biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Biotehnološka <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2003. 15<br />
5.1.4 Pranje surovine<br />
S pranjem surovine odstranimo s površine umazanijo, ostanke pesticidov ter večje dele<br />
mikroorganizmov. Poznamo različne pralne stroje: s tuši, z vertikalnimi krtačami in bobnasti,<br />
ki imajo na obodu krtačo. Stroji, ki so najenostavnejši so izdelani iz kadi za namakanje in<br />
mrežastega transportnega traka z vodnimi tuši, ki z močnim brizganjem operejo našo surovino.<br />
Pranje je najbolj učinkovito, če se voda z vpihovanjem zraka stalno meša (Suwa Stanojević,<br />
1993).<br />
5.1.5 Prebiranje<br />
Oprana jabolka gredo po traku na prebiranje, kjer se odstranijo gnili, nagniti in plesnivi<br />
plodovi, ki bi slabo vplivali na okus, vonj in barvo (Cör, 1997).<br />
5.1.6 Mletje<br />
Da bo izkoristek čim večji, je potrebno jabolčno tkivo razgraditi na čim manjše koščke. Za<br />
mletje uporabljamo sadne mline. V tej fazi dodamo drozgi proteolitične encime. Tako<br />
povečamo zmogljivost stiskalnice kar temelji na fizikalnem ali kemijskem zmanjšanju<br />
viskoznosti oziroma gostote, s tem pa tudi lažje odtekanje soka. Dodajanje encimov pa nima<br />
samo pozitivnega učinka, ampak ima tudi negativne posledice, kot so slabše bistrenje in<br />
filtrabilnost. Dodajamo tudi askorbinsko kislino, ker deluje kot reducent, veže kisik in<br />
preprečuje vse oksidativne spremembe barve in okusa surovine (Suwa Stanojević, 1995).<br />
5.1.7 Stiskanje<br />
Stiskanje je fizikalni proces, kjer se sok loči od ostalih trdnih delov jabolk. Je pomemben del<br />
predelave, ker je mleta kaša najbolj dostopna kisiku in postane sok zaradi oksidacije temno<br />
obarvan. Zato težimo za stiskalnicami, ki zmanjšajo oksidacijsko porjavenje in dajo čim več<br />
soka. Uporaba prevelikih pritiskov ni primerna, ker bi pri tem poškodovali peclje in pečke. Iz<br />
njih se izluži snov, ki bi kvarila okus. Za stiskanje se uporabljajo različne stiskalnice, ki<br />
delujejo večinoma s pomočjo visokega tlaka.<br />
Kontinuirne stiskalnice (neprekinjeno delujoče)- imajo princip delovanja neskončnega valja.<br />
Prednost teh stiskalnic je v tem, da imajo veliko zmogljivost in kontinuirno delovanje. Slabost<br />
teh stiskalnic pa je da prizadenejo kakovost <strong>vina</strong>, zaradi močne poškodbe trdnih delov jagod,<br />
povečane usedline, ter količine fenolov in oksidacijskih encimov, ki škodujejo kakovosti.<br />
Poznamo vijačne, položne in tračne stiskalnice (Šikovec, 1980).<br />
Diskontinuirne stiskalnice (prekinjeno delujoče) – v tehnologiji pridelave jabolk se<br />
najpogosteje uporabljajo horinzotalne batne drenažne stiskalnice, ker so sodobne in<br />
popolnoma avtomatizirane. Drenažne cevi iz nylona za odtekanje soka so pritrjene na bat in