~ili v intenzivno svetovanje o zdravih
`ivljenjskih navadah (sre~anja vsake dva tedna v prvih {estih mesecih,
nato mese~no)� Priporo~ali so zmerno zmanj{an kalori~ni vnos
hranil (800 kcal deficita na dan) ter redno zmerno telesno dejavnost�
Vklju~ene so bile 3�304 osebe, od katerih jih je imelo 21 odstotkov
zmanj{ano toleranco za glukozo� Orlistat je pomembno zni`al
pojavnost sladkorne bolezni tipa 2� Po {tirih letih zdravljenja je bila
kumulativna incidenca sladkorne bolezni v skupini zdravljenih z orlistatom
6,2 odstotka, v skupini, ki je prejemala placebo, pa 9 odstotkov
(p = 0�0032)� Zdravljenje z orlistatom je torej za 37,3 odstotka
zni`alo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2� Pri osebah,
zdravljenih z orlistatom, se je pomembneje zni`ala telesna te`a (6,9
kg proti 4,1 kg), ve~ jih je obdr`alo zni`ano telesno te`o za 5 odstotkov
(53 odstotkov proti 37 odstotkov) oziroma za 10 odstotkov (26
odstotkov proti 16 odstotkov), bolj se jim je zni`al obseg pasu (6,4
cm proti 4,4 cm), bolj se jim je zni`ala koncentracija holesterola LDL
(12,8 odstotka proti 5,1 odstotka), bolj sta se jim zni`ala sistolni (4,94
mmHg proti 3,42 mmHg) in diastolni tlak (2,58 mmHg proti 1,89
mmHg)� Zdravljenje z orlistatom je bilo varno�
Raziskava XENDOS je torej pokazala, da je orlistat, dodan intenzivnemu
programu spreminjanja `ivljenjskih navad, uspe{no zni`al
pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 v {tirih letih zdravljenja� Uspe-
{no je zni`al telesno te`o ter ugodno vplival na sestavo krvnih ma{-
~ob in krvni tlak ter tako bistveno omilil tudi druge dejavnike tveganja
za bolezni srca in o`ilja�
STROKOVNA SREČANJA
V
Mariboru je od 7� do 8� junija 2002
potekal `e {esti seminar o bole~ini�
Pomemben uvod v to `e tradicionalno
izobra`evanje je bila desetletnica Oddelka
za zdravljenje bole~ine v Splo{ni bolni{nici
na Ptuju� Slovensko zdru`enje za zdravljenje
bole~ine je pripravilo bogato obseminarsko
dogajanje, saj so bili prisotni odborniki
Evropske federacije IASP za zdravljenje bole~ine,
ki so imeli tokrat letni sestanek izvr-
{ilnega odbora v Mariboru� Strokovno delo
so spremljala prijetna in zanimiva dru`enja�
Evropska federacija IASP za
zdravljenje bole~ine - EFIC
Zdi se nam pomembno obvestiti slovenske
zdravnike, zobozdravnike in strokovne
sodelavce o novostih na podro~ju zdravljenja
bole~ine v Evropi� Deklaracija, ki jo je iz-
ISIS l november 2002
Seminar o bole~ini
Marija Pe~an, Nevenka Kr~evski [kvar~
dal EFIC lansko leto, ugotavlja, da je zdravljenje
kroni~ne bole~ine specifi~en problem
zdravstvenega varstva� Poudarjeno je, da je
zdravljenje akutne bole~ine kot posledice po{kodbe
ali bolezni pametno obravnavati simptomatsko�
Zdravljenje kroni~ne bole~ine terja
bolj specializirano znanje in postopke ter ustrezne
skupke terapevtskih strategij� Kroni~na
bole~ina je bolezen “per se”� Ve~ina medicinskih
specialnosti ne predvideva specializiranega
u~enja zdravljenja kroni~ne bole~ine�
Neolaj{ana kroni~na bole~ina je {e po vsem
svetu velik problem, stro{ki zdravljenja pa so
primerljivi onim, ki jih terja zdravljenje sr~no-`ilnih
in rakavih bolezni�
Te`nja po ustanavljanju centrov ali bolni{nic
za zdravljenje bole~ine, kjer zdravijo
bole~ino v zvezi z razli~nimi boleznimi na
zna~ilno interdisciplinaren na~in, je ena izmed
mo`nosti re{evanje tega problema� Us-
[ir{e ume{~anje rezultatov raziskave XENDOS je seveda v rokah
eminentnih zdru`enj, ki se v zvezi s to raziskavo {e niso oglasila� Zagotovo
je vredno biti na pre`i� Do takrat naj ti rezultati opogumljajo
k zdravem na~inu `ivljenja� In - morda zdravljenje z orlistatom ne
pomeni le ni`anja telesne te`e���
n
posobljene strokovnjake lahko zagotovi ustrezno
izobra`evanje� EFIC predvideva dveletno
dopolnilo k `e opravljeni specializaciji
(anesteziologija, nevrologija, fizikalna medicina
itd�) in v Deklaraciji poziva k sodelovanju
pri dograditvi na~rtov za {tudij bole-
~inske medicine in k ve~jemu prizadevanju
uradne oblasti za re{evanje tega problema�
Oktobra (od 14� do 19�) so po vsej Evropi
potekale dejavnosti, katerih namen je bil
obve{~anje javnosti o razse`nostih in posledicah
kroni~ne bole~ine ter spodbujanje javnosti
za re{evanje tega problema�
Kompleksni regionalni
bole~inski sindrom
Vsebina {estega seminarja o bole~ini je bil
kompleksni regionalni bole~inski sindrom
(KRBS)� Na vpra{anje, kaj je KRBS, je od-

Udele`enci seminarja med predavanjem
.........................................................................................
govorila Nevenka Kr~evski [kvar~� KRBS so
bole~inska stanja, ki se pojavljajo podro~no,
obi~ajno po po{kodbi; klini~ni simptomi so
razli~ni in zajemajo podro~je, {ir{e od po{kodbe�
Temeljni znak sindroma je bole~ina,
ki se razlikuje od drugih kroni~nih nevropatskih
bole~in, ker so pogosto prisotni tudi
oteklina, vazomotori~ne in sudomotori~ne
motnje� Mehanizmi {e niso povsem pojasnjeni�
@ivan Vrabl je prikazal patogenezo in
smotrnost postopkov lokalne anestezije�
Najpogostej{i so: simpatikoliza, senzori~ni
blok in blokade motori~nega nitja� Podrobneje
je prikazal diagnosti~ne in terapevtske
postopke� Maja Cesar Komar je razlo`ila
mehanizme nastanka in vzdr`evanja nevropati~ne
bole~ine, Majda [arman pa je predavala
o vlogi simpati~nega `iv~nega sistema�
Vlogo podro~nega vnetnega odgovora
pri patofiziologiji KRBS je razlo`il Mirt Kamenik,
vlogo genetskih dejavnikov pa Martina
Zupan~i~� Slavica Lahajnar je razlo`ila
vpliv psiholo{kih dejavnikov na nastanek
KRBS, Mensur Salihovi~ pa je analiziral senzori~ne
motnje� Obravnavane so bile tudi
motori~ne nepravilnosti (Krunoslav Margi},
Jelka Pirc) ter mirovanje in KRBS (Gorazd
Po`lep, Marija Godec)� Mo`ganske slike
KRBS je razlo`il Zvezdan Pirto{ek� Dragutin
Lonzari~ in sodelavci so predstavili mo`nosti
fizikalne terapije pri obravnavanem
sindromu, ki ga je treba obravnavati multidisciplinarno
in v okviru delovne skupine�
Fizikalna terapija obsega vse postopke fizikalne
medicine in je izkustvena� Branka Matoic
je predstavila klini~ne primere, KRBS pri
otrocih pa Milan [pegel� Alenka Höfferle
Felc je predstavila Algoritem za diagnostiko
in terapijo� O oceni perifernega simpati~nega
sistema pri bolnikih s KRBS je predavala
Milica Klop~i~ Spevak�
Udele`enci so povsem napolnili dvorano�
Na seminarju so govorili tudi eminentni
strokovnjaki s podro~ja zdravljenja bole~ine:
prof� dr� Sebastiano Mercadante, dr�
med�, iz Italije, ki je govoril o uporabi opioidov
pri problemati~nem bolniku; naslov
predavanja prof� dr� Davida Niva, dr� med�,
iz Izraela je bil: Diagnoza KRBS - kako naprej?
Prof� dr� Serdar Erdine, dr� med�, iz
Spletna stran
Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
103
Gostje seminarja: prof. Sebastiano Mercadante, prof. Serdar
Erdine in prof. David Niv
.........................................................................................
Tur~ije pa je govoril o invazivnem zdravljenju
KRBS�
Vsebina teh predavanj je bila privilegij
udele`encev seminarja� Slika 2 prikazuje goste
pri slavnostni ve~erji (prof� Sebastiano
Mercadante, prof� Serdar Erdine in prof� David
Niv)�
Zgoraj navedena predavanja so del publikacije,
ki prikazuje delo seminarja� Drugi del
publikacije vsebuje prav tako pomembne
teme, ki so jih obravnavali ob desetletnici Oddelka
za zdravljenje bole~ine v bolni{nici na
Ptuju: Paliativna oskrba bolnika (J� ^ervek,
U� Lunder), Vloga in izku{nje Hospica pri laj-
{anju simptomov terminalnim bolnikom (T�
@argi, B� ^ervek), Slabost in bruhanje z napredovalim
rakom (U� Salobir) ter Zaprtje in
zapora ~revesa (M� [arman)�
Seminar so spremljale `ivahne razprave,
ki so obogatile to sre~anje interdisciplinarnih
sodelavcev: anesteziologov, specialistov
fizikalne medicine, nevrologov, travmatologov
in vi{jih medicinskih sester s podro~ja
paliativne medicine�
n
november 2002 l ISIS

104
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Na Bledu je od 3� do 7� septembra potekala
11� mednarodna u~na delavnica
u~iteljev v splo{ni medicini -
tudi tokrat na `go~o in vedno bolj aktualno
temo�
Slovenska dru`inska medicina nadaljuje
svojo uspe{no tradicijo organiziranja prepoznavnih
mednarodnih u~nih delavnic za
u~itelje v splo{ni/dru`inski medicini� Tako
bi lahko strnili {tevilne pohvale in pozitivne
vtise vseh udele`encev iz 13 dr`av in treh celin�
Pomembnost izbrane vsebine tokratnega
te~aja je potrdilo tudi zanimanje {tevilnih
tujih in doma~ih novinarjev in celo objave
(za spremembo s pozitivnim predznakom)
na naslovnicah dnevnega tiska�
Te~aj je bil organiziran kot kombinacija
predavanj s prikazi konkretnih primerov in
dela v majhnih skupinah (od 8 do 10), ki so
`e postale zna~ilen in nepogre{ljiv na~in u~enja
v dru`inski medicini� Vsak delovni dan
je bil zaklju~en s 5- do 10-minutnimi predstavitvami
dela v skupinah in s plenarno razpravo�
Delavnico je z uvodnim predavanjem odprl
prof� dr� Igor [vab s pregledno in jedrnato
predstavitvijo razli~nih mo`nosti za nastanek
napak v medicini, med katerimi so v
dru`inski medicini najbolj pogoste pri predpisovanju
zdravil, sporazumevanju z bolniki
in specialisti drugih strok, pri neustrezni
organizaciji dela in pri nujni medicinski
pomo~i� Med nekaterimi prakti~nimi primeri
je najbolj izpostavil napa~no zdravljenje
z resnimi posledicami zaradi izdaje neustreznega
zdravila, kot posledico neberljive
pisave na receptu� Za omejevanje {tevila tovrstnih
napak je med drugim predlagal {ir-
{o uporabo elektronskega recepta in izbolj-
{anje komunikacije znotraj zdravstvenega sistema�
V nadaljevanju so se zvrstila izredno zanimiva
predavanja u~iteljev dru`inske medicine
iz Izraela, Italije, Portugalske in Slovenije�
Yonah Yaphe je podal nekaj modelov za
zaklju~no predstavitev dela v skupinah in
ISIS l november 2002
Zdravstvena napaka
v splo{ni/dru`inski medicini
Rade Ilja`
prikazal razli~ne mo`nosti za
sporo~anje o zdravstveni napaki�
Med delom v skupinah,
ki je sledilo predavanjem, so
udele`enci razpravljali o {irokem
razponu mo`nih posledic
napake ter o pomembnosti
razlikovanja med napako in
“kriti~nim incidentom” � Poudarjeno
je, da vsaka zdravstvena
napaka ne povzro~i {kode
bolniku in da vsaka {koda v
zdravju ni nujno posledica napake
pri zdravljenju�
Gianluiggi Passerini je v
svojem prispevku poudaril pomembnost
sistemati~nega razkrivanja
napak in prikazal nekatere
u~inkovite na~ine za
njihovo obvladovanje v dru-
`inski medicini� Dru`inski
zdravnik obravnava precej
razli~nih problemov in je izpostavljen
ve~jemu tveganju za
napako, ~eprav imajo zaradi
manj{e zahtevnosti problemov
tak{ne napake “manj{o te`o”�
Priporo~ena je tudi naslednja
opredelitev napake v dru`inski
medicini: “Nepri~akovani dogodek,
ki je mogel povzro~iti
ali je povzro~il {kodo bolniku�”
Predlagana merila za obravnavo napak
so: pogostost, te`a in posledice� Posebej je
poudarjen pomen iskanja skritih napak, ki
ji lahko bolnik ali/in tudi njegov zdravnik
ne zaznavata� Zaklju~ek je bil, da vseh napak
ni mo`no prepre~iti, ~eprav sta njihovo
poznavanje in dejavno iskanje najbolj{a preventiva�
Janko Kersnik je predstavil nekaj na~inov
u~enja iz zdravstvenih napak� Podrobna
analiza izjemnih dogodkov in ustrezen prito`beni
sistem sta lahko pomembni orodji
pri zmanj{evanju tveganj za napako� Pri tem
je izrednega pomena prijazen sistem poro-
~anja o izjemnih dogodkih� Dosedanje iz-
Zbornik, ki je iz{el ob 19. u~nih delavnicah
......................................................
ku{nje v razli~nih zdravstvenih sistemih dajejo
prednost prostovoljnemu poro~anju
pred obvezujo~im�
Jaime Correia de Sousa je kot zadnji predavatelj
poudaril, da prikrivanje napak hkrati
spodkopava zaupanje javnosti in na{e napore
za izbolj{anje varnosti in kakovosti na{ega
dela� Razkrivanje lastne napake je tudi zdravnikova
eti~na dol`nost, posebej v lu~i razvoja
medicine v smeri bolj dejavnega vklju~evanja
bolnika v proces zdravljenja�
Zelo nazorno so prikazani na~ini soo~anja
z resnico, medicinsko in pravno stroko
ter javnimi ob~ili ob razkriti napaki� V kratki
nalogi, ki je sledila predavanju, smo slu-

{atelji drug za drugim predstavili javna ob-
~ila v negativni lu~i, ~eprav temu ni vedno
tako� Izvedeli smo tudi, da v nekaterih dr-
`avah (Republika Irska) zakon medijem celo
prepoveduje poro~anje o medicinskih napakah
pred kon~anim uradnim pravnim postopkom�
[tevilne primerjave z zagnanostjo
doma~ih medijev v razkrivanju “nevestnih”
zdravnikov se ob tem same ponujajo�
Delo v skupinah je bilo zaklju~eno s pripravo
{tirih razli~nih modulov za u~enje o
zdravstvenih napakah in z njihovim prikazom
na zadnjem plenarnem sre~anju� Vsi
pripravljeni moduli so sprejeti in bodo v prihodnje
uporabljani kot eden izmed mehanizmov
za obvladovanje mo`nih napak v
dru`inski medicini� Ob koncu {tiridnevnega
te~aja smo si bili edini, da nam je bilo za
obravnavo tako pomembne teme in iskanje
vseh kakovostnih poti za obvladovanje
zdravstvene napake na razpolago premalo
~asa� Naslednje korake bomo morali narediti
v na{ih ambulantah in {ir{ih delovnih
okoljih s prenosom in uporabo pridobljenih
znanj v vsakdanjem delu�
Slovensko Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine je pripravilo tudi Zbornik o
zdravstvenih napakah, ki bi ob objavi tega
prispevka mogel biti `e dostopen vsem tistim,
ki se `elijo resneje lotiti tega nehvale`nega
in neprijetnega segmenta na{ega dela�
Tako kot pri predhodnih sre~anjih, gre
najve~ji dele` zaslug za kakovostno organizacijo
in ohranjanje tradicije in ugleda, ki ga
te~aj u`iva tudi izven slovenskih meja, vodstvu
Zdru`enja zdravnikov dru`inske medicine
in Katedri za dru`insko medicino v sodelovanju
z In{titutom za varovanje zdravja
in pod pokroviteljstvom Evropskega zdru-
`enja u~iteljev v splo{ni medicini (EURACTa)�
Vsekakor ne gre pozabiti na neutrudljivo
organizatorko {tevilnih spremljajo~ih
dru`abnih dogodkov, Neno Kop~avar Gu-
~ek, ki je poskrbela za predstavitev {tevilnih
gorenjskih naravnih znamenitosti, gastronomskih
dobrot in tradicionalne slovenske
gostoljubnosti v najlep{i lu~i�
In ne nazadnje, slovenska dru`inska medicina
je bila v vaterpolu ponovno nepremagljiva
za preostali svet� V skupnem se{tevku
je sedaj 6 : 1 in kot ka`e (glede na izku{enost
doma~inov), se bo zmagovita serija nadaljevala
tudi v prihodnjih letih�
n
105
november 2002 l ISIS

106
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Ameri{ka akademija za parodontologijo
(The American Academy of Periodontology,
AAP) je najve~ja nacionalna
akademija za parodontologijo, saj
ima okrog 7�700 ~lanov, od tega 1�600 mednarodnih
~lanov iz drugi dr`av sveta� AAP
ima vsako leto kongres, leto{njega se je udele`ilo
ve~ kot 3�000 ~lanov�
Leto{nji kongres, `e 88� po vrsti, je potekal
od 25� do 28� septembra v razse`nem
kongresnem centru “Ernest N� Morial” v
New Orleansu� Kongres je potekal v mnogih
dvoranah, kjer so se so~asno odvijali simpoziji,
te~aji, {tudijski klubi, videosekcije,
okrogle mize in delavnice� Teme posameznih
sekcij so obsegale etiopatogenezo parodontalne
bolezni, odnos med sistemskimi
boleznimi in parodontalno boleznijo, vpliv
kajenja na oralno in parodontalno zdravje,
razli~ne operativne in regenerativne tehnike
za obnovo mehkih in trdih obzobnih tkiv,
zdravljenje parodontalne bolezni z zdravili,
laserji v parodontologiji in uporaba razli~nih
implantolo{kih sistemov� Pri ve~ini implantolo{kih
sistemov je bil v ospredju interdisciplinarni
pristop, s katerim naj bi se
doseglo ~im bolj{e estetske rezultate� Za regeneracijo
razgrajenih obzobnih tkiv se uporabljajo
amelogenini, rastni faktorji iz trombocitov
in morfogenetski proteini, s katerimi
se posku{a dose~i bolj{e celjenje rane in
u~inkovito regeneracijo�
Udele`enci smo z zanimanjem spremljali
tudi predavanje predzadnjega predsednika
Akademije, dr� Michaela McGuireja, ki je
podal rezultate obse`ne analize, v kateri so
sodelovali parodontologi, splo{ni zdravniki,
zdravniki, predstavniki industrije in
zdravstvene politike� V tej analizi, ki so jo
poimenovali “Vizija parodontologije za leto
2020”, ugotavljajo, da se bo v naslednjih 20
letih spremenila struktura pacientov in na-
~ini zdravljenja parodontalne bolezni� Predvidevajo,
da se bo zvi{ala zavest pacientov o
pomembnosti oralnega in parodontalnega
zdravja, porasel bo pomen odnosa med parodontalno
boleznijo in sistemskimi bolez-
ISIS l november 2002
88. kongres Ameri{ke akademije
za parodontologijo
Uro{ Skaleri~
Predsednik Ameri{ke akademije za parodontologijo (AAP), dr. Kenneth Beutelman,
izro~a plaketo o podelitvi ~astnega ~lanstva prof. dr. Uro{u Skaleri~u.
..................................................................................................
nimi, v razpoznavo in zdravljenje bodo
vklju~eni dose`ki nove tehnologije, pove~al
se bo obseg u~enja parodontologije na dodiplomski
in podiplomski ravni� Za bolj{e
znanje {tudentov in ve~je {tevilo na~rtovanih
specialistov parodontologov bo potrebno
ve~je {tevilo asistentov in u~iteljev, kar
bo te`ko dose~i, saj `e sedaj na ameri{kih stomatolo{kih
fakultetah primanjkuje u~iteljskega
kadra�
Pri~akujejo, da bo leta 2020 zdravljenje za-
~etne in zmerne oblike vnetja obzobnih tkiv
v domeni splo{nega stomatologa in ustnih higienikov,
medtem ko se bodo specialisti parodontologi
ukvarjali predvsem s pacienti, ki
bodo imeli napredovali parodontitis in razli~ne
sistemske bolezni� Verjetno bodo v prihodnje
vsi splo{nomedicinski protokoli vsebovali
tudi rubriko za oceno stanja obzobnih
tkiv� Na podro~ju kirur{kega zdravljenja
se pri~akuje {ir{a uporaba plasti~ne kirurgije,
regenerativnih tehnik in tkivnega in`eniringa
za obnovo obzobnih tkiv ter nadaljnji
razvoj implantolo{kih sistemov�
Na slovesnosti ob odprtju kongresa me
je doletela posebna ~ast, saj mi je predsednik
Akademije, dr� Kenneth W� Beultmann,
podelil ~astno ~lanstvo v Akademiji� To veliko
priznanje podeli Ameri{ka akademija
vsako leto enemu parodontologu za izredne
dose`ke na podro~ju parodontologije�
Kot prvi Slovenec, ki mu je bilo podeljeno
to veliko priznanje, se ob tej prilo`nosti zahvaljujem
tudi vsem svojim sodelavcem, ki so
mi pomagali pri razvoju slovenske parodontologije
in pri njenem uveljavljanju v svetu
v zadnjih 25 letih�
Poleg zanimivega strokovnega programa
je bilo sre~anje tudi prilo`nost za na~rtovanje
novih mednarodnih raziskovalnih projektov
in dru`enje s kolegi iz ZDA in drugih
dr`av�
Natan~nej{e spoznavanje New Orleansa
in predvsem njegove slikovite francoske ~etrti
je bilo onemogo~eno, saj je mesto pre{el
hurikan Izidor, ki k sre~i nad mestom ni imel
ve~ ru{ilne mo~i� Obilno de`evje, poplave in
prepoved prometa so za pol dneva celo prekinili
kongres, ki so ga organizatorji nato le
speljali do uspe{nega konca� n

108
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
4. simpozij Mednarodnega zdru`enja
za popravo hrustanca (ICRS)
Od 15� do 18� junija letos je bil v Metro
Toronto Convention Centru 4�
kongres Mednarodnega zdru`enja
za popravo hrustanca (ICRS ­ International
Cartilage Repair Society)� ICRS je multidisciplinarno
zdru`enje, kamor se vklju~ujejo
tako bazi~ni raziskovalci kakor tudi
zdravniki, ki se ukvarjajo s problematiko
sklepnega hrustanca� Prvi (celi~ni in molekularni
biologi, imunologi, biokemiki, veterinarji���)
razvijajo nove tehnologije za celjenje
prizadetega hrustanca, medtem ko
sku{ajo drugi (skeletni kirurgi, revmatologi,
fiziatri���) te tehnologije vpeljati v klini~no
delo�
Zdru`enje ICRS je bilo ustanovljeno leta
1997 in ima sedaj okoli 1�000 ~lanov� Vodilna
osebnost in tudi trenutni predsednik
zdru`enja je {vedski ortoped, profesor Lars
Peterson, ki je bil eden izmed pionirjev klini~ne
uporabe gojenih avtolognih hondrocitov
v za~etku devetdesetih let�
Sodelavci Ortopedske klinike in Zavoda
za transfuzijo krvi so novi metodi takrat hitro
sledili in `e leta 1996 je bila v Sloveniji
narejena prva vsaditev v laboratoriju vzgojenih
hrustan~nih celic v kolenski sklep� To
nam je omogo~ilo, da smo v ICRS dejavni
od ustanovitve dalje�
Simpoziji zdru`enja ICRS so organizirani
vsaki dve leti, leto{nji je bil `e ~etrti po vrsti�
Osnova vsem predstavitvam na simpoziju
je eden izmed velikih problemov sodobnega
~loveka, to je slaba sposobnost celjenja
sklepnega hrustanca po po{kodbah ali boleznih�
Po{kodovane dele hrustanca, pravzaprav
“luknje v hrustancu”, posku{amo na
razli~ne na~ine zapolniti in tako izbolj{ati
delovanje prizadetega sklepa ter upo~asniti
napredovanje artroze�
V klini~ni uporabi ni ve~jih novosti pri
zdravljenju hrustan~nih okvar� Za polnjenje
lokaliziranih okvar {e vedno prevladujejo tri
metode: mikrofrakturacija (predrtje pod
hrustancem le`e~e kosti s posebno kljuko),
mozai~na plastika in transplantacija avtolognih
hondrocitov� Pri odpravljanju ve~jih
ISIS l november 2002
Matej Drobni~, Damjan Radosavljevi~
Slovenski udele`enci simpozija ICRS 2002: Nevenka Kregar Velikonja, Elvira Mali~ev,
Damjan Radosavljevi~, Matej Drobni~, Branko Koritnik
..................................................................................................
kostno-hrustan~nih pomanjkljivosti v kolenu
so poro~ali o dobrih uspehih s homolognimi
donorskimi transplantati�
Na raziskovalni ravni je dogajanje izredno
pestro� Prevladujejo {tudije rastnih faktorjev
in uporabe razli~nih nosilcev za gojene hondrocite�
Kon~ni cilj vseh je izgradnja sklepnega
hrustanca z naravno trodimenzionalno
strukturo v laboratoriju� [tevilnim poskusom
navkljub ostaja injiciranje avtolognih hondrocitov
v obliki suspenzije pod periostalni pokrov
{e vedno zlati standard pri transplantaciji�
Veliko predavanj je bilo namenjenih razli~nim
na~inom evalvacije hrustan~nih lezij
in uspe{nosti njihovega zdravljenja� Zdru-
`enje ICRS `eli poenotiti evalvacijo hrustanca
po vsem svetu in vzpostaviti bazo podatkov
na internetu� Trenutno je najve~je pomanjkanje
randomiziranih kontroliranih
{tudij o tem, katera metoda daje pri posa-
meznih bolnikih bolj{e rezultate� Prav tako
primanjkuje tudi {tudij o naravnem poteku
hrustan~nih lezij pri ~loveku� Z uporabo velikega
{tevila podatkov iz hrustan~na baze
ICRS bo s~asoma mogo~e dati bolj{e odgovore
na omenjena vpra{anja�
Slovenci smo imeli na simpoziju pet~lansko
zastopstvo (dve sodelavki Zavoda za
transfuzijo krvi in Educella, d� o� o�, ter trije
~lani Ortopedske klinike v Ljubljani)� Svoje
dejavnosti smo predstavili na petih posterjih
in s predavanjem o uporabi mozai~ne
plastike pri rigidnem osnovnem pal~evem
sklepu na nogi (stanje je bolj poznano pod
imenom Hallux Rigidus)�
Osebno sem bil zelo navdu{en nad delom
simpozija, ki je bil namenjen podiplomskim
{tudentom� Vsako jutro smo se eno uro pred
uradnimi predavanji dobili na t� i� zajtrku s
profesorji, kjer smo v manj{ih skupinah iz-

menjavali svoje raziskovalne in klini~ne izku{nje
pod vodstvom izbranih profesorjev�
Omogo~ili so nam tudi individualne pogovore
z nekaterimi svetovnimi avtoritetami na
hrustan~nem podro~ju� Vsekakor tudi zajtrka,
ki smo ga ob tem imeli, ne gre zanemariti�
Prihodnji simpozij ICRS bo leta 2004 v
Bruslju�
Prihodnje leto, 10� in 11� maja 2003, bi vas
`eleli ponovno povabiti na Hrustan~ni vikend
(Cartilage Weekend)� To dvodnevno sre~anje
je namenjeno zdravnikom in raziskovalcem,
ki se kakorkoli ukvarjajo s klini~no uporabo
tkivnega in`eniringa� Prav posebej ste
Od 11� do 14� septembra 2002 je potekal
na Ohridu III� kongres make
donskih stomatologov z mednarodno
udele`bo� Mednarodno udele`bo so zagotavljali
predvsem stomatologi iz srbskega
dela Jugoslavije, bilo je kar nekaj Bolgarov,
eden ali dva gr{ka in tur{ka udele`enca, pa
tudi po dva Hrvata in Slovenca ter posamezniki
iz nekaterih drugih evropskih dr`av�
Makedonskih zobozdravnikov je bilo
okoli 200� Kongres je potekal ob obali prelepega
Ohridskega jezera v prostorih udobnega
hotela Metropol�
Ob pristanku letala na letali{~u v Skopju
sem lahko opazoval mogo~no voja{ko “ma-
{inerijo”, ki jo okoli letali{~a razkazujejo ~ete
KFOR-ja� Sodobna voja{ka letala, voja{ki helikopterji,
oklepna vozila, mno`ica velikih {otorov
in {e ve~ja mno`ica ljudi v uniformah
so na mene naredili kar nekam tesnoben vtis�
Pred letali{~em me je pri~akal Aleksander Velkov,
dr� stom�, in kot predstavnika Stomatolo{ke
sekcije SZD sva se z najetim avtomobilom
odpeljala proti Ohridu� Pot naju je vodila
po deloma gorati pokrajini, po ozkih soteskah
in po lepih rodovitnih dolinah� Zaradi
hudih predvolilnih nemirov z veliko streljanja
in tudi nekaj mrtvimi sva se morala izogniti
cestam v zahodnem delu Makedonije�
vabljeni vsi, ki delujete na podro~ju problematike
hrustanca� Ortopedska klinika soorganizira
tovrstno sre~anje vsaki dve leti in letos
je na sporedu `e tretji~� Poleg doma~ih
predstavnikov vedno povabimo tudi nekaj
svetovno priznanih strokovnjakov� Na prihodnjem
simpoziju so svojo udele`bo `e potrdili:
Lars Peterson in Mats Brittberg (oba
[vedska), Vladimir Bobi} (Velika Britanija),
Linda Sandell, Gordana Vunjak Novakovi~,
Kevin Stone (vsi ZDA), Jo`ica Paddlle Ledinek
(Avstralija)� Dodatne informacije so vam
na voljo na spletni strani www�cartilage-weekend�org�
Vljudno vabljeni!
n
V gorah Balkana
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Vabilo na Cartilage Weekend 2003
ali kako se je godilo Slovencu na III. kongresu makedonskih stomatologov
Matja` Rode
Med potjo sva sre~evala
avtobuse in osebna
vozila, ki so drveli na
predvolilne mitinge�
Vse polno policijskih
vozil je bilo opaziti,
sre~ala pa sva tudi veliko
pripadnikov parapolicijskih
enot v posebnih
~rnih uniformah�
Prav za las sva
u{la cestni zapori in
sre~no prispela do
Ohrida�
Kongres je potekal
po pri nas `e kar pozabljenem
protokolu�
V sredo, 11� septembra,
je bilo zve~er le
slavnostno odprtje s
kar precej govorniki in
nato pogostitev, ki je
trajala do jutranjih ur�
V ~etrtek smo pri~eli s strokovnim delom�
Tu pa se je pri~elo zatikati� V dvorani, kjer
naj bi imel predavanje tudi sam, so ob napovedani
uri za~etka {ele urejali tehni~ne aparature�
Dvorana je bila brez ozvo~enja, brez
govorni{kega pulta, brez tehni~nega osebja,
109
Z leve: Aleksander Velkov, dr. stom., in dr. Matja` Rode, dr.
stom.
.......................................................................
ki naj bi skrbelo za projekcije� Sam sem bil
eden redkih, ki sem {e pri{el s klasi~nimi diapozitivi,
toda organizatorji kljub temu, da so
to vedeli, niso imeli prostih sar`erjev� Ko so
mi jih kon~no na{li, pa niso bili ustrezni� Izku{enosti
navkljub sem s pomo~jo naklju~-
s
november 2002 l ISIS

110
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
nih poslu{alcev z veliko te`avami nekako le
kon~al svojo temo� Ni~ bolje se ni godilo tistim,
ki so pri{li z modernej{imi videonapravami�
^akali smo in ~akali� Zgodilo se je, da
je predavatelj, {e preden je pri~el s predavanjem,
kle~al na kolenih pri stikalih aparatur
in sku{al ugotoviti, zakaj ni~ ne deluje, kot bi
moralo�
Ne le tehni~no, tudi vsebinsko kongres ni
potekal povsem obi~ajno� Predavatelji se niso
dr`ali ~asa, ki so ga imeli na razpolago, in nekateri
so namesto 10 minut govorili tudi po
40 minut� Delovni predsedniki so vse to dopu{~ali�
Na sre~o vsaj pol predavateljev ni
pri{lo, tako da se je na koncu vse kon~alo brez
ve~jih zamud� Teme so bile za stomatolo{ke
kongrese zna~ilne, nezna~ilno pa je bilo, da
je bila njihova vsebina kar precej strokovno
razli~na od na{ih strokovnih vsebin� Makedonski
zobozdravniki so pri svojem delu {e
vedno avtoritete, ki ne prenesejo dialoga s pacientom�
Pacient ne sme vpra{ati ni~esar, zobozdravnikom
ni treba razlagati, kaj bodo naredili�
Nekateri predavatelji so govorili o metodah
in raziskavah, ki bi pri nas nujno zahtevale
privolitev eti~nih komisij, pri njih pa
tega ni� Mladi zobozdravnik se je prav hvalil
s primerom, za katerega bi bilo bolje, da nam
ga sploh ne bi bil pokazal� Na moja vpra{anja,
kako si upa delati tako, je odvrnil, da to
dela zato, da lahko doka`e, da evropska stomatolo{ka
doktrina v~asih nima prav� Moram
zapisati, da prave razprave pravzaprav
ni bilo� Edini, ki je v dvorani postavljal vpra-
{anja, sem bil jaz, pa {e sam sem kmalu odnehal,
saj niti na eno od zastavljenih vpra{anj
nisem dobil pravega odgovora�
Vse me je zelo spominjalo na ~ase nekdanjih
kongresov v tedanji skupni dr`avi�
Veliko govorjenja, strokovnega napihovanja
in blefiranja, ki pa odpove ob malo bolj natan~nih
vpra{anjih�
Drugi dan zato nisem poslu{al prav vseh
predavanj, ampak sva si z Aleksandrom Velkovom
ogledala del Ohrida� Mesto je {e vedno
~udovito, brez turistov, a polno tistega
posebnega {arma kulturnozgodovinskih
krajev� Prekrasna je tudi tr`nica� Zelenjava
in sadje dehtita, cene pa so za nas prav nesramno
nizke�
Vra~ala sva se po isti poti, med gorami in
po soteskah, mimo stolpa kraljevi~a Marka
in mimo krajev, ki so v~asih vzbujali grozo
pri slovenskih nabornikih, ker so jih tako
radi po{iljali v te balkanske gore� Brez zapletov
sem po dobri uri leta pristal na Brniku�
n
ISIS l november 2002
Depresija in bolezni srca
in o`ilja
“^asih le`e ~loveku mrko in te`ko na du{o,
tiha nerazlo~na groza, ki mu vzame vso mo~,
vso radost, vse zaupanje� Grenkobe vsakdanjega
`ivljenja so nenadoma silne, neznosne: oglasi
se vest, udari na srce kot kladivo in vsi grehi
do najmanj{ega, `e pozabljeni, planejo ~rni
pred o~i� ^emu `iveti? Saj je vse, vse izgubljeno…”
Ivan Cankar, Desetnica
Ko smo preteklo leto zapu{~ali Logarsko
dolino, ki smo jo delili z lokostrelci
z vsega sveta, smo si obljubili,
da {e pridemo� In smo res� Prelepa Logarska
dolina, ki se je `e odevala v jesenske barve,
nas je ponovno gostila� Skupino neumornih
zdravnikov splo{ne/dru`inske medicine iz
{tajerske in celjske regije, ki jih vsakdanja rutina
ne utrudi dovolj, da bi po kon~anem
delu omagali, ampak so pripravljeni `rtvovati
svoj dragoceni prosti ~as za poglabljanje
svojega znanja, izmenjavo izku{enj in iskanje
novih poti v obravnavi svojih bolnikov�
Krka, ki neumorno vzpodbuja dru`insko/splo{no
medicino, je ponovno organizirala
u~no delavnico o zelo zanimivi in v
praksi pogosto pozabljeni temi: o depresiji
in sr~no-`ilnih boleznih�
Delavnico je vodil predstojnik Internega
oddelka SB Novo mesto, Rafael Kap{, ki je
tudi pripravil uvodno predavanje o atipi~ni
bole~ini v prsnem ko{u� Spregovoril je o najpogostej{ih
vzrokih prsne bole~ine, kamor
je poleg bole~ine, ki izvira iz srca, plju~, GITa,
ko`e, mediastinuma in kostno-mi{i~nega
sistema, uvrstil {e psihogeno (psihosomatsko)
oziroma neorgansko bole~ino� Tak{na
neorganska bole~ina predstavlja 54 odstotkov
vseh vzrokov prsne bole~ine, zaradi katere
ljudje i{~ejo zdravni{ko pomo~ v ambulantah
splo{nih/dru`inskih zdravnikov� V
primerjavi z njo predstavlja bole~ina zaradi
stabilne oziroma nestabilne AP ali AMI le
10,5 odstotka, kostno-mi{i~na bole~ina pa
24 odstotkov vseh vzrokov prsne bole~ine�
Prsna bole~ina zahteva vselej najresnej{i
diagnosti~ni pristop, pri ~emer natan~na
anamneza in klini~ni pregled zagotavljata od
Ksenija Tu{ek Bunc
88- do 96-odstotno senzitivnost� Poseben
poudarek je na anamnezi, ki je ve~ kot le navajanje
simptomov� Dolo~ene podatke je
mo~ dobiti tudi s poslu{anjem bolnikovega
na~ina govorjenja, barve glasu, opazovanjem
izraza obraza, saj mimika in gib lahko
povesta, kaj bolnik z dolo~enim izrazom misli�
S poslu{anjem anamneze ne zvemo samo
podatkov o simptomih, ampak tudi o bolniku�
Skrbna anamneza zdravniku omogo-
~a, da oceni bolnikovo intelektualno raven,
zna~ajske posebnosti, ~ustveno prizadetost,
obrobne opazke, in daje mo`nost dodatnih
in natan~no usmerjenih vpra{anj� Je najdragocenej{i
in najte`avnej{i del preiskovalnega
postopka� Pri ocenjevanju prsne bole~ine
je pomemben opis kakovosti, lokalizacije,
smeri {irjenja in iz`arevanja, jakosti, ~asovni
potek in na~in nastanka bole~ine, nadalje
trajanje, spro`ilni dejavniki, dejavniki,
ki ubla`ijo bole~ino, spremljajo~i dejavniki,
kot so dispneja, ka{elj, sinkopa, palpitacije,
slabost, anksioznost, depresivnost in
panika, ter seveda dejavniki tveganja� Bolnikov
subjektivni na~in opisovanja prsne
bole~ine mo~no vpliva na subjektivno zdravnikovo
sklepanje in oceno bolnikovega stanja�
Zdravnik naj bi objektivno, torej ~im
manj subjektivno (“iz razdalje”) vrednotil
bolnikovo anamnezo� Po kon~ani diagnosti~ni
obdelavi je v primeru netipi~ne prsne
bole~ine nujno potreben pogovor z bolnikom,
ki mu je potrebno zanesljivo potrditi
izklju~itev organskih bolezni, da ne bomo
naredili “sr~nega bolnika”� V kolikor ne uspemo
sami zadovoljivo re{iti problema oziroma
bolnik ni zadovoljen z na{imi pojasnili,
saj kljub vsemu meni, da je zelo bolan, ga je
treba brez odla{anja napotiti k psihiatru, je
zaokro`il svoje predavanje Rafael Kap{�
V nadaljevanju je psihiatrinja Dragica Resman
iz Psihiatri~ne bolni{nice Begunje
spregovorila o psihi~nih motnjah in koronarni
bolezni� Med psiholo{kimi dejavniki
za koronarno bolezen je na{tela kroni~ni
stres, socialno izolacijo, osebnostne lastnosti
(~ustvena labilnost, impulzivnost), ve-

Udele`enci sre~anja
..................................................................................................
denjski tip A in du{evne motnje (depresije,
anksiozne motnje)� Depresija neodvisno od
drugih rizi~nih dejavnikov pove~a tveganje
za koronarno bolezen za 70 odstotkov� Od
15 do 25 odstotkov starej{ih koronarnih bolnikov
ima depresijo, medtem ko se v celotni
populaciji starej{ih ljudi depresija pojavlja
pri 2 odstotkih� Psihi~ne posledice infarkta
so bolj odvisne od bolnikovega razmi{ljanja
kot od obse`nosti infarkta, psihi~ni dejavniki
pa imajo pomemben vpliv na potek koronarne
bolezni� Depresivni pacienti slab{e
sodelujejo pri zdravljenju in rehabilitaciji,
sposobnost za delo pa je bolj odvisna od hipohondri~nih
bojazni kot od resnosti infarkta�
^e je pri~akovana umrljivost bolnikov v
prvih petih letih po infarktu od 5- do10-odstotna,
je pri depresivnih 30-odstotna� Da je
depresija pogosto neprepoznana, je pokazala
raziskava, narejena v [marje{kih Toplicah
leta 2001� V raziskavi je sodelovalo 109 bolnikov
po AMI� 24 odstotkov bolnikov je bilo
depresivnih, vendar pri nobenem depresija
ni bila prepoznana pred prihodom v zdravili{~e�
Prav tako nih~e ni prejemal antidepresivne
terapije, medtem ko je anksiolitike
prejemalo kar 41 odstotkov bolnikov� Razlogi
za neprepoznavanje in neustrezno
zdravljenje depresije so netipi~na klini~na
slika, napa~na interpretacija telesnih simptomov
anksioznosti, neznanje in predsodki
o psihi~nih motnjah ter zlasti to, da je zdravnik
pozoren le na telesno bolezen� Zato je {e
kako pomembno pri koronarnih bolnikih
usmeriti pozornost tudi k psihi~nim motnjam
in jih ustrezno zdraviti� Pacienta pripravimo
na “normalne” prehodne anksiozne
in depresivne motnje, ga nau~imo sprostitvenih
tehnik in na~rtovanja prijetnih aktivnosti
ob ustrezni antidepresivni medikamentozni
in vedenjsko-kognitivni terapiji�
Da je depresija prav tako zaskrbljujo~ javnozdravstveni
problem kot bolezni srca in
o`ilja, je v svojem predavanju nakazala Jo-
`ica Gamse iz psihiatri~nega dispanzerja
Zdravstvenega doma Maribor� Pojavlja se
pri pribli`no 15 odstotkih prebivalstva, pribli`no
50 odstotkov teh bolnikov je nediagnosticiranih,
20 odstotkov se jih zdravi z
benzodiazepini, 11 odstotkov jih kon~a s samomorom,
14 odstotkov pa ga posku{a narediti�
Povzro~a trpljenje, zmanj{uje delovno
zmo`nost in je razlog za ekonomsko izgubo�
Bolniki povedo, da je to ena najhuj{ih
bolezni, saj povzro~a hudo bole~ino v notranjosti�
V o~eh drugih so manjvredni in nimajo
pravega statusa bolnika� Tak{ni bolniki
so pogosti obiskovalci na{ih ambulant,
svoje stiske pa izra`ajo s telesnimi te`avami�
Problem prepoznavanja depresij se pojavlja
predvsem zaradi komorbidnosti, agitacije,
razlike med spoloma in med starostnimi
skupinami� Pomembno je, da si vzamemo
dovolj ~asa za pogovor in pacientu prisluhnemo,
pogosto pa so v veliko pomo~ tudi pacientovi
svojci� Nikakor ne gre zanemariti
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
111
somatskega statusa� Za razjasnitev diagnoze
lahko uporabimo ocenjevalne lestvice:
Hamiltonovo za ocenjevanje depresije ali geriatri~no
lestvico za odkrivanje in ocenjevanje
depresij pri starej{em prebivalstvu, pomagamo
pa si lahko {e z vpra{alnikom za
preverjanje znakov depresije� Ambulantno
zdravimo tiste bolnike, ki imajo blago in
zmerno depresijo, ki jih lahko pogosto naro~amo
na kontrole in ki imajo primerno
doma~e okolje, podporo svojcev in so kriti~ni
do svojega bolezenskega dogajanja� Kadar
bolnika v splo{ni ambulanti ni mogo~e
primerno zdraviti, ga je potrebno napotiti v
specialisti~no ambulanto ali v bolni{nico,
kar nikakor ne pomeni neuspeha za osebnega
zdravnika�
Delovni dan smo zaklju~ili s predstavitvijo
asentre ­ sertalina, antidepresiva iz skupine
SSSI, ki je varno in u~inkovito zdravilo
za zdravljenje depresije pri bolnikih po AMI
in nestabilni AP�
Naslednji dan smo, ali bolje re~eno, so tisti
najbolj neumorni, ki jih nista prestra{ila
tema in hlad jesenskega jutra, za~eli s pohodom
v Klemen~evo jamo� Po{teno so grizli
kolena, medtem ko smo drugi lenarili v toplem
objemu postelje� V nadaljevanju u~ne
delavnice smo obravnavali zanimive primere
pacientov iz vsakdanje prakse, ki so jih
predstavili udele`enci ali predavatelji� Izmenjavali
smo svoje poglede, izku{nje, znanje
in v tak{nem delovnem vzdu{ju je minil sobotni
dopoldan, kot bi mignil�
Obogateni z novimi znanji smo hiteli domov
k svojim najdra`jim� Ne dvomim, da
bomo v prihodnosti posve~ali {e ve~ pozornosti
na{im bolnikom s sr~no-`ilnimi boleznimi
in znaki depresije, da nam bodo nova
spoznanja dala mo`nost {ir{ega re{evanja tovrstne
problematike, predvsem pa, da bo z
na{o pomo~jo na licih na{ih pacientov znova
zasijal nasmeh� n
november 2002 l ISIS

112
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Z
organizacijo tega sre~anja so `eleli kolegi
s Finske proslaviti 50� obletnico
Finskega registra raka, “drugega” najbolj{ega
registra raka na svetu� “Drugega”,
in ne prvega, samo zato, da bi bili lahko, kot
je dejal predsednik zdru`enja, dr� Hans
Storm, {e bolj{i�
Profesorja Hakulinen in Hakama ter
doktorji Teppo, Sankila in Pukkala so mednarodno
priznani strokovnjaki, znani po
svoji doslednosti in jedrnatosti� So provokativni
predavatelji, ljubijo naravo, radi potujejo,
radi pa s svojim znanjem tudi prisko~ijo
na pomo~ kolegom {irom po svetu�
[ola javnega zdravstva v Tampereju, kjer
dela profesor Hakama, je npr� iz{olala vrsto
Indijcev za na~rtovano zgodnje odkrivanje
raka materni~nega vratu�
Kolegi so organizirali sre~anje, ki je bilo
tako strokovno kot dru`abno enkratno in
brezhibno�
Dogajalo se je v drugem najve~jem mestu
Finske, v Tampereju, in ne v Helsinkih,
ker je bilo ceneje in ker je mesto organizatorju
z veseljem prisko~ilo na pomo~� Sre-
~anje je potekalo v novi kongresni pala~i
(Tampere Hall), kjer je bilo dovolj prostora
za ustne predstavitve, 130 plakatov, dodatne
sestanke in kosila� Pred pala~o so obesili
zastave vseh dr`av udele`enk, od Finske do
Omana in Trinidada�
Letna sre~anja IACR so sre~anja prijateljev,
so pa tudi strokovni izziv in ~as za izmenjavo
izku{enj� Po tolikih letih moram
priznati, da mi tudi prvo ogromno pomeni�
Leto{nje strokovne teme so bile: epidemiologija
okolja, ocena intervencij, biolo{ke
in genetske podatkovne baze in registri
raka, {tudije registrov, {tudije pre`ivetja bolnikov
z rakom, vklju~no s kakovostjo pre`i-
ISIS l november 2002
Sre~anje registrov raka
Leto{nje redno, `e 24., letno sre~anje Mednarodnega zdru`enja registrov
raka (IACR) je bilo od 25. do 27. junija v mestu Tampere na Finskem
Vera Pompe Kirn
vetja, ter kot zadnja, posve~ena pokojnemu
dr� Muiru, enemu klju~nih “motorjev”
IACR v prvih tridesetih letih, zaupnost podatkov
in etika�
Posebna ura je bila posve~ena proslavi 50�
obletnice Finskega registra raka� Proslava je
bila tudi kulturno do`ivetje, do`ivetje finske
narodne pesmi, Sibeliusa in sodobne finske
glasbe� Pri~arali so nam ga {tirje operni
pevci in {est ~elistov, ki so seveda nastopili
zastonj�
Uvodno predavanje prve teme, Epidemiologija
okolja, je obravnavalo zdravstvene
u~inke nesre~e v ^ernobilu z vidika strahu,
govoric in resnice� Profesor Mati Rahu
iz Estonije je pri tem poudaril pomen znanja
epidemiolo{kih metod, javnega zdravstva,
pa tudi infrastrukture, populacijskih registrov
bolezni, ki so osnova za ustrezno
na~rtovanje in izpeljavo {tudij� Na voljo je
bila tudi bro{ura s pretresljivo izpovedjo estonskega
“~istilca” v ^ernobilu� Ustne predstavitve
so obravnavale {e onesna`enja z
dioksinom, pesticidi, s Ce-137, nove pristope
k iskanju poklicnih rakov� Med 20 plakati
na to temo so bili najzanimivej{i izsledki
iz Litve, kjer zaenkrat, po 23 letih opazovanja
delavcev, ki delajo v proizvodnji azbestnega
cementa, {e niso opazili prese`ka mezotelioma
in plju~nega raka� Verjetno je ~as
opazovanja {e prekratek�
Drugo temo je uvedel Finec, ki `e vrsto
let dela pri Mednarodni agenciji za raziskavo
raka v Lyonu, dr� Vainio, s predavanjem
Od identifikacije nevarnosti do ocene u~inkovitosti
in uspe{nosti (efficacy and effectiveness)
preventivnih strategij: primer ocene
presejanja za raka dojk� Povzel je ugotovitve
ekspertne skupine, ki se je zbrala marca
letos v Lyonu, in poudaril, da lahko
zmanj{amo umrljivost zaradi raka dojk le s
{iroko uporabo mamografije pri `enskah,
starih od 50 do 69 let, in da je zelo vpra{ljivo,
ali lahko s samopregledovanjem sploh
kaj vplivamo na umrljivost� Ustne predstavitve
so obravnavale ocene presejanja� Dr�
Schouten je sku{al pojasniti ponoven, drugi
val za 45 odstotkov pove~ane incidence raka
dojk v nizozemski pokrajini Limburg, ki se
je pojavil po prehodni umiritvi po kon-
~anem prvem krogu presejanja� Finci so ocenili
u~inkovitost presejanja raka prostate in
vlogo testa HPV za presejanje raka materni~nega
vratu� Angle`i in Slovenci so predstavili
pomen in oceno organiziranega klasi~nega
presejanja raka materni~nega vratu�
Slovensko pilotno {tudijo je uspe{no predstavila
in ocenila prof� dr� Maja Primic @akelj
in tako se je mala Slovenija tudi letos pojavila
med ustnimi predstavitvami, ne le med
130 sicer izredno lepimi in zanimivimi plakati�
Tretja tema, Biolo{ke in genske podatkovne
banke in registri raka, je obravnavala
novosti v genskem raziskovanju in problem
vklju~evanja ter uporabe podatkov v registrih
raka za namen genskih {tudij tudi s
pravnega vidika� Pred desetimi leti se je pojavil
pojem molekularne epidemiologije, danes
ga je dopolnil {e pojem genske epidemiologije�
Na Islandiji so npr� ugotovili, da mutacija
999del15 v genu BRCA2 lahko razlo`i
velik del dru`inske obremenjenosti z rakom
dojk na tem otoku�
[tudije registrov so vedno prisotna pestra
tema, v kateri registri prika`ejo nenavadne
trende incidence, incidenco redkih rakov in
seveda razne na~ine in prijeme za izbolj{anje
popolnosti in kakovosti podatkov� [koti
so opazili, kako se ve~a incidenca adenokarcinoma
po`iralnika in karcinoma `ol~nih
vodov� V Ju`ni Avstraliji so se spra{evali, zakaj
registrirajo vse ve~ raka neznane primarne
lokacije, na Norve{kem, kak{na je incidenca
raka med najstarej{imi naseljenci

Norve{ke, Samejci, v Kalkuti so opravili svojo
prvo analizo incidence in opozorili na
problem kadilskih rakov, raka materni~nega
vratu in dojk, v Luisiani v ZDA so `eleli pojasniti
razlike v zdravljenju raka prostate pri
belih in temnopoltih prebivalcih� Kolegice,
ki obdelujejo podatke programa SEER v
ZDA, so s podrobno analizo velikosti tumorja,
hormonskih receptorjev in prizadetosti
regionalnih bezgavk sku{ale pojasniti, zakaj
v starosti od 50 do 64 let incidenca raka dojk
v ZDA {e nara{~a� V Ju`ni Afriki pri~akujejo
epidemijo Kaposijevega sarkoma�
Peta tema je bila Analize pre`ivetja bolnikov
in kakovost pre`ivetja� V ZDA imajo
pri Dr`avnem onkolo{kem in{titutu (NCI)
tudi Urad za pre`ivele rakave bolnike (Office
for Cancer Survivorship)� Dr� Rowland
je izrazila `eljo, da bi bili registri raka tudi
osnova za poglobljene {tudije tovrstne problematike�
V nem{ki de`eli Posarje so izvedli
populacijsko {tudiji o kakovosti `ivljenja
bolnikov eno leto po diagnozi raka debelega
~revesa in danke� Osnovna naloga registrov,
ki spremljajo pre`ivetje, je, da analize
opravljajo po enotni, dogovorjeni metodologiji,
da lahko z medsebojno primerjavo
ugotovijo, kje je mesto de`ele, za katero zbirajo
podatke� Analiza Nordijskih registrov
je npr� pokazala, da se pre`ivetje izbolj{uje v
vseh {tirih dr`avah, vendar razlike ostajajo
in Danska je kljub napredku {e vedno na
zadnjem mestu� Evropski {tudiji EURO-
CARE I in II sta pokazali, kje je bilo mesto
Anglije in [kotske v osemdesetih letih (med
najslab{imi v zahodni Evropi, kot Danska)
in podatki so mo~no vplivali na tamkaj{njo
vlado, da je namenila ve~ sredstev in dolo~ila
ve~ kontrole in strogosti nad zdravljenjem
bolnikov z rakom� Angle{ki registri sodelujejo
v skupinah (BASO, projekt Sloane), ki
spremljajo pre`ivetje bolnic z duktalnim in
situ in z invazijskim rakom dojk, odkritim
pri presejanju� Na Nizozemskem te~e projekt
QEM (Quality Evaluation System Mammacare)
z namenom ugotavljanja uporabe
in u~inkovitosti smernic in standardov za
zdravljenje raka dojk� [e vedno se spra{ujemo,
zakaj je v ZDA pre`ivetje bolj{e kot pri
najbolj{ih v Evropi (stekla bo {tudija CON-
CORD)� Vse bolj se uveljavlja tudi nova metodologija
izra~unavanja pre`ivetja, t� i� obdobna
analiza pre`ivetja (period analysis),
ki je pomembna za opazovanje in primerjanje
dolgoletnega (pet- in desetletnega) pre-
`ivetja bolnikov�
[esta tema, Zaupnost in etika pri registraciji
raka in pri raziskovanju v registrih, je pomembna
to~ka dnevnega reda na{ih sestankov
`e ve~ kot deset let! Kolegi po vsem svetu
se spra{ujejo in ugotavljajo, kaj bi pomenilo
obvezno privoljenje bolnikov, da vsto-
Po kon~anem delu {e izlet v nacionalni park Seitseminen, de`ju navkljub
..................................................................................................
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
113
pijo s podatki v register, kaj mislijo o tem
ljudje, kak{ne probleme so imeli v Nem~iji,
kak{na pravna podlaga je potrebna� Najve~ji
in najtr{i oreh so morali streti v Nem~iji, da
so ohranili pri `ivljenju malo{tevilne stare
in ustanovili nove de`elne registre raka� Ko
se je omenjena tema prvi~ pojavila na na{em
sestanku v za~etku 90� let, v Sloveniji {e nismo
vedeli, kako kmalu bo ta problem aktualen
tudi za nas� Vedenje in predvidevanje
ter smernice, ki jih je pripravila IACR,
so nam omogo~ili razumno zakonodajo, ki
pod pogoji vestnega varovanja podatkov
vendarle omogo~a {tudije, katerih izsledki
so {e kako pomembni za javno zdravstvo in
na~rtovanje onkolo{ke slu`be od primarnega
prepre~evanja raka do rehabilitacije bolnikov�
Bilo nas je 250 iz 61 dr`av sveta, predstavniki
vseh petih kontinentov� Problem raka
je v teh 61 dr`avah razli~en, oprema in tehnologija
obdelave podatkov je odvisna od
razvitosti dr`ave, obdelave in {tudije pa od
vedo`eljnosti in trme tistih, ki registre vodijo,
in njihove pripravljenosti za mednarodno
sodelovanje� IACR, v katerega je zdaj
vklju~enih `e 328 registrov, omogo~a redno
udele`bo tudi predstavnikom manj razvitih;
potne stro{ke in bivanje jim povrne iz sredstev,
ki jih pridobi s ~lanarinami in darili bogatih
dr`av�
Da bi zapolnili program udele`encem, ki
so pri{li s cenej{o letalsko karto, so organizirali
dan pred sre~anjem {e dva te~aja, in
sicer analiza pre`ivetja in analiza ~asovnih
trendov, ter sestanek mednarodne skupine,
ki pod pokroviteljstvom Mednarodne agencije
za raziskavo raka prou~uje pojav ve~ primarnih
rakov� Na{ register je za to {tudijo
prispeval podatke za leta 1961-1992� Zanima
nas zlasti pojav ve~ rakov v primeru, da
je prvi redek pojav� Za tak{no opazovanje je
podatkovna baza enega samega registra premajhna�
Prvo prosto popoldne smo se sre~ali udele`enci
skupine EUROCARE, dan po sre-
~anju pa je imela sestanek {e Evropska mre-
`a registrov raka (ENCR)�
Finska, dobro si opravila svoje delo� Naslednje
leto se bo pisana dru{~ina sre~ala na
Havajih� Se bomo videli, bo{ pri{la, so spra-
{evali kolegi� Upam�
n
november 2002 l ISIS

114
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Poro~ilo s kongresa o Alzheimerjevi
demenci
V
Stockholmu se je odvijal leto{nji
mednarodni kongres o Alzheimerjevi
demenci (AD) in podobnih motnjah�
Poudarek je bil na biologiji, zgodnjem,
po mo`nosti predklini~nem odkrivanju bolezni,
predstavljeni so bili rezultati nekaterih
{tudij o ljudskih zdravilih za to bolezen in ~ilost
ter nakazane smernice poteka raziskav na
bazi~nem in klini~nem podro~ju� Ob tem je
zanimivo, da bo {e v tem letu stekla obse`na
multicentri~na {tudija za opredelitev klini~ne
slike nekaterih subkortikalnih demenc,
poudarek je na vaskularni demenci� Kongres
je bil od 20� do 25� julija letos v velikem kongresno-razstavnem
centru ju`no do Stockholma,
dve postaji z vlakom od centralne postaje�
Udele`ba je bila {tevil~na, razen nevrologov
in psihiatrov so bile delovne skupine
{tevil~no mo~no zastopane z biologi, farmakologi,
nevropsihologi, rentgenologi in
zdravniki dru`inske medicine ter internisti,
ki se ukvarjajo s starej{im prebivalstvom� Zanemarjeni
niso bili niti negovalci, saj je bil organiziran
poseben simpozij za medicinske sestre,
ki delajo v domovih ostarelih, na geriatri~nih
oddelkih bolni{nic, in za tiste, ki u~ijo
svojce, kako skrbeti za dementnega� Ni veliko
dr`av, ki med blizu pet tiso~ udele`enci ne
bi imele svojega predstavnika�
Prvi dan, sobota, je bil v celoti posve~en
kakovosti `ivljenja obolelega in njegovih
bli`njih, pri ~emer je potrebno upo{tevati
tako bolnikove kognitivne sposobnosti, du-
{evno zdravje, funkcionalne sposobnosti kot
socialni, finan~ni in okoljski vidik bolezni�
V definiciji kakovosti `ivljenja so vpleteni
bolnik, skrbnik, zdravnik, ekonomist, etik
in filozof� Veliko lestvic in testov je bilo `e
narejenih, nekaj je splo{no sprejetih, za poenotenje
vrednotenja izidov v {tudijah pa je
predlaganih nekaj testov, ki naj ne bi bili
preobse`ni in ne premalo natan~ni�
Splo{no sprejeto je, da je prevalenca AD
30 na 100�000 prebivalcev na leto, kar predstavlja
pribli`no dve tretjini dementnih�
Obravnavane so bile tudi variante AD, morda
naj omenim biparietalni sindrom z vidno
agnozijo in fragmentacijo slike ter frontalni
ISIS l november 2002
Lidija Stare
sindrom z motnjami obna{anja� Precej pozornosti
je bilo namenjene tudi demenci z
Lewyjevimi telesci (LBD), kjer poleg acetilholina
primanjkuje tudi dopamina, predstavlja
pa pribli`no 12 odstotkov vseh demenc, v
kombinaciji z AD do tretjino� Zanimiva je primerjava
klini~ne slike in kasnej{ih nevropatolo{kih
izsledkov po smrti pacientov� Pokazalo
se je, da je ve~ kot polovica klini~no definitivnih
diagnoz LBD dejansko kombinacija
z AD, le 12 odstotkov je ~istih� Pri frontotemporalni
demenci (Mb� Pick) ali vedenjski
demenci, kot jo tudi imenujejo, se pojavijo
vedenjske motnje, ki ne zado{~ajo kriterijem
za “psihiatri~no diagnozo”, pribli`no dve leti
pred mnesti~nimi motnjami� Pickova demenca
predstavlja od 12 do 16 odstotkov
zgodnjih demenc (pred 65� letom) in 9 odstotkov
vseh demenc� Prevalenca je od 9 do
15 na 100�000 prebivalcev na leto� Poglavitni
problem pri tej demenci je pomanjkanje serotonina�
Od subkortikalnih demenc naj poleg
omenjene vaskularne, ki bo predmet obse`ne
{tudije, omenim, da v ZDA naredijo na
leto 800�000 obvodov na srcu, pri 6 do 10 odstotkih
teh pacientov pride do encefalopatije,
od 2 do 3 odstotke jih postane dementnih�
Prav tako so v ZDA ugotavljali, da lahko pri
depresivnih starej{ih bolnikih nezdravljeno
ali slabo zdravljeno stanje v 2 do 4 letih pripelje
do demence�
Za prepre~evanje AD veljajo enaki ukrepi,
kot jih sre~amo pri prepre~evanju sr~no-
`ilnih bolezni� V dveh {tudijah niso uspeli
potrditi pozitivne vloge statinov za prepre-
~evanje AD, odmerki zdravila pa so bili nizki�
Ugotavljali so povezavo med diabetesom,
odpornostjo na insulin (ne glede na vzrok)
ter zmanj{anim volumnom hipocampusa in
jeder amigdala� V {tudijah je bila dokazana
prekomerna telesna te`a in povi{ane vrednosti
ma{~ob v krvi kot vsak zase samostojen
dejavnik tveganja za AD�
Poglavitni problem na transmiterski ravni
pri AD je pomanjkanje acetilholina v hipokampusu
in v drugih delih mo`ganske
skorje� Vse ve~je je zanimanje za glutamatni
receptor NMDA, saj so odkrili njegovo po-
tencialno vlogo pri propadu senzitiziranih
nevronov� Nepopolno zaviranje tega receptorja
na dolo~enem mestu bi pripomoglo k
pre`ivetju senzitiziranih nevronov pri Alzheimerjevi
demenci, popolna inhibicija pa
bi vodila do hudih motenj fiziolo{ke aktivnosti,
zato ni mo`na� V Nem~iji `e deset let
uporabljajo memantin (nekompetitivni nepopolni
zaviralec receptorja NMDA) kot
zdravilo pri hudi demenci� Prepre~eval naj
bi z beta amiloidom povzro~eno nevrotoksi~nost
v mo`ganih� APP (amiloidni prekurzorski
protein), ki ga cepi sekretaza na mestu
beta ali gama, pripelje do nevrofibrilarnih
usedlin, ne pa sekretaza, ki deluje na mestu
alfa� Od tod tudi ideja o zaviranju beta
in gama sekretaze v prepre~evanju AD� Imunizacija
je bila `e preizku{ana, vendar je v
nekaj primerih pripeljala do encefalitisa, verjetno
z aktivacijo celic T� Bolnike so pozdravili
s protivnetnimi zdravili, raziskava pa je
ustavljena do izbolj{anja vakcine� Raziskujejo
tudi faktorje rasti iz populacije specifi~nih
celic kot mo`no zdravilo obolelih za AD�
Estrogeni, zni`evalci serumskega homocisteina,
antioksidanti, protivnetna zdravila so
mo`ni zaviralci/prepre~evalci bolezni� Izogibanje
po{kodbam glave, nizkokalori~na
dieta in stalna te`a ter vi{ja izobrazba so pomembni
dejavniki za prepre~evanje nastanka
demence�Tudi stradanje ni priporo~ljivo�
Smernice za zdravljenje {e vedno postavljajo
na prvo mesto inhibitorje AChE (donepezil,
rivastigmin, galantamin)� Zdravila
ne zavrejo procesa, ki se je `e za~el� Prevladuje
mnenje, da brez kombinacije zdravil ne
bo {lo� V {tudijah se je izkazala kombinacija
inhibitorja AchE in antagonista NMDA, v
prihodnosti pa se veliko pri~akuje od imunizacije
in inhibitorjev AchE� Tacrine in estrogen
sta bila uspe{na, vendar se tacrina zaradi
stranskih u~inkov ne uporablja ve~�
Najpomembnej{e vpra{anje je odkrivanje
bolezni, preden se klini~no pojavi� Znano
je, da poteka tiha faza tudi dvajset let in
v to obdobje bi lahko usmerili primarno preventivno
dejavnost� Predsimptomatska
stopnja je tista, v kateri je bolnik {e “zdrav”,

v likvorju pa `e najdemo presnovke, ki ka-
`ejo na aktivnost procesa v mo`ganih� To naj
bi se za~elo nekako pri 60 letih� Raziskovalci
`e uporabljajo dolo~anje beljakovine tau in
fosforilirane tau za odkrivanje Alzheimerjeve
bolezni v likvorju� Sledi simptomatska
stopnja bolezni, ki se “zdravi” z zdravili, kot
jih poznamo danes� Trend gre v smeri odkrivanja
dovzetnih in ogro`enih za nastanek
AD (genetika), odkrivanja novih genov za
AD in ugotavljanja napovedne vrednosti psiholo{kih
testov in RTG-metod za predklini~no
in klini~no stopnjo AD�
Zanimivo je bilo tudi sre~anje, ki je soo-
~ilo nevrologe in psihiatre ter posku{alo
opredeliti njihovo vlogo v vodenju demence�
Razlike obstajajo: psihiatri so usmerjeni
bolj na simptome, za nevrologa pa je najpomembnej{a
diagnoza� V preteklosti je velja-
lo, da nevrolog bolezen diagnosticira in prepusti
splo{nemu zdravniku, “diagnose and
adios”� Do pred kratkim naj bi se torej vloga
nevrologa kon~ala ob institucionalizaciji
bolnika, zdaj pa je splo{no sprejeto, da nastopata
nevrolog in psihiater z roko v roki�
Prvemu je nalo`eno predvsem vodenje terapije
za AD in ocena u~inka terapije, drugi
pa je nepogre{ljiv pri psihiatri~nih komplikacijah
demence�
Smernice, ki so bile dane za oceno stanja
bolezni, so prevedene tudi v jezike na{ih ju`nih
sosedov, slovenske razli~ice pa na policah
nisem na{la�
Ob koncu lahko ugotovim, da je veliko
novega predvsem na predklini~ni ravni, sicer
pa nam do uvedbe novosti v klini~no
prakso (imunizacija) ostane osve{~anje ljudi,
izobra`evanje in pomo~ tistim, ki pride-
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
115
jo v stik s pacientom, bodisi poklicno bodisi
v doma~em okolju, in dobro klini~no delo,
ki lahko zakasni vstopanje obolelega v institucijo
in pomeni ve~jo kakovost `ivljenja
zbolelih ter manj{o obremenitev za svojce�
Do pred kratkim so se pri nas ukvarjali z
demenco samo psihiatri, kar samo po sebi
pomeni, da so pri{li bolniki do njih {ele, ko
so nastopili psihiatri~ni zapleti bolezni� Tudi
zdravila za demenco so registrirana pri nas
{ele nekaj let, na recept pa {ele od 1� 1� 2000�
V treh letih je `e viden napredek, saj bolniki
prej poi{~ejo pomo~, vendar je potrebno na
tem podro~ju narediti {e veliko� Prepoznavanje
zgodnjih demenc in njihovo zdravljenje
zato pomeni nov in velik izziv nevrologom
in psihiatrom, seveda pa brez splo{nega
prepoznavanja bolezni na primarni ravni
dose`kov ne bo� n
november 2002 l ISIS

116
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
13. kongres Evropskega zdru`enja za
pediatri~no in neonatalno intenzivno
terapijo (ESPNIC)
Intenzivno zdravljenje otrok ima v Ljubljani
dolgo tradicijo: `e leta 1968 je bila
osnovana prva intenzivna enota, ki je od
dograditve nove stavbe Klini~nega centra v
Ljubljani (leta 1974) del Klini~nega oddelka
za otro{ko kirurgijo in intenzivno terapijo
(KOOKIT)� Povezava z drugimi podobnimi
centri v Evropi in Zdru`enih dr`avah
Amerike je bila za~etnikom pediatri~ne intenzivne
terapije pri nas, med katerimi so bili
prof� Pavle Kornhauser, prof� Metka Derganc,
doc� Janez Primo`i~ in prim� Andreja
Gosti{a Kornhauser, izredno pomembna� In
to ne le z izobra`evanjem v podobnih centrih
v tujini, temve~ z navezovanjem stikov
z najbolj{imi s tega podro~ja medicine in s
spodbujanjem lastne prepoznavnosti� Ta cilj
so prvi~ uresni~ili `e leta 1981, ko so v povsem
novem Cankarjevem domu organizirali
1� mednarodni kongres pediatri~ne intenzivne
terapije� ^eprav se ni imenoval
“svetovni” kongres, bi ta naziv upravi~ila
udele`ba ve~ kot 450 “intenzivistov” iz 47 dr-
`av z vseh celin� “Ekipa otro{ke kirurgije” je
kasneje organizirala {e ve~ odmevnih doma-
~ih in mednarodnih strokovnih sre~anj, tako
za zdravnike kot za medicinske sestre - zato
odlo~itev ESPNIC-a, da Ljubljani dodeli organizacijo
evropskega kongresa zdru`enja v
letu 2002 (kongres je sicer vsako drugo leto),
ni bila presene~enje�
Na sve~anem odprtju kongresa, ki je med
13� in 15� junijem potekal na novi Pravni fakulteti,
so po uvodnih besedah J� Primo`i~a
in prikupnem nastopu otro{kega zbor~ka
Osnovne {ole Majde Vrhovnik pod vodstvom
P� Gu~ek sodelujo~e pozdravili minister
za zdravje Republike Slovenije D� Keber,
podpredsednik ESPNIC-a J� Ramet,
predsednica ESPNIC - Nursing M� Johansson,
strokovni direktor Klini~nega centra Z�
Arne`, predsednik Svetovnega zdru`enja za
pediatri~no in neonatalno intenzivno terapijo
G� Barker (ki je posebej poudaril pomen
ISIS l november 2002
Lilijana Kornhauser Cerar
prvega kongresa v Ljubljani), predstavnik
Slovenskega zdru`enja za intenzivno medicino
P� Hribar ter podpredsednica Mednarodnega
zdru`enja medicinskih sester (ICN)
V� Pretnar Kunstek� V imenu ESPNIC-a je
J� Ramet podelil priznanja, ki so jih za svoje
delo prejeli G� Barker, M� Derganc, W� de
Groot (medicinska sestra), P� Kornhauser,
E� Okr{lar (medicinska sestra), E� van der
Voort in J� Primo`i~� D� Devictor iz Pariza
je z orisom razvoja zdru`enja zaklju~il slovesnost�
Zametek ESPNIC-a je bil Evropski
klub pediatri~nih intenzivistov, katerega
prvo uradno sre~anje je bilo v Parizu� Leto
1981 je bilo prelomno zaradi organizacije
“ljubljanskega” kongresa, tedaj se je zdru-
`enje `e imenovalo ESPIC; leta 1986 so se
pridru`ili intenzivisti, ki so zdravili novorojen~ke
(v ime je bila dodana ~rka N), kot poseben
del zdru`enja pa medicinske sestre
(ESPNIC - Nursing)� Vlogo ESPNIC-a danes
je J� Ramet primerjal z drevesom, ki ima
mo~no deblo in veliko vej in listov, a daje
premalo plodov - multicentri~nih {tudij, ki
bi bile izvedljive pod okriljem zdru`enja, seveda
ob primernih subvencijah sodelujo~ih
dr`av ter znanju in energiji vseh sodelujo-
~ih�
Strokovni program za zdravnike je bil
posve~en temam s podro~ja dihalne odpovedi,
bolni{ni~nih oku`b, mo`ganske po{kodbe,
o`ivljanja, zdravljenja opeklin, hemodinamskega
nadzora v enotah za pediatri~no
intenzivno terapijo ter mened`menta
v zdravstvu� Vsako podro~je so najprej osvetlila
dalj{a uvodna predavanja, ki jim je sledilo
ve~ kraj{ih vabljenih prispevkov, pri vsaki
od tem je bilo predvidenega tudi dovolj
~asa za razpravo�
Predavatelji sklopa, namenjenega dihalni
odpovedi, so bili vrhunski tuji in doma~i
strokovnjaki s tega podro~ja: Ameri~an D�
G� Nichols z Univerze Johns Hopkins v Baltimoru
je predaval o umetnih nadomestnih
organih v intenzivnem zdravljenju ter o dihalni
vlogi trebu{ne prepone, ki je pri novorojen~ku
najpomembnej{a dihalna mi{ica in
odlo~ilno vpliva na uspe{nost lo~itve od respiratorja�
A� Greenough, ki dela na King’s
College v Londonu in sodi med najbolj znane
raziskovalke umetne ventilacije novorojen~kov
in zdravljenja z nadomestki surfaktanta
(kot predavateljica pa je `e ve~krat sodelovala
na simpozijih v Ljubljani), je prikazala
dana{nje mo`nosti umetnega predihavanja
novorojen~kov ter novosti v zdravljenju
in prepre~evanju oku`be z respiratornim
sincicijskim virusom (RSV)� Nizozemec
A� J� van Vught je predstavil razvoj in zna-
~ilnosti visokofrekven~ne ventilacije z oscilacijami,
z lastnimi izku{njami je njegovo
predavanje dopolnil [� Grosek� Angle` D�
Macrae je govoril o predihavanju z du{ikovim
monoksidom (NO), Belgijec J� Ramet
pa razmi{ljal o umestnosti uvajanja novih
na~inov umetne ventilacije v pediatriji� Avstrijec
G� Zobel, ki dela v Gradcu, je predstavil
izku{nje z zunajtelesno membransko
oksigenacijo (ECMO) ter s teko~insko ventilacijo,
ki kljub optimisti~nim napovedim
{e vedno ostaja domena raziskav�
Petkovo dopoldne je bilo posve~eno bolni{ni~nim
oku`bam� L� Pessoa Silva, ki dela
v Centru za nadzor oku`b Univerzitetne bolni{nice
v @enevi, je ~as uvodnega predavanja
namenila postopkom, s katerimi lahko
zmanj{amo pogostnost oku`b na oddelkih
za intenzivno zdravljenje novorojen~kov in
otrok� M� Derganc je prikazala sodobno
diagnostiko in zdravljenje oku`b s koagulaza-negativnimi
stafilokoki (KNS), ki so tudi
v ljubljanski multidisciplinarni enoti za intenzivno
zdravljenje otrok najpogostej{i
povzro~itelji bolni{ni~nih oku`b� Francoz F�
Leclerc je predstavil PELOD - sistem to~kovanja
sindroma multiorganske odpovedi, [�
Grosek pa je poro~al o rezultatih spremljanja
bolni{ni~nih oku`b s pomo~jo ra~unal-

ni{kega programa WHOCARE, ki se v Ljubljani
uporablja `e od leta 1995� Ker je oku`ba
z respiratornim sincicijskim virusom pri
otrocih do 2� leta povezana s pomembno
akutno in kroni~no zbolevnostjo, je bilo za
vse zanimivo predavanje A� Greenough o
novostih v zdravljenju in prepre~evanju
oku`b z RSV� Prvi del petkovih predavanj je
zaklju~il Poljak R� Lauterbach s prispevkom
o vlogi pentoksifilina v zdravljenju sepse novorojen~ka�
Sledila so vabljena predavanja, posve~ena
izku{njam pediatra pri zdravljenju otroka
s te`kimi opeklinami (M� Derganc in Avstrijka
M� Trop) ter vlogi metode ECMO (J�
Primo`i~)�
V uvodu popoldanskih predavanj je Angle`
R� Tasker pojasnil patofiziologijo hipoksi~no-ishemi~ne
okvare osrednjega `iv~evja
ter razloge za pove~ano ranljivost dolo~enih
predelov (zlasti hipokampusa) pri nedono{en~ku
in kriti~no ocenil dana{nje
diagnosti~ne mo`nosti ter na~ine zdravljenja�
Izku{nje zdravljenja otrok s po{kodbo
glave sta prikazala A� Gosti{a Kornhauser ter
[vicar J� Pfenninger�
Sobotni del kongresa je bil posve~en organizacijskim
problemom� G� Barker iz Toronta
je v izvrstnem uvodnem predavanju
prikazal mo`ne odgovore na eno od pomembnih
vpra{anj v intenzivnem zdravljenju:
“Doing the right thing and doing the thing
right,” ki se ka`ejo predvsem v izdelavi protokolov
za ukrepanje in spremljanje kakovosti
dela� J� Primo`i~ je opozoril na nujnost racionalizacije
v zdravstvu zaradi neskladja med
sredstvi, ki so na voljo, in potrebami, ki so na
podro~ju intenzivnega zdravljenja {e posebej
velike� V� Globevnik Velikonja je govorila o
~ustvenih obremenitvah osebja in star{ev na
oddelkih za intenzivno zdravljenje novorojen~kov
in o metodah za njihovo obvladovanje�
Na~rte o skupnem evropskem izobra`e-
vanju za pediatre intenziviste je predstavil J�
Ramet, njegovo predavanje pa je odli~no dopolnila
okrogla miza, na kateri so posebnosti
svojih enot predstavili intenzivisti s Poljske
(M� Kulerski iz Var{ave), Slova{ke (P� Kunovsky
iz kardiolo{kega centra v Bratislavi),
Gr~ije (T� Hatzis iz Aten), Nizozemske (A� J�
van Vught iz Utrechta), Hrva{ke (M� Novak
iz Medicinskega centra Rebro v Zagrebu) ter
Slovenije (J� Primo`i~)� V zaklju~kih so predlagali
pripravo enotnega osnovnega programa
za izobra`evanje in nadzor ter dolo~itev
minimalnih standardov, ki jih mora izpolnjevati
posamezen oddelek za intenzivno zdravljenje
novorojen~kov in/ali otrok�
Uvodnim in vabljenim predavanjem so
vsak dan sledila poro~ila, ki so jih prispevali
predavatelji iz 27 dr`av, med njimi smo bili
s sedmimi prispevki opa`eni tudi slovenski
pediatri intenzivisti (I� Vidmar, A� Pogorelc
Erjavec, J� Babnik, L� Kitanovski, D� Osredkar,
V� G� Tretnjak, L� Kornhauser Cerar)�
Med 52 posterji, ki so bili predstavljeni tudi
ustno, so svoja dela prikazali Z� Ro{kar, I�
[tucin Gantar, Z� Kani~, M� Todorovi} Guid,
J� Babnik in G� Kalan�
Ker so v vsaki intenzivni enoti medicinske
sestre zelo pomemben del delovne skupine,
so se prireditelji kongresa odlo~ili za
hkratno sre~anje z ESPNIC - Nursing� Skupna
sre~anja so bila tradicija pri vseh simpozijih
intenzivne terapije otroka v preteklosti
v Ljubljani in so predvidena tudi pri vseh
evropskih kongresih v prihodnje� V uvodnem
delu je V� Pretnar Kunstek predstavila
sedanjost in vizijo dela medicinskih sester v
intenzivnem zdravljenju otroka v Sloveniji�
Poudarila je zahtevnost tega dela, ki lahko
pri zaposlenih zaradi telesnih in psihi~nih
obremenitev privede do izgorevanja, in
predstavila potrebo po subspecializacijah na
podro~ju nege ter s tem povezane nove organizacijske
prijeme: podro~je, ki so mu pe-
Spletna stran
Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
117
diatri in medicinske sestre iz enot za intenzivno
terapijo v Ljubljani posve~ali od vsega
za~etka posebno pozornost in o izku{njah
poro~ali tudi v tujini� S predavanji, ki so bila
posve~ena enakim temam kot zdravni{ka, so
v nadaljevanju programa sodelovale E�
Okr{lar, M� O{tir, M� Petreska, T� [mon, M�
Jakomin, R� [turm, K� Urban~i~, B� @abkar,
D� Zelinka, M� Pevec in M� Straunik, s posterji
pa M� Ko~ar, M� Petrovi~, M� Verbi~
in K� Urban~i~�
Kongres je spremljala razstava proizvajalcev
medicinske opreme, zdravil in otro{ke
prehrane: ob ogledovanju najnovej{ih respiratorjev,
inkubatorjev, monitorjev, infuzijskih
~rpalk smo kaj hitro pozabili na poziv k
“racionalni izrabi sredstev”� Organizator pa
se ni trudil le za strokovni razvoj udele`encev
(tudi z izdajo preglednega zbornika, ki sta ga
uredila M� Derganc in [� Grosek), temve~ je
s kulinari~nimi dobrotami v ~asu odmorov
vplival tudi na na{o “telesno rast”� Za kulturni
u`itek je s koncertom na ~arobnem Ljubljanskem
gradu poskrbelo Kulturno-umetni{ko
dru{tvo Klini~nega centra in Medicinske
fakultete “dr� Lojz Kraigher”�
Trinajsti kongres ESPNIC-a je za nami�
Svetovno znani predavatelji so nam posredovali
najnovej{e znanje in izku{nje s podro~ja
intenzivnega zdravljenja novorojen~kov
in ve~jih otrok� Slovenski predstavniki
niso za njimi prav ni~ zaostajali - ne v vsebini
predavanj ne v na~inu predstavitve� Ve~
kot 300 udele`encev iz 27 dr`av je bilo navdu{enih
{e nad marsi~em drugim, tudi nad
brezhibno organizacijo (kot hostese so sodelovale
kar medicinske sestre z “otro{ke kirurgije”)
ter lepotami Ljubljane in drugih
delov Slovenije (v soboto so {li udele`enci
na popoldanski izlet v partizansko bolni{nico
Franja)� O tem pri~ajo {tevilna zahvalna
pisma in `elja vseh, da bi tako sre~anje spet
kmalu organizirali v Sloveniji� n
november 2002 l ISIS

118
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
7. simpozij otro{ke anestezije v Sloveniji
Od 23� do 25� maja letos je v prostorih
hotela Slon v Ljubljani potekal 7�
simpozij otro{ke anestezije� Organiziralo
ga je Zdru`enje evropskih zvez pediatri~ne
anestezije (Federation of European
Associations of Paediatric Anaesthesia -
FEAPA), Slovensko zdru`enje za anesteziologijo
in intenzivno medicino (SZAIM) ter
Slovensko zdravni{ko dru{tvo (SZD) pod
pokroviteljstvom ministra za zdravje Republike
Slovenije, prof� dr� Du{ana Kebra,
Zdravni{ke zbornice Slovenije in `upanje
mesta Ljubljana, gospe Vike Poto~nik�
Zdru`enje evropskih zvez pediatri~ne anestezije
(FEAPA) je bilo leta 1986 ustanovljeno
z `eljo, da se otrokom zagotovi najbolj{e mo`no
zdravljenje� Danes je v zvezo vklju~enih 31
dr`av Evrope, vklju~no z dr`avami nekdanjega
vzhodnega bloka� Glavni cilji zdru`enja so
razvijanje znanstvenega dela, {irjenje prakti~nih
in teoreti~nih znanj na podro~ju otro{ke
anestezije in vzpodbujanje sodelovanja anesteziologov
v vseh de`elah ~lanicah zdru`enja� S
tem razlogom FEAPA organizira {tevilna strokovna
sre~anja: simpozije enkrat na leto, razli~ne
te~aje vsaki dve leti in kongrese otro{ke
anestezije vsake {tiri leta�
Strokovna sre~anja so namenjena zdravnikom,
ki vsakodnevno skrbijo za male bolnike,
pa tudi vsem tistim, ki otroke zdravijo
ob~asno�
Na leto{njem sre~anju v Ljubljani so sodelovali
doma~i in tuji predavatelji� Med tujimi
so bili prof� dr� Jozef Holzki iz Kölna,
predsednik organizacije FEAPA, prof� dr�
Barbro Jodal s [vedske, prej{nja in ve~kratna
predsednica zdru`enja, ~astna profesorica
Medicinske fakultete v Ljubljani, dr� Kriser
Nilsson, tudi [ved, prof� dr� Neil Morton,
prof� dr� Ted Sumner in prof� dr� Meakin
- vsi iz Velike Britanije, ter prof� dr� Giorgio
Ivani iz Italije� Svoj dele` so s svojimi kakovostnimi
deli prispevali doma~i kolegi in
kolegi iz tujine�
Strokovne teme so bile s podro~ja te`ke intubacije,
bole~ine, teko~in in elektrolitov, nadome{~anja
krvi in avtotransfuzije, zapletov
v anesteziji, anestezije pri nesr~nih posegih
otrok s prirojenimi sr~nimi obolenji, o`ivljanja
in anestezije z nizkim pretokom plinov�
ISIS l november 2002
Milena Kremesec, Bo`ena Gerjevi~, Mateja Lopuh
Z leve: Daniel Bla`ek, dr. med., iz Prage, doc. dr. Mirt Kamenik iz bolni{nice
Maribor ter predsednik FEAPA prof. dr. Josef Holzki.
..................................................................................................
Ob uradnem odprtju simpozija sta navzo~e
pozdravila prof� dr�Vesna Paver Er`en,
predstojnica Klini~nega oddelka za anesteziologijo
in intenzivno medicino Klini~nega
centra v Ljubljani, in prof� Jozef Holzki,
predsednik FEAPE�
V uvodnem predavanju je Milena Kremesec
orisala razvoj slovenske anestezije�
Zanimivo je bilo sistemati~no in natan~no
predavanje prof� Mortona, ki je poudaril,
kako pomemben je vsestranski pristop k
zdravljenju bole~ine pri otrocih� Upo{tevati
je treba ~ustveno komponento otroka, mu
zagotoviti ~im prijaznej{e okolje, uporabiti
zanj primerne tehnike in dati otroku ter star-
{em mo`nost, da dejavno sodelujejo pri
zdravljenju bole~ine�
Na simpoziju so sodelovali tudi specialisti
pediatri, kar dokazuje povezanost na{ega
dela�
Mag� Grosek je pripravil odli~no predavanje
o uporabi teko~in in elektrolitov v intenzivni
terapiji, asis� Ivan Vidmar pa je
predstavil najnovej{e smernice o`ivljanja, ki
so bile sprejete na mednarodni konferenci
(Cardiopulmonary resuscitation - CPR in
Emergency cardiovascular care - ECC)�
V referatu o nadome{~anju krvi in avto-
transfuziji je dr� Gebicka iz Poljske navedla
mo`nosti uporabe akutne normovolemi~ne
hemodilucije (ANH) pri otrocih�
Dr� Sumner je podal prakti~ne smernice
za anestezijo otrok s prirojenimi sr~nimi napakami
za nesr~ne operacije�
Slovesnost ob odprtju simpozija je bila v
ljubljanski Mestni hi{i, kjer je direktor Klini~nega
centra, prof� dr� Primo` Rode, pozdravil
vse udele`ence sre~anja, v imenu `upanje
pa je dobrodo{lico za`elela dr� Megli-
~eva, na~elnica Oddelka za zdravstvo in socialno
varstvo�
Camerata Labacensis je s svojo izvrstno izvedbo
Beethovnovega klavirskega kvarteta v
Es-duru oplemenitila `e tako prijeten ve~er�
Drugi dan so si gostje lahko po predavanjih
z vodnikom ogledali staro mestno jedro,
zadnji dan smo organizirali ogled Postojnske
jame, z nekaterimi smo obiskali
Bled�
Ob tej prilo`nosti se {e enkrat zahvaljujemo
{tevilnim sponzorjem, ki so omogo~ili
organizacijo in izvedbo tega strokovnega
sre~anja� Posebej so nas razveselile {tevilne
zahvale za gostoljubnost in ~estitke za dobro
organizacijo, ki so jih poslali udele`enci
iz tujine� n

�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Stalno izobra`evanje slovenskih nevrologov
pod okriljem “Svetovne zveze nevrologov”
Odgovorni v Zdru`enih dr`avah
Amerike so `e pred leti spoznali, da
je za kakovostno delo zdravnikov
nujno njihovo stalno izobra`evanje, in sicer
tudi po zaklju~enem specialisti~nem izpitu�
Zato so kot pogoj za ohranitev licence za
opravljanje klini~nega dela uvedli obveznost
stalnega izobra`evanja zdravnikov (Continuing
Medical Education ­ CME)�
Za izobra`evanje na posami~nih podro~jih
medicine zelo skrbijo ustrezna ameri{ka
zdru`enja� Na podro~ju nevrologije Ameri{ka
akademija za nevrologijo (American Academy
of Neurology) `e osmo leto vsako leto
izda po {est {tevilk odli~nih monografij z
zgovornim naslovom Continuum� V vsaki
od {tevilk skupina vodilnih nevrologov za
obravnavano podro~je nevrologije pripravi
pribli`no 200 strani dolgo predstavitev�
Ameri{ki nevrologi si te monografije nato
natan~no preberejo in odgovorijo na 40 testnih
vpra{anj, ki so prilo`ena vsaki od {tevilk
Continuuma� Odgovore na testni poli nato
po{ljejo Ameri{ki akademiji za nevrologijo,
ta pa jim v primeru zadovoljivega rezultata
prizna dolo~eno {tevilo CME-kreditnih
to~k�
Glede na dobre izku{nje ameri{kih nevrologov
se je za podoben program odlo~ila
tudi Svetovna zveza nevrologov (World federation
of neurology), ki sku{a na ta na~in
izbolj{ati klini~no nevrolo{ko prakso v manj
razvitih de`elah sveta, med katere se uvr{-
~ajo tudi de`ele vzhodne Evrope� Izbolj{anje
klini~ne prakse nevrologov po vsem svetu
je tudi eno od osnovnih poslanstev te organizacije�
Po sre~nem spletu okoli{~in je
bila v letu 2001 tudi Slovenija uvr{~ena v skupino
30 dr`av, za katere se je Svetovna zveza
nevrologov odlo~ila, da jim pomaga pri stalnem
izobra`evanju nevrologov� Na predlog
na{ega delegata v zvezi sem bil za koordinatorja
tega izobra`evanja v na{i dr`avi imenovan
avtor tega prispevka; izobra`evanje je
torej ume{~eno v okvir Zdru`enja nevrologov
Slovenskega zdravni{kega dru{tva�
V dosedanjem poteku akcije smo brezpla~no
prejeli skupino zbornikov z letnega
Simon Podnar
sre~anja Ameri{ke akademije za nevrologijo
(1 izvod), 9 {tevilk Continuuma (4-7 izvodov)
ter prvega od seminarjev Svetovne
zveze nevrologov (70 izvodov), ki je oblikovan
po vzoru Continuumov�
Na{a naloga je, da dobljena gradiva kar
najbolje izkoristimo za izobra`evanje slovenskih
specializantov in specialistov nevrologov�
Od Svetovne zveze nevrologov smo
prejeli tudi zelo natan~na navodila glede izvedbe
na{ega izobra`evanja� Po tem predlogu
organizacijo posamezne teme prevzame
specialist nevrolog s posebnim znanjem
ali zanimanjem za obravnavano nevrolo{ko
podro~je� Zainteresirani nevrologi se za
temo prijavijo pri organizatorju, ki razpi{e
tudi termin in mesto sre~anja diskusijske
skupine� Organizator teme v sodelovanju s
koordinatorjem izobra`evanja omogo~i
udele`encem tudi dostop do gradiva� V naslednjem
mesecu ali dveh udele`enci gradivo
temeljito prou~ijo� Na sre~anju diskusijske
skupine udele`enci razpravljajo o obravnavani
temi pribli`no 2 uri, skupaj odgovorijo
na prilo`ena testna vpra{anja, obravnavajo
primere bolnikov in predstavijo svoje
klini~ne izku{nje� Na koncu vsi udele`enci
izpolnijo obrazce, na katerih vsak navede osnovne
podatke, svoje mnenje o gradivu ter
predloge za izbolj{ave� Izpolnjene obrazce
koordinator izobra`evanja po{lje v London
Svetovni zvezi nevrologov, od koder sodelujo~i
prejmejo potrdilo o udele`bi pri izobra`evanju�
Ti obrazci so tudi dokaz, da izobra`evanje
v Sloveniji poteka po na~rtu in
da je njihovo nadaljnje vlaganje v na{ program
upravi~eno�
V Zdru`enju nevrologov SZD (predsednik
prof� dr� Anton Mesec, dr� med�) smo k
sodelovanju pri izobra`evanju povabili vse
slovenske nevrologe� Do sedaj smo uspe{no
vklju~ili v izobra`evanje specializante nevrologije�
Opravili smo kviz na temo “Bole~ine
v vratu in kri`u” ter izobra`evanje z naslovom
Nevroimunologija, ki je potekalo v obliki
kratkih predstavitev poglavij gradiva�
Oba dogodka sta potekala v seminarskem
prostoru Nevrolo{ke klinike Klini~nega cen-
121
tra v Ljubljani� Potrdila za udele`ence obeh
izobra`evanj so bila tudi `e razdeljena� V veliko
pomo~ in vzpodbudo pri organizaciji
obeh tem sta nam bila strokovni direktor SPS
Nevrolo{ka klinika in predsednik Zdru`enja
nevrologov SZD�
Splo{en vtis o gradivih je bil, da so zelo
dobra, a tudi zahtevna� Glede na na{e relativno
slabo predklini~no znanje in zahtevnost
podro~ja je bila trd oreh predvsem Nevroimunologija�
Glavni namen izobra`evanja je seveda
pritegnitev ne zgolj specializantov, ampak {e
posebej specialistov nevrologov� Problem pa
je motivacija za sodelovanje� Za razliko od
kolegov na zahodu je pri nas precej raz{irjeno
prepri~anje, da se izobra`evanje zdravnikov
zaklju~i s specialisti~nim izpitom� ^e
`e izobra`evanje, pa vsaj zdru`eno z bogatim
“spremljevalnim programom”� Ve~ino
dosedanjih dejavnosti so tako, ob vodjih tem
in koordinatorju, opravili specializanti nevrologije,
za katere je bila aktivna udele`ba
obvezna� Na{ namen je, da bi privabili k izobra`evanju
~im ve~je {tevilo nevrologov iz
vse Slovenije�
Za la`je, hitrej{e in cenej{e obve{~anje
udele`encev po vsej Sloveniji je koordinator
izobra`evanja oblikoval seznam elektronskih
naslovov (e-po{ta) slovenskih nevrologov�
Ve~ina nevrologov bo tako sproti prejemala
obvestila o dejavnostih v elektronski
obliki� V pripravi so obravnave tem Iatrogena
nevrologija (september 2002), Kognitivna
nevrologija (november 2002), Nevrotravma
(januar 2003), Infekcije `iv~evja,
Kri`ne motnje itd� Enkrat na leto je predvidena
ponovitev kviza iz izbrane teme�
Za uveljavitev tega vsekakor koristnega
izobra`evanja med slovenskimi nevrologi bi
bilo nadvse dobrodo{lo priznanje te oblike
stalnega izobra`evanja za podalj{anje zdravni{kih
licenc� Ne samo po na{em mnenju
ima tovrstno izobra`evanje bistveno vi{jo
vrednost in {tevilne prednosti pred obiski
kongresov�
Na koncu vse slovenske nevrologe {e enkrat
prijazno vabimo k sodelovanju� n
november 2002 l ISIS

122
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Dvanajsti letni kongres Evropskega
zdru`enja za pnevmologijo
Stockholm, ~udovito skandinavsko velemesto
s {armom srednjeve{ke prestolnice
na 14 otokih, povezanih s 53
mostovi, je od 14� do 18� septembra gostil
12� letni kongres Evropskega zdru`enja za
pnevmologijo (ERS)�
Leto{nji kongres je bil po udele`bi rekorden�
Na kongresu je bilo prisotnih 13�000 udele`encev
z vsega sveta� Iz Slovenije se je kongresa
udele`ilo okoli 70 zdravnikov� Strokovni
program je bil zelo obse`en� Vseboval je preko
60 velikih simpozijev, simpozijev posameznih
zdru`enj v okviru ERS-a in okroglih miz�
Organizirali so 20 podiplomskih te~ajev, 24
sre~anj s profesorjem in sprejeli 3�450 izvle~kov
(posterji in kratka predavanja)� Svet ERSa,
ki ga sestavljajo ~lani izvr{ilnega odbora ERSa,
predstavniki posameznih strokovnih zdru-
`enj v okviru ERS-a in nacionalni delegati, je
potrdil novo organizacijo in statut ERS-a�
Predsednik ERS-a, Marc Zelter, je na sestanku
sveta pozdravil novoizvoljene nacionalne delegate
in poudaril, da nacionalni delegati niso
le predstavniki posameznih dr`av v ERS-u
(pravico do svojega nacionalnega delegata ima
vsaka dr`ava, ki ima ve~ kot 10 ~lanov v ERS),
ampak tudi predstavniki ERS-a v svoji dr`avi�
ERS ima preko 5�000 svojih ~lanov, najve~ iz
Anglije in ZDA� Velika `elja vodilnih pri ERS
pa je pove~ati ~lanstvo zlasti v de`elah srednje
in vzhodne Evrope� Sestanka sveta ERS se je
udele`il slovenski delegat prim� mag� Stanislav
Kajba� @e drugi~ zapored je bila organizirana
predstavitev nacionalnih zdru`enj v obliki “national
village”� Organizacijo slovenske stojnice
s strokovno in turisti~no predstavitvijo Slovenije
je uspe{no prevzel in izvedel prof� Stanislav
[u{kovi~�
Velik dele` predavanj je bil ponovno namenjen
astmi in kroni~ni obstruktivni plju~ni
bolezni (KOPB)� Svetovno znani predavatelji,
kot so Peter Barnes in Ratko Djukanovi~
iz Anglije, Sally Wenzel iz ZDA ter Peter
Sterk iz Nizozemske, so predstavili prednosti
in slabosti uporabe induciranega sputuma
v diagnostiki, spremljanju in ocenje-
ISIS l november 2002
Stanislav Kajba, Majda Drnov{ek, Alojz Horvat, Vasilija Ma~ek
Slovenska predstavnika na sprejemu predavateljev in nacionalnih delegatov v
Mestni hi{i (levo) in udele`enci letnega kongresa v Stockholmu (desno)
..................................................................................................
vanju zdravljenja pri astmi, KOPB in kroni~nemu
ka{lju� Sama preiskava izpodriva
invazivne preiskavne metode, kot so bronhialna
biopsija in bronhoalveolarna lava`a
(BAL) pri oceni vnetja v dihalnih poteh� Njihova
predavanja so predstavljala zaklju~ke
delovne skupine pri ERS, ki je v septembrski
prilogi ERJ (European Respiratory Journal)
`e objavila navodila za standardizacijo
metodologije indukcije in obdelave sputuma�
Drugi, zelo pomemben ozna~evalec
vnetja v dihalnih poteh je izdihan du{ikov
oksid (NO)� Merjenje izdihanega NO je zelo
pomembno pri spremljanju dejavnosti vnetja
pri astmi, spremljanju protivnetnega
zdravljenja pri astmi, napovedi akutnih poslab{anj
astme in diferencialni diagnostiki
astme� Angle` Kharitonov in Nemec Becher
sta poudarila, da si lahko v bli`nji prihodnosti
veliko obetamo od drugih ozna~evalcev
vnetja v kondenzatu izdihanega zraka�
Med novimi zdravili so predstavili selektivni
zaviralec fosfodiesteraze 4 (PDE4) roflumilast�
Zdravilo zvi{uje koncentracijo c-
AMP (cyclic adenosine monophosphate) v
vnetnih celicah, tako v eozinofilcih, nevtrofilcih,
makrofagih, mastocitih, dendriti~nih
celicah in T-limfocitih� Protivnetno delovanje
zdravila naj bi izkoristili pri zdravljenju
astme in KOPB� Ciklezonid je predstavnik
nove generacije inhalacijskih glukokortikoidov
z visokim terapevtskim indeksom� Zdravilo
je prakti~no neu~inkovito pred delovanjem
esteraz iz sluznice bronhijev, po delovanju
esteraz pa nastane dejavni metabolit
CIC-AP (ciclesonid-active principle) z visoko
lokalno u~inkovitostjo�
Na enem od ve~ernih simpozijev so predstavili
nova spoznanja o antilevkotrienih� Na
mi{jem modelu so pri zdravljenju z montelukastom
poleg protivnetnega delovanja dokazali
{e zaviranje proliferacije mi{i~nih ce-

lic, kar nakazuje njihovo vlogo pri prepre-
~evanju vnetnega preoblikovanja bronhov
(remodelling)� Predstavljeni so bili izsledki
dveh velikih multicentri~nih {tudij, ki sta
primerjali u~inkovitost zdravljenja astme
med kombinacijo budezonid/montelukast
in dvojnim odmerkom budezonida ({tudija
COMPACT) ter med kombinacijo flutikazon/montelukast
in kombinacijo salmeterol/flutikazon
({tudija IMPACT)� Glede
na izbolj{anje plju~ne funkcije, zmanj{anje
simptomov astme in zmanj{anje {tevila poslab{anj
astme je bila kombinacija budezonid/montelukast
vsaj tako u~inkovita kot
podvojeni odmerek budezonida� Kombinaciji
salmeterol/flutikazon in flutikazon/
montelukast sta bili povsem primerljivi pri
zdravljenju zmerne astme�
Predavanja o tuberkulozi so bila slab{e
obiskana kot prej{nja leta� Sloviti ameri{ki
mikrobiolog Max Salfinger, ki je na letnem
kongresu ERS leta 1997 v Berlinu pred nabito
polno dvorano predstavil program
“Fast track” za natan~no in hitro diagnostiko
infekcij z mikobakterijami, je v Stockholmu
predaval le pe{~ici slu{ateljev v najve~ji
dvorani kongresnega centra� G� B� Migliori
je v predavanju poudaril, da sta dale~ najpomembnej{a
ukrepa za zmanj{evanje prevalence
in umrljivosti zaradi tuberkuloze
nadzorovano zdravljenje (DOT) in prepre-
~evanje oku`b s HIV�
V sklopu predavanj iz slikovne diagnostike
plju~ so bili predavatelji mnenja, da je
danes RT plju~ visoke lo~ljivosti (HR-CT)
postala nepogre{ljiva preiskava v diagnostiki
plju~nih bolezni� 10 odstotkov bolnikov s
kasneje dokazano kroni~no infiltrativno boleznijo
plju~ je imelo normalen radiogram
plju~� Preiskava je uporabna v diagnostiki
bolezni malih dihalnih poti, kroni~nih infiltrativnih
bolezni plju~, emfizema, plju~nih
bul in cist ter celo plju~nic, zlasti pri imunokompromitiranih
bolnikih�
Vodilne teme pediatri~ne pnevmologije,
poleg tem, ki so bile skupne vsem starostnim
skupinam, so bile: mo`ni vzroki za nastanek
astme, napovedni dejavniki za razvoj
astme, merjenje plju~ne funkcije ter invazivno
in neinvazivno ugotavljanje vnetja v
spodnjih dihalih pri dojen~kih in majhnih
otrocih�
Slovenski zdravniki smo bili najve~ prisotni
na okroglih mizah, kjer smo interaktivno
sodelovali v diagnostiki zapletenih klini~nih
primerov� Na okrogli mizi z naslovom
“Intervencijska pnevmologija in onkologija”
je H� Becker iz Nem~ije poudaril vlogo
avtoflorescen~ne bronhoskopije in endobronhialnega
ultrazvoka v diagnostiki zgodnje
oblike bronhialnega karcinoma�
Med dejavnimi udele`enci iz Slovenije velja
posebej omeniti vabljeno predavanje
prof� dr� Jurija [orlija z naslovom “Prepoznavanje
skupin in posameznikov z visokim
tveganjem” na podiplomskem te~aju o tuberkulozi�
Doc� dr� Vasilija Ma~ek je bila
moderatorka predavanj iz sklopa “Vnetje dihalnih
poti pri otrocih”, prof� dr� Jurij [orli
pa pri predavanjih iz sklopa “Klini~ni in so-
�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
123
cialni odsevi tuberkuloze”� Med {tevilnimi
strokovnimi prispevki, ki so bili sprejeti na
kongres, so se na{i kolegi predstavili s {tirimi
posterji� Kolega Stefan Duh z Golnika je
predstavil rezultate ankete o seznanjenosti
bolnikov pred endoskopskim posegom� Zaklju~il
je, da je del bolnikov {e vedno premalo
seznanjen s posegom� Informacije o
endoskopski preiskavi naj bi bile ustne ali pisne
ali celo avdiovizuelna� M� Hom{ak s sodelavci
iz mariborske bolni{nice je predstavil
raziskavo o povezavi med polimorfizmom
gena za IL-13 in celokupnimi IgE pri
otrocih z astmo� Med polimorfizmom
R130Q pri genu za IL-13 in celokupnimi Ig-
E niso na{li povezave� Opisana varianta alela
za IL-13 je bila prisotna tako pri atopijski
kot neatopijski astmi� Mag� Franc Kandare
in Anton Usaj sta na dveh posterjih prikazala
vpliv koncentracije serumskega kalija,
vodikovi ionov in laktata na plju~no ventilacijo
pri razli~nih oblikah obremenitvenega
testiranja�
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem avtorjem,
ki so sodelovali pri oblikovanju prispevka�
Vseh novosti v stroki in dogajanj na
kongresu se v kratkem poro~ilu ne da predstaviti�
Vabim vse slovenske pnevmologe in
druge specialiste, da postanete ~lani ERS-a,
ki je v tem trenutku verjetno najmo~nej{e
strokovno zdru`enje pnevmologov v svetu
(http://www�ersnet�org/)�
Udele`bo na sre~anju je omogo~ilo podjetje
Merck-Sharp Dohme (MSD)�
n
november 2002 l ISIS

124
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Patolo{ka fiziologija v mednarodni lu~i
^etrti mednarodni kongres za patolo{ko
fiziologijo je letos potekal v Budimpe{ti
med 29� junijem in 5� julijem�
Tja smo se z vlakom odpravili prof� dr�
Marjan Korda{, prof� dr� Franc Runovc, doc�
dr� Samo Ribari~ in doc� dr� Irina Milisav�
Med potjo sem se nameravala nau~iti nekaj
osnovnih besed, npr� hvala, prosim, da in ne,
vendar me je za~uden pogled mad`arskega
sprevodnika prepri~al o smotrosti uporabe
angle{~ine� Zato sem se zadovoljila z znanjem
mad`arskih homonimov kot npr� test
(telo), fog (zob) ali part (obala); morda pa
tudi ti pridejo prav�
Kongres je potekal v sodobni, ve~nadstropni
zgradbi Univerze v Budimpe{ti, na
desnem bregu Donave, nedale~ od secesijskega
hotela Gellért, znanega po pokritem
kopali{~u s termalno vodo� V okviru 4� mednarodnega
kongresa za patolo{ko fiziologijo
je potekal sklop predavanj z naslovom
Learning in Cyber Space, kjer sva s prof� dr�
Marjanom Korda{em predstavila vlogo ra-
~unalni{kih simulacij fiziolo{kih procesov
pri pou~evanju v vabljenem predavanju z
naslovom Simulation of physiological processes
by using the equivalent electronic
circuit�
Na kongresu sta bila predstavljena dva
sklopa predavanj na temo pou~evanja: Learning
in Cyber Space, kjer se je obravnavala
uporaba ra~unalni{kih in multimedijskih
pripomo~kov pri pouku, in Bridging the
Gaps: from normal Physiology and Pathophysiology
to Clinical Medicine, ki je
obsegal na~ine pou~evanja predmetov na
medicinskih fakultetah, ki morajo povezovati
predklini~na in klini~na znanja� Poleg
strokovnih poudarkov in razprav o u~inkovitih
na~inih pou~evanja predmeta patolo{ka
fiziologija smo spoznali {e metode in tehnologije,
ki bi utegnile biti uporabne pri
pouku na MF v Ljubljani�
n Ameri{ka naravoslovna zdru`enja, zdru-
`ena v okviru AAAS (American Association
of Advancment of Science) bodo za-
~ela izgrajevati baze podatkov (diapozitivov,
predavanj, vaj, primerov bolnikov
itn�), ki bi jih u~itelji uporabljali pri visoko{olskem
pouku� Na kongresu je bila
predstavljena baza podatkov, ki jo sestav-
ISIS l november 2002
Irina Milisav
lja skupina BiosciEd in je dostopna na
http://www�apsarchive�org�
n Za interaktivno delo v predavalnicah, s
tudi po ve~ 100 {tudenti, je bil predstavljen
sistem Digital Wireless Personal Response
System� Sestavlja ga en osebni ra-
~unalnik s projektorjem, sprejemnik signalov
in za vsakega slu{atelja en oddajnik,
podoben daljinskemu oddajniku za
televizijo� Naprava deluje podobno kot
pri kvizih v televizijskih studijih, npr� u~itelj
postavi vpra{anje proste izbire in slu-
{atelji odgovorijo s pritiskom na gumb�
Rezultati se takoj obdelajo in se prika`ejo
na zaslonu� U~itelj lahko na ta na~in
preverja znanje {tudentov in razumevanje
snovi med predavanjem, hkrati pa postane
pouk interaktiven� Tudi {tudenti
odobravajo tak sistem, ker omogo~a njihovo
sodelovanje in anonimno preverjanje
znanja, hkrati pa se ne po~utijo osamljene,
~e niso pravilno odgovorili, saj lahko
vidijo, da so tudi nekateri drugi kolegi
v enaki zmoti kot oni� Vsi odgovori slu-
{ateljev se shranijo v ra~unalniku in ker
ima vsak oddajnik svojo kodo, omogo~a
tak na~in tudi hkratno preverjanje prisotnosti
in ocenjevanje�
n Ob{irna razprava je tekla o problemsko
naravnanem pouku in do kolik{ne mere
ga je smotrno uporabljati� Udele`enci so
bili soglasni, da je najbolj{a kombinacija
klasi~nega pouka (predavanj in vaj), namesto
seminarjev pa je vredno imeti
problemsko naravnan pouk� Prednost
problemsko naravnanega pouka je, da
{tudente nau~i dopolnilne ve{~ine, na
primer samostojnega u~enja, zbiranja
podatkov, vrednotenja rezultatov in
prakti~ne usmeritve re{evanja problemov�
Udele`enci so se strinjali, da je za
diplomanta medicine najpomembneje,
da zna samostojno re{evati probleme,
predvsem pa, da se zaveda svojega neznanja
in kdaj, kje in kako naj povpra{a za
pomo~, da ne napravi strokovnih napak�
n Razpravljalo se je tudi o na~inih pou~evanja,
ki pomagajo {tudentom, da znajo
podatke med seboj povezati in pripomorejo
k dolgotrajnej{emu pomnjenju� V
ZDA menijo, da se je izkazal na~in pred-
stavitve podatkov v obliki concept maps
(posebna oblika teko~ih preglednic, ki
vzro~no povezujejo podatke)� To obliko
predstavitve podatkov uporablja tudi dr�
Dee U� Silverthorn, urednica revije Advances
in Physiology Education, pri
pou~evanju fiziologije na Univerzi Austin
v Teksasu, ZDA� Gradivo o concept maps
je javno dostopno na spletnih straneh
http://users�edte�utwente�nl/lanzing/
cm_home�htm in http://trochim�human�
cornell�edu/research/epp1/epp1�htm�
Kot “prosti” program ob koncu kongresa
smo obiskali hi{o Ignaza Philippa Semmelweisa,
zdravnika iz 19� stoletja, ki je v dunajski
porodni{nici uvedel razku`evanje rok
pred zdravni{kim pregledom porodnic in
tako zmanj{al njihovo smrtnost z 18 odstotkov
na 2 odstotka� Po njem je imenovana ugledna
Medicinska fakulteta v Budimpe{ti, ki
ima predavanja za {tudente v mad`arskem,
angle{kem in v nem{kem jeziku�
Na kongresu v Budimpe{ti smo v vabljenem
predavanju predstavili enega izmed na-
~inov sodobnega pou~evanja {tudentov z
uporabo ra~unalni{kih simulacij, razvitega
na In{titutu za patolo{ko fiziologijo Medicinske
fakultete v Ljubljani v sodelovanju s
Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v
Ljubljani� Sre~anje z u~itelji z vsega sveta je
omogo~ilo koristno izmenjavo mnenj o
uporabnosti problemsko naravnanega pouka
in predstavitev v sestavku navedenih orodij
in knji`nic, ki bi utegnile koristiti tudi pri
pouku na Medicinski fakulteti�
n

�����������S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Strokovni simpozij ob 40. obletnici
zdravljenja neplodnosti v Mariboru
Lani je minilo 40 let od ustanovitve ambulante
za neplodnost, ki dela v okviru
ginekolo{ko-porodni{kega oddelka
Splo{ne bolni{nice Maribor� Z ustanovitvijo
omenjene ambulante, ki so jo takrat
poimenovali kar “Antisterilitetna ambulanta“,
so bili polo`eni temelji bogatega strokovnega
in znanstvenoraziskovalnega dela
pri obravnavi neplodnih parov�
Okroglo obletnico smo zaznamovali s
posebnim suplementom Zdravni{kega vestnika,
v katerem smo objavili devet strokovnih
prispevkov�
Prvega februarja 2002 smo v Kristalni
dvorani hotela Habakuk v Mariboru pripravili
simpozij z mednarodno udele`bo, ki se
ga je udele`ilo 122 kolegov in prijateljev iz
Slovenije ter tujine�
Simpozij sta s pozdravnima govoroma
sve~ano odprla prof� dr� Borut Gori{ek, vodja
Slu`be za ginekologijo in perinatologijo,
in prof� dr� Veljko Vlaisavljevi}, vodja Oddelka
za reproduktivno medicino in ginekolo{ko
endokrinologijo Splo{ne bolni{nice
Maribor�
V nadaljevanju simpozija je prof� dr� Elko
Borko na zanimiv in slikovit na~in orisal
zgodovinsko pot in nagel razvoj zdravljenja
neplodnosti na na{em oddelku� Omenil je
{tevilne dogodke, ki so zaznamovali prehojeno
pot in so postali mejniki pri obravnavi
in zdravljenju neplodnih parov�
V Mariboru so pri~eli zdraviti neplodnost
`e ob ustanovitvi Ginekolo{ko-porodni{kega
oddelka leta 1928� Organizirano so pri-
~eli ugotavljati in zdraviti vzroke `enske in
tudi mo{ke neplodnosti leta 1961, ko je bila
ustanovljena Antisterilitetna ambulanta pod
vodstvom prim� Nade Dolenec in prim� Staneta
Urban~i~a�
@e zgodaj so pri~eli uporabljati takrat sodobne
diagnosti~ne in terapevtske metode�
Tako je bila `e leta 1962 prvi~ opravljena laparoskopija
s toplo svetlobo, leta 1970 pa so
pri~eli z uporabo ultrazvoka� Med leti 1972
in 1978 se je raz{irila raba endoskopske kirurgije�
Vilma Kova~
V ambulantno delo sta se kmalu vklju~ila
{e doc� dr� Radovan Breznik in prof� dr�
Elko Borko, kasneje sta se jima pridru`ila {e
prof� dr� Veljko Vlaisavljevi} in mag� Livija
Dr`e~nik Po`ar�
Leta 1980 smo ob prvem sestanku slovenskih
andrologov v Mariboru dobili tudi strokovno
publikacijo “Andrologija”, androlo{ka
dejavnost pa je postala ena od osnovnih
dejavnosti diagnostike in zdravljenja neplodnosti�
Leta 1983 je doc� dr� Radovan Breznik
opravil prvi poskus oploditve zunaj telesa
(IVF ­ ET), prof� dr� Veljko Vlaisavljevi} pa
je takrat opravil laboratorijski del postopka�
Rojstvo prvih otrok, spo~etih z metodo
IVF, smo zabele`ili leta 1987� Med njimi sta
bila tudi prva otroka, spo~eta po prenosu gamet
v jajcevod (GIFT) in prenosu zarodkov
v jajcevod (TET), v takratni Jugoslaviji� Tem
uspehom sta poleg strokovnega znanja prav
gotovo botrovala tudi nakup sodobne opreme
za laboratorij za izventelesno oploditev
in selitev v primernej{e prostore�
Leta 1991 smo pri~eli izvajati zamrzova-
125
nje zarodkov� Rojstvo prvega otroka, spo-
~etega po metodi injekcije semen~ic v citoplazmo
jaj~ne celice (ICSI), smo zabele`ili
leta 1995, leto kasneje pa rojstvo otroka, spo-
~etega po mikrokirur{ki oploditvi jaj~ne celice
s semen~ico, izolirano iz biopti~nega materiala
tkiva testisa (TESE, TESA)�
Leta 1992 se je rodil prvi otrok, spo~et v
naravnem ciklusu IVF, pet let zatem pa
otrok, spo~et v postopku ICSI v naravnem
ciklusu�
V devetdesetih letih se je tako iz Antisterilitetne
ambulante razvil Odsek za humano
reprodukcijo, ki je konec leta1999 postal
samostojni Oddelek za reproduktivno medicino
in ginekolo{ko endokrinologijo� Njegova
uspe{nost pri oploditvah z biomedicinsko
pomo~jo je primerljiva z uspe{nostjo
znanih evropskih in svetovnih centrov IVF�
Orisu zgodovinskih mejnikov, ki so priklicali
spomine in tudi solze nekaterim sodelavcem,
je sledil strokovni del simpozija z
delovnim naslovom Novosti v reproduktivni
medicini�
Zvrstila so se vabljena predavanja uglednih
strokovnjakov iz domovine in tujine�
Pozdravili smo prof� dr� Heleno Meden
Vrtovec, predstojnico Ginekolo{ke klinike
v Ljubljani� Naslov njenega predavanja je bil
Enigma PCO: problem za izbranega ginekologa
ali specializiran center?
Poleg osvetlitve {tevilnih neznank, povezanih
s PCO, je podala smernice za obravnavo
in zdravljenje te najpogostej{e endokrinopatije
pri `enskah v rodnem obdobju�
Prof� dr� Velimir [imuni} iz Zagreba je
predaval o zgodnji in pozni menopavzi ter
o vlogi ginekologa v njenem vodenju� Zelo
natan~no in ob{irno je prikazal fiziologijo
sprememb, ki nastopijo v obdobju pred in
po menopavzi� Dotaknil se je znanih vpra-
{anj, povezanih s hormonskim nadomestnim
zdravljenjem�
Predstavniki Klinike Sveti duh iz Zagreba
so nam na slikovit na~in prikazali mo`nosti,
ki jih ponuja 3D-sonografija za prikaz
in sledenje zgodnje nose~nosti�
november 2002 l ISIS

126
S T R O K O V N A S R E Č A N J A������������
Predavanjem je sledila `ivahna razprava�
Po odmoru je dr� Penny Nayudu z Nem{kega
in{tituta za reproduktivno biologijo
DPC iz Gottingena predavala o mo`nostih
novej{ih reproduktivnih tehnologij za izbolj{anje
rezultatov postopkov asistirane reprodukcije�
Predavanje je temeljilo na rezultatih
njenega bogatega znanstvenoraziskovalnega
dela na podro~ju reprodukcije `ivali
in ~loveka�
Prof� dr� Aleksander Rajkovi} z Baylor’s
Colleage of Medicine iz Hustona, ZDA, nam
je prikazal genetsko regulacijo oogeneze pri
sesalcih in iskanje za oocite specifi~nih genov�
Z zanimanjem smo prisluhnili predavanju
prof� dr� Toma`a Toma`evi~a z Ginekolo{ke
klinike Ljubljana� Govoril je o razvojnih
nepravilnostih maternice, njihovem
operativnem zdravljenju in vplivu teh posegov
na izid nose~nosti�
Prof� dr� Veljko Vlaisavljevi}, vodja Oddelka
za humano reprodukcijo in ginekolo{ko
endokrinologijo v bolni{nici Maribor, je
predaval o ve~plodni nose~nosti pri postopkih
oploditve z biomedicinsko pomo~jo�
Opisal je mo`nosti za nadzor ve~plodne nose~nosti,
saj je zaradi {tevilnih tveganj najve~krat
neza`elen izid postopkov umetne
Rok za oddajo vseh prispevkov za objavo
v reviji Isis je do 10� v mesecu
(prejeto v uredni{tvu) za naslednji
mesec� ^lanke lahko po{ljete po po{ti na
naslov uredni{tva, po faksu ali po elektronski
po{ti� Da bi se izognili podvajanju dela,
predlagamo, da ~lanke oddajate v elektronski
obliki (disketa, CD, e-po{ta)� Dol`ina
~lankov je omejena na najve~ 30�000 znakov
- {tetje brez presledkov (velikosti 12 pp,
oblika pisave times new roman)� Lahko prilo`ite
fotografije, diapozitive ali digitalne
fotografije (velikost najmanj 300 dpi)�
Prispevku prilo`ite svoj polni naslov,
dav~no {tevilko, dav~no izpostavo, popolno
{tevilko teko~ega ali `iro ra~una, naziv
banke�
ISIS l november 2002
oploditve�
Predstavnica farmacevtskega podjetja
nam je predstavila preparat logest, ki je ultranizkodozni
preparat za oralno kontracepcijo
ter predstavlja novost in napredek v
izbiri oralnih kontraceptivov�
Po kosilu je sledil drugi del strokovnega
sre~anja z delovnim naslovom Zdravljenje
neplodnosti in z dokazi podprta medicina
(EBM)�
Pod skupnim naslovom Racionalen pristop
k diagnostiki in zdravljenju neplodnosti
smo se zvrstili predavatelji z Oddelka za
reproduktivno medicino in ginekolo{ko endokrinologijo
bolni{nice Maribor� Osvetlili
smo dileme o smiselnosti in racionalnosti
uporabe nekaterih `e ustaljenih diagnosti~nih
in terapevtskih postopkov, ki jih uporabljamo
za zdravljenje neplodnosti�
Asist� mag Vida Gavri} Lovrec se je dotaknila
znanega vpra{anja o racionalnosti
uporabe histerosalpingogragije (HSG) v
diagnostiki tubarnega faktorja neplodnosti�
Asist� dr� Milan Relji~ je razpravljal o mestu
transvaginalne hidrolaparoskopije v stopenjski
diagnostiki neplodnosti� Dr� Borut
Kova~i~ nam je predaval o vplivu podalj{ane
kultivacije zarodkov in vitro na njihovo
Navodila avtorjem
Navodila o navajanju sponzorjev
Na koncu prispevka so lahko navedena
imena farmacevtskih podjetij, delovnih organizacij,
mati~nih delovnih organizacij, kjer ste
zaposleni, dru{tev, zdru`enj in ostalih pravnih
ter fizi~nih oseb, ki so po va{em mnenju
kakorkoli prispevala k nastanku prispevka�
Uredni{tvo si pridr`uje pravico, da bo imena
objavljalo v enotni obliki�
Navodila za objavljanje
prispevkov v rubriki “strokovna
sre~anja”
Dol`ina prispevkov je omejena na najve~
dve strani v reviji Isis, objavljena je lahko le
ena fotografija, ki se v{teva v skupno dol`ino�
To pomeni, da ima prispevek brez slike
implantacijsko sposobnost� Sama sem predstavila
razli~ne poglede o mestu intrauterinih
inseminacij (IUI) med ostalimi metodami
asistirane reprodukcije� Z zanimanjem
smo prisluhnili predavanju prim� Jelke Rebr{ek
Gori{ek, vodje Oddelka za nalezljive
bolezni in vro~inska stanja bolni{nice Maribor�
Opisala je nalezljive bolezni, ki lahko
ogro`ajo zanositev ali nose~nost� Na{tela je
laboratorijske preiskave za odkrivanje oku`b
z dolo~enimi bakterijami, virusi in paraziti,
ki jih je potrebno opraviti pred postopkom
umetne oploditve� Tudi temu delu simpozija
je sledila `ivahna razprava, ki bi se lahko
zavlekla dale~ preko na~rtovanega ~asa�
To nam je lahko pokazatelj, kak{ne teme pogre{amo
pri podobnih strokovnih sre~anjih�
Ob koncu so posamezniki, ki so zaslu`ni
za bogat razvoj dejavnosti zdravljenja neplodnosti
na na{em oddelku, prejeli spominske
plakete� Strokovni del simpozija smo
zaklju~ili pozno popoldne, ponovno pa smo
se zbrali ob sve~ani ve~erji� Prijetno vzdu{je
ob glasbi je bilo kot nala{~ za spro{~en klepet
ali za nadaljevanje strokovnih razgovorov�
Poslovili smo se v upanju na skoraj{nje
snidenje ob podobnih prilo`nostih�
n
lahko najve~ 10�000 znakov - {tetje brez presledkov
(velikosti 12 pp, oblika pisave times
new roman), oziroma 11�500 znakov - {tetje
s presledki� Prispevek s sliko ima lahko najve~
9�000 znakov - {tetje brez presledkov (velikosti
12 pp, oblika pisave times new roman),
oziroma 10�500 znakov - {tetje s presledki�
Vsako poro~ilo iz tujine mora obvezno
vsebovati kratek zaklju~ek, kaj pomeni
sre~anje za stroko v Sloveniji: ali in kje oziroma
kako je mogo~e izsledke prenesti v slovenski
prostor� V primeru, da je slovenska
stroka v svetovnem vrhu, je potrebno v zaklju~ku
na kratko povzeti njeno vlogo v ustreznem
merilu� Prispevkov, ki ne bodo
upo{tevali zgoraj navedenih navodil, uredni{tvo
ne bo objavilo oziroma bo avtorje
prosilo za dopolnitve�

ODMEVI
Odgovor na ~lanek
Iztoka Tomazina
Spo{tovani kolega Tomazin,
z zanimanjem sem bral va{ tehtni prispevek, objavljen v glasilu
Isis (in v prilogi Znanost)� Ker pi{ete tudi o zgodovini letalskega prevoza
bolnikov pri nas, vam po{iljam v vednost objavo z na{imi izku{njami
v KC s “sekundarnim transportom” novorojen~kov in dojen~kov�
Pred petindvajsetimi leti smo bili med prvimi v Evropi, ko
smo pridobili za sodelovanje “Letalsko bazo milice” na Brniku in
prilagodili helikopter za prevoz inkubatorja (elektri~na napetost, pritrditev
- tudi reanimacijskih aparatov)� Zdravniki smo leteli brez honorarja,
celo brez zagotovljenega zavarovanja ({ele pozneje je takratni
minister za notranje zadeve Ertl uredil zavarovanje za zdravnika in
medicinsko sestro enako kot za pilote!)�
“Sekundarni transport” za re{evanje `ivljenjsko ogro`enih bolnikov
v KC - imenovali smo ga “evakuacija k sebi” - smo torej pediatri
uresni~ili desetletje pred anesteziologi� Ginekologom sem predlagal
“transport in utero”, kar je bilo tudi sprejeto� Ve~ o tem - s primerjalnimi
statisti~nimi podatki - preberite v prilo`eni objavi� Tako se je
{tevilo novorojen~kov, med njimi predvsem nedono{en~kov, ki so potrebovali
zdravljenje v intenzivni enoti v KC, bistveno zmanj{alo�
Navajam nekaj statisti~nih podatkov: v letih od 1977 do 2001 je re-
{evalna ekipa Pediatri~nega oddelka kirur{kih strok (sedaj: Klini~ni oddelek
za otro{ko kirurgijo in intenzivno terapijo) v sestavi pediater in
vi{ja medicinska sestra opravila 4�077 “sekundarnih transportov” iz klini~nih
otro{kih oddelkov in otro{kih oddelkov regionalnih bolni{nic in
porodni{nic v enoto za intenzivno terapijo otrok v KC� Od leta 1977, ko
smo prvi~ uporabili helikopter, do 1� septembra leta 2002 je bil zra~ni
prevoz uporabljen 550-krat (13,5 odstotka vseh transportov) (le pri letu
v bolni{nice v tuje dr`ave smo uporabili reaktivno letalo)� Upo{tevati je
treba, da je bil pred 25 leti, ko smo uvedli letalski prevoz `ivljenjsko ogro-
`enih novorojen~kov in nedono{en~kov iz regionalnih bolni{nic in porodni{nic
v ljubljanski KC, zgrajen le en odsek avtoceste do Postojne�
Zaradi tehni~nih ovir pri pristajanju helikopterja neposredno ob bolni-
{nici in s tem povezano izgubo ~asa smo pri klicu letala ocenili za smotrno,
da je razdalja od centra do regionalnih bolni{nic najmanj 100 km,
oziroma v poletnem ~asu, da so ceste zaradi prihoda turistov slabo prevozne,
kar bi dodatno oviralo re{evalno vozilo� Z leti se je tudi primarna
oskrba ogro`enega novorojen~ka in dojen~ka v regionalnih bolni{nicah
bistveno izbolj{ala, tako da so bili asfikti~ni otroci ob prihodu ekipe
iz KC ve~inoma `e intubirani in ustrezno ventilirani�
Morda vas bo zanimalo, da sem v KC - ko sem opravljal naloge medicinskega
direktorja - vodil Komisijo za gradnjo helidroma nad urgentnim
blokom: narejen je bil idejni projekt, narejene so bile preiskave
glede hrupa, dobili smo soglasje zvezne letalske uprave in mo`nost sofinanciranja�
@al naslednje vodstvo KC helidroma ni vklju~ilo med prioritete�
Sedanji na~rt, da bi ga namestili nad gara`no hi{o, je po mojem
mnenju nesprejemljiv, saj ta nova stavba ne bi imela vertikalne povezave
z operacijskim blokom, po{kodovance in bolnike bi morali preva`ati
po hodnikih pod zemljo�
@elim vam, da bi uspe{no uresni~ili svoja prizadevanja� n
S kolegialnimi pozdravi Pavle Kornhauser
127
november 2002 l ISIS

128
O D M E V I�����������
“Novosti na podro~ju
predpisovanja zdravil”, Isis 10/02
V
zadnji {tevilki Izide je bil v rubriki “Tako mislimo” objavljen
komentar Petra [tularja� Avtor opozarja na novosti pri predpisovanju
zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja
(OZZ), ki naj bi dodatno obremenile `e sedaj preobremenjene
zdravnike�
Ker se je mogo~e z mnenji avtorja v zvezi z novostmi, ki prihajajo
tako z Ministrstva za zdravje kot Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (Zavod), v veliki meri strinjati, bi se v odgovoru opredelil
le do podro~ja predpisovanja zdravil, ki je bilo povod za prispevek�
Avtor meni, da je omejevanje koli~ine zdravil na recepte ukrep,
ki bo prav gotovo zvi{al {tevilo obiskov kroni~nih bolnikov v ordinacijah,
tak{ni bolniki naj bi prihajali v ambulanto celo do dvanajstkrat
na leto� Prepri~an sem, da zaradi novosti v Pravilih OZZ ne bo
prihajalo do ve~jih obremenitev zdravnikov, ki delajo na primarni
ravni�
Pravila omogo~ajo predpisovanje zdravila na en recept za obdobje
do 3 mesecev, torej mora kroni~ni bolnik, ki potrebuje redno zdravljenje
z zdravili, obiskati zdravnika najmanj 4-krat na leto� Le zelo
redki bolniki so tako dobro urejeni, da jih je mogo~e kontrolirati
redkeje� ^e vzamemo bolnike z arterijsko hipertenzijo kot eno najpogostej{ih
bolezni, jih ima po zadnji raziskavi le 9,1 odstotka primeren
krvni tlak� Le-te bi bilo torej teoreti~no mogo~e naro~ati redkeje�
Vendar imajo bolniki s hipertenzijo pogosto pridru`ene druge
bolezni� Tako je verjetno le malo kroni~nih bolnikov, ki bi jih bilo
mo`no naro~ati redkeje in si tako brez strokovnih pomislekov razbremeniti
polno ambulanto� Gotovo pa bi lahko mednje pri{teli npr�
{e `enske, ki prejemajo peroralno hormonsko kontracepcijo ali hormonsko
nadomestno zdravljenje�
Kroni~ni, zlasti internisti~ni bolniki imajo doma zelo razli~ne koli~ine
posameznih zdravil� Enih za dalj{i ~as, drugih le za nekaj dni�
Vzrokov za to je ve~, med drugim:
n vzporedno predpisovanje osebnega in napotnega zdravnika - kar
ni seveda ni~ slabega, ~e je usklajeno in dokumentirano,
n razli~na pakiranja, ki zahtevajo predpis zelo razli~nega {tevila {katel
za enako ~asovno obdobje,
n pozabljivost bolnikov: ne le, da so le redki sposobni na{teti svoja
zdravila, le izjemoma imajo npr� ob obisku pri specialistu brezhiben
seznam svojih zdravil z jakostjo in odmerki,
n nedoslednost osebnih zdravnikov - izjemno redko so zdravila, ki
so bistvena za zdravljenje, navedena na napotnici, ~eprav gre npr�
za prvi pregled, bolniki prav tako nimajo s seboj klju~nih izvidov
drugih specialistov, ki bi lahko objektivizirali njihove navedbe,
n nedoslednost specialistov - pomanjkljivi, marsikdaj na roko napisani
in slabo ~itljivi izvidi, odpustnice brez natan~nih odmerkov,
bolnik ob odpustu ne dobi receptov itd�
Razlogi za uvedbo sprememb na podro~ju predpisovanja so pred-
ISIS l november 2002
Jurij Fürst
vsem strokovni� V kolikor bomo dosegli racionalnej{i pristop pri
predpisovanju in zmanj{ali omenjene pomanjkljivosti, bodo splo-
{ni/dru`inski zdravniki dolgoro~no gotovo razbremenjeni� Izziv je
torej v bolj{i organizaciji dela, bolj sistematskem pristopu pri diagnostiki,
zdravljenju in predpisovanju zdravil ter naro~anju bolnikov�
Gotovo so mnogim zdravnikom novosti v Pravilih povzro~ile nenaden
porast obiskov v ambulantah, vendar smo v Zavodu prepri-
~ani, da je to prava pot k racionalnej{i obravnavi bolnikov� Zavedamo
pa se `e omenjenih pomanjkljivosti, ki jih bomo sku{ali urediti�
Ob tem bo neobhodno sodelovanje z zdravniki in zlasti s farmacevti,
ki bi lahko dobili {ir{o vlogo pri zdravljenju bolnikov z zdravili�
Pravila so poleg drugih pravnih predpisov osnovna pravna podlaga
za podro~je predpisovanja zdravil v breme obveznega zavarovanja�
V ~lenih 58�-61� so navedene pravice zavarovancev do zdravil
na recept� V 59� ~lenu so nedvoumno navedene najve~je koli~ine zdravil,
ki jih je mo`no predpisati na zeleni recept� V tem ~lenu je torej
podana “generalna” omejitev za vsa zdravila� ^leni 202�-210� natan~neje
opredeljujejo predpisovanje in izdajanje zdravil� Omejitve iz 6�
odstavka 202� ~lena se nana{ajo na omejitve, navedene ob razvrstitvi
zdravila na listo (P*, V*)� Ta ~len daje podlago za “specifi~ne” omejitve,
ki se nana{ajo na posamezno zdravilo ali skupino zdravil�
Zavedamo se, da je slovenski model ureditve podro~ja zdravil zapleten,
vendar bi v dr`avah, s katerimi se obi~ajno `elimo primerjati,
zlahka na{li zapletenej{e in za zdravnike manj ugodne� V `elji po
uspe{nej{em obvladovanju izdatkov za zdravila dajemo prednost
strokovnim omejitvam, ni pa se mogo~e izogniti administrativnim�
Zato so zdravniki primorani to podro~je natan~no spremljati�
Kot eno od mo`nih re{itev za uspe{nej{e obvladovanje javnih izdatkov
za zdravila omenjate participacijo� Znanstveni izsledki ji ne
govorijo v prid� (2) Kljub temu gre brez dvoma za pogosto uporabljen
mehanizem, zato bi jo bilo vseeno potrebno natan~neje prou~iti�
To pa `e sodi na podro~ja, za katera ste omenili, da zahtevajo koordinirano
delovanje vseh, ki smo odgovorni za zdravstveno politiko�
Literatura:
1� Accetto R, @emva A, Dolenc P� Nadzor hipertenzije v Republiki Sloveniji� Zdrav vestn 2001;
70: 279-83�
2� Tamblyn R s sod� Ne`eleni u~inki, povezani s soudele`bo pri stro{kih za zdravila na recepte
med revnimi in starej{imi prebivalci� JAMA-SI 2001; 9: 133-41�
n

Navodila, s katerimi ZZZS in Ministrstvo za zdravje urejata
delovanje osnovne zdravstvene slu`be, so v~asih bolj, v~asih
manj posre~ena, v~asih pa celo (za neposve~enega opazovalca,
seveda) skregana z zdravo pametjo� Prav slednja so v zadnjem
~asu kar pogosta� Zaradi omejenega prostora in ker se je kolega
[tular v svojem prispevku dotaknil ve~ine s tem povezanih problemov,
se bom omejil le na zadnje spremembe pri predpisovanju
zdravil� Podrobno jih je razlo`ila Andreja ^ufar v prej{nji {tevilki
revije�
Za akutna stanja in ob uvedbi nove terapije lahko torej sedaj predpisujemo
zdravila za najve~ 10 dni� Do sedaj je bila menda praksa,
da smo v tak{nih primerih naro~ali bolnika na kontrolo po ve~ mesecih!?
Pri dolgotrajnem zdravljenju kroni~nih bolezni je po novem dovoljeno
predpisovati zdravila za najve~ 30 dni (zanimiva opredelitev
dolgotrajnosti)� To pomeni, da bo vsak tak bolnik pri{el k zdravniku
najmanj 12-krat na leto samo zato, da mu ta predpi{e zdravilo�
Praviloma! Kajti ZZZS vendarle dopu{~a tudi izjemo� Zdravila je mogo~e
predpisati za tri mesece, ~e je izpolnjen poseben pogoj, to pa je,
da zdravnik na recept napi{e “dolgotrajno zdravljenje”� Na recept
moramo torej pripisati, da je tisto, kar je `e itak napisano, torej koli~ina
zdravil, mi{ljeno resno, da nismo pomotoma napisali ve~, kot
smo nameravali, da se ne {alimo in imamo torej resen namen bolnika
zdraviti dolgotrajno! Da o tem ne bi bilo nobenega dvoma in da
bo tudi farmacevt v lekarni za{~iten pred morebitnim pregonom, ~e
bo izdal zdravila za ve~ kot mesec dni�
Ker smo v praksi pri delu nagnjeni k racionalizaciji, so se v ambulantah
kaj kmalu pojavile posebne {tampiljke (od neke farmacevtske
tovarne jih je mogo~e dobiti celo zastonj) z napisom “dolgotrajno
zdravljenje”� [koda, saj je vendar prav prijetno, takole mimogrede,
napisati {e kak{no stvar na recept� Povpre~no petdesetkrat ali
Recepti po novem
Andrej @mavc
�����������O D M E V I
129
stokrat na dan lastnoro~no napisati besedici “dolgotrajno zdravljenje”
je prav spro{~ajo~e in protistresno! ^e se prav spomnim, smo
v~asih nekaj podobnega delali v prvem razredu osnovne {ole, kadar
nam kak{na stvar ni {la prav dobro� In potem je {lo veliko la`je!
Kakor koli `e, {tampiljke so se “prijele”� Ker pa ponavadi recepte
`igosa medicinska sestra, ji mora zdravnik nedvoumno ozna~iti, na
kateri recept je potrebno dati omenjeno {tampiljko in na katerega
ne� To pa je spet neprakti~no� Zato je najbolje, ~e se ob `igosanju
receptov “na zalogo” doda omenjen `ig o dolgotrajnem zdravljenju
kar na vse recepte� Ker noben predpis tega posebej ne prepoveduje,
torej ni razloga, da tudi recepti za nujna stanja in za novo uvedeno
zdravljenje ne bi bili opremljeni s tem `igom! [kodi menda ne, zdravil
pa bolnik tako ali tako ne bo dobil ve~, kot je predpisano na receptu�
S tem se izognemo vsem morebitnim nev{e~nostim ter bolnikom
prihranimo marsikatero nepotrebno pot�
Edina sprememba, ki torej ostane, je omejitev predpisovanja za
ve~ kot tri mesece� Predpisovanje zdravil takole za kak{nih {est mesecev
pa je, strokovno gledano, tudi sicer mo~no dvomljiva praksa�
Toliko o receptih� Veliko veselja in strokovnega zadovoljstva nam
nudijo tudi navodila za predpisovanje npr� plenic, dokumentacija
in nadzori nad nenujnimi re{evalnimi prevozi, izvajanje preventivnega
programa bolezni srca in o`ilja ter s tem povezano zni`anje normativa
za kurativno dejavnost, navodila za nadzor napotitev na sekundarno
raven in {e bi se kaj na{lo, da o spremembah delovnega
~asa sploh ne govorim�
^e me spomin ne vara, je sedanji minister {e v ~asu pred nastopom
svojega mandata javno izjavil, da zdravniki v splo{nih ambulantah
“{tancajo” preglede, da bi jih imeli ~im ve~� @e takrat sem bil
prepri~an, da se bo resno zavzel za spremembo tak{ne “prakse”� In
res se je! “Pregledov” v splo{nih ambulantah ne “{tancajo” ve~ zdravniki,
ampak ZZZS in Ministrstvo za zdravje! n
november 2002 l ISIS

130
O D M E V I�����������
[e enkrat o “Odmiku od ute~enih
metod zdravljenja”
Kolega Brane Me`nar v svojem odgovoru na omenjeno poro-
~ilo pravi, da se to lahko razume kot ocena dela razsodi{~a I�
stopnje�
Rad bi razre{il ta nesporazum, predvsem zaradi bolj{ega razumevanja
dela razsodi{~a, pa tudi, kot pravi kolega Brane, zaradi verodostojnosti
~lanov senata�
Zadeva pred razsodi{~em je bila, zelo na kratko, naslednja: kolega
X� je bil obdol`en, da se pri zdravljenju bolnikov z malignim melanomom
v napredovali obliki (razsoj v bezgavke) ni dr`al ustaljenih
metod, sprejetih v njegovi ustanovi, ter s tem povzro~il bolnikom
{kodo�
Razsodi{~e I� stopnje je, na podlagi obto`nice, izvedlo dokazni
postopek, zasli{alo prijavitelja, obdol`enca, pridobilo mnenja vrste
strokovnjakov (ta so bila precej razli~na), ugotovilo obdol`en~evo
krivdo ter mu izreklo javni opomin�
Obto`eni se je prito`il� Razsodi{~e II� stopnje po analizi rezultatov
zdravljenja, ki so bolj{i od tistih iz literature, ni moglo ugotoviti, da bi
obdol`enec kakorkoli {kodoval svojim bolnikom, ter ga je oprostilo�
Moja pripomba, da “niso niti sku{ali dokazati dejanske {kode”,
ISIS l november 2002
PERSONALIA
(Poro~ilo z dela razsodi{~a, Isis 6/02)
Marjan Jereb
se seveda nana{a na prijavitelja� Ve~ina bolnikov s tako boleznijo
umre prej kot v enem letu, nekaj jih pre`ivi� Obdol`encu jih je pre-
`ivelo eno leto ve~, kot je povpre~je v literaturi, umrlo manj� Za tiste,
ki so vendarle umrli, se je zna{el na zato`ni klopi, ~e{ da jim je k
temu pripomogel, ker se ni dr`al “doktrine”�
Razsodi{~e I� stopnje, vezano na obto`nico, se je moralo osredoto~iti
na vpra{anje spo{tovanja doktrine in predpisov ter je razsodilo
po svoji vesti� Razsodi{~e II� stopnje je imelo bolj proste roke in se
je lahko osredoto~ilo na bistveno: uspehe zdravljenja in na trpljenje
zaradi zapletov in sopojavov ter je tudi razsodilo po svoji vesti�
Mislim, da je tak{no delovanje razsodi{~a na I� in II� stopnji smiselno,
saj omogo~a osvetlitev problema z ve~ strani in daje {ir{o podlago
za razmislek� ^e ne bi bilo tako, ~e bi se razli~nost odlo~itev na
I� in II� stopnji {tela za “oceno dela razsodi{~a I� stopnje” in bi bila
neza`elena, potem drugostopenjskih sodi{~ in razsodi{~ ne bi potrebovali�
Ker je eden od namenov razsodi{~a tudi, da se slovenski zdravniki
na napakah, resni~nih ali nami{ljenih, u~imo, se mi zdi, da je tudi
v tem primeru razsodi{~e kar dobro delovalo na obeh stopnjah� n
Zdravni{ka zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov,
ki so opravili program sekundarijata
Natalija De`elak Gradi{ek, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila
Miriam Jelen An|eli}, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila s pohvalo
Irena Kumelj, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila s pohvalo
Andrej Kunstelj, dr� med�,
kon~al: 30� 9� 2002,
izpit opravil
Tanja Kuralt, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila s pohvalo
Jo`ica Megu{ar Sedel{ak, dr� med�,
kon~ala: 31� 7� 2002
izpit opravila s pohvalo
Barbara Mihevc, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila s pohvalo
Vesna Ribari~, dr� med�,
kon~ala: 30� 9� 2002,
izpit opravila s pohvalo
Mitaj [trukelj, dr� med�,
kon~al: 30� 9� 2002,
izpit opravil

Izvolitve v u~iteljske nazive na Medicinski fakulteti
P E R S O N A L I A
Na seji senata Medicinske fakultete 22. 4. 2002 so bili izvoljeni v nove nazive spodaj na{teti sodelavci
Dr. Metka Derganc, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv izredne
profesorice za predmet pediatrija
Doc. dr. Vladimir Brinovec, dr. med.,
izvoljen v naziv izrednega profesorja
za predmet infekcijske bolezni
in epidemiologija
Doc. dr. Maja Primic @akelj, dr. med.,
izvoljena v naziv izredne profesorice za
podro~je onkolo{ke epidemiologije
Znanst. sod. dr. Alenka Vizjak,
univ. dipl. biol.,
izvoljena v naziv vi{je znanstvene
sodelavke za podro~je patologije
Na seji senata Medicinske fakultete 27. 5. 2002 so bili izvoljeni v nove nazive spodaj na{teti sodelavci
Prof. dr. @iva Novak Antoli~, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv izredne
profesorice za predmet ginekologija in
porodni{tvo
Doc. dr. Erika Cvetko, dr. stom.,
ponovno izvoljena v naziv docentke za
predmet anatomija
Asist. dr. Vesna [vab, dr. med.,
izvoljena v naziv docentke za predmet
psihiatrija
Asist. dr. Tadej Strojnik, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
kirurgija
Asist. dr. Igor Zupan, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
interna medicina
Asist. dr. Zvonka Zupani~ Slavec, dr.
med., izvoljena v naziv docentke za
predmet zgodovina medicine
ter zgodovina medicine in stomatologije
Asist. dr. Vita Dol`an, dr. med.,
izvoljena v naziv docentke za predmet
biokemija
Asist. dr. Matija Tom{i~, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
interna medicina
Asist. dr. Ciril Oblak, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
kirurgija
Doc. dr. Mara Popovi}, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv docentke za
predmet patologija
Dr. Bogomir @i`ek, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
interna medicina (zasebni docent)
Asist. mag. Irena Prelo`nik Zupan, dr.
med., ponovno izvoljena v naziv asistentke
za predmet interna medicina
Asist. dr. Tanja Premru Sr{en, dr.
med., ponovno izvoljena v naziv
asistentke za predmet ginekologija in
porodni{tvo
Da{a Koprivec, univ. dipl. biol.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
biologija celice
Katja Kalan, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
anesteziologija z reanimatologijo
Asist. dr. Metoda Dodi} Fikfak, dr.
med., ponovno izvoljena v naziv
asistentke za predmet medicina dela
Mag. An`e Kristan, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
kirurgija
131
Mag. Bogdan Lorber, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
nevrologija
Mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet ginekologija in porodni{tvo
Milo{ Vesel, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
kirurgija
Borut [kodlar, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
psihiatrija
Dr. Uro{ Poto~nik, univ. dipl. kem.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
biokemija
Nena Kop~avar Gu~ek, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
dru`inska medicina
Tonka Poplas Susi~, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
dru`inska medicina
Suzana @idanik, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
dru`inska medicina
november 2002 � ISIS

132
P E R S O N A L I A
Na seji senata Medicinske fakultete 1. 7. 2002 so bili izvoljeni v nove nazive spodaj na{teti sodelavci
Doc. dr. Ale{ Blinc, dr. med.,
ponovno izvoljen v naziv docenta za
predmet interna medicina
Doc. dr. Janez Toma`i~, dr. med.,
ponovno izvoljen v naziv docenta za
predmet infekcijske bolezni in
epidemiologija
Doc. dr. Ludvik Vidmar, dr. med.,
ponovno izvoljen v naziv docenta za
predmet infekcijske bolezni in
epidemiologija
Doc. dr. Marjetka Ur{i~ Vr{~aj, dr.
med., ponovno izvoljena v naziv docentke
za predmet ginekologija in porodni{tvo
Doc. dr. Du{an Gro{elj, dr. stom.,
ponovno izvoljen v naziv docenta za
predmet ustne bolezni in parodontologija
Doc. dr. Milica Klop~i~ Spevak, dr.
med., ponovno izvoljena v naziv docente
za predmet fizikalna in rehabilitacijska
medicina
Doc. dr. Helena Burger, dr. med.,
izvoljena v naziv izredne profesorice za
predmet fizikalna in rehabilitacijska
medicina
Doc. dr. Andrej Cör, dr. med.,
izvoljen v naziv izrednega profesorja za
predmet histologija in embriologija
Doc. dr. Tadej Battelino, dr. med.,
izvoljen v naziv izrednega profesorja za
predmet pediatrija
Doc. dr. Vladka ^urin [erbec, univ.
dipl. kem., izvoljena v naziv izredne
profesorice za predmet biokemija
ISIS � november 2002
Asist. dr. Toma` Podnar, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
pediatrija
Asist. dr. Matija Kozak, dr. med.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
interna medicina
Asist. dr. Bojan Bo`i~, univ. dipl. fiz.,
izvoljen v naziv docenta za predmet
biofizika
Asist. Mateja Bulc, dr. med., ponovno
izvoljena v naziv asistentke za predmet
dru`inska medicina
Asist. mag. Maja Tro{t, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet nevrologija
Asist. mag. Barbara Artnik, dr. stom.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet socialna medicina
Asist. mag. Barbara Po`lep, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet ginekologija in porodni{tvo
Asist. dr. @iva Zupan~i~, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet radiologija
Asist. mag. ^edomir Oblak, dr. stom.,
ponovno izvoljen v naziv asistenta za
predmeta fiksna protetika in gnatologija
Asist. Vlasta Drago{, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet dermatovenerologija
Asist. Andreja Eberlinc, dr. med.,
ponovno izvoljena v naziv asistentke za
predmet maksilofacialna in orlana
kirurgija
Primo` Gradi{ek, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
anesteziologija z reanimatologijo
Mag. Rok Ga{per{i~, dr. stom.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet ustne
bolezni in parodontologija
Zdravko Ro{kar, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
pediatrija
Darja Urlep, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
pediatrija
Mag. Nata{a Mar~un Varda, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
pediatrija
Andreja Borinc Beden, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
pediatrija
Mag. Jernej Dolin{ek, dr. med.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
pediatrija
Mag. Primo` Peterlin, univ. dipl. fiz.,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
biofizika
Gaj Vidmar, univ dipl. psih,
izvoljen v naziv asistenta za predmet
biomedicinska informatika
Polona Rogel, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
fiziologija
Maja Rude`, dr. med.,
izvoljena v naziv asistentke za predmet
anatomija

Doktorski naziv so dosegli:
Dr. Mateja Logar, dr. med.
naslov: “Vpliv vrste Borrelia burgdorfferi
sensu lato na klini~no sliko erythema
migrans”
mentor: prof. dr. Franc Strle
podro~je: medicinske vede
zagovor: 24. 4. 2002
Asist. dr. Maja Arne`, dr. med.
naslov: “Prisotnost bakterije Borrelia
burgdorfferi sensu lato v krvi
otrok s solitarnim arythema migrans:
vpliv na potek in kon~ni
izid bolezni”
mentor: prof. dr. Alenka Rad{el Medve{~ek
podro~je: medicinske vede
zagovor: 8. 5. 2002
Dr. Branimir Lesko{ek, univ.
dipl. ing. el.
naslov: “Elektromiografija maternice
med gravidnostjo pri ~loveku in
ovci”
mentor: prof. dr. Marjan Pajntar
podro~je: medicinske vede
zagovor: 21. 5. 2002
Dr. Sa{a Sim~i~, univ. dipl. kem.
naslov: “Znotrajceli~ni kalcij in spro`enje
oksidativnega izbruha ~love{kih
nevtrofilnih granulocitov”
mentor: prof. dr. Vladimir Kotnik
podro~je: medicinske vede
zagovor: 23. 5. 2002
Dr. Barbara Gu`i~ Salobir, dr.
med.
naslov: “Dejavniki tveganja za aterosklerozo
pri uporabi hormonskega
nadomesntega zdravljenja v pomenopavzi”
mentor: prof. dr. Irena Keber
podro~je: medicinske vede
zagovor: 24. 5. 2002
Dr. Katja Gale{a, univ. dipl. kem.
naslov: “Ekspresija, izolacija in karakterizacija
ekvistatina in posamez-
Novi doktorji in magistri znanosti s podro~ja medicine
nih domen”
mentor: prof. dr. Brigita Lenar~i~
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 3. 6. 2002
Asist. dr. Marko Goli~nik, univ.
dipl. kem.
naslov: “Mehanizem kooperativnih pojavov
pri holinesterazah”
mentor: prof. dr. Jurij Stojan
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 5. 6. 2002
Dr. Andreja Marn Pernat, dr.
med.
naslov: “Napoved uspe{nosti elektri~ne
defibrilacije z elektrokardiografsko
analizo prekatne fibrilacije”
mentor: prof. dr. Matija Horvat
somentor: prof. dr. Marko No~
podro~je: medicinske vede
zagovor: 7. 6. 2002
Dr. Ivan Verdenik, univ. dipl.
ing. el.
naslov: “Ve~plastni napovedni model
prezgodnjega poroda”
mentor: prof. dr. Marjan Pajntar
podro~je: medicinske vede
zagovor: 7. 6. 2002
Asist. dr. Toma` Kocjan, dr.
med.
naslov: “Vpliv tirostatikov na razmerje
citokinov Th1 in Th2 pri bolnikih
z avtoimunsko hipertirozo”
mentor: prof. dr. Andreja Kocijan~i~
somentor: znanst. sod. dr. Branka Wraber
podro~je: medicinske vede
zagovor: 10. 6. 2002
Asist. dr. Zvonka Rener Primec,
dr. med.
naslov: “Vpliv mo`ganske okvare na rzali~nih
mestih na potek infantilnih
spazmov”
mentor: prof. dr. David B. Vodu{ek
somentor: prof. dr. David Neubauer
podro~je: medicinske vede
zagovor: 10. 6. 2002
P E R S O N A L I A
133
Dr. Gorazd Dreven{ek, univ.
dipl. biol.
naslov: “Farmakolo{ki vplivi na okvare
izoliranega srca poskusne `ivali
pri razli~nih vzrokih zmanj{ane
preskrbe s kisikom”
mentor: prof. dr. Metka V. Budihna
podro~je: medicinske vede
zagovor: 11. 6. 2002
Asist. dr. Tom Ploj, dr. med.
naslov: “Povezanost klini~ne ocene bolnika
med stenokardijo z obsegom
koronarne bolezni in izidom
zdravljenja pri nestabilni angini
pektoris”
mentor: prof. dr. Matija Horvat
somentor: prof. dr. Andrej Cijan
podro~je: medicinske vede
zagovor: 11. 6. 2002
Asist. dr. Andreja Erman, univ.
dipl. biol.
naslov: “Se~ni mehur mi{i kot model
postnatalne rasti in obnove urotelija
in vivio”
mentor: prof. dr. Kristijan Jezernik
podro~je: medicinske vede
zagovor: 13. 6. 2002
Asist. dr. Janja Jan, dr. stom.
naslov: “Biokoncentracija lipofilnih organoklornih
onesna`evalcev v
zobnih tkivih ovac in ljudi”
mentor: prof. dr. Dominik Ga{per{i~
somentor: prof. dr. Matja` Zorko
podro~je: stomatolo{ke vede
zagovor: 17. 6. 2002
Asist. dr. Tadeja Matos, dr. med.
naslov: “Ekologija glive Exophiala dermatitidis
in filogenetski odnos
nevrotropnih ~rnih kvasovk in
njihovih sorodnikov”
mentor: prof. dr. Mario Poljak
somentor: prof. dr. Sre~ko Koren
somentor: prof. dr. Sybren de Hoog
podro~je: mikrobiologija
zagovor: 11. 7. 2002
november 2002 � ISIS

134
P E R S O N A L I A
Dr. Alenka Skaza, dr. med.
naslov: “Ocena gospodarnosti presejanja
mladostnikov pri iskanju oku`enih
s Chlamydia trachomatis”
mentor: prof. dr. Helena Hren Vencelj
somentor: prof. dr. Maja Primic @akelj
podro~je: medicinske vede
zagovor: 12. 7. 2002
Dr. Maru{a Debeljak, univ. dipl.
biol.
naslov: “Uravnavanje izra`anja gena za
kapa kazein (κ-CN) pri govedu”
mentor: prof. dr. Peter Dov~
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 16. 7. 2002
Dr. Xiaohui Fan, dr. med.
naslov: “Priprava himernih protiteles
proti ~love{kemu katepsinu B”
mentor: doc. dr. Janko Kos
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 12. 8. 2002
Dr. Helena H. Chowdhury,
univ. dipl. biol.
naslov: “Vpliv inzulina na dinamiko
sprememb povr{ine membrane
adipocita podgane v kulturi”
mentor: prof. dr. Robert Zorec
podro~je: medicinske vede
zagovor: 4. 9. 2002
Asist. dr. Andrej ^retnik, dr.
med.
naslov: “Ocena zdravljenja pretrganja
Ahilove kite po izvirni metodi
podko`nega pre{itja”
mentor: prof. dr. Vladimir Smrkolj
podro~je: medicinske vede
zagovor: 9. 9. 2002
Naziv magistra so dosegli:
Mag. Robert Medved, dr. med.
naslov: “Primerjava uporabe antagonistov
in agonistov gonadotropin
spro{~ujo~ega hormona v postopku
zunajtelesne oploditve”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Helena Meden Vrtovec
podro~je: medicinske vede
zagovor: 9. 4. 2002
ISIS � november 2002
Mag. Majda Joras, dr. med.
naslov: “Funkcijske in morfolo{ke zna~ilnosti
perifernih arterij pri bolnikih
z Buergerjevo boleznijo”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Pavel Poredo{
podro~je: medicinske vede
zagovor: 28. 3. 2002
Mag. Ana @upunski, dr. med.
naslov: “Dolgoro~no sledenje stenoze renalne
arterije transplantirane
ledvice”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Jadranka Buturovi} Ponikvar
podro~je: medicinske vede (interna medicina
- nefrologija)
zagovor: 23. 4. 2002
Mag. Helena Ban, dr. med.
naslov: “Vpliv resekcije majhnih (AFS6)
in velikih (AFS5) pregrad maternice
na potek in izid nose~nosti
in poroda”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Toma` Toma`evi~
podro~je: medicinske vede (reproduktivna
medicina)
zagovor: 24. 4. 2002
Mag. Karin Writzl, dr. med.
naslov: “Delecija v genu NEMO pri bolnikih
z inkontinenco pigmenta”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Borut Peterlin
podro~je: medicinske vede
zagovor: 25. 4. 2002
Mag. Robert Blumauer, dr. med.
naslov: “Povezava med plazemskim proteinom
A povezanim z
nose~nostjo in encimi sr~no mi-
{i~nega razpada pri bolnikih operiranih
na srcu”
smer: biomedicina - medicina
mentor: doc. dr. Tone Gabrijel~i~
somentor: prof. dr. Borut Ger{ak
podro~je: medicinske vede
zagovor: 26. 4. 2002
Mag. Barbara Gazi}, dr. med.
naslov: “Uporabnost celic granuloze za
normiranje citometri~nih meritev”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Marija Us Kra{ovec
somentor: doc. dr. Ksenija Ger{ak
podro~je: medicinske vede
zagovor: 20. 5. 2002
Mag. Brigita Novak, dr. med.
naslov: “Prekrvitev mo`ganov ob akutnem
in vzdr`evalnem zdravljenju
shizofrenije”
smer: temeljne medicinske vede
mentor: doc. dr. Marga Kocmur
podro~je: medicinske vede
zagovor: 10. 5. 2002
Mag. Katarina Ogrinc, dr. med.
naslov: “Prizadetost osrednjega `iv~evja
pri bolnikih s kroni~no lymsko
boreliozo”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Franc Strle
podro~je: medicinske vede
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Metka @i`ek, univ. dipl.
biol
naslov: “Trofi~ni u~inki glijalnega rastnega
dejavnika na dopaminergi~ne
nevrone substance nigre pri
podgani”
smer: biomedicina - medicina
mentor: doc. dr. Mara Bresjanac
podro~je: medicinske vede
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Primo` Novak, dr. med.
naslov: “Vpliv diabeti~ne nevropatije na
sposobnost hoje”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Helena Burger
somentor: znanst. sod. dr. Du{ka Meh
podro~je: medicinske vede
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Da{a Koprivec, univ. dipl.
biol
naslov: “Celi~ne in mulekularno biolo{ke
spremembe urotelija se~nega
mehurja podgan po enkratni
aplikaciji ciklofosfamida”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Kristijan Jezernik
podro~je: medicinske vede
zagovor: 28. 5. 2002

Mag. Tja{a Vi`intin, dr. med.
naslov: “Aktivacija strjevanja krvi pri
bolnikih z vensko trombozo in
trombofilijo”
smer: biomedicina - medicina
mentor: znanst. svet. dr. Mojca Stegnar
podro~je: medicinske vede
zagovor: 31. 5. 2002
Mag. Simona Cesar, univ. dipl.
biol.
naslov: “Diastoli~ne lastnosti levega prekata
podgane v sepsi pri odprtem
prsnem ko{u”
smer: temeljne medicinske vede
mentor: prof. dr. Vito Starc
podro~je: medicinske vede
zagovor: 4. 6. 2002
Mag. Orjeta Bonaca, univ. dipl.
biol.
naslov: “Me{ana primarna celi~na kultura
`iv~nih in glijskih celic, izoliranih
iz mo`ganske skorje novorojenih
podgan - model za {tudij
medceli~nih interakcij v C@S
pri sporo~anju NGF”
smer: temeljne medicinske vede
mentor: prof. dr. Marija ^arman Kr`an
podro~je: medicinske vede
zagovor: 7. 6. 2002
Mag. Sara Koro{ec, dr. med.
naslov: “Klini~ni, biokemi~ni in biofizikalni
dejavniki, pomembni za uspeh
postopka zunajtelesne oploditve
v naravnem ciklusu”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Helena Meden Vrtovec
somentor: prof. dr. Toma` Toma`evi~
podro~je: medicinske vede (humana reprodukcija)
zagovor: 10. 6. 2002
Mag. Simon Herman, dr. med.
naslov: “Biomehanska analiza osteotomije
po Chiariu”
smer: klini~ne medicinske vede
mentor: prof. dr. Vane Antoli~
somentor: doc. dr. Veronika Kralj Igli~
podro~je: medicinske vede
zagovor: 10. 6. 2002
Mag. Mojca Urban~i~, dr. med.
naslov: “Ocena izpadov v centralnem
vidnem polju z uporabo hitrih
testnih strategij pri ra~unalni{ko
podprti stati~ni perimetriji”
smer: klini~ne medicinske vede
mentor: doc. dr. Marko Hawlina
podro~je: medicinske vede
zagovor: 11. 6. 2002
Mag. Lara Besni~ar Pregelj, dr.
med.
naslov: “Ultrazvo~no merjenje kostne
gostote - dejavniki tveganja za
razvoj pomenopavzne osteoporoze”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Helena Meden Vrtovec
podro~je: medicinske vede
zagovor: 20. 6. 2002
Mag. Miha Trinkaus, dr. med.
naslov: “Katepsina B in L ter njuna inhibitorja
stefin B in cistatin C v meningiomih
“
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Tamara Lah
somentor: doc. dr. Mara Popovi}
podro~je: medicinske vede
zagovor: 5. 7. 2002
Mag. Bo{tjan Matos, dr. med.
naslov: “Vpliv kirur{kega posega na nastanek
in potek vazospazma
mo`ganskega `ilja”
smer: biomedicina - medicina
mentor: akad. prof. dr. Vinko V. Dolenc
podro~je: medicinske vede (nevrokirurgija)
zagovor: 3. 7. 2002
Mag. Mojca Globo~nik Petrovi~,
dr. med.
naslov: “Vpliv nekaterih genskih polimorfizmov
na diabeti~no retinopatijo”
smer: temeljne medicinske vede
mentor: doc. dr. Marko Hawlina
somentor: prof. dr. Borut Peterlin
podro~je: medicinske vede (oftalmologija)
zagovor: 20. 12. 2001
P E R S O N A L I A
135
Mag. Kre{imir Bo`ikov, dr.
med.
naslov: “Analiza rekonstrukcij tkivnih
vrzeli po onkolo{ki kirurgiji glave
in vratu s prostimi re`nji”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Zoran M. Arne`
podro~je: medicinske vede
zagovor: 27. 6. 2002
Mag. Du{an Meki{, dr. med.
naslov: “Primerjava u~inkov remifentanila
in fentanila na obto~ila med
uvodom v anestezijo za premostitev
ven~nih arterij”
smer: klini~ne medicinske vede
mentor: prof. dr. Marija Pe~an
somentor: doc. dr. Mirt Kamenik
podro~je: medicinske vede
zagovor: 5. 9. 2002
Mag. Erik [kof, dr. med.
naslov: “Obravnava arterijske hipertenzije
in hiperholesterolemije pri
bolnikih s koronarno boleznijo
srca”
smer: biomedicina - medicina
mentor: prof. dr. Irena Keber
podro~je: medicinske vede
zagovor: 12. 9. 2002
Mag. Eveline Sodja, dr. med.
naslov: “Dinamika paramagnetnega
kontrastnega sredstva (Gd-
DTPA) pri magnetno resonan~ni
artrografiji ramenskega sklepa”
smer: temeljne medicinske vede
mentor: prof. dr. Vladimir Jevti~
podro~je: medicinske vede
zagovor: 9. 9. 2002
Mag. Ale{ Fidler, dr. stom.
naslov: “Vpliv kompresije rentgenskih
slik na natan~nost meritev sprememb
mineraliziranosti alveolarne
kosti”
smer: biomedicina - stomatologija
mentor: prof. dr. Uro{ Skaleri~
somentor: doc. dr. Bo{tjan Likar
zagovor: 12. 9. 2002
november 2002 � ISIS

136
P E R S O N A L I A
ISIS � november 2002
Interfakultetni magistrski {tudij biokemija in molekularna biologija
Mag. Sa{a Jenko, univ. dipl. kem.
naslov: “Strukturne {tudije kompleksov
katepsinov s proteinskimi inhibitorji”
smer: biokemija in molekularna biologija
mentor: doc. dr. Du{an Turk
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 24. 4. 2002
Mag. Uro{ Gregorc, univ. dipl.
kem.
naslov: “Vloga membransko vezanih
gvanilatnih kinaz (MAGUK) v
apoptozi”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: doc. dr. Boris Turk
somentor: prof. dr. Vito Turk
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 15. 5. 2002
Mag. Barbara Gazvoda, univ.
dipl. `iv. teh.
naslov: “Preiskava mikrosatelitskih
obmo~ij DNA za ugotavljanje
genskih sprememb pri raku `elodca”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Radovan Komel
somentor: prof. dr. Ksaverija Ferlan Marolt
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 27. 5. 2002
Mag. Klementina Fon Tacer, dr.
vet. med.
naslov: “Tkivno - specifi~no uravnavanje
izra`anja holesterogenih genov”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Damjana Rozman
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Petra Hudler, univ. dipl.
mikr.
naslov: “Analiza mutacij v popravljalnem
genu hMLH1 pri slovenskih
bolnikih z rakom `elodca”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Radovan Komel
somentor: prof. dr. Stanislav Rep{e
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Uro{ Raj~evi}, dr. vet. med.
naslov: “Ugotavljanje ravni izra`anja onkogenov
pri raku `elodca s fluorescen~nim
ozna~evanjem in
so~asnim pomno`evanjem genskih
zapisov”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Radovan Komel
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Tamara Jug, univ. dipl. biol.
naslov: “Genetska raznolikost so{ke postrvi
(Salmo marmoratus) v Sloveniji”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Peter Dov~
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 28. 5. 2002
Mag. Tina Kogej, univ. dipl. biol.
naslov: “Vpliv slanosti na melanizacijo iz
solin izoliranih ~rnih kvasovk”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Nina Gunde Cimerman
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 29. 5. 2002
Mag. Helena Motaln, univ. dipl.
biol.
naslov: “Identifikacija genov high
growth (hg) regiji pri mi{ih in
izni~enje gena Raidd”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: doc. dr. Simon Horvat
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 29. 5. 2002
Mag. Ur{ula Knuple`, univ. dipl.
biol.
naslov: “Iskanje razli~no izra`enih genov
v mi{jih linijah (Mus musculus),
ki se razlikujejo v kvantitativnem
lokusu za debelost”
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: doc. dr. Simon Horvat
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 29. 5. 2002
Mag. Petra Maja Prelov{ek,
univ. dipl. biol.
naslov: “Histokemijska in ultrastrukturna
analiza pigmentnih celic v jetrih
mo~erila (Proteus anguinus,
Amphibia: Urodela)
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Boris Bulog
somentor: prof. dr. Vera Ferlan Marolt
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 29. 5. 2002
Mag. Vida Petrovi~, univ. dipl.
biol.
naslov: “Vpliv morfologije in {tevila zarodkov
po IVF in ICSI postopku
na implantacijo”
smer: biokemija in molekularna biologija
mentor: prof. dr. Veljko Vlaisavljevi}
podro~je: medicinske vede (humana reprodukcija)
zagovor: 18. 6. 2002
Mag. Bojana @egura, univ. dipl.
biol.
naslov: “Mikrocistini povzro~ajo oksidativne
po{kodbe dnk jetrnih celic
(HepG2) in po{kodbe dnk celic
razli~nih organov belih laboratorijskih
podgan
smer: biomedicina - biokemija in molekularna
biologija
mentor: prof. dr. Tamara Lah
podro~je: biokemija in molekularna biologija
zagovor: 20. 6. 2002

P E R S O N A L I A
Seznam glavnih mentorjev za medicinske specializacije za obdobje 2002-2003
Abdominalna kirurgija
Izr. prof. dr. Alojz Pleskovi~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika
Doc. dr. Franc Jelenc, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
abdominalno kirurgijo
Prof. dr. Stane Rep{e, dr. med., v. svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
abdominalno kirurgijo
Izr. prof. dr. Jo`e Vra~ko, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
abdominalno kirurgijo
Prof. dr. Marko Snoj, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Vasja Kruh, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
[empeter pri Novi Gorici
Prim. Jo`e Av`ner, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. asist. mag. Bogdan Fludernik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prof. dr. Eldar Gad`ijev, dr. med., v. svet.
Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Miran Ko`elj, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Stojan Potr~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Anatomska patologija in
citopatologija
Doc. dr. Mojca Er`en, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Doc. dr. Matej Bra~ko, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Zdravni{ka zbornica Slovenije objavlja seznam mentorjev za specializacije
(sklep izvr{ilnega odbora z dne 12. september 2002)
Dr. Janez Lamovec, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Prim. Boris Kav~i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Boris @idanik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Anton Cerar, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Izr. prof. dr. Ksaverija Ferlan Marolt, dr.
med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Du{an Ferluga, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Nina Gale, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Andrej Ma{era, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Doc. dr. Zdenka Ov~ak, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Doc. dr. Mara Popovi}, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Toma` Rott, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Doc. dr. Nina Zidar, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Anesteziologija,
reanimatologija in
perioperativna intenzivna
medicina
Asist. Slavenka Beljanski Rogan, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Kata Deni}, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Doroteja Diallo Renko, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Prim. Primo` Hribar, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Doc. dr. Lidija Kompan, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
137
Prim. izr. prof. dr. Boriana Krem`ar, dr.
med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Asist. dr. Vesna Novak Jankovi~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Prof. dr. Vesna Paver Er`en, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Asist. mag. Breda Starc, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
Asist. mag. Neli Vintar, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok
november 2002 � ISIS

138
P E R S O N A L I A
Asist. Ksenija Mahkovic Hergouth, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Darko Pa{kvan, dr. med.
Ortopedska bolnica Valdoltra
Jelka Pirc, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
[empeter pri Novi Gorici
Alenka Zorko, dr. med.
Splo{na bolni{nica Bre`ice
Milena Kotnik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Vesna Papuga, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Majda [arman, dr. med.
Splo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a Ptuj
Damjan Polh, dr. med.
Splo{na bolni{nica Izola
Martina Zupan~i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Jesenice
Doc. dr. Mirt Kamenik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. asist. mag. Nevenka Kr~evski
[kvar~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Zoran Zabavnik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Nikolaj Szepessy, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Janda [piler, dr. med.
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Prim. mag. Viktorija Rus Vaupot, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Dermatovenerologija
Doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med.
KC Dermatovenerolo{ka klinika
Asist. Milena Kristan, dr. med.
KC Dermatovenerolo{ka klinika
ISIS � november 2002
Doc. dr. Toma` Lunder, dr. med.
KC Dermatovenerolo{ka klinika
Prim. asist. mag. Jo`e Arzen{ek, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Ida Prelog, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Dru`inska medicina
Prim. mag. Anton Gradi{ek, dr. med.
Dagra, d.o.o.
Milena Novak Medi~, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v gorenjski regiji
Mag. Dragotin Ahlin, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v ljubljanski regiji
Asist. mag. Gojimir @or`, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v ljubljanski regiji
Maksimiljan Damjan, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v mariborski regiji
Majda Planin{i~, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v mariborski regiji
Zoran @ebeljan, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v mariborski regiji
Ljubica Ga{parac, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v pomurski regiji
Mag. Leopold Zonik, dr. med.
ZD Bled
Jana Govc Er`en, dr. med.
ZD Celje
Stanko O{ep, dr. med.
ZD Celje
Darinka Klan~ar, dr. med.
ZD Cerknica
Ljiljana [pec, dr. med.
ZD ^rnomelj
Janez Svolj{ak, dr. med.
ZD Dom`ale
Majda Kamenik, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Majda Masten, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Lidija Praper, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Nevenka [e~er Dolenc, dr. med.
ZD dr. Julija Poljca Kamnik
Franc Heber, dr. med.
ZD Dravograd
Branko Avsec, dr. med.
ZD Gornja Radgona
Franci Jereb, dr. med.
ZD Idrija
Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med.
ZD Ilirska Bistrica
Doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.
ZD Jesenice
Aleksandra Müllner, dr. med.
ZD Jesenice
Ljubica Kolander Bizjak, dr. med.
ZD Koper
Ana Teran, dr. med.
ZD Kranj
Rudolf Ladika, dr. med.
ZD Kr{ko
Niko Bori~, dr. med.
ZD La{ko
Prim. doc. dr. Marko Kol{ek, dr. med.
ZD Litija
Maja Milohnoja Ber~i~, dr. med.
ZD Lj. Center
Vida Tr{an, dr. med.
ZD Lj. Center
Asist. Mateja Bulc, dr. med.
ZD Lj. [i{ka
Renata Jakopi~ @lahti~, dr. med.
ZD Lj. [i{ka
Viljema Remic, dr. med.
ZD Lj. [i{ka

Bogdan Vi~ar, dr. med.
ZD Lj. [i{ka
Jasna Dekleva, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Darinka Grmek [trukelj, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Ksenija Jeras, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Marko Kocijan, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Vincenc Logar dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
@iva Tr~i~, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Nada Pre{eren, dr. med.
ZD Lj. Be`igrad
Mirjam Zemljak, dr. med.
ZD Lj. Be`igrad
Andreja Blaj Sev{ek, dr. med.
ZD Ljubljana Moste
Janez Ku{trin, dr. med.
ZD Ljubljana Moste
@ivka Vivod Pe~nik, dr. med.
ZD Ljubljana Moste
Prof. dr. Bla` Mla~ak, dr. med.
ZD Metlika
Nada [avel [vagelj, dr. med.
ZD Murska Sobota
Jernej Kranjc, dr. med.
ZD Novo mesto
Nada Mijo~ Ve~ek, dr. med.
ZD Novo mesto
Enisa Dem{ar, dr. med.
ZD osnovno varstvo Nova Gorica
Mihael Dem{ar, dr. med.
ZD osnovno varstvo Nova Gorica
Maja Pavlin Klemenc, dr. med.
ZD osnovno varstvo Nova Gorica
Damijana [inigoj, dr. med.
ZD osnovno varstvo Nova Gorica
Asist. Vlasta Vodopivec Jam{ek, dr. med.
ZD osnovno varstvo Nova Gorica
Metka Petek Uhan, dr. med.
ZD Ptuj
Marjana Grm, dr. med.
ZD Radovljica
Marija Ognjanovi~, dr. med.
ZD Ravne na Koro{kem
Peter Rus, dr. med.
ZD Ribnica
Miran Fakin, dr. med.
ZD Se`ana
Miran Arbeiter, dr. med.
ZD Slovenska Bistrica
Marjan Berginc, dr. med.
ZD Slovenske Konjice
Brankica Bili} Petrovi}, dr. med.
ZD [marje pri Jel{ah
Prim. Franc Bo`i~ek, dr. med.
ZD [marje pri Jel{ah
Anica Lon~ar, dr. med.
ZD [marje pri Jel{ah
Marija Bencik Murko, dr. med.
ZD študentov Univerze v Ljubljani
Terezija Oven, dr. med.
ZD študentov Univerze v Ljubljani
Ljubomira Gabr{~ek Lipu`i~, dr. med.
ZD Tolmin
Tone Golob, dr. med.
ZD Trbovlje
Bogomir Humar, dr. med.
ZD Trebnje
Asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med.
ZD Tr`i~
Pavel Gro{elj, dr. med.
ZD Velenje
Nada Hribar, dr. med.
ZD Velenje
Jo`e Zupan~i~, dr. med.
ZD Velenje
P E R S O N A L I A
Berta Klju~ev{ek Novak, dr. med.
ZD Zagorje
Franc Novak, dr. med.
ZD Zagorje
Matja` Lesjak, dr. med.
ZD @alec
Peter Strouhal, dr. med.
ZD @alec
Asist. Dean Klan~i~, dr. med.
Zdravstveni zavod Revita
Fizikalna in
rehabilitacijska medicina
Doc. dr. Helena Burger, dr. med.
In{titut RS za rehabilitacijo invalidov
Prof. dr. ^rt Marin~ek, dr. med., v. svet.
In{titut RS za rehabilitacijo invalidov
Prof. dr. Martin [tefan~i~, dr. med.
In{titut RS za rehabilitacijo invalidov
Izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med.
In{titut RS za rehabilitacijo invalidov
Prim. mag. Ale{ Dem{ar, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. doc. dr. Zmago Turk, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Gastroenterologija
Izr. prof. dr. Aleksandra Markovi~, dr.
med.
KC SPS Interna klinika
Asist. dr. Borut Kocijan~i~, dr. med.
KC SPS Interna klinika, KO za
gastroenterologijo
139
Prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
november 2002 � ISIS

140
P E R S O N A L I A
Dr. Pavel Skok, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Ginekologija in porodni{tvo
Prof. dr. Marko Lavri~, dr. med.
Bolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo
Kranj
Franc Kristan, dr. med.
Bolni{nica za `enske bolezni in
porodni{tvo Postojna
Prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med., svet.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Doc. dr. Borut Kobal, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Doc. dr. Adolf Lukanovi~, dr. med., svet.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.
med., v. svet.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Izr. prof. dr. @iva Novak Antoli~ , dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., v. svet.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Doc. dr. Martina Ribi~ Pucelj, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Prof. dr. Toma` Toma`evi~, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Doc. dr. Andrej Vogler, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Sergej Pu{nar, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
[empeter pri Novi Gorici
Ocvirk Marija, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. Vladimir Weber, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Du{an Deisinger, dr. med.
Splo{na bolni{nica Izola
Prim. doc. dr. Radovan Breznik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
ISIS � november 2002
Prim. izr. prof. dr. Borut Gori{ek, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Iztok Taka~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Veljko Vlaisavljevi}, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Eva Koltaj Kocan, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Marjan Pavlin, dr. med.
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Mag. Marijan Lu`nik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Mag. Jo`e ^uk, dr. med.
Splo{na bolni{nica Trbovlje
Miroslav Lakti~, dr. med.
ZD Bre`ice
Infektologija
Prof. dr. Milan ^i`man, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Prof. dr. Franc Strle, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Doc. dr. Janez Toma`i~, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Prim. doc. dr. Ludvik Vidmar, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Prim. izr. prof. dr. Gorazd Le{ni~ar, dr.
med., svet.
Splo{na bolni{nica Celje
Interna medicina
Izr. prof. dr. Andrej Debeljak, dr. med., svet.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Izr. prof. dr. Stanislav [u{kovi~, dr. med.
Bolni{nica Golnik Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergologijo
Prim. mag. Igor Koren, dr. med.
Bolni{nica Topol{ica
Doc. dr. Rok Accetto, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Peter ^ernel~, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prim. doc. dr. Jurij Dobovi{ek, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Izr. prof. dr. Irena Keber, dr. med., svet.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Andreja Kocijan~i~, dr. med., v.
svet.
KC SPS Interna klinika
Prim. Mojca Kos Golja, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Izr. prof. dr. Mirta Ko`elj, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Doc. dr. Marko Medve{~ek, dr. med.,
svet., KC SPS Interna klinika
Izr. prof. dr. Marko No~, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Pavel Poredo{, dr. med., svet.
KC SPS Interna klinika
Prim. Jo`e Pretnar, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Janez Pre`elj, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Bla` Rozman, dr. med., v. svet.
KC SPS Interna klinika
Prim. doc. dr. Radovan Starc, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Doc. dr. Du{an [tajer, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prim. Darko Zorman, dr. med.
KC SPS Interna klinika

Izr. prof. dr. Igor Kranjec, dr. med.
KC SPS Interna klinika, KO za
kardiologijo
Izr. prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Prim. asist. dr. Matja` Klemenc, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
[empeter pri Novi Gorici
Fran~i{ka [krabl Mo~nik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. doc. dr. Gorazd Voga, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Mag. Ivan @uran, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. Jernej Marke`, dr. med.
Splo{na bolni{nica Jesenice
Doc. dr. Radovan Hojs, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. izr. prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med.,
svet.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. asist. mag. Artur Pahor, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Mag. Zlatko Pehnec, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
[tefan Horvat, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Prim. mag. Branko Me`nar, dr. med.
ZD Celje
Doc. dr. Bojan Tepe{, dr. med.
Zdravili{~e Roga{ka, d.o.o.
Internisti~na onkologija
Prim. Jo`ica ^ervek, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Izr. prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Javno zdravje
Prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
In{titut za varovanje zdravja
Izr. prof. dr. Maja Primic @akelj, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Prof. dr. Dra`igost Pokorn, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Kardiovaskularna kirurgija
Doc. dr. Tone Gabrijel~i~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za kirurgijo
srca in o`ilja
Izr. prof. dr. Borut Ger{ak, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za kirurgijo
srca in o`ilja
Asist. Rajko Gra~ner, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za torakalno
kirurgijo
Klini~na genetika
Izr. prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
KC SPS Ginekolo{ka klinika
Anamarija Brezigar, dr. med.
Zavod za prenatalno in postnatalno
diagnostiko Brezigar Anamarija, dr. med.
Klini~na mikrobiologija
Prof. dr. Marija Gubina, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prof. dr. Sre~ko Koren, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Doc. dr. Manica Müller Premru, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Izr. prof. dr. Mario Poljak, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
P E R S O N A L I A
Maksilofacialna kirurgija
Doc. dr. Nata{a Ihan Hren, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
maksilofacialno in oralno kirurgijo
Asist. Andrej Kansky, dr. stom.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
maksilofacialno in oralno kirurgijo
Izr. prof. dr. Vesna Ko`elj, dr. stom.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
maksilofacialno in oralno kirurgijo
141
Prim. doc. dr. Danijel @erdoner, dr. stom.
Splo{na bolni{nica Celje
Medicina dela,
prometa in {porta
Aristotel ^akar, dr. med.
ARISTOTEL, d.o.o.
Asist. mag. Andrejka Fatur Videti~, dr.
med.
In{titut RS za rehabilitacijo invalidov
Asist. dr. Metoda Dodi~ Fikfak, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za medicino dela
prometa in {porta
Sonja Modic So~an, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za medicino dela
prometa in {porta
Prim. Vanja Vuga, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za medicino dela
prometa in {porta
Mag. Irena Manfredo Lazar, dr. med.
Medicina dela, prometa in {porta, d.o.o.
Asist. Metka Ter`an, dr. med.
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne
zadeve, Urad za varnost in zdravje pri delu
Vida [adl Pahor, dr. med.
Zasebnik brez koncesije v primorski regiji
Bojan Pelhan, dr. med.
Zasebnik s koncesijo v ljubljanski regiji
Prim. doc. dr. Marjan Bilban, dr. med.
Zavod RS za varstvo pri delu
november 2002 � ISIS

142
P E R S O N A L I A
Asist. mag. Marjan Hru{ovar, dr. med.
ZD Celje
Miran Boris Pe~e, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Igor Ivaneti~, dr. med.
ZD dr. Julija Poljca Kamnik
Zora Vadnjal Gruden, dr. med.
ZD Kranj
Vlasta Zimic Pretnar, dr. med.
ZD Ljubljana Moste
Prim. mag. Tatjana Marija Gazvoda, dr.
med., svet.
ZD Novo mesto
Mag. Stanislav Pu{nik, dr. med.
ZD Ravne na Koro{kem
Jo`e Rebernik, dr. med.
ZD Velenje
Mag. Franjo Velikanje, dr. med.
ZD @alec
Prim. mag. [ime Kopilovi} , dr. med.
ZZV Koper
Nefrologija
Prof. dr. Andrej Bren, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Jadranka Buturovi~ Ponikvar,
dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prim. Andrej Gu~ek, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Aljo{a Kandus, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Izr. prof. dr. Sta{a Kaplan Pavlov~i~, dr.
med.
KC SPS Interna klinika
Doc. dr. Radoslav Kveder, dr. med.
KC SPS Interna klinika
Prof. dr. Rafael Ponikvar, dr. med., svet.
KC SPS Interna klinika
ISIS � november 2002
Prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., svet.
KC SPS Interna klinika, KO za nefrologijo
Doc. dr. Radovan Hojs, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. asist. dr. Breda Pe~ovnik Balon, dr.
med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Nevrokirurgija
Doc. dr. Roman Bo{njak, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
nevrokirurgijo
Prof. dr. Vinko Vincenc Dolenc, dr.
med., v. svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
nevrokirurgijo
Izr. prof. dr. Borut Prestor, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
nevrokirurgijo
Nevrologija
Prof. dr. David Bo`idar Vodu{ek, dr. med.
KC SPS Nevrolo{ka klinika
Doc. dr. Zvezdan Pirto{ek, dr. med.
KC SPS Nevrolo{ka klinika In{titut za
klini~no nevrofiziologijo
Izr. prof. dr. Janez Zidar, dr. med.
KC SPS Nevrolo{ka klinika In{titut za
klini~no nevrofiziologijo
Prof. dr. Anton Grad, dr. med., svet.
KC SPS Nevrolo{ka klinika KO za
nevrologijo
Prof. dr. Anton Mesec, dr. med.
KC SPS Nevrolo{ka klinika KO za
nevrologijo
Prim. doc. dr. Erih Teti~kovi~, dr. med.,
svet.
Splo{na bolni{nica Maribor
Nuklearna medicina
Doc. dr. Jure Fettich, dr. med.
KC Klinika za nuklearno medicino
Doc. dr. Sergej Hojker, dr. med.
KC Klinika za nuklearno medicino
Doc. dr. Metka Mil~inski, dr. med., svet.
KC Klinika za nuklearno medicino
Prim. mag. Peter Predi~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Ludvik Puklavec, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Oftalmologija
Mag. Mateja Bla`i~ Male`i~, dr. med.
KC O~esna klinika
Asist. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.
KC O~esna klinika
Doc. dr. Brigita Drnov{ek Olup, dr. med.
KC O~esna klinika
Doc. dr. Marko Hawlina, dr. med.
KC O~esna klinika
Prim. asist. Dragica Kosec, dr. med.
KC O~esna klinika
Prim. mag. Aleksandra Kraut, dr. med.
KC O~esna klinika
Asist. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med.
KC O~esna klinika
Asist. mag. Davorin Sev{ek, dr. med.
KC O~esna klinika
Doc. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med.
KC O~esna klinika
Asist. mag. Mirna [tabuc [ilih, dr. med.
KC O~esna klinika
Doc. dr. Du{ica Pahor, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Ortopedska kirurgija
Izr. prof. dr. Vane Antoli~, dr. med.
KC Ortopedska klinika
Prim. Bo{tjan Baebler, dr. med.
KC Ortopedska klinika

Izr. prof. dr. Vinko Pavlov~i~, dr. med.
KC Ortopedska klinika
Asist. mag. Ludvik Travnik, dr. med.
KC Ortopedska klinika
Prim. mag. Ven~eslav Pi{ot, dr. med.
Ortopedska bolnica Valdoltra
Samo Karel Fokter, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Otorinolaringologija
Prim. asist. Jernej Podboj, dr. med., svet.
KC Klinika za otorinolaringologijo in
cervikofacialno kirurgijo
Prof. dr. Lojze [mid, dr. med., svet.
KC Klinika za otorinolaringologijo in
cervikofacialno kirurgijo
Prof. dr. Miha @argi, dr. med., v. svet.
KC Klinika za otorinolaringologijo in
cervikofacialno kirurgijo
Prim. doc. dr. Avgust @upevc, dr. med., svet.
KC Klinika za otorinolaringologijo in
cervikofacialno kirurgijo
Mag. Bogdan ^izmarevi~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Anton Munda, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Otro{ka in mladostni{ka
psihiatrija
Prim. mag. Mojca Brecelj Kobe, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Anja Relji~ Prin~i~, dr. med.
Psihiatri~na klinika
Prof. dr. Martina @muc Tomori, dr.
med., v. svet.
Psihiatri~na klinika
Pediatrija
Asist. mag. Maja Arne`, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Prof. dr. Milan ^i`man, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Prim. Rasta Rade{~ek Rakar, dr. med.
KC Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja
Izr. prof. dr. Meta Derganc, dr. med., v.
svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za otro{ko
kirurgijo in intenzivno terapijo
Doc. dr. Janez Primo`i~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za otro{ko
kirurgijo in intenzivno terapijo
Asist. Meta Accetto, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Izr. prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Asist. dr. Borut Bratani~, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prim. asist. Majda Dolni~ar Benedik, dr.
med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prim. Vesna Glavnik, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prim. Anton Kenig, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Asist. Silvester Kopriva, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prof. dr. Ciril Kr`i{nik, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Doc. dr. Vasilija Ma~ek, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prof. dr. David Neubauer, dr. med., svet.
KC SPS Pediatri~na klinika
Doc. dr. Toma` Podnar, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Asist. mag. Zvonka Rener Primec, dr.
med.
KC SPS Pediatri~na klinika
Prim. Marjeta Sedmak, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
P E R S O N A L I A
Prim. Marjeta Sever Novosel, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika
143
Prim. asist. mag. Marija Avgu{tin ^avi},
dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika, KO za
nefrologijo
Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med.
KC SPS Pediatri~na klinika, KO za
nefrologijo
Asist. Ajda Cimperman, dr. med.
Pediatri~na ordinacija Ajda Cimperman,
d.o.o.
Ruben Bizjak, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
Šempeter pri Novi Gorici
Stanislava Zor~i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Bre`ice
dr. Zlata Felc, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Aca Mladenovi}, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Mag. Lidija Vu~ajnk, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Du{an Kolari~, dr. med.
Splo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a Ptuj
Irena Lov{in Cetin, dr. med.
Splo{na bolni{nica Izola
Prim. Aleksander Brun~ko, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Silva Burja, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Alojz Gregori~, dr. med., svet.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Olga Krajnc, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. izr. prof. dr. Du{anka Mi~eti}
Turk, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Zlatan Tur~in, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
november 2002 � ISIS

144
P E R S O N A L I A
Leonida Kous, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Milena Gor{i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Milan [pegel, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Mag. Magda Lu{i}, dr. med.
Splo{na bolni{nica Trbovlje
Katja [o{tari~ Likar, dr. med.
ZD Ajdov{~ina
Ksenija Goste, dr. med.
ZD Celje
Mojca Jereb Kosi, dr. med.
ZD Celje
Martin Bigec, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Mag. Jernej Zavr{nik, dr. med.
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Marisa Vi{njevec Tuljak, dr. med.
ZD Izola
Nada Saje Hribar, dr. med.
ZD Lj. [i{ka
Barbara Weibl, dr. med.
ZD Lj. Vi~ Rudnik
Miroslava Cajnkar Kac, dr. med.
ZD Slovenj Gradec
Margareta Seher Zupan~i~, dr. med.
ZD Velenje
Plasti~na, rekonstrukcijska in
estetska kirurgija
Prof. dr. Zoran Marij Arne`, dr. med., v.
svet.
KC Skupne slu`be
Asist. Toma` Jane`i~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika KO za plasti~no
kirurgijo in opekline
Jo`ica Pekarovi}, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
ISIS � november 2002
Prim. Karel [para{, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Pnevmologija
Izr. prof. dr. Andrej Debeljak, dr. med.,
svet.
Bolni{nica Golnik Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Asist. Peter Kecelj, dr. med.
Bolni{nica Golnik Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Doc. dr. Mitja Ko{nik, dr. med.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Prim. Sa{a Letonja, dr. med.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Asist. mag. Franc [ifrer, dr. med.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Izr. prof. dr. Stanislav [u{kovi~, dr. med.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Prim. Nadja Triller, dr. med.
Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za
plju~ne bolezni in alergijo
Prim. mag. Igor Koren, dr. med.
Bolni{nica Topol{ica
Asist. dr. Marjeta Ter~elj Zorman, dr. med.
KC SPS Interna klinika, Center za plju~ne
bolezni in alergijo
Asist. mag. Matja` Turel, dr. med.
KC SPS Interna klinika, Center za plju~ne
bolezni in alergijo
Mag. Anton Lopert, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Vladimir Mrk{i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Psihiatrija
Vladislava Stamos, dr. med.
Psihiatri~na bolnica Begunje
Prim. Andrej @mitek, dr. med.
Psihiatri~na bolnica Begunje
Mag. Marko Pi{ljar, dr. med.
Psihiatri~na bolni{nica Idrija
Matej Kravos, dr. med.
Psihiatri~na bolni{nica Ormo`
Daniel Lajlar, dr. med.
Psihiatri~na bolni{nica Vojnik
Asist. dr. Zdenka ^eba{ek Travnik, dr.
med.
Psihiatri~na klinika
Doc. dr. Margareta Kocmur, dr. med.
Psihiatri~na klinika
Doc. dr. Milan Li~ina, dr. med.
Psihiatri~na klinika
Asist. dr. Vesna [vab, dr. med.
Psihiatri~na klinika
Prof. dr. Martina @muc Tomori, dr.
med., v. svet.
Psihiatri~na klinika
Prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med.
Psihiatri~na klinika, Klini~ni odd. za
mentalno zdravje
Doc. dr. Slavko Ziherl, dr. med.
Psihiatri~na klinika, Klini~ni odd. za
mentalno zdravje
Angela Ficko Zalokar, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Blanka Kores Plesni~ar, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Radiologija
Asist. mag. Pavel Berden, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo
Prim. asist. dr. Erika Bren~i~, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo
Prof. dr. Vladimir Jevti}, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo
Izr. prof. dr. Milo{ [urlan, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo

Mag. Alenka Vi{nar Perovi~, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo
Asist. dr. @iva Zupan~i~, dr. med.
KC Klini~ni in{titut za radiologijo
Asist. Maksimiljan Kadivec, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Ivan Pisanec, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. Marija Kolenc, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Jo`e Matela, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. mag. Branka Stracenski, dr. med.
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Radioterapija in onkologija
Prim. dr. Cvetka Bilban Jakopin, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Mag. Borut Kragelj, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Doc. dr. Hotimir Le{ni~ar, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Prim. Franc Marolt, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Doc. dr. Matja` Zwitter, dr. med.
Onkolo{ki in{titut
Sodna medicina
Izr. prof. dr. Jo`e Bala`ic, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Doc. dr. Branko Ermenc, dr. stom.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Alfred [erko, dr. med.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Splo{na kirurgija
Prof. dr. Zoran Marij Arne`, dr. med., v.
svet.
KC Skupne slu`be
Izr. prof. dr. Alojz Pleskovi~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika
Doc. dr. Franc Jelenc, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
abdominalno kirurgijo
Doc. dr. Tone Gabrijel~i~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za kirurgijo
srca in o`ilja
Doc. dr. Miha Sok, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za torakalno
kirurgijo
Asist. Matja` [olinc, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za torakalno
kirurgijo
Doc. dr. Dragica Smrke, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Izr. prof. dr. Martin Tonin, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Doc. dr. Matja` Veselko, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Franci Koglot, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
Šempeter pri Novi Gorici
Vasja Kruh, dr. med.
Splo{na bolni{nica “dr. Franca Derganca”
Šempeter pri Novi Gorici
Franc Drobni~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Bre`ice
Prim. asist. mag. Bogdan Fludernik, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Marko Bricelj, dr. med.
Splo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a Ptuj
Prim. Stanislav Mahne, dr. med.
Splo{na bolni{nica Izola
Prim. Anton Lah, dr. med.
Splo{na bolni{nica Jesenice
Prim. Jo`e Antoni~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
P E R S O N A L I A
145
Prof. dr. Eldar Gad`ijev, dr. med., v. svet.
Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Matja` Horvat, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Miran Ko`elj, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Imre Farka{, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Ludvik Nor~i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Arpad Nor~i~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Jo`e Steklasa, dr. med.
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Janez Gorjanc, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Prim. mag. Mihael Zajec, dr. med.
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Tadej Guna, dr. med.
Splo{na bolni{nica Trbovlje
Torakalna kirurgija
Asist. mag. Janez Er`en, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za torakalno
kirurgijo
Doc. dr. Miha Sok, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za torakalno
kirurgijo
Prim. Jo`e Antoni~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Transfuzijska medicina
Prim. Veronika Urlep [alinovi}, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Marjeta Golli Gad`ijev, dr. med.
Zavod RS za transfuzijo krvi
november 2002 � ISIS

146
P E R S O N A L I A
Ljubi{a Luki}, dr. med.
Zavod RS za transfuzijo krvi
Prim. Marjeta Poto~nik, dr. med.
Zavod RS za transfuzijo krvi
Asist. dr. Primo` Ro`man, dr. med.
Zavod RS za transfuzijo krvi
Travmatologija
Asist. mag. Matej Cimerman, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Vladimir Senekovi~, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Edvard Sla~ek, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
ISIS � november 2002
Prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinik,a KO za
travmatologijo
Izr. prof. dr. Martin Tonin, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Milo{ Vesel, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Doc. dr. Matja` Veselko, dr. med.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za
travmatologijo
Doc. dr. Radko Komadina, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. Miodrag Vlaovi~, dr. med.
Splo{na bolni{nica Celje
Jo`ef Ferk, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Aleksander Frank, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor
Urologija
Prim. doc. dr. Ciril Oblak, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za urologijo
Prof. dr. Bojan Tr{inar, dr. med., svet.
KC SPS Kirur{ka klinika, KO za urologijo
Karel Kisner, dr. med.
Splo{na bolni{nica Maribor

Koledar zdravni{kih sre~anj
149
ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SRE^ANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI
(velja tudi fotokopirana prijavnica)
sre~anje
udele`enec/udele`enka
ime in priimek
prijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo
naslov stalnega bivali{~a
Izjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:
Izpolniti v primeru, ko udele`enec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drug
Pla~nik udele`be - kotizacije Naziv pla~nika
To~en naslov sede`a pla~nika
Izjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:
Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih `elite uveljavljati za podalj{anje licence
Kraj rojstva Datum rojstva
Naziv delovne organizacije Delovno mesto
@elim sodelovati:
kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)
kot udele`enec
na prakti~nem usposabljanju
Prosim informacije o mo`nostih no~itve
da ne
Kotizacijo za sre~anje bom poravnal/a
s polo`nico ob registraciji
(ustrezno obkro`ite oziroma dopi{ite)
Telefon Faks E-po{ta Kontaktna oseba
Telefon Faks E-po{ta
Datum
Podpis
oktober 2002 l ISIS

150
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
NOVEMBER 2002
7.–9. 17.00 Roga{ka Slatina, Kulturni center XVI. REPUBLI[KI STROKOVNI SEMINAR DRU[TVA
ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE –
STROKOVNA DOKTRINA STOMATOLO[KE KLINIKE
7.–9. 18.00 Maribor, Kongresno-prireditveni
center Habakuk, Pohorska c. 59
8.–9. 9.00 Maribor, velika predavalnica SB
Maribor
ISIS l oktober 2002
350 strokovni seminar
4. SLOVENSKI OFTALMOLO[KI KONGRES ni omejeno kongres slovenskih oftalmologov z mednarodno
udele`bo
8.–9. 9.00 Portoro`, Grand hotel Emona 44. TAV^ARJEVI DNEVI *** strokovno sre~anje za zdravnike
8.–9. 14.00 Logarska dolina, hotel Plesnik SPORO^ANJE SLABE NOVICE 15 u~na delavnica za vse zdravnike
DELAVNICE KIRUR[KIH TEHNIK – INTRAMEDULARNA
U^VRSTITEV ZLOMOV
*** delavnice kirur{kih tehnik
9.–12. *** Atene, Gr~ija XXIII. PANHELENSKI KIRUR[KI KONGRES IN
MEDNARODNI KIRUR[KI FORUM
*** kirur{ki kongres in forum
13.–15. 10.00 Ljubljana, CINDI Slovenija,
Ul. stare pravde 2
14.–15. 9.00 Ljubljana, predavalnice
Klini~nega centra
CINDI DELAVNICA O IZVAJANJU ZV PROGRAMA V
PRAKSI
KRITI^NO BOLAN IN PO[KODOVAN OTROK 60 strokovno sre~anje
25 u~na delavnica za zdravnike, medicinske sestre,
fizioterapevte in ostale zdravstvene delavce
14.–16. 9.00 Ljubljana, hotel Slon GOOD CLINICAL PRACTICE *** te~aj za zdravnike in medicinske sestre, ki
sodelujejo v klini~nih raziskavah pri bolnikih
z rakom
14.–17. 13.00 Portoro`, Grand hotel Emona 8. BREGANTOVI DNEVI – AGRESIVNOST ni omejeno bienale – simpozij za zdravnike psihiatre,
psihologe, sorodne stroke
15. 16.00 Ljubljana, predavalnica
Pediatri~ne klinike
NOVOROJEN^KOM PRIJAZNE PORODNI[NICE 1998-
2002
50 strokovni posvet za zdravnike podrodni~arje,
pediatre, medicinske sestre

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Dru{tvo zobozdravstvenih
delavcev Slovenije,
prof. dr. Uro{ Skaleri~, dr. stom.
Oddelek za o~esne bolezni SB
Maribor, Zdru`enje oftalmologov
Slovenije, doc. dr. Du{ica Pahor,
dr. med.
Katedra za interno medicino
Medicinske fakultete
Zavod za razvoj paliativne oskrbe
in Katedra za dru`insko medicino
MF, Ur{ka Lunder, dr. med.
ga. Martina Kajzer, Dru{tvo zobozdravstvenih delavcev
Slovenije, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 02
110, faks: 01 52 22 494, e-po{ta: martina.kajzer@kclj.si
Medicinska fakulteta, Katedra za Katedra za kirurgijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 7,
kirurgijo, Podiplomska {ola kirur{- 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 22 525
kih tehnik, Travmatolo{ki oddelek
Splo{ne bolni{nice Maribor
za zobozdravnike
38.000,00 SIT,
zobotehnike in
rtg.-tehnike
32.000,00 SIT,
medicinske sestre
25.000,00 SIT
30.000,00 SIT 04515-0000121855, sklic
na {t. 210 1071/500
151
*** 10 Isis
11/2002
*** Isis
10/2002
40.000,00 SIT *** 11 Isis
8,9/2002
29.000,00 SIT
(DDV je
vklju~en)
Hellenic Surgical Society Congress Secretariat: Logotypo – Communication, do 30. junija
Kyriakoula Theou and Sia O.E., 77 Skoufa Str., 106 80 2002 od 60 do
Athens, Greece, tel.: +30 10 36 14 730,
170 EUR, po tem
faks: +30 10 36 47 974, e-po{ta: logotip1@otenet.gr, datumu od 70 do
http://logotip1.tripod.com
190 EUR
Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI
Slovenija, Dominika Novak Mlakar,
dr. med.
Klini~ni oddelek za otro{ko
kirurgijo in intenzivno terpaijo,
SPS Kirur{ka klinika,
KC Ljubljana
g. Gregor Ferk, Hotel Habakuk, Pohorska cesta 59, 2000
Maribor, tel.: 02 30 08 198
Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta,
Zalo{ka 7, 1000 Ljubljana
ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,
Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168
Tajni{tvo CINDI, CINDI Slovenija, Ul. stare pravde 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,
e-po{ta: cindi@zd-lj.si
prijave: ga. Mojca Sojar, Kongres d.o.o.,
C. Dolomitskega odreda 44, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 25 74 555, faks: 01 25 76 303, e-po{ta:
kongres@siol.net, informacije: doc. dr. Janez Primo`i~,
dr. med., ga. Karmen Boh, Klini~ni oddelek za otro{ko
kirurgijo in intenzivno terpaijo, SPS Kirur{ka klinika,
Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 349,
faks: 01 43 01 714, e-po{ta: karmen.boh@kclj.si
Evropsko zdru`enje za internisti~- doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med., Onkolo{ki in{titut
no onkologijo, Evropsko zdru`enje Ljubljana, Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana,
onkolo{kih medicinskih sester e-po{ta: bzakotnik@onko-i.si
Zdru`enje za psihoterapijo
Slovenije, Vlasta Meden Klavora,
dr. med.
SPS Pediatri~na klinika, UNICEF,
Nacionalni odbor za spodbujanje
dojenja, asist. dr. Borut Bratani~,
dr. med.
Nata{a Poto~nik Daj~man, dr. med., tel.: 02 22 86 354,
ga. Fani Zorec, KOMZ, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana, “za
Bregantove dneve”, tel.: 01 587 49 00
ga. Vesna Savnik, UNICEF, Pav{i~eva 1, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 58 38 078, faks: 01 58 38 081
03171-1085403050 15 Isis 8-
9/2002
*** *** 12 Isis
10/2002
25.000,00 SIT
38.000,00 SIT
(DDV je vklju~en)
75 USD
4 dni: 38.000,00
SIT ne~lani,
33.000,00 SIT
~lani, 2 dni:
28.000,00 SIT
ne~lani,
23.000,00 SIT
~lani
*** *** ***
01261-6030921845,
sklic na {t.
02 922063-280-86
Kongres, d.o.o.
{t. 02053-0012745211,
sklic na {t. 00130 s pripisom
“za seminar kriti~no
bolan otrok”
20 Isis
11/2002
*** Isis
10/2002
*** *** Isis 8-
9/2002
02060-0051436422, s
pripisom “za 8. Bregantove
dneve”
v postopku ***
kotizacije ni *** *** Isis
10/2002
oktober 2002 l ISIS

152
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
NOVEMBER 2002
15. 9.30 Sora pri Medvodah, Hi{a Jezer{ek SIMPOZIJ O MULTIPLI SKLEROZI ni omejeno simpozij za nevrologe, zdravnike v osnovnem
zdravstvu, medicinske sestre
15. 9.00 Maribor, Kristalna dvorana, hotel
Habakuk
15.–16. 9.00 Strunjan, Krka – Zdravili{~e
Strunjan
15.–16. 15.30 Ljubljana, Medicinska fakulteta,
Korytkova 2
15.–16. 16.00 Ljubljana, seminarska dvorana
Grand hotel Union
15.–17. 16.00 Kranjska Gora, hotel Larix 8 th ALPE-ADRIA-DANUBE CONGRESS ON SEXUALLY
TRANSMITTED DISEASES AND INFECTIONS OF THE
SKIN
ISIS l oktober 2002
XX. ORTOPEDSKI DNEVI – PO[KODBE PRI [PORTU *** simpozij za vse zdravnike in fizioterapevte
STARO, NOVO IN SPORNO V LAJ[ANJU BOLE^INE 80-100 interdisciplinarni simpozij za vse zdravnike
ni omejeno mednarodni kongres za zdravnike dermatovenerologe,
ginekologe, mikrobiologe, urologe, zdravnike
splo{ne medicine, infektologe
16. 9.00 Ljubljana 10. OB^NI ZBOR *** ob~ni zbor za ~lane Zdru`enja zasebnih zdravnikov
in zobozdravnikov
19. 13.00 Ljubljana, predavalnica stare
porodni{nice, [lajmerjeva 3
OKROGLA MIZA: ORGANIZACIJA STORITEV S
PODRO^JA MEDICINSKE GENETIKE V SLOVENIJI
21.–23. *** Kranjska Gora, hotel Lek OSNOVE KLINI^NE ALERGOLOGIJE IN ASTME, POUK
BOLNIKA Z ASTMO
*** okrogla miza
25 u~na delavnica za zdravnike splo{ne prakse,
vabljeni tudi specialisti drugih strok, specializanti,
sekundariji
22. 9.00 Ljubljana, Klini~ni center 1. SIMPOZIJ “IZZIVI LABORATORIJSKE MEDICINE” *** strokovni simpozij za zdravstvene delavce in
sodelavce
22. 12.00 Bled, hotel Golf ODKRIVANJE OKVAR SLUHA OB ROJSTVU V SLOVENIJI ni omejeno posvetovanje Zdru`enja otorinolaringologov SZD in
neonatalne sekcije Zdru`enja za pediatrijo SZD za
otorinolaringologe, pediatre, dru`inske zdravnike
22. 9.00 Maribor, Kristalna dvorana, hotel
Habakuk
30. OBLETNICA ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V MARI-
BORU
19. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE
MEDICINE: ZDRAVNI[KA NAPAKA
UPORABA DOPPLERJA V PERINATOLOGIJI TER DIAG-
NOSTIKA IN ZDRAVLJENJE MOTENJ SR^NEGA RITMA
PRI PLODU
30-50 simpozij za specialiste interniste
30 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inske
medicine, druge zdravnike v osnovnem zdravstvu
in mentorje dru`inske medicine
140 strokovno sre~anje

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Center za multiplo sklerozo, Zdru-
`enje nevrologov Slovenije, Klini~ni
oddelek za nevrologijo, asist.
mag. Sa{a [ega Jazbec, dr. med.
SB Maribor, Klini~ni oddelek za
int. medicino, oddelek za interno
intenzivno medicino, dr. Zlatko
Pehnec, dr. med.
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD, asist. Mateja
Bulc, dr. med., asist. mag. Danica
Rotar Pavli~, dr. med., Marko Kocijan,
dr. med.
Ortopedska klinika, prof. dr. Vinko
Pavlov~i~, dr. med.
Slovensko zdru`enje za zdravljenje
bole~ine, prim. mag. Nevenka
Kr~evski [kvar~, dr. med.
Zdru`enje dermatovenerologov
Slovenije, Sekcija za klini~no mikrobiologijo
in hospitalne infekcije
SZD, prim. mag. Marko Poto~nik,
dr. med., dr. stom.
Zdru`enje zasebnih zdravnikov in
zobozdravnikov Slovenije, asist.
Dean Klan~i~, dr. med.
ga. Irena Cotman, Ortopedska klinika, Klini~ni center 30.000,00 SIT
Ljubljana, Zalo{ka 9, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 24 174,
faks: 01 52 22 474
prim. mag. Nevenka Kr~evski [kvar~, dr. med., Splo{na
bolni{nica Maribor, SZZB, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,
tel.: 02 32 11 536, faks: 01 32 11 568
prim. mag. Marko Poto~nik, dr. med., dr. stom., ga. Katarina
Stanovi~, LTO – Zavod za turizem ob~ine Kranjska
Gora, Borov{ka 99 a, 4280 Kranjska Gora, tel.: 04 58 85
020, faks: 04 58 85 021, e-po{ta: info@kranjskagora.si,
marko.potocnik@siol.net
asist. Dean Klan~i~, dr. med., Zdru`enje zasebnih zdravnikov
in zobozdravnikov Slovenije, Vojkova 4, 1000
Ljubljana, tel.: 01 43 38 535, faks: 01 43 97 600, e-po-
{ta: zdruzenje.zzzs@s5.net
Zdru`enje za humano genetiko Nata{a Teran, dr. med., Slu`ba za medicinsko genetiko,
SPS Ginekolo{ka klinika, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 54 01 137, faks: 01 54 01 137
Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni
in alergijo Golnik
Klini~ni in{titut za klini~no kemijo
in biokemijo KC
Zdru`enje otorinolaringologov
SZD, Neonatalna sekcija Zdru`enja
za pediatrijo SZD, prof. dr.
Miha @argi, dr. med., asist. dr.
Borut Bratani~, dr. med.
SZD Sekcija za perinatalno medicino,
KC Ljubljana SPS Ginekolo{ka
klinika, Klini~ni oddelek za
perinatologijo, KC Ljubljana SPS
Pediatri~na klinika, Slu`ba za kardiologijo,
Splo{na bolni{nica Maribor,
Oddelek za ginekologijo in
porodni{tvo, ZD dr. Adolfa Drolca,
Dispanzer za otroke
asist. mag. Sa{a [ega Jazbec, dr. med., ga. Anka @ek{,
tel.: 01 52 22 311, Klini~ni oddelek za nevrologijo, SPS
Nevrolo{ka klinika, Klini~ni center, Zalo{ka 7, 1525
Ljubljana
ga. Zdenka Kodrin, Tajni{tvo Klini~nega oddelka za
interno medicino, SB Maribor, Ljubljanska 5,
2000 Maribor, tel.: 02 32 12 871, faks: 02 33 12 393,
e-po{ta: koimed@sb-mb.si
ga. Ana Artnak, Katedra za dru`insko medicino, Medicinska
fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski
nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, tel.: 01 43 86 915,
faks: 01 43 86 910, kdrmed@mf.uni-lj.si
ga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in
alergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25
69 117, e-po{ta: irena.dolhar@klinika-golnik.si
100 EUR do
15. 9. 2002 po
tem datumu
150 EUR v tolarski
protivrednosti
Poslovni ra~un pri NLB {t.:
02014-0089455595
50100-620-133-05-
1016113-138843
153
*** Isis
10/2002
*** *** v postopku Isis
11/2002
***
***
dr. Milan Skitek, Klini~ni in{titut za klini~no kemijo in 10.000,00 SIT
biokemijo, Klini~ni center, Njego{eva 4, 1000 Ljubljana, (DDV je vklju~en)
faks: 01 43 25 131, e-po{ta: milan.skitek@mf.uni-lj.si
doc. dr. Irena Ho~evar Bolte`ar, dr. med., Klinika za ORL
in CFK, Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 22 465,
faks: 01 52 24 815
Martina Pe~lin, KC Ljubljana, SPS Ginekolo{ka klinika,
Enota za raziskovalno delo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,
tel. in faks: 01 43 97 590, e-po{ta: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si,
dr. Jernej Zavr{nik, Zdravstveni
dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Oddelek za znanstvenoraziskovalno
delo, Vo{njakova 2-4, 2000 Maribor, tel.:
02 22 86 333, e-po{ta: jernej.zavrsnik@zd-mb.si
kotizacije ni *** v postopku 11/2002
***
30.000,00 SIT
*** Isis
11/2002
*** *** Isis
11/2002
*** *** Isis
11/2002
55.000,00 SIT *** 15,5 Isis
11/2002
01100-6030277894, s
pripisom “KIKKB – simpozij
Homocistein”
kotizacije ni ***
15.000,00 SIT
(DDV je vklju~en)
*** v postopku Isis
11/2002
*** *** ***
*** Isis 8-
9/2002
v postopku Isis
11/2002
*** *** Isis
11/2002
oktober 2002 l ISIS

154
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
NOVEMBER 2002
22.–23. 12.00 Nova Gorica, hotel Perla VII. REGIJSKI SEMINAR O URGENTNI MEDICINI *** seminar in u~ne delavnice za zdravnike, medicinske
sestre in zdravstvene tehnike, ki se pri svojem delu
sre~ujejo z nujnimi stanji
22.–23. 12.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega
centra
22.–23. 15.00 La{ko, Kulturni center La{ko 16. ONKOLO[KI VIKEND: DOKTRINI ZDRAVLJENJA
BOLNIKOV Z MALIGNIMI LIMFOMI IN RAKOM RODIL
ISIS l oktober 2002
150 strokovno sre~anje za zdravnike v osnovnem
zdravstvu in specialistom ustreznih strok
22.–23. 9.00 Ljubljana, predavalnica In{tituta
RS za rehabilitacijo, Toma~evska 1
IZGOREVANJE OB DELU S HUDO BOLNIMI *** mednarodni seminar in u~ni delavnici
23. 9.30 Ljubljana [entvid, [kofijska
klasi~na gimnazija [tula
28. 11.
–1. 12.
XII. MEMORIAL TOMA KRASNOVA *** dr`avno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov
*** Novo mesto, hotel Krka [OLA INTENZIVNE MEDICINE – II. LETNIK *** strokovno sre~anje
29. 14.00 Ljubljana RADIOLO[KA DIAGNOSTIKA – SLIKOVNE METODE V
PEDIATRIJI
ni omejeno strokovno sre~anje za vse zdravnike
29. *** Ljubljana, predavalnica Krke KONTRACEPCIJA *** strokovno sre~anje za ginekologe
29. 9.30 Ljubljana, KO za maksilofacialno
in oralno kirurgijo
29.–30. 14.00 Kranjska Gora, hotel Lek XII. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGA
NEFROLO[KEGA DRU[TVA
KONCEPT IN KLINIKA 25 za~etni implantolo{ki te~aj
29.–30. 8.00 Maribor, Kongresni center 2. MARIBORSKO SRE^ANJE DRU@INSKE MEDICINE:
Habakuk
FIZIKALNA MEDICINA
29.–30. 15.00 Ljubljana, 1. predavalnica
Klini~nega centra
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 30 podiplomska {ola za zdravnike splo{ne medicine,
specializante interne medicine
SEMINAR ZA KANDIDATE ZA ZASEBNO ZDRAVNI[KO
SLU@BO
50 strokovno sre~anje za zdravnike specialiste interniste,
dru`inske zdravnike in specializante
150 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inske
medicine in druge zdravnike v osnovnem zdravstvu
100 seminar

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Zdravstveni dom Nova Gorica, Slovensko
zdru`enje za urgentno medicino,
Damijana [inigoj, dr. med.
Klini~ni oddelek za endokrinologijo,
diabetes in presnovne bolezni,
prim. Miha Koselj, dr. med.
Kancerolo{ko zdru`enje SZD, Onkolo{ki
in{titut, Zveza slovenskih
dru{tev za boj proti raku, prof. dr.
Jurij Lindtner, dr. med.
Zavod za razvoj paliativne oskrbe,
Onkolo{ki in{titut in In{titut RS za
rehabilitacijo
ga. Mira Klemen~i~, Onkolo{ki in{titut, Zalo{ka 2, 1000
Ljubljana, tel.: 01 43 14 225, 43 16 181, faks: 01 43
14 180
ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,
Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168
20.000,00 SIT
(z DDV)
155
*** 6 Isis
7/2002
03171-1085403050 *** Isis 8-
9/2002
*** Andrej Kastelic, Klini~ni oddelek za mentalno zdravje, 23.000,00 SIT 02010-0035849226 *** Isis
Psihiatri~na klinika Ljubljana, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 54 21 355, 54 21 350, faks: 01 54 21 354,
e-po{ta: andrej.kastelic@guest.arnes.si
11/2002
Slovensko zdru`enje za intenzivno
medicino
Zdru`enje za pediatrijo SZD,
prim. asist. Majda Benedik
Dolni~ar, dr. med.
SPS Ginekolo{ka klinika Ljubljana,
Slovensko dru{tvo za reproduktivno
medicino
Zdru`enje in KO za maksilofacialno
in oralno kirurgijo, asist. Matija
Gorjanc, dr. med., dr. stom.
Slovensko nefrolo{ko dru{tvo,
prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr.
med.
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD v sodelovanju z
Zdru`enjem za fizikalno in rehabilitacijsko
medicino – SZD, Majda
Masten, dr. med., Suzana @idanik,
dr. med., prim. mag. Ale{ Dem-
{ar, dr. med., Darja Belec, dr.
med., Zora Bojc, dr. med., asist.
Ksenija Tu{ek Bunc, dr. med.
Damijana [inigoj, dr. med., Zdravstveni dom Nova Gorica,
Rej~eva 4, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 33 83 275,
faks: 05 33 83 224, e-po{ta: damijana.sinigoj@siol.net
prim. Miha Koselj, dr. med., Klini~ni oddelek za endokrinologijo,
diabetes in presnovne bolezni, Klini~ni center
Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22
837, 52 22 738, faks: 01 52 22 738
prim. mag. Ognjen Cerovi}, dr. med., Klini~ni oddelek za
anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok,
Center za intenzivno terapijo – CIT, Zalo{ka 7, 1525
Ljubljana, tel.: 01 52 23 312
ga. Alenka Lipovec, Pediatri~na klinika, Vrazov trg 1,
1000 Ljubljana, tel.: 01 52 29 090
ga. Nata{a Petkov{ek, ginekolo{ka klinika, katedra za
ginekologijo in porodni{tvo, [lajmerjeva ul. 3, 1525
Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks: 01 52 26 130, epo{ta:
natasa.petkovsek@mf.uni-lj.si
ga. Milena @ajdela, Zdru`enje za maksilofacialno in
oralno kirurgijo Slovenije, KC Ljubljana, Zalo{ka 2,
1525 Ljubljana, GSM: 041 573 791,
e-po{ta: maxfac.oral@kclj.si
prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za
hemodializo Leoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 22 460, faks: 01 52 22 460, e-po{ta:
marko.malovrh@kclj.si
ga. Ana Artnak, Katedra za dru`insko medicino,
Medicinska fakulteta, Katedra za dru`insko medicino,
Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,
tel.: 01 43 86 915, faks: 01 43 86 910,
kdrmed@mf.uni-lj.si
20.000,00 SIT za
zdravnike,
15.000,00 SIT za
medicinske tehnike,
5.000,00 SIT
za u~no delavnico
glej rumene
strani
*** *** *** Isis
10/2002
***
10.000,00 SIT
300 EUR v tolarski
protivrednosti
+ DDV
52000-603-30351, sklic
na {t. 00 33040
7 Isis
10/2002
kotizacije ni *** 10,5 Isis
10/2002
*** 4 Isis
11/2002
02012-0050420080 6 ***
02014-0087754603 *** Isis
11/2002
kotizacije ni *** *** Isis
11/2002
30.000,00 SIT *** 13,5 Isis
7/2002
Zdravni{ka zbornica Slovenije ga. Darja Klan~ar, Zdravni{ka zbornica Slovenije, Dal- 35.000,00 SIT
*** *** Isis
matinova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 72 123, faks:
01 30 72 109, e-po{ta: darja.klancar@zzs-mcs.si
11/2002
oktober 2002 l ISIS

156
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
NOVEMBER 2002
29.–30. *** Ljubljana, Onkolo{ki in{titut TOTALNA MEZOREKTALNA EKSCIZIJA IN RAK DANKE *** strokovno sre~anje
30. 9.00 Ljubljana, kongresno-prireditveni
center Grand hotela Union
DECEMBER 2002
3.–4 9.00 Ljubljana, velika predavalnica
Medicinske fakultete, Korytkova 2
5.–6. 8.00 Ljubljana, velika predavalnica
Medicinske fakultete
6. 13.30 Ljubljana, Stekelena dvorana
Grand hotel Union
ISIS l oktober 2002
IZVEDENSTVO 2002: ZLORABA IN NASILJE V DRU@INI
IN DRU@BI
ni omejeno simpozij ob 12. spominskem sre~anju akad. Janeza
Mil~inskega za vse zdravnike, policijo, pravnike,
socialne delavce
SIMPOZIJ O BOLE^INI OD IZVORA DO RE[ITVE ni omejeno simpozij za vse zdravnike
6.–7. 9.00 Portoro`, hotel Metropol POSVETOVANJE SEKCIJE ZA PREVENTIVNO MEDICINO 120 strategija dr`ave na podro~ju javnega zdravja (6.
12.), u~na delavnica: spremljanje ne`elenih pojavov
po cepljenju in ravnanje (7. 12.) za vse zdravnike in
druge strokovnjake
9.–10. *** Maribor, Ljubljana 2. STROKOVNI POSVET O PALIATIVNI OSKRBI V
SLOVENIJI
12.–14. *** Portoro`, Kongresni center Emona ZDRAVLJENJE S KRVJO - “NOSE^NIC,
NOVOROJEN^KOV IN OTROK”
13.–14. 9.00 Oto~ec, hotel [port 19. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE
MEDICINE: ZDRAVNI[KA NAPAKA
13.–14. 9.00 Ljubljana, CINDI Slovenija, Ul.
Stare pravde 2
13.–14
.
IV. STROKOVNI SEMINAR IN X. ^ELE[NIKOVI DNEVI:
PO[KODBE ZOB IN OBRAZA
SODOBNA DIAGNOSTIKA MALIGNIH LIMFOMOV ni omejeno mednarodni simpozij v okviru XXXIII. memorialnega
sestanka prof. Janeza Ple~nika
15.00 Portoro`, Grand hotel Emona LETNA KONFERENCA ZDRU@ENJA PNEVMOLOGOV
SLOVENIJE
350 strokovno izobra`evanje za zobozdravnike in
zdravnike
*** strokovni posvet z mednarodno udele`bo
ni omejeno 5. podiplomski seminar za zdravnike, vi{je medicinske
sestre in vse, ki v procesu zdravljenja uporabljajo
kri in krvne komponente
30 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inske medicine,
druge zdravnike v osnovnem zdravstvu in
mentorje dru`inske medicine
DA, OPU[^AM KAJENJE 25 u~na delavnica za zdravnike, medicinske sestre, terapevte,
profesorje zdravstvene vzgoje in druge
zdravstvene delavce
*** konferenca

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Onkolo{ki in{titut Ljubljana, Sekcija
za onkolo{ko kirurgijo
Zdru`enje, Klini~ni oddelek in Katedra
za maksilofacialno in oralno
kirurgijo Slovenije, asist. mag.
Andrej A. Kansky, dr. stom.
Medicinska fakulteta, In{titut za
sodno medicino, prof. dr. Jo`e
Bala`ic, dr. med.
Medicinska fakulteta, Onkolo{ki
in{titut, Janez Jan~ar, dr. med.
SPS Nevrolo{ka klinika, KO za
nevrologijo, Zdru`enje nevrologov
Slovenije SZD, Zdru`enje psihiatrov
SZD, Slovensko zdru`enje za
zdravljenje bole~ine, prof. dr.
Anton Mesec, dr. med.
Sekcija za preventivno medicino,
prim. Metka Macarol Hiti, dr.
med.
Zavod za razvoj paliativne oskrbe
Ljubljana, Splo{na bolni{nica
Maribor, Slovensko zdru`enje za
zdravljenje bole~ine
Klini~ni center Ljubljana, Zavod
RS za transfuzijsko medicino, European
School of Transfusion Medicine,
prim. Vanda Brubnjak Jevti~,
dr. med., Ljubi{a Luki~, dr.
med., doc. dr. Janez Primo`i~, dr.
med., prof. Umberto Rossi
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD, doc. dr. Janko
Kersnik, dr. med.
Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI
Slovenija, Dominika Novak Mlakar,
dr. med.
Zdru`enje pnevmologov Slovenije,
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine Slovenije
mag. Ibrahim Edhemovi}, dr. med., Onkolo{ki in{titut
Ljubljana, Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 24
514, faks: 01 43 23 125, e-po{ta: iedhemovic@onko-i.si
ga. Milena @ajdela, Zdru`enje za maksilofacialno in
oralno kirurgijo, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 2,
1525 Ljubljana, tel.: 041 573 791,
e-po{ta: maxfac.oral@kclj.si
prof. dr. Jo`e Bala`ic, dr. Borut [tefani~, In{titut za
sodno medicino, Korytkova 2, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 54 37 201, 54 37 205, faks: 01 52 43 864
ga. Vlasta Krfogec, In{titut za patologijo, Medicinska fakulteta,
Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 103,
faks: 01 54 37 104
ga. Anka @ek{, KO za nevrologijo, SPS Nevrolo{ka
klinika, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 211,
faks: 01 52 22 208
ga. Valerija Maren~e, In{titut za varovanje zdravja,
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 41 410, faks:
01 24 41 471, e-po{ta: valerija.marence@ivz-rs.si
ga. Barbara Ravnik, Zavod za paliativne oskrbe, Vegova
8, 1000 Ljubljana, tel.: 031 632 168,
e-po{ta: pallcare@mail.ljudmila.org
ga. Natalija Lampreht, ga. Tea Tollazzi, Zavod RS za
transfuzijsko medicino, [lajmerjeva 6, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 54 38 245, e-po{ta: natalija.lampreht@zrs-tk.si,
tel.: 01 54 38 270, e-po{ta: tea.tollazzi@zrs-tk.si, faks:
01 23 02 224
ga. Ana Artnak, Katedra za dru`insko medicino, Medicinska
fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski
nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, tel.: 01 43 86
915, faks: 01 43 86 910, kdrmed@mf.uni-lj.si
Tajni{tvo CINDI, CINDI Slovenija, Ul. stare pravde 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,
e-po{ta: cindi@zd-lj.si
ga. Dragica Suki~, Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek
za plju~ne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25
69 391
30.000,00 SIT
(z DDV)
do 8. 11. 2002:
35.000,00 SIT
(DDV je vklju-
~en), po 8. 11.
2002 ali na recepciji
seminarja:
39.000,00 SIT
(DDV je vklju~en)
kotizacije ni
kotizacije ni
kotizacije ni
***
157
*** *** Isis
11/2002
kotizacije ni *** 15 ***
*** *** Isis
11/2002
*** *** ***
*** *** Isis
11/2002
46.000,00 SIT *** *** Isis
11/2002
30.000,00 SIT *** *** ***
20.000,00 SIT
01100-6030277797 *** Isis
11/2002
poslovni ra~un:
02014-0087754603
01261-6030921845,
sklic na {t.
02 922619-280-86
*** Isis
11/2002
v postopku Isis
11/2002
20.000,00 SIT 07000-0000099709 *** Isis
11/2002
oktober 2002 l ISIS

158
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
JANUAR 2002
24.–25. 9.00 Ljubljana, Katedra za dru`insko
medicino
30. 1.
–1. 2.
4.–5. *** Bled, Festivalna dvorana 10. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE 500 simpozij Republi{ke sekcije za zobne bolezni in endodontijo
SZD za vse zobozdravnike
10.–
13.4.
*** Kranjska Gora, hotel Lek OSNOVE KLINI^NE ALERGOLOGIJE IN ASTME, POUK
BOLNIKA Z ASTMO
MAREC 2003
7.–8. 9.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega
centra
13.–14. 9.15 *** 3. PSIHOGERIATRI^NO SRE^ANJE *** strokovno sre~anje za psihiatre, nevrologe,
zdravnike v osnovnem zdravstvu in ostale strokovne
delavce, ki obravnavajo starej{e bolnike
23.–25. 8.00 Ptuj, Ptujski grad, Pokrajinski
muzej, Terme
APRIL 2003
13.00 Kranjska Gora, Hotel Kompas III. SPOMINSKO SRE^ANJE DR. JANIJA KOKALJA:
PO[KODBE V OSNOVNEM ZDRAVSTVU
19. 13.00 Murska Sobota, stadion pri O[ I,
Mestni park
ISIS l oktober 2002
19. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE
MEDICINE: ZDRAVNI[KA NAPAKA
30 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inske medicine,
druge zdravnike v osnovnem zdravstvu in
mentorje dru`inske medicine
25 u~na delavnica za zdravnike splo{ne prakse,
vabljeni tudi specialisti drugih strok, specializanti,
sekundariji
INFEKTOLO[KI SIMPOZIJ 2003 150 simpozij za splo{ne zdravnike, zdravnike specialiste
splo{ne medicine, dru`inske zdravnike, infektologe,
pediatre, interniste in mikrobiologe
7. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJE SLOVENIJE ni omejeno kongres z mednarodno udele`bo za zdravnike, ki se
ve~ ukvarjajo z minimalno invazivno kirurgijo
30 strokovno izobra`evanje za zdravnike, medicinske
sestre, patrona`ne sestre, spremljevalce in {oferje
re{evalnih vozil
III. PREKMURSKI ZDRAVNI[KI TEK ni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sodelavce
in udele`ence izven kategorije

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD, doc. dr. Janko
Kersnik, dr. med.
Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni
in alergijo Golnik
Sekcija SZD za kemoterapijo,
Klinika za infekcijske bolezni in
vro~inska stanja, prof. dr. Milan
^i`man, dr. med., prof. dr. Franc
Strle, dr. med.
asist. mag. Ale{ Kogoj, dr. med. ga. Branka Miklu`, Psihiatri~na klinika, Studenec 48,
1260 Ljubljana Polje, tel.: 01 58 72 353
Zdru`enje za endoskopsko kirurgijo
Slovenije, Kirur{ki oddelek SB
dr. Jo`eta Potr~a Ptuj, prof. dr.
Alojz Pleskovi~, dr. med.,
Sekcija za zobne bolezni in endodontijo
SZD, doc. dr. Franek Klemenc,
dr. stom
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD, doc. dr. Janko
Kersnik, dr. med.
ga. Ana Artnak, Katedra za dru`insko medicino, Medicinska
fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski
nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, tel.: 01 43 86
915, faks: 01 43 86 910, kdrmed@mf.uni-lj.si
ga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in
alergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25
69 117, e-po{ta: irena.dolhar@klinika-golnik.si
ga. Andreja Sorman, Tajni{tvo Klinike za infekcijske bolezni
in vro~inska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 22 110, faks: 01 52 22 456
ga. Ema Flaj{man, Tajni{tvo SB dr. Jo`eta Potr~a Ptuj,
Potr~eva 23-25, 2250 Ptuj, tel.: 02 77 15 511, faks: 02
77 24 511
ga. Marjana Bajt, Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,
tel.: 04 57 80 350, faks: 04 57 80 355
ga. Jo`ica Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska
9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks: 04
20 26 718, janko.kersnik@s5.net
Zdravni{ko dru{tvo Pomurja, Slo- Vlasta Petric, dr. med., mag. Alojz Horvat, dr. med.,
vensko zdravni{ko {portno dru{tvo mag. Mitja Lain{~ak, dr. med., SB Murska Sobota, Dr.
Medicus, mag. Mitja Lain{~ak, dr. Vrbnajka 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 51 23 501,
med.
53 41 352, e-po{ta: mitja@s-gsm.ms.edus.si
*** *** *** ***
170 EUR (200
EUR)
30.000,00 SIT Albatros Bled, {t.:
03139-1087540073
159
30.000,00 SIT *** *** ***
55.000,00 SIT *** 20 ***
18.000,00 SIT (z
DDV)
v postopku ***
30.000,00 SIT *** *** ***
1.000,00 SIT za
~lane Medicus,
2.000,00 SIT za
ostale
*** *** Isis
11/2002
01100-7635071114 *** ***
*** *** ***
oktober 2002 l ISIS

160
Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
MAJ 2003
8.–10. *** Bled, Festivalna dvorana UPRETI SE ZLORABI ni omejeno mednarodna konferenca za psihiatre, zdravnike
splo{ne medicine, pediatre, {olske zdravnike
JUNIJ 2003
7. 10.00 Brdo pri Kranju IX. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON IN MEDNAR-
ODNI STROKOVNI SIMPOZIJ
18.–21. 18.00 Cankarjev dom, Ljubljana 9 TH CONFERENCE OF THE EUROPEAN SOCIETY OF
GENERAL PRACTICE/ FAMILY MEDICINE – WONCAEU-
ROPE 2003: THE FUTURE CHALLENGES OF GENERAL
PRACTICE/FAMILY MEDICINE
SEPTEMBER 2003
3.–5. *** Ljubljana, Medicinska fakulteta 12 TH CONGRESS OF THE EUROPEAN UNION FOR
SCHOOL AND UNIVERSITY HEALTH AND MEDICINE –
CARING OF EUROPE’S YOUNG GENERATION
26.–27. *** Ljubljana, velika predavalnica
Medicinske fakultete
AVGUST 2004
26.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTRO[KE NEVROLOGIJE 1.600 kongres
ISIS l oktober 2002
MEDNARODNI SIMPOZIJ OB TRIDESETLETNICI
RAZVOJNE NEVROLOGIJE
22.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE
(http://www.iskratel.si/dev-medicine/index.html)
AVGUST 2007
ni omejeno udele`enci v konkurenci, zdravniki, veterinarji in
farmacevti, izven konkurence: {tudentje navedenih
poklicev in prijatelji
1.800 strokovno izobra`evanje za zdravnike dru`inske
medicine
200 evropski kongres za zdravnike {olske medicine,
zdravnike v zdravstvenem varstvu {tudentov
350 strokovno sre~anje in praznovanje obletnice
1.600 kongres za raziskovalce in klinike

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Psihiatri~na klinika Ljubljana, Slovensko
dru{tvo za dru`insko terapijo,
ga. Dubravka Trampu`
Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med. Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,
Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta:
milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:
http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine – SZD, doc. dr. Janko
Kersnik, dr. med.
Sekcija za {olsko in visoko{olsko
medicino SZD, European Union
for School and University Health
and Medicine
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, Milivoj Veli~kovi~ Perat,
dr. med.
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, Milivoj Veli~kovi~ Perat,
dr. med.
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, Milivoj Veli~kovi~ Perat,
dr. med.
ga. Fani Zorec, Klini~ni oddelek za mentalno zdravje,
Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 74 955
ga. Teja Ali~, Cankarjev dom, Pre{ernova 10, 1000
Ljubljana, tel.: 01 2417 135 , faks: 01 2417 296,
teja.alic@cd-cc.si, http://www.woncaeurope2003.org/
asist. mag. Mojca Jur~i~, dr. med., Medicinska fakulteta,
In{titut za higieno, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana,
e-po{ta: mojca.jurcic@mf.uni-lj.si
Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,
Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta:
milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:
http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,
Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,
home page:
http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,
Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,
home page:
http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
do 1. 2. 2003
300,00 EUR, po
tem datumu
400,00 EUR,
dnevna kotizacija
150,00 EUR
*** *** *** ***
30.000,00 SIT,
upokojenci in
sekundariji
brezpla~no
*** *** *** ***
161
*** 18 Isis
10/2002
110.000,00 SIT *** *** Isis
6/2002
*** *** *** Isis
6/2002
*** *** ***
*** *** *** ***
oktober 2002 l ISIS

162
Uredni{tvu revije Isis
Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana
V reviji Isis `elimo objaviti prilo`eno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo `elimo objaviti v {tevilki Izide.
Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v {tevilki Izide.
Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:
Mesec prireditve Prostor, kjer bo prireditev
Dan prireditve
Pri~etek, ura Naslov strokovnega sre~anja
Kraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)
Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)
Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)
Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)
Predstavnik ali strokovni vodja
Naslov za po{iljanje prijav
Informacije, kontaktne osebe
Njihove tel. {tevilke in {t. faksa
Vi{ina kotizacije Naslov in {tevilka `iro ra~una
[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorja
ISIS l oktober 2002

leto XI. Številka 11 l 1. november 2002
Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije
Strokovna revija Isis
Impressum
LETO XI, ŠT. 11, 1. november 2002
UDK 61(497. 12)(060. 55)
UDK 06. 055:61(497. 12)
ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
PUBLISHED BY
The Medical Chamber of Slovenia
Zdravniška zbornica Slovenije
Dalmatinova 10, p. p. 1630,
1001 Ljubljana
tel.: 01/30 72 100
faks: 01/30 72 109
E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.si
Transakcijski račun: 02014-0014268276
UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICE
Dalmatinova 10, p. p. 1630,
1001 Ljubljana
tel.: 01/30 72 152
faks: 01/30 72 159
E-pošta: isis@zzs-mcs.si
ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK
EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE
EDITOR
prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.
E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.si
Tel.: 02/32 11 244
UREDNICA . EDITOR
Elizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.
E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.si
UREDNIŠKI ODBOR
EDITORIAL BOARD
prof. dr. Zoran Arnež, dr. med.
Martin Bigec, dr. med.
prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.
prof. dr. Anton Grad, dr. med.
prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.
prof. dr. Boris Klun, dr. med.
prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.
prof. dr. Črt Marinček, dr. med.
asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.
prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.
doc. dr. Matjaž Zwitter
LEKTORICI . REVISION
Marta Brečko Vrhovnik
Aleksandra Šarman
TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARY
Marija Cimperman
RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN
PRIPRAVA ZA TISK . DTP
Camera d.o.o.
Ob Dolenjski železnici 182, Ljubljana
tel.: 01/420 12 00
TRŽENJE . MARKETING
Atelier IM d.o.o.,
Design.Promocija.Komunikacije
Breg 22, Ljubljana,
tel.: 01/24 11 930
faks: 01/24 11 939
E-pošta: atelier-im@siol.net
TISK . PRINTED BY
Tiskarna Povše, Povšetova 36 a,
Ljubljana
tel.: 01/230 15 42
ISIS l november 2002
Isis
Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije
The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia
Sodelovali
Doc. dr. Rok Accetto, dr. med., zdravnik,
Klinični oddelek za hipertenzijo,
Bolnica dr. Petra Držaja, SPS Interna
klinika, Klinični center Ljubljana
• Prof. dr. Jože Balažic, dr. med.,
zdravnik, Inštitut za sodno medicino,
Medicinska fakulteta Ljubljana •
Prim. doc. dr. Marjan Bilban, dr.
med., zdravnik, ZVD Zavod za varstvo
pri delu, d. d., Ljubljana • Elizabeta
Bobnar Najžer, prof., Zdravniška
zbornica Slovenije • Prim. asist.
mag. Irena Brovet Zupančič, dr. med.,
zasebna zdravnica, Očesna ordinacija,
Ljubljana • Andreja Čufar, mag.
farm., Slovensko farmacevtsko društvo
• Izr. prof. dr. Andrej Debeljak,
dr. med., zdravnik, Klinični oddelek
za pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica
Golnik • Jani Dernič, dr. med.,
zdravnik, Zdravniška zbornica Slovenije
• Matej Drobnič, dr. med., zdravnik,
Ortopedska klinika, Klinični center
Ljubljana • Majda Drnovšek, dr.
med., zdravnica, Bolnišnica Topolšica
• Prof. dr. Franc Farčnik, dr. med.,
zobozdravnik, Zdravniška zbornica
Slovenije • Prim. mag. Jurij Fürst, dr.
med., zdravnik, Oddelek za zdravila,
Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Ljubljana • Božena Gerjevič,
dr. med., zdravnica, Oddelek za
anesteziologijo, Splošna bolnišnica
Maribor • Prof. dr. Edvard Glaser,
dr. med., upokojeni zdravnik, Maribor
• Edvina Gregorič, dr. med.,
zdravnica, Splošna bolnišnica Izola
• Mag. Alojz Horvat, dr. med., zdravnik,
Dispanzer za pljučne bolezni in
TBC, Zdravstveni dom Murska Sobota
• Rade Iljaž, dr. med., zdravnik,
Zdravstveni dom Brežice • Dr.
Marjan Jereb, dr. med., upokojeni
zdravnik, Ljubljana • Prim. mag. Stanislav
Kajba, dr. med., zdravnik, dispanzer
za pljučne bolezni in TBC, JZ
Zdravstveni dom Celje • Prof. dr. Boris
Klun, dr. med., upokojeni zdravnik,
Ljubljana • Prof. dr. Marjan Kordaš,
dr. med., upokojeni zdravnik,
Ljubljana • Asist. mag. Lilijana Kornhauser
Cerar, dr. med., zdravnica, Klinični
oddelek za perinatologijo, SPS
Ginekološka klinika, Klinični center
Ljubljana • Prof. dr. Pavle Kornhauser,
dr. med., upokojeni zdravnik,
Ljubljana • Tatja Kostnapfel Rihtar,
mag. farm., Rdeči križ Slovenije • Vilma
Kovač, dr. med., zdravnica, Oddelek
za reproduktivno medicino in
ginekološko endokrinologijo, Služba
za ginekologijo in perinatologijo,
Splošna bolnišnica Maribor • Prim.
asist. mag. Nevenka Krčevski Škvarč,
dr. med., zdravnica, Splošna bolnišnica
Maribor • Milena Kremesec, dr.
med, zdravnica, Klinični oddelek za
anesteziologijo in intenzivno medicino,
Klinični center Ljubljana • Prof.
dr. Miha Likar, dr. med., upokojeni
zdravnik, Ljubljana • Asist. Mateja
Lopuh, dr. med., zdravnica, Klinični
oddelek za anesteziologijo in intenzivno
medicino, Klinični cener Ljubljana
• Doc. dr. Vasilija Maček, dr.
med., zdravnica, SPS Pediatrična klinika,
Klinični center Ljubljana • Irena
Majcan Kopilović • Prof. dr. Črt
Marinček, dr. med., višji svetnik,
zdravnik, Inštitut RS za rehabilitacijo
invalidov, Ljubljana • Tatjana Martinjak,
dr. med., zdravnica, Klinični
oddelek za pljučne bolezni in alergijo,
Bolnišnica Golnik • Mag. Nina
Mazi, dr. med., zdravnica, Ljubljana
• Alida Mažer, dr. med., zdravnica,
ZD Piran • Prof. dr. Helena Meden
Vrtovec, dr. med., višja svetnica,
zdravnica, SPS Ginekološka klinika,
Klinični center Ljubljana • Vojko
Meršnik, dr. med., upokojeni zdravnik,
Lovrenc na Pohorju • Judita Mešič
• Irina Milisav • Milojka Pavletić
Kopilović, dr. med., zasebna zdravnica,
Zasebna specialistična ambulanta
Piran • Prof. dr. Marija Pečan,
dr. med., višja svetnica, upokojena
zdravnica, Ljubljana • Asist. dr. Simon
Podnar, dr. med., zdravnik, KO
Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
SPS Nevrološka klinika, Klinični center
Ljubljana • Prof. dr. Vera Pompe
Kirn, Register raka za Slovenijo, Onkološki
inštitut Ljubljana • Prof. dr.
Pavel Poredoš, dr. med., zdravnik,
Slovensko zdravniško društvo • Janko
Predan, Rdeči križ Slovenije •
Damjan Radosavljevič, dr. med,
zdravnik, Ortopedska klinika, Klinični
center Ljubljana • Prof. dr. Stane
Repše, dr. med., zdravnik, Klinični
oddelek za abdominalno kirurgijo,
SPS Kirurška klinika, Klinični center
Ljubljana • Dr. Matjaž Rode, dr.
stom., zobozdravnik, Zdravstveni
dom Ljubljana Šiška • Prof. dr. Uroš
Skalerič, dr. stom., višji svetnik, zobozdravnik,
SPS Stomatološka klinika,
Klinični center Ljubljana • Nika
Sokolič, univ. dipl. ekon., Zdravniška
zbornica Slovenije • Lidija Stare,
dr. med., zdravnica, Azur. d. o. o.,
Bled • Tina Šapec Mahmutović, univ.
dipl. prav., Zdravniška zbornica Slovenije
• Janja Šešok, dr. med., zdravnica,
Inštitut za varovanje zdravja RS,
Ljubljana • Prof. dr. Jurij Šorli, dr.
med., zdravnik, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica
Golnik • Asist. mag. Iztok Tomazin,
dr. med., zdravnik, Zdravstveni
dom Tržič • Prof. dr. Martina Tomori,
dr. med., višja svetnica, zdravnica,
Psihiatrična klinika Ljubljana • Prim.
Nadja Triller, dr. med., zdravnica, Klinični
oddelek za pljučne bolezni in
alergijo, Bolnišnica Golnik • Akad.
prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., zdravnik,
Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
Klinični center Ljubljana •
Asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med.,
zdravnica, Zdravstveni dom dr. Adolfa
Drolca Maribor • Asist. mag. Jelka
Zaletel, dr. med., zdravnica, Klinični
oddelek za endokrinologijo, diabetes
in presnovne bolezni, SPS Interna klinika,
Klinični center Ljubljana • Saša
Zupanič, Klinični oddelek za pljučne
bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
• Prof. dr. Aleš Žemva, dr. med.,
svetnik, zdravnik, SPS Interna klinika,
Klinični center Ljubljana • Prim.
Andrej Žmavc, dr. med., zdravnik,
Zdravstveni dom Celje _________
Revija izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina za nečlane
(naročnike) je 11.760,00 SIT,
za naročnike v tujini 23.520,00
SIT, posamezna številka za
nečlane stane 980,00 SIT.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceni ter se ga
obračunava in plačuje po 8,5odstotni
stopnji. Rokopisov ne
vračamo. Izbrane in naročene
članke honoriramo. Naklada
7.000 izvodov. Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana.
164

Navodila avtorjem
Rok za oddajo vseh prispevkov za
objavo v reviji Isis je do 10. v mesecu
(prejeto v uredništvu) za naslednji
mesec. Članke lahko pošljete
po pošti na naslov uredništva,
po faksu ali po elektronski pošti.
Da bi se izognili podvajanju dela,
predlagamo, da članke oddajate v
elektronski obliki (disketa, CD, epošta).
Dolžina člankov je omejena
na največ 30.000 znakov - štetje
brez presledkov (velikosti 12 pp,
oblika pisave times new roman).
Lahko priložite fotografije, diapozitive
ali digitalne fotografije (velikost
najmanj 300 dpi).
Prispevku priložite svoj polni naslov,
davčno številko, davčno izpostavo,
popolno številko tekočega
ali žiro računa, naziv banke.
Navodila o navajanju
sponzorjev
Na koncu prispevka so lahko navedena
imena farmacevtskih podjetij,
delovnih organizacij, matičnih
delovnih organizacij, kjer ste
zaposleni, društev, združenj in ostalih
pravnih ter fizičnih oseb, ki
so po vašem mnenju kakorkoli prispevala
k nastanku prispevka. Uredništvo
si pridržuje pravico, da bo
imena objavljalo v enotni obliki.
Navodila za objavljanje
prispevkov v rubriki
“strokovna srečanja”
Dolžina prispevkov je omejena na
največ dve strani v reviji Isis, objavljena
je lahko le ena fotografija, ki
se všteva v skupno dolžino. To pomeni,
da ima prispevek brez slike
lahko največ 10.000 znakov - štetje
brez presledkov (velikosti 12 pp, oblika
pisave times new roman), oziroma
11.500 znakov - štetje s presledki.
Prispevek s sliko ima lahko
največ 9.000 znakov - štetje brez
presledkov (velikosti 12 pp, oblika
pisave times new roman), oziroma
10.500 znakov - štetje s presledki.
Vsako poročilo iz tujine mora obvezno
vsebovati kratek zaključek,
kaj pomeni srečanje za stroko v Sloveniji:
ali in kje oziroma kako je mogoče
izsledke prenesti v slovenski
prostor. V primeru, da je slovenska
stroka v svetovnem vrhu, je potrebno
v zaključku na kratko povzeti njeno
vlogo v ustreznem merilu. Prispevkov,
ki ne bodo upoštevali zgoraj
navedenih navodil, uredništvo ne
bo objavilo oziroma bo avtorje prosilo
za dopolnitve.
The President of the Medical
Chamber
Marko Bitenc, M.D., M.Sc.
E-mail: marko.bitenc@zzs-mcs.si
The vice-president of the Medical
Chamber
Andrej Možina, M.D.
The vice-president of the Medical
Chamber
Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.
The President of the Assembly
Prim. Anton Židanik, M.D.
The vice-president of the Assembly
Živo Bobič. S.D.
Executive board of the Medical
Chamber of Slovenia
The president of the
Educational council
Prof. Matija Horvat, M.D., Ph. D.
The president of the Professional
medical committee
Prof. Vladislav Pegan,
M.D., Ph. D.
The president of the Primary
health care committee
Gordana Živčec Kalan, M. D.
The president of the Hospital
health care committee
Prim. Andrej Možina, M.D.
The president of the Dentistry
health care committee
Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.
The president of the Legal-ethical
committee
Žarko Pinter, M.D., M.Sc.
The president of the Socialeconomic
committee
Jani Dernič, M.D.
The president of the Private
practice committee
Igor Praznik, M. D.
The Secretary General
Brane Dobnikar, L.L.B.
Public Relations Department
Elizabeta Bobnar Najžer, B.A.
Legal and General Affairs
Department
Vesna Habe Pranjič, L. L. B.
Finance and Accounting
Department
Jožica Osolnik, Econ.
Health Economics,
Planning and Analysis
Department
Nika Sokolič, B. Sc. Econ.
Training and Professional
Supervision Department
Mojca Vrečar, M. B. A.
The Medical Chamber of Slovenia
Founded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.
The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.
165 november 2002 l ISIS
Tasks
The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation
of medical medical doctors and dentists. Membership is an
honour and obligation for all those that work as physicians or dentists
in Slovenia and have a direct contact with the patients.
The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests
of the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour of
doctors and uphold their reputation by:
. Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviour
of doctors and administering any measures necessary for violations
of the Code. . Maintaining a register of members and issuing membership
cards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences for
independent work. . Participating in the development of the undergraduate
education programme for doctors. . Managing (planning, monitoring
and supervising) the secondments of the two year compulsory
postgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; other
postgraduate professional training, and examination. . Organising
professional seminars, meetings and other types of professional medical
development. . The professional auditing and appraisal of each doctor
practising in Slovenia. . Participating in the preparation of regulations,
planning and staffing plans in health care issues. . Determining
doctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care services.
. Representing the interests of doctors in determining contracts
with the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in the
negotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of private
doctors as employees, thereby managing the value of medical professional’
salaries. . Providing legal assistance and advice to members
on insurance against medical compensation claims. . Maintaining a Welfare
Fund to help members and their families. . Monitoring the demand
for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assisting members
to find suitable locums during their absence. . Publishing activities,
editing activities; issuing a free journal to members, publishing
books and other publications. . Encouraging co-operation between members
and arbitrating in disputes. . Encouraging the cultural and social
activities of members; organising the cultural, sporting and other social
events and activities. . Monitoring alternative methods of treatment. .
Deterring prohibited and unacceptable medical practices. . Providing a
free permanent consulting service to members. . Undertaking other
tasks pursuant to legal regulations and the statute.

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA
Menedžment in stroka
Kolega, ~lan uredni{kega odbora revije
Isis, je v zadnjem trenutku zaradi vi{je
sile odpovedal svoj zavodnik, zato pi{em
v naglici, brez redakcije ali samorecenzije�
Po doma~e, tako kot do`ivljam razmere
v zdravstvu v zadnjih mesecih�
Mened`ment in stroka, kura in jajce,
ali obratno? Strokovnjaki se v~asih spra-
{ujemo, na kateri stopnji razvoja je stroka
za~ela potrebovati mened`ment (poslovodstvo,
upravljanje)� Mened`ment
verjetno upravi~eno
misli, da zagotavlja pogoje za
delo in razvoj stroki, katere poslanstvo
je staro `e tiso~letja� V
skladu s svojo filozofijo ima delo
za stro{ek, znanje pa lahko kadarkoli
kupi na trgu� Ker se pri
nas desetletja ni na~rtno kadrovalo
v skladu z razvojem medicine,
sedaj primanjkuje zdravnikov�
Ali imamo glede na demografske
spremembe tudi sicer
zaposlenega dovolj zdravstvenega
osebja, verjetno ne ve nih~e� Ali ga je sploh dovolj “na
trgu”? Predlogi, da bi u~ne ustanove imele stalno razpisana in zasedena
delovna mesta specializantov, za mened`ment niso bili zanimivi�
Zdravnikov je preve~, smo poslu{ali leta in leta� Od podrejenega
polo`aja stroke je imela kratkoro~no korist samo aktualna
zdravstvena politika, narodovo zdravje kot celota in zavarovanci
kot posamezniki pa brez dvoma ne� Stroka mora utemeljevati, dokazovati,
moledovati in ~akati, mened`ment odlo~a, izbira, lobira
in paktira (po potrebi), s stroko ali (raje) brez nje�
Pozdravljamo nov na~in sestave in delovanja raz{irjenih strokovnih
kolegijev� Ker se bodo tudi v prihodnje od nas pri~akovala
ustrezno utemeljena stali{~a, pri~akujemo sodelovanje tistih strokovnjakov,
ki imajo omenjena znanja in razpolagajo s potrebnimi
podatki� Tudi v novi preobleki ne bomo usposobljeni za pravna
tolma~enja in ekonomske analize� Vsi vemo, kaj je interdisciplinarno
timsko sodelovanje, v resnici pa poteka pribli`no tako
kot medsektorsko sodelovanje med razli~nimi ministrstvi, ki so
(so)odgovorna za narodovo zdravje� Sicer pa se s tem ne morejo
pohvaliti niti v nekaterih uglednih evropskih dr`avah� Podobna
enotna navodila, kot veljajo sedaj za raz{irjene strokovne kolegije,
bi kazalo sprejeti tudi za svete zdravstvenih zavodov, strokovne
svete v zdravstvenih ustanovah, kolegije direktorjev ipd� Teorija
in praksa omenjenih “organov upravljanja” je tako razli~na,
da skoraj bolj ne more biti�
Ugled dela v zdravstvu pada� Mladina ni imuna za popularno
in zanimivo medijsko kriti~nost, {e posebej do zdravni{tva� ^e bo
upadalo {tevilo kandidatov za {tudij, tudi dve medicinski fakul-
ISIS l november 2002
teti ne bosta izpolnili pri~akovanj� Kaj
pomeni bolnikom imeti svoje zdravnike,
sem do`ivljal v letih 1969-70 med ostarelimi
slovenskimi izseljenci v okolici
Clevelanda� Komu bomo torej dajali
(ve~) mo`nosti?
Zibelka mened`menta v zdravstvu v
Sloveniji je pravzaprav na{ ZZZS in ({e)
ne Ministrstvo za zdravje, kot bi kdo najprej
pomislil� Pred dobrega ~etrt stoletja
sem vpra{al `e takrat (in {e danes)
vplivnega kolega iz omenjenega
zavoda, zakaj ne kandidira
za ministra za zdravstvo�
Odgovoril je, da se tam vendar
o ni~emer ne odlo~a, mo~ je pri
denarju� Takrat smo imeli svobodno
menjavo dela, podoben
konstrukt, kot je danes prostovoljno
zdravstveno zavarovanje�
Svoboda in prosta volja
predvsem in edino na papirju�
In ~e ima mened`ment oblast
nad denarjem, kadri in informacijami,
potem je stroka v pat poziciji ali, bolj slikovito, kot Ribni~anov
osel z zelenimi o~ali pred kupom lesenih ostru`kov� Katerikoli
mened`ment, ki postavlja zdravnike v podrejen polo`aj,
dolgoro~no ne more biti uspe{en, ne glede na pla~o, ki jo (trenutno)
ponuja� Znanje in dose`ki stroke so tako bolnikom omejeno
in neenakomerno dostopni, odgovornost na piedestalu (v zadnji
{tevilki Izide) pa zveni kot pravljica za lahko no~ v Indiji Koromandiji�
Kot kruta resni~nost, skoraj cinizem (z mnogimi primeri)
v na{i dolini {entflorjanski, zveni odgovor ZZZS (podpisana
dva ekonomista) predsedniku raz{irjenega strokovnega kolegija
in ostalim ~lanom zdravnikom na soglasno sprejeto pobudo za
uvedbo rehabilitacije po mo`ganski kapi na domu: gre za novo
pravico, pripravite oceno potrebnih dodatnih finan~nih sredstev
na letni ravni itd�, itd�
Tak{en je mened`erski odnos tistih, ki bi prvi morali skrbeti za
ekonomske izra~une in pravno utemeljeno dostopnost zdravstvenih
storitev tudi zavarovancem z omejeno sposobnostjo za gibanje�
Ali je res la`je voziti bolne in ostarele na terapijo kot kriti stro{ke
prevoza v obratni smeri za obiske fizioterapevtov in delovnih
terapevtov na domu ? Ko bodo tuje zavarovalnice vstopile na na{
“trg”, jim res ne bo te`ko izbolj{ati ponudbe, ampak vsaj za eno
generacijo zavarovancev bo takrat `e prepozno� V Evropski uniji
bomo tako potrebovali {e nadaljnjih 10 let za uvajanje evropskih
standardov kakovosti `ivljenja v starosti� Pravzaprav se tam, kjer
je socialni mened`ment zaslutil dobi~ek, pri nas to `e izvaja�
In zgodovina se ponavlja, s stroko ali brez nje, v~asih po potrebi…
^rt Marin~ek
166