biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Biotehnološka <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2003. 5<br />
2. ZGODOVINA JABOLČNEGA VINA<br />
Fermentacija <strong>jabolčnega</strong> soka za pridobivanje alkoholne pijače je verjetno stara že več kot<br />
2000 let . Pitje <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> je bilo precej razširjeno že v času , ko so Rimljani zasedli<br />
Britanijo v 1. stoletju pred našim štetjem. V 3. stoletju so jabolčno vino pili po vsej Evropi. V<br />
11. in 12. stoletju je bilo bolj priljubljeno kot pivo.Jabolčno vino so poleg Rimljanov poznali<br />
tudi Kelti in Grki.<br />
Že v davni preteklosti so jabolčno vino pridobivali na dva načina. Pri prvem so kadi ali<br />
izdolbena debla napolnili z zrelimi jabolki, ki so jih potem udarjali in drobili s palicami tako<br />
dolgo,da se je izločil jabolčni sok, ki so ga pustili stati , da je fermentiral po naravni poti,<br />
zaradi okužbe z mikroorganizmi, ki sladkor spremenijo v alkohol. Na tak način so v Angliji<br />
pridobivali jabolčno vino vse do 17. stoletja. Pri drugem načinu so razkosana jabolka<br />
namakali v vodi. Tako so dobili bolj razredčeno alkoholno pijačo.<br />
Uporaba mlinov in stiskalnic je prinesla velik napredek pri pridobivanju <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>.<br />
Enako tehniko, kot so jo Grki in Rimljani uporabljali za pridobivanje oljčnega olja so začeli<br />
uporabljati v Arabskem svetu za pridobivanje <strong>jabolčnega</strong> soka, od tu pa se je preko severne<br />
Afrike in Španije razširila po vsej Evropi.<br />
V Franciji so s pridelavo <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> začeli v Normandiji, potem pa se je razširila po vsej<br />
Franciji. V 14 stoletju je bilo prodano celo več <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> kot <strong>vina</strong>.<br />
V Britaniji je <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> močno narasla potem, ko so jo v 11. stoletju zasedli<br />
Normani. Jabolčno vino so začeli uporabljati tudi kot plačilno sredstvo za plačilo desetin in<br />
najemnin. Največji strokovnjaki in pridelovalci <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> so bili menihi. Samostani so<br />
bili obdani z velikimi sadovnjaki, ki so zagotovili zadostno količino jabolk za proizvodnjo<br />
<strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> za lastne potrebe, pa tudi donosne presežke.<br />
V 17. stoletju je <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong> močno narasla, opazno pa je tudi izboljšanje<br />
kvalitete. Navdušenci so začeli sistematično preizkušati lokalna jabolčna <strong>vina</strong>,da bi določili<br />
najprimernejše sorte jabolk in njihove kombinacije, najprimernejšo zemljo in lego<br />
sadovnjakov. Vinetum Brittanicum iz leta 1676 je katalog vseh sort, ki bi lahko bile uporabne<br />
za pridelavo <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>. Proučevati so začeli tudi izboljšave pridelave <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>.<br />
Jabolka so zbrali v sadovnjaku, jih pokrili in uskladiščiti za mesec ali dva. Tako do dobili<br />
plodove z visoko vsebnostjo sladkorja in arome. Jabolka so zmleti v velikih kamnitih mlinih<br />
ali novejših malih lesenih mlinih. Zmleta jabolka so pred stiskanjem pustili stati dan ali dva,<br />
zaradi česar je vino dobilo bleščečo jantarno barvo in še več arome iz kože in <strong>jabolčnega</strong><br />
mesa.Oksidiralo je nekaj tanina, kar je zmanjšalo trpkost <strong>jabolčnega</strong> soka. Stiskalnica je bila<br />
preprosta , na vijak pritrjena plošča, ki so jo pomikali ročno. Iztisnjeni sok so zbirali v velikih<br />
sodih, ki so jih pokrili, da so preprečili dostop zraka. Soku niso dodajali ničesar. Fermentacija<br />
se je začela s pomočjo mikroorganizmov ki so bili na sadežih, mlinih,stiskalnicah in sodih.<br />
Nekateri pridelovalci so sledili francoskem vzoru in so sode prenesli v hladne kleti.<br />
Fermentacija je tam potekala počasneje. V sodu so težji delci potonili na dno, dvigajoči<br />
mehurčki plina, ki so nastajali med fermentacijo pa so dvigali pektin in druge netopne