23.12.2012 Views

biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani

biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani

biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Biotehnološka <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2003. 15<br />

5.1.4 Pranje surovine<br />

S pranjem surovine odstranimo s površine umazanijo, ostanke pesticidov ter večje dele<br />

mikroorganizmov. Poznamo različne pralne stroje: s tuši, z vertikalnimi krtačami in bobnasti,<br />

ki imajo na obodu krtačo. Stroji, ki so najenostavnejši so izdelani iz kadi za namakanje in<br />

mrežastega transportnega traka z vodnimi tuši, ki z močnim brizganjem operejo našo surovino.<br />

Pranje je najbolj učinkovito, če se voda z vpihovanjem zraka stalno meša (Suwa Stanojević,<br />

1993).<br />

5.1.5 Prebiranje<br />

Oprana jabolka gredo po traku na prebiranje, kjer se odstranijo gnili, nagniti in plesnivi<br />

plodovi, ki bi slabo vplivali na okus, vonj in barvo (Cör, 1997).<br />

5.1.6 Mletje<br />

Da bo izkoristek čim večji, je potrebno jabolčno tkivo razgraditi na čim manjše koščke. Za<br />

mletje uporabljamo sadne mline. V tej fazi dodamo drozgi proteolitične encime. Tako<br />

povečamo zmogljivost stiskalnice kar temelji na fizikalnem ali kemijskem zmanjšanju<br />

viskoznosti oziroma gostote, s tem pa tudi lažje odtekanje soka. Dodajanje encimov pa nima<br />

samo pozitivnega učinka, ampak ima tudi negativne posledice, kot so slabše bistrenje in<br />

filtrabilnost. Dodajamo tudi askorbinsko kislino, ker deluje kot reducent, veže kisik in<br />

preprečuje vse oksidativne spremembe barve in okusa surovine (Suwa Stanojević, 1995).<br />

5.1.7 Stiskanje<br />

Stiskanje je fizikalni proces, kjer se sok loči od ostalih trdnih delov jabolk. Je pomemben del<br />

predelave, ker je mleta kaša najbolj dostopna kisiku in postane sok zaradi oksidacije temno<br />

obarvan. Zato težimo za stiskalnicami, ki zmanjšajo oksidacijsko porjavenje in dajo čim več<br />

soka. Uporaba prevelikih pritiskov ni primerna, ker bi pri tem poškodovali peclje in pečke. Iz<br />

njih se izluži snov, ki bi kvarila okus. Za stiskanje se uporabljajo različne stiskalnice, ki<br />

delujejo večinoma s pomočjo visokega tlaka.<br />

Kontinuirne stiskalnice (neprekinjeno delujoče)- imajo princip delovanja neskončnega valja.<br />

Prednost teh stiskalnic je v tem, da imajo veliko zmogljivost in kontinuirno delovanje. Slabost<br />

teh stiskalnic pa je da prizadenejo kakovost <strong>vina</strong>, zaradi močne poškodbe trdnih delov jagod,<br />

povečane usedline, ter količine fenolov in oksidacijskih encimov, ki škodujejo kakovosti.<br />

Poznamo vijačne, položne in tračne stiskalnice (Šikovec, 1980).<br />

Diskontinuirne stiskalnice (prekinjeno delujoče) – v tehnologiji pridelave jabolk se<br />

najpogosteje uporabljajo horinzotalne batne drenažne stiskalnice, ker so sodobne in<br />

popolnoma avtomatizirane. Drenažne cevi iz nylona za odtekanje soka so pritrjene na bat in

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!