Tel. - Pomurje.si

Sveti dan vetrovno, 

k leti bo sadja polno. 

Bralkam in 

bralcem želimo 

vesele božične 

praznike ter 

prijeten dan 

samostojnosti 

in enotnosti! 

Uredništvo 

Stran 2: Študentsko delo 

Upokojenci z 

napotnicami 

Stran 4: Stečaj Mure 

Do odpravnine 

vsi delavci 

Stran 8: Dijaka iz Madžarske na 

dvojezični srednji šoli v Lendavi 

Borbala in Tamas 

prebila led 

Stran 9: Rejnica Aleksandra 

Šemen iz Nedelice je šestim 

otrokom mama s srcem 

Pol po mami, 

pol po očetu 

Stran 11: Branko Palatin, 

predsednik okrožnega sodišča 

Z Lukendo na 

zeleno vejo 

Obvestilo bralcem! 

Kot smo že napovedali, bo zadnja 

letošnja številka Vestnika izšla 

v sredo, 30 decembra. 

Uredništvo 

Nepreslišano 

Murska Sobota, 23. decembra 2009, leto LXI, št. 52, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evra 

Razkritje s Hotize s tran 3 

Daljnovod prestavlja 

državno mejo? 

Karikatura: Anton Buzeti 

Nismo muha enodnevnica 

Praviloma se vsi veselimo božičnih in novoletnih praznikov, ko po tradiciji 

olepšamo naše bivalne in skupne prostore z božičnim drevescem oziroma 

novoletno jelko. Pri oskrbi z drevesci sta na voljo dve možnosti: nakup leteh 

v prodajalnah in na trgih ali samooskrba v gozdu. Samooskrba v gozdu 

je oblika oskrbe, ki se je bojijo gozdarji in 23.838 gozdnih posestnikov Pomurja. 

Pri tem načinu oskrbe se praviloma povzroča največja škoda. Obglavijo 

se najlepša drevesca, pa še vedno se najdejo lepša, pred tem odsekana 

pa se odvržejo. V Pomurju je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva naštetih 

37.780 gospodinjstev, porabljenih pa je bilo cca 11.300 drevesc. 

(Vestnik, 19. decembra 1991) 

BARVA CMYK datum: 23. 12. 2009 VESTNIK stran 1 

Foto: Jože Gabor 

Čeprav so kršili zakonodajo, radgonski 

možje postave ne bodo kaznovani s tran 17 

Policisti namenoma 

izgubili prijavo? 

Marija Stojkovski je bila enajstega oktobra 2006 žrtev verbalnega in tudi fizičnega 

napada, kar je prijavila na policijski postaji v Gornji Radgoni – Prijava je po 

dveh letih preprosto zastarala, prijave na postaji potem tudi niso več našli 

Vestnik, 1969: 

V številnih družinah si bodo 

omislili TV sprejemnik. 

Vreme: Oblačno z 

rahlimi padavinami bo, 

nato večinoma suho. 

Nov daljnovod Cirkovce–Pince 

se izogiba 

hrvaškemu katastrskemu 

ozemlju, vzdrževalna 

dela na obstoječem 

so opravili južni 

sosedje – Posel sklenjen 

brez razpisa? – 

Slovenska država potihoma 

pristaja na mejo 

po katastrski meji? 

Večeri v pomurskih mestih 

in vaseh so v teh dneh 

osvetljeni z mnogimi lučkami, 

in čeprav je december 

najbolj temen mesec 

v letu, si znamo ljudje 

svoje okolje urediti tako, 

da nam je v naših domovih 

in krajih, kjer bivamo, 

toplo in prijetneje. Pogled 

na okolico nas ob večerih 

spravlja v romantično 

predbožično razpoloženje, 

ob tem pa se priležejo 

še topel čaj, kuhano 

vino, domače dobrote ... 

Umirjena enobarvna razsvetljava 

ob jaslicah in 

okrašenih božičnih drevesih 

ustvarja pri opazovalcih 

razpoloženje skrivnosti 

božične noči. 

Najpomembnejše pa je, 

da znajo člani družin z iznajdljivostjo 

in srčnostjo 

polepšati božične praznike 

sebi in svojim najbližjim. 

O Božični vasi v Banovcih 

pišemo na strani 26. 

Stran 16: Spomini Veronike 

Perko, hčerke umetnika Lojzeta 

Perka, avtorja umetniških 

nabožnih del v cerkvi sv. Kozme 

in Damijana v Kuzmi 

Kristusa narisal 

sredi noči 

NAROČNIK

2 

Geza Erniša, 

škof slovenske 

Evangeličanske cerkve 

»Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč. 

Kajti dete nam je rojeno, Sin nam je dan.« 

V teh mrzlih zimskih dneh ljudje še posebej iščemo in potrebujemo 

zavetje, toplino, mir, razumevanje … In če imamo topel dom, košček 

vsakdanjega kruha, ljubeče ljudi, moramo vse to ceniti, kajti mnogi 

tega nimajo. 

Zatorej podarimo toplo in prijazno besedo povsod, kjer to lahko storimo. 

Pomagajmo ubogim, bolnim, trpečim, tistim, ki so izgubili delo, 

kajti upanje, ki ga zasejemo, pomoč, ki jo ponudimo, lahko pomnoži 

tudi našo srečo. In kdor resnično odpre srce, lahko začuti, kako nas 

novica o rojstvu božjega Sina povezuje kot zemljane ter tudi kot hčere 

in sinove slovenskega naroda, ki si zaslužijo lepo življenje. 

Vsem, še posebej bolnim, trpečim, žalostnim in obupanim, želim 

mnogo življenjskega optimizma. Vsem rojakom doma in v tujini, državljankam 

in državljanom naše lepe domovine, pripadnikom manjšin, 

vernikom drugih cerkva, zdomcem in še posebej našim vojakom 

in policistom na misijah v tujini želim lepo praznovanje in čim prejšnjo 

vrnitev k svojim najdražjim, ki jih v teh prazničnih dneh prav 

gotovo zelo pogrešajo. Božič je praznik veselja in miru in tega ne smemo 

pozabiti. Kajti to, kar nas dela človeške in božje, je resnica, ki nas 

vabi deliti srečo z drugimi. 

Vsem želim blagoslovljen in vesel božič ter srečno in uspešno novo 

leto, ki je pred nami! 

V premislek 

Cola 

Božiček 

Božič je mnogim najlepši praznik. 

V katoliških, protestantskih in v večini 

pravoslavnih cerkva ga praznujejo 

25. decembra v spomin na rojstvo Jezusa, drugim je drag zavoljo 

vsega lepega, koristnega, kar jim prinaša. Sploh pa praznovanje 

prihaja še iz predkrščanskih časov; takrat so mnoga ljudstva častila 

prihod zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati 

in tako simbolično upodobi zmago dobrega nad zlim. 

Božič je po krščanskem izročilu praznik družinskih vrednot. 

Enim so to toplina doma, druženje z najbližjimi, mir, spokojnost, 

drugi težo vrednot merijo s težo daril pod božično smrečico, tretjim 

jih upodablja desetkilogramski zlato rumeno in hrustljavo 

zapečen puran na bogato obloženi mizi. Tem se pridružujejo četrti, 

ki 25. december poznajo zgolj in edinole po Božičku. Ki pa seveda 

ni sad brezmadežnega spočetje Marije, tudi ne njenega morebitnega 

prešuštva z Jožefom, vizualno podobo mu je v imenu 

krščanstva nadel kar oglas Coca-Cole. V njem je priplaval preko 

Atlantika in nam razodel ameriško pojmovanje božiča. Kupili 

smo ga brez pomislekov. 

Pa berem vrstice, ki mi jih je v božični čestitki poslala bralka iz 

Beltinec: »Bolj srečni smo bili nekoč, čeprav je bil božič v javnosti 

prepovedan. Bili smo skupaj z družino, v tišini ali ob pesmi, odšli 

smo k polnočnici. Danes nimaš nobenega miru, kamorkoli greš.« 

Božič je postal praznik trgovcev, vsakovrstni Božički se nesramežljivo 

kažejo pred Spari, Mercatorji, Lidli, Leclerci. Krščanski 

praznik bledi. Pa tudi družina ni več tisto, kar je bila. Predlog družinskega 

zakona, ki ga je vlada kot božično darilo poslala v državni 

zbor, ji daje nove definicije: če ni otroka, ni družine; zakonska 

zveza je življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega 

spola; zakonsko zvezo bo mogoče skleniti brez prič itd. 

Še dobro, da je po božiču dan samostojnosti in enotnosti. Da 

bomo namesto teže takšnih in drugačnih božičnih vrednot in daril 

znova merili težo prispevkov levih in desnih k slovenskemu 

osamosvajanju. 

Bojan Budja 

aktualno 

Marjan Turnšek, 

ap. upravitelj Škofije 

Murska Sobota 

Praznik rojstva Jezusa Kristusa je jasno sporočilo, da se krščanski 

Bog ne izogiba konkretnim zgodovinskim okoliščinam in da želi vedno 

vstopiti v odnos s človekom tam, kjer je človekovo življenje ogroženo. 

Tako letošnje božično sporočilo ne more mimo mnogih stisk, 

nastalih zaradi izgube službe, slabih plač in iz tega rastoče revščine 

med nami. 

Samo praznovanje ne prinaša rešitev, prinaša pa Božje sporočilo, 

da nas Vsemogočni tudi v teh stiskah ni zapustil, kajti še vedno 

si izbira nemoč, majhnost in uboštvo za svoje bivališče. Jezus Kristus 

se je rodil v Betlehemu, kar pomeni »hiša kruha«. In prav s tem 

oznanilom bi rad pričel svoje letošnje božično voščilo v za mnoge 

negotovem času. Kristus je betlehemsko revščino spremenil v »kruh 

življenja« za ves svet. In to lahko stori tudi danes. Pastirjem in kraljem, 

malim in velikim tega sveta, je tam bila dana možnost, da so 

v solidarnosti postali eno, postali drug drugemu kruh. Zato je moje 

letošnje voščilo bolj vabilo zaposlenim in brezposelnim, bolnim in 

zdravim, delavcem in delodajalcem, voditeljem družbenega ter gospodarskega 

življenja, da spremenimo svoje odnose tako, da bodo 

postali vsakdanji kruh, ki ga potrebujemo za preživetje: kruh za telo 

in kruh za dušo! 

Ob božičnem praznovanju želim vsem obilje Božjega in človeškega 

kruha, ki naj vaše življenjsko okolje v letu 2010 spreminja v današnjo 

hišo kruha za svet, ki je lačen ljubezni! 


23. december 2009 – 

Daniel Grabar, dr. med., 

tajnik Binkoštne evangelijske 

cerkve v Republiki Sloveniji 

Zgostitev obveznosti v predprazničnem vrvežu postaja stalnica praznovanj 

sodobnega človeka. Letos je še zahtevnejša, saj se spoprijemamo 

še z globalnimi posledicami onesnaženja planeta in širjenjem virusov 

gripe. Rušijo se temelji zaupanja, izgubljamo čvrsto podlago pod 

nogami pričakovanj in upanja. Soj praznične razsvetljave se izgublja v 

lesku oči, ki izražajo strah, negotovost, obup, lesku, ki obtožuje, očeh, ki 

prosijo. Se res mora sodobni človek prikloniti besedam svetopisemskega 

modreca, ki vzklika: »In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra, ni dobička 

pod soncem!« 

Vsak po svoje smo ranjeni ali prizadeti v vrtincu krize sodobnosti. Ne 

dovolimo si, da božična vest oznanila veselja ne bi prodrla do naših src. 

Kajti ko je na božični večer približevanja Boga človeku zadonela pesem, 

je ta oznanjala »na zemlji mir ljudem«. 

Ta mir se ustvarja z močjo božanske ljubezni v približevanju drug 

drugemu. Pomislimo na veličino Božjega razdajanja, da bomo z vero 

vanj sposobni bližnjemu nameniti toplo besedo, iztegniti roko, najti besedo 

tolažbe in spodbude. 

Kljub stiskam vam želim blagoslovljeno, mirno in spokojno praznovanje, 

s sprejetjem ponujenega veselja. Naj nas naše misli popeljejo v doživetje 

vere v Boga, kajti vsak človek potrebuje vero. Če ne v Boga, pa v 

denar, materialne dobrine, drugo osebo, ki nas bo prej ali slej razočarala. 

Zato sprejmimo božično oznanilo in stopimo na pot ustvarjanja boljšega 

sveta okoli sebe. Naj božična luč veselja in upanja zasveti v naših 

praznovanjih in ponesimo jo v srečno, lepše in uspešnejše novo leto! 

Študentsko delo 

Tudi upokojenci 

z napotnicami 

Študenti so napovedanim spremembam že napovedali boj – 

Letno le 672 ur – Upokojenci enako kot dijaki in študenti 

Na ministrstvu za delo, 

družino in socialne zadeve 

(MDDSZ) pripravljajo Zakon 

o malem delu, ki bo korenito 

posegel v dosedanjo ureditev 

študentskega dela v Sloveniji. 

Z novim zakonom želijo odpraviti 

sedanje stanje na trgu 

dela, na katerem delodajalci 

vedno raje zaposlujejo študente 

kot sklepajo redna delovna 

razmerja, študenti, ki 

delajo prek napotnice, pa naj 

bi v lanskem letu predstavljali 

že 3,7 odstotka delovno aktivne 

populacije v državi. 

Ker na nekaterih področjih študenti 

uspešno konkurirajo tudi 

mladim diplomantom, se po podatkih 

ministrstva dogaja, da veliko 

študentov podaljšuje študentski 

status in s tem možnost 

študentskega dela. Na ministrstvu 

menijo, da naj bi s tem študentsko 

delo izgubilo funkcijo spoznavanja 

trga dela za mlade in socialnega 

korektiva za študente iz finančno 

šibkejših družin. Poleg tega naj 

bi bili zaradi dodatnih obremenitev, 

ki jih predstavlja študentsko 

delo, študenti manj uspešni pri 

študiju. Znan je tudi očitek o nelojalni 

konkurenci na trgu dela, saj 

delodajalcem za študente ni treba 

plačevati prispevkov kot za redno 

zaposlene, kar naj bi bilo poslej 

drugače, saj bodo študenti vključeni 

v pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje. 

Na ministrstvu želijo zagotoviti 

večje število štipendij in 

omogočiti, da bi se tudi študentsko 

delo štelo v delovno dobo, 

vendar naj bi bilo omejeno na 672 

ur v letu, plačilo v enem letu pa ne 

bi smelo presegati višine minimalne 

letne plače. Spremembe naj bi 

bile tudi glede posredovanja štu- 

Opredelitve oblik dela glede na tedenski delovni 

čas, ki so jih na MDDSZ povzeli po OECD 

0-14 ur/teden malo delo 

15-29 ur/teden delo s krajšim delovnim časom 

30-48 ur/teden delo s polnim delovnim časom 

nad 48 ur/teden nadurno delo 

Pomurski superprvak med podjetji 

Gospodarsko-finančna priloga 

dnevnika Delo od 2004. leta pripravlja 

lestvico najuspešnejših slovenskih 

podjetij z imenom Lestvica 

superprvakov, ki temelji na dvajsetih 

poslovnih kazalnikih, ki so jih 

preverili na približno 500 podjetjih. 

Na lestvico se je tudi tokrat že petič 

uvrstil gornjeradgonski Arcont, ki 

je hkrati tudi zmagovalec pomurske 

regije. Uvrstil se je med 30 najboljših 

slovenskih podjetij, glede iz- 

voza pa je celo na 23. mestu. Kljub 

recesiji se je Arcontu kot velikemu 

podjetju uspelo obdržati na lestvici, 

čeprav je na lestvici veliko novincev, 

prednjačijo majhna in mikro 

podjetja, ki poslujejo predvsem 

na domačem trgu. Pri ocenjevanju 

so upoštevali prihodke in čisti dobiček 

na zaposlenega, rast zaposlenosti, 

dodano vrednost na zaposlenega 

in njeno povečanje glede na 

prejšnje leto, dobičkonosnost pri- 

hodkov, čisto donosnost sredstev 

in kapitala, koeficient kratkoročne 

likvidnosti, delež dolgov v financiranju, 

celotni izvoz in uvoz, celotno 

www. 

gospodarnost poslovanja, povprečno 

bruto plača na zaposlenega, 

povečanje plače idr. 

B. B. P. 

dentskega dela, ki bo opredeljeno 

kot nepridobitna dejavnost, 

organizacije za posredovanje pa 

bodo izbrane z javnim razpisom 

za obdobje petih let. Z napotnicami 

bodo poleg dijakov in študentov 

lahko delali tudi upokojenci. 

Zaenkrat še proučujejo možnost, 

da bi lahko z napotnicami delali 

tudi brezposelni. Pripombe k pripravljenim 

predlogom bodo na 

ministrstvu sprejemali do konca 

januarja 2010. Kakorkoli že, predstavniki 

študentskih organizacij 

označujejo strokovne podlage ministrstva 

za demagoške, poudarjajo, 

da ima študentsko delo še 

vedno zelo pomembno socialno 

funkcijo in napovedujejo nadaljnji 

boj proti sprejetju predlagane 

zakonodaje v tej obliki. 

T. M. 

Nafta otrokom podarila 

Muco Copatarico 

Družba Nafta Lendava je letos 

že petič otrokom nižjih razredov 

osnovne šole na območju celotne 

Upravne enote Lendava podarila 

gledališko predstavo, nazadnje 

Muco Copatarico v izvedbi Prešernovega 

gledališča iz Kranja, v vrednosti 

pet tisoč evrov. 

Ob tej vsakoletni obdaritvi osnovnošolcev 

sodeluje z osnovnimi in 

srednjimi šolami še na različnih po- 

dročjih, štipendira pa tudi bodoče 

sodelavce. Kot so sporočili z Nafte 

Lendava, imajo sedaj petnajst štipendistov, 

ki študirajo strojništvo in 

kemijo, zaradi pomanjkanja tehničnega 

kadra v družbah Nafta Strojna, 

Nafta Geoterm in Nafta Petrochem 

pa so s sklenitvijo štipendijskih pogodb 

vključeni v enotno regijsko 

štipendijsko shemo Pomurja. 

M. H. 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic 

Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: 

Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 

(14 številk) 20,30 evra, letna naročnina (za 53 številk) 75,50 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisen 

banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 

89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

aktualno 


– 23. december 2009 3 

Razkritje s Hotize 

Daljnovod prestavlja 

državno mejo? 

Nov daljnovod Cirkovce–Pince se izogiba hrvaškemu katastrskemu 

ozemlju, vzdrževalna dela na obstoječem so opravili južni sosedje – 

Posel sklenjen brez razpisa? – Izvajalec podjetje z dvema zaposlenima! – 

Slovenska država potihoma pristaja na mejo po katastrski meji? 

Krajani Hotize so prve dni decembra 

opazovali delavce, ki so na nosilnih 

stebrih daljnovoda, ki poteka od 

Lendave do Ljutomera, menjavali električne 

izolatorje. Vzbudili so njihovo 

pozornost, ker so prihajali iz sosednje 

Hrvaške, tovornjak, s katerim so 

pripeljali potreben material, in kombinirano 

vozilo za delavce pa sta imela 

varaždinski registrski tablici. Pozornost 

so vzbudili še toliko bolj, ker 

so vzdrževalna dela opravljali tudi na 

štirih oziroma petih nosilnih stebrih 

daljnovoda na območju Dolnjega mirišča, 

ki je na levi strani Mure, vendar 

na hrvaškem katastrskem ozemlju. 

Skrbi jih namreč, da slovenska država 

na tem območju potihoma pristaja na 

mejo po katastrski meji. 

Po njihovem to že dokazuje gradnja varovalnih 

napisov ob reki Muri, ki jo je na 

hrvaškem katastrskem območju prepustila 

Hrvatom, ti pa nasipe sedaj tudi vzdržujejo 

in kosijo. Vzdrževalna dela na daljnovodu 

na območju hrvaškega katastrskega območja, 

ki so jih opravili hrvaški delavci, namreč 

presojajo tudi z vidika obrazložitve 

državnega prostorskega načrta za načrtovani 

daljnovod Cirkovce–Pince, kjer piše, 

da se načrtovani daljnovod v delu trase pridruži 

že obstoječemu 110-kilovoltnemu 

daljnovodu od Ljutomera, ki v skupnem 

koridorju prečkata reko Muro in potekata 

mimo naselij Gornja Bistrica, Črenšovci 

in Žižki do zaselka Ložič, »… kjer se daljnovod 

2 x 400 kV Cirkovce–Pince odcepi 

od skupnega koridorja in se usmeri naprej 

proti vzhodu, medtem ko obstoječi prečka 

republiko Hrvaško. Ko načrtovani daljnovod 

obkroži naselje Kapca in prečka glavno 

cesto, se južno od naselja Gaberje spet 

pridruži koridorju obstoječega 110 kV daljnovoda.« 

Načrtovalci trase novega daljnovoda 

se torej načrtno izogibajo hrvaškemu 

katastrskemu območju, območje Dolnjega 

mirišča pa očitno že pripisujejo republiki 

Hrvaški. 

V Slovenijo na črno? 

Hotižani se tudi sprašujejo, ali so tuji delavci, 

ki so prihajali v vas in potem pot nadaljevali 

v Dolnje mirišče, mejo prestopili 

na mejnem prehodu na Hotizi, ki je namenjen 

zgolj obmejnemu prometu, ali pa si 

pot v Slovenijo morda skrajšali z vožnjo po 

stranski poti, ki obide mejni objekt in po 

Policija vedela za vzdrževalna dela 

Kot je povedal Jožef Prša, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave 

Murska Sobota (PU MS), je podjetje Dalekovod drugega decembra »na PUMS 

naslovilo dopis, v katerem so zaradi izvedbe nujnih vzdrževalnih del na daljnovodu 

med Hotizo in Kapco zaprosili za prehajanje slovensko-hrvaške meje«. 

Prša je še dejal, da so na podlagi 45. člena Sporazuma med Slovenijo in Hrvaško 

o obmejnem prometu in sodelovanju »dovolili prehod slovensko-hrvaške meje 

izven območja mejnega prehoda«. Po sporazumu je namreč v primeru nujnih 

vzdrževalnih del tak prehod meje možen. Dalekovod je vlogi priložil tudi seznam 

slovenskih in hrvaških delavcev, ki so opravljali dela. 

O primeru smo se pogovarjali še z neuradnimi viri, ki ne izključujejo možnosti, 

da bi bili lahko med temi delavci tudi državljani držav, ki niso članice Evropske 

unije, in bi teoretično tak prestop meje, kjer so se izognili schengenskemu 

načinu varovanja južne meje, potem izkoristili za vstop v države Evropske unije. 

Predpisano je, da mora hrvaško podjetje, ki recimo opravlja posle v Lendavi, 

na mejnem prehodu pri prestopu meje pokazati pogodbo o izvedbi del, okvirni 

časovni načrt in seznam delavcev. Enaka navodila prav tako veljajo za slovenska 

podjetja s posli na Hrvaškem. Dodajmo, da tako imenovano sporno območje 

pri Hotizi 24 ur na dan varuje policijska patrulja lendavskih mejnih policistov. 

A. Bedek 

Vzdrževalna dela na daljnovodu med Lendavo in Ljutomerom, ki pri Hotizi 

prečka hrvaško katastrsko ozemlje in je v lasti Elektra Maribor, kjer je 

večinska lastnica država, so opravili hrvaški delavci. Foto: M. H. 

kateri se na lovišča na levi strani Mure vozijo 

ribiči in lovci s sosednje države. Utrdili 

so jo, da lahko mimo mejne kontrole 

prihajajo na hrvaško katastrsko ozemlje, 

čeprav so tamkajšnja polja in gozdovi skoraj 

v celoti v lasti slovenskih lastnikov. 

vzdrževalna dela, so nam iz podjetja desetega 

decembra sporočili, da so po izvedbi 

izbire izvajalca del izbrali najugodnejšega 

ponudnika, to pa je bilo podjetje Dalen, 

d. o. o., iz Ljubljane. »Omenjeno podjetje 

za tovrstna dela (gre za zahtevna dela na 

višini približno 20 metrov, za kar Elektro 

Maribor nima potrebnih orodij) najema 

posebej specializirane izvajalce. Skladno 

s pogodbo, ki smo jo sklenili z izvajalcem 

del, je omenjeno podjetje opravljalo dela 

na treh odsekih celotnega daljnovoda, 

med katerimi je tudi del, ki gre prek katastrske 

meje s Hrvaško,« so še zapisali v 

odgovoru. 

Podjetje, ki ne obstaja 

Pri iskanju navedenega podjetja smo 

ugotovili, da podjetje Dalen, d. o. o., v registru 

podjetij ne obstaja več od novembra 

2005. Njegov naslednik je družba Dalekovod, 

inženiring in trgovina, d. o. o., s 

sedežem v Ljubljani, katere lastnik je v celoti 

Dalekovod, d. d., iz Zagreba. Z Elektra 

Maribor so napako, na katero smo jih 

opozorili, pripisali pomoti in sporočili, da 

vzdrževalna dela na daljnovodu od Lendave 

do Ljutomera opravlja podjetje Dalekovod, 

d. o. o., iz Ljubljane, brez odgovora pa 

so ostala vsa druga postavljena vprašanja. 

Vprašali smo jih še, kdaj in kje je bil objavljen 

javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih 

del, prav tako, ali je moral izvajalec 

vzdrževalnih del na odseku daljnovoda na 

ozemlju hrvaškega katastra upoštevati kak 

poseben režim gibanja delavcev oziroma 

pogoje. Načrtovalce novega daljnovoda 

od Pinc do Cirkovcev naj bi menda prav 

težave s potekom in vzdrževanjem tega 

dela daljnovoda na hrvaškim katastrskem 

območju odvračale od tega, da bi ga prostorsko 

umeščali v koridor že obstoječega 

110-kilovoltnega daljnovoda. 

Posel brez razpisa? 

Odgovora na vprašanje o objavi razpisa 

s podjetja Elektro Maribor torej nismo 

dobili, našli pa ga nismo niti z brskanjem 

Država se pri načrtovanju novega daljnovoda Cirkovce-Pince izogiba hrvaškemu 

katastrskemu ozemlju. Krajani Hotize to pripisujejo tihemu pristajanju 

slovenske države na mejo s Hrvaško po katastrski črti. Foto: Nataša Juhnov 

Daljnovod med Lendavo in Ljutomerom 

je v lasti in deluje v sklopu distribucijskega 

elektroenergetskega sistema 

družbe Elektro Maribor, v kateri ima država 

skoraj osemdesetodstotni lastniški 

delež. Po poizvedovanju, kdo je opravljal 

po spletu objavljenih javnih naročil. To pa 

zato, ker ga najverjetneje sploh ni bilo, ali 

kot so sporočili z Elektra Maribor, so ga izbrali 

»…z izvedbo izbire«. Da za omenjena 

dela razpisa ni bilo, vedo povedati tudi v 

krogu podjetij, ki se ukvarjajo z elektroe- 

Žerjav ministru Erjavcu 

Daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince 

se po osnutku državnega 

prostorskega načrta umika hrvaškemu 

katastru pri Hotizi. »Postavlja se 

vprašanje, zakaj vlada oz. ministrstvo 

za gospodarstvo kot pobudnik 

in ministrstvo za okolje in prostor 

kot naročnik v septembru 2009 

projektantski pisarni ZEU, d. o. o., 

Murska Sobota iznenada naložita 

spremembo državnega lokacijskega 

načrta in izbiro nove variante, ki 

poteka za hišami na Kapci, v Gaberju 

in Petišovcih (predvidena trasa 

daljnovoda projektirana 30 metrov 

in 15 metrov za hišami v Gornji 

ulici Gaberje in delu Petišovcev – 

označeno na priloženi shemi), se 

pa izogiba hrvaškega katastrskega 

območja, na katerem stoji obstoječi 

110 kV daljnovod in organizira 

'javno' razgrnitev dopolnjenega 

osnutka dne 17. novembra 2009, o 

čemer javnost in krajani niso ustrezno 

obveščeni. Obvestilo je zgolj na 

spletni strani ELES-a in v enem 'predalčku' 

na spletni strani Ministrstva 

za okolje in prostor RS.« 

Göncz ministru Erjavcu 

»Nov osnutek predvideva, da poteka 

daljnovod ob sedanji trasi daljnovoda 

110 kV med Petišovci in Ljutomerom, 

le pri Gaberju in Hotizi se 

izogne hrvaški katastrski meji oz. sedanji 

trasi daljnovoda 110 kV in se 

približa vasem. To je z vidika tukaj 

živečih prebivalcev nesprejemljivo, 

ker bi s tem ponovno neposredno 

posegli v njihov najožji življenjski 

prostor, zato so se upravičeno razburili. 

Bilo bi skrajno nepošteno, če 

bi bilo tudi s strani pristojnih državnih 

organov tudi pri tem projektu 

zanemarjeno mnenje neposredno 

ogroženih prebivalcev!« 

nergetskimi sistemi. Družba Dalekovod iz 

Ljubljane naj bi že nekaj let zelo uspešno 

pobirala posle v Sloveniji, pa ne le pri Elektru 

Maribor, ampak tudi pri Elektru Celje, 

Elesu in drugih. Nekatere z javnimi razpisi, 

nekatere pa tudi brez njih. 

Ljubljanski Dalekovod ima po objavljenih 

lanskih bilancah le dva zaposlena, prikazani 

strošek storitev pa je skoraj dva milijona 

evrov od skupaj 3,6 milijona evrov 

ustvarjenih prihodkov. Podjetje torej, ki z 

dvema zaposlenima s sedežem in poštnim 

nabiralnikom v Ljubljani pobira posel, izvajalska 

dela pa opravijo drugi. Da v glavnem 

tujci, pove podatek, da ima podjetje 

Dalekovod Ljubljana 70 veljavnih delovnih 

dovoljenj za napotene (tuje) delavce, ki pa 

mu jih je izdal glede na sedež družbe ljubljanski 

Zavod RS za zaposlovanje. 

»Za izvajanje storitev v Republiki Sloveniji 

mora tuje podjetje, ki storitve izvaja v 

svojem imenu in za svoj račun na podlagi 

pogodbe z naročnikom iz Republike Slovenije, 

ki so mu storitve namenjene, za napotene 

delavce pridobiti dovoljenje za delo. 

Dovoljenje za delo je oblika delovnega dovoljenja 

z vnaprej določeno časovno omejitvijo, 

na podlagi katerega tujec lahko začasno 

dela v Republiki Sloveniji v skladu 

z namenom, za katerega je bilo dovoljenje 

izdano,« so zapisali v obrazložitvi z Zavoda 

RS za zaposlovanje. 

Direktor družbe Dalekovod, d. d., Bogdan 

Ravnikar na vprašanje, kdo je opravil 

vzdrževana dela na daljnovodu od Lendave 

do Ljutomera, torej katere posebej specializirane 

izvajalce si je najel, kakor so sporočili 

z Elektra Maribor, ni odgovoril. Le zanimalo 

ga je, »… s kakšnim namenom me to 

sprašujete in od kod informacija«. 

Zgodba, ki se je začela s skrbjo hotiških 

borcev za mejo, ki pa so jo v Ljubljani, kot 

kaže, že podredili »višjim« nacionalnim interesom, 

je torej pri razvozlavanju opravljenih 

vzdrževalnih del na daljnovodu trčila 

ob sklenjeni posel, ki mu novinarsko pero 

pri iskanju odgovorov ni prišlo do dna. Pa 

čeprav gre za dela, ki jih je naročilo državno 

podjetje. Dovolj debel »štof«, da bi vanj 

lahko zarezale pristojne ustanove pravne 

države. Le tega jim ne bo treba preverjati, 

ali so šli hrvaški delavci do daljnovoda po 

poti mimo objekta mejnega prehoda. Hotižančani 

sami so se namreč prepričali, da 

po stranski poti niso hodili. 

Majda Horvat

4 

Lendavsko kanalizacijo 

bo gradil 

Kograd Igem iz 

Dravograda 

Domačini 

izločeni 

Za posel se je potegovalo 

šest podjetij, v 

skupni ponudbi tudi 

madžarska 

Lendavsko kanalizacijo v 

dolžini 25,6 kilometra v naseljih 

Pince, Pince-Marof in 

Benica v prvem sklopu ter 

Mostje, Banuta, Genterovci, 

Radmožanci in Kamovci 

v drugem sklopu bo gradilo 

podjetje Kograd Igem iz 

Šentjanža pri Dravogradu. 

Za posel se je potegovalo še 

šest ponudnikov, Nizke Gradnje 

Ptuj v skupni ponudbi s 

Cestnim podjetjem Maribor, 

Gradbeništvo Lendava v skupni 

ponudbi s Komunalo Lendava 

in LE-KO iz Madžarske, 

Drava vodnogospodarsko podjetje 

Ptuj, Nigrad javno komunalno 

podjetje iz Maribora v 

skupni ponudbi s PGGH iz Maribora, 

SGP Pomgrad in Legartis 

gradbeno podjetje Lendava 

v skupni ponudbi s Szabadicsem 

iz Madžarske. 

Že samo število prijavljenih 

podjetij govori o tem, da je šlo 

za velik in pomemben posel, ki 

pa ga je dobilo koroško podjetje. 

Zaradi tega je med domačimi 

gradbinci završalo, toliko 

bolj, ker so tudi sami zaradi 

težkih razmer v gradbeništvu 

ponudbo sklestili do kosti, pa 

vendar ne dovolj, da bi izpolnili 

razpisni pogoj. Ponujena 

vrednost del je bila 2,6 milijona 

evrov z DDV-jem, za koliko 

bo izbrano podjetje posel opravilo, 

pa ni znano. V javnem razpisu, 

ki ga je objavila lendavska 

občina, gradnja kanalizacije pa 

je podprojekt Dolinske kanalizacije, 

ki ga financira kohezijski 

sklad, je bilo namreč navedeno, 

da bo dela dobil ponudnik, ki 

bo ob izpolnjevanju vseh pogojev 

ponudil najnižjo ceno. 

Izvajalec bo začel dela po 

podpisu pogodbe, ki jo bodo 

sklenili predvidoma petnajstega 

januarja prihodnje leto, delo 

pa mora končati konec septembra. 

Graditi bodo začeli hkrati 

na obeh sklopih. Prispevek občanov 

za priključitev na kanalizacijsko 

omrežje bo enak, kot 

je bil prispevek v prvi in drugi 

fazi gradnje kanalizacije, torej 

766 evrov, sami pa si bodo 

morali urediti še priključitev 

objekta na kanalizacijo. Gradbeno 

podjetje bo namreč po 

pogodbi vgradilo le revizijski 

jašek na zemljišču uporabnika. 

M. H. 

Stavka 

kovinarjev 

Sindikat kovinske in elektroindustrije 

je za 13. januar prihodnje 

leto napovedal začetek dalj 

časa trajajoče stavke v podjetjih 

kovinske industrije. Stavka bo 

trajala do izpolnitve zahtev, sindikat 

pa bo ves čas na voljo za 

pogajanja, je dejala predsednica 

SKEI-a Lidija Jerkič. 

SKEI zahteva dvig najnižje izplačanih 

plač v kovinski industriji 

na vsaj 600 evrov neto in 

izplačilo 150 evrov dodatka za 

člane sindikata. Zahteva tudi plačilo 

nadomestila za čas stavke. 

M. J. 

GOSPODARSTVO 



Stečaj Mure 

Do odpravnine vsi delavci 

Bo zbirka umetniških del v Murinih vitrinah pristala v domačih ali tujih rokah? – 

57 upnikov prijavilo 22 milijonov terjatev 

Murin stečaj zaenkrat poteka 

brez večjih zapletov. Prav 

zdaj končujejo popise in cenitev 

premoženja. Po besedah 

stečajnega upravitelja 

Mure, d. d., je pri tem največ 

težav, saj je skorajda vse premoženje 

Mure v lasti krovne 

firme. 

V času od stečaja pa je stečajnemu 

upravitelju uspelo rešiti 

bistvene probleme, ki so pomembni 

za normalno delovanje 

delujočih podjetjih. Stečajni 

upravitelj Branko Đorđevič pravi, 

da je stečajno premoženje glede 

na aktivnosti pri premoženju 

razdeljeno. Predvsem za delujoča 

podjetja je pomembno, da so 

uredili medsebojne odnose in 

s tem zagotovili tem podjetjem 

normalno poslovanje. Z imenovanjem 

svojih predstavnikov v 

nadzorne svete delujočih podjetij 

je vzpostavljena kontrola 

poslovanja. Zaenkrat obe ključni 

podjetji, ki formalno delujeta 

kot hčerinski družbi Mure, d. d. v 

stečaju, po analizi finančnih prilivov 

in odlivov dobro poslujeta. 

To pa je ključno, da ju ne bo omejeval 

pri poslovanju. Tudi tokrat 

je poudaril, da je cilj tega stečaja, 

da imajo ljudje delo. Po drugi 

strani pa je ključno, da delujoča 

podjetja čim prej dobijo aktivnega 

lastnika. Temu, da družbo 

Mura in partnerji odkupi državno 

podjetje PDP s strateškim 

partnerjem, je sicer naklonjen, 

vendar, kot pravi, on kot stečajni 

upravitelj ni ključna oseba pri 

sprejemanju tovrstne odločitve. 

Pravi pa, da bo enkrat jeseni naslednje 

leto že možno začeti prodajo 

delujočih podjetjih, »mirujoči« 

del premoženja, predvsem v 

Ljutomeru in Radgoni, pa že bistveno 

prej. 

Upniki so že začeli prijavljati 

svoje terjatve. Do zdaj je 57 

upnikov prijavilo 22 milijonov 

terjatev, s tem da prijave terjatev 

nekaterih večjih upnikov še pričakujejo. 

Med omenjenimi upniki 

je 928 delavcev Mure, d. d., ki 

terjajo izplačilo odpravnine. (Teh 

928 delavcev stečajni upravitelj 

obravnava kot enega upnika.) Od 

delavcev pričakuje, kar je izredno 

pomembno, še prijave terjatev 

po izplačilu odpravnine. Branko 

Đorđevič nam je povedal, da 

so uredili razmerja s hčerinskimi 

družbami v stečaju. Po ureditvi 

pogodbenih razmerij med družbami 

v stečaju (v glavnem naj bi 

Branko Đorđevič, stečajni upravitelj Mure: »Z ureditvijo medsebojnih odnosov s preostalimi 

družbami Mure v stečaju smo omogočili vsem delavcem, ki so imeli pravico do odpravnine, 

da to terjatev tudi prijavijo Muri, d. d. v stečaju. Naši delavci v Muri, d. d., so to že storili, 

zdaj pa pričakujem še prijave preostalih delavcev.« Foto: Timotej Milanov 

Prašičji aids 

Učna ura farme Nemščak 

Prašičji respiratorni reprodukcijski virus (PRRS) ali prašičji aids, 

kot ga pogovorno imenujejo, počasi tone v pozabo. V Panviti so 

končno priznali, da bolezni ne obvladujejo in da je škoda na račun 

poginov tako velika, da morajo ukrepati. Zaenkrat so se odločili 

za polovično zmanjšanje črede kot eno od poti za rešitev problema. 

Tudi stroka, predvsem veterinarska s pristojno državno upravo na 

čelu, se je problema odkrižala pod pretvezo, da gre za gospodarsko 

bolezen, ki ni škodljiva zdravju ljudi in ni nalezljiva. Tega, kaj pomeni 

polovično zmanjšanje črede za nacionalno oskrbo s prašičjim 

mesom, ni treba posebej poudarjati. Ta je zaradi nizkih odkupnih 

cen zdrsela že krepko pod sedemdeset odstotkov samooskrbe, ki jo je 

država dosegala v najboljših časih. Dodatno pa jo klesti še bolezen, 

ki pa ni samo problem farme v Nemščaku, ampak se je razselila tudi 

k manjšim rejcem. Ravnanje je z vidika Panvite in morda kapitala 

na prvi pogled racionalno. Pa je res? 

Na primeru Nemščaka se je pokazalo, da zgolj profitna logika ne 

prinaša rezultatov. Na Nemščak se je treba ozreti skozi zgodovino. 

Včasih so mu rekli politična farma. Ustanovljena je bila na podlagi 

ene od partijskih razprav o položaju kmetijstva in prehranski oskrbi 

takratne republike. Umestili so jo pod okrilje KG Rakičan. Takratni 

direktor Skledar se je ideji najprej uprl in poskušal uresničitev 

projekta zavreči z argumenti, ki so se pozneje izkazali za točne. 

Opozarjal je na posledice prevelike koncentracije živali, nevarnosti 

nalezljivih bolezni in vprašanje odplak oziroma gnojevke. Toda ker 

ti argumenti niso bili dovolj, je farmo moral sprejeti in projekta se je 

lotil z vso resnostjo. V prvi vrsti je bilo ključno to, da je zbral kritično 

maso znanja vseh strok, ki jih je farma potrebovala. Dosegel je tudi, 

da je bila reja plemenskih svinj vključena v nacionalni program in 

sofinancirana iz sekretarirata za kmetijstvo in potem po osamosvojitvi 

še nekaj časa iz ministrstva. Ravno znanje je bilo ključno, da 

je bila farma uspešna in je dosegla zavidljive rezultate ne samo pri 

reji, ampak tudi pri selekcioniranju in genetiki živali. Verjetno bi že 

takrat odstop od te usmeritve prinašal bistveno boljše kapitalske rezultate, 

a se to ni zgodilo, ne takrat in ne pozneje. 

Pred vstopom ali neposredno po vstopu Slovenije v EU pa je prišlo 

do nenadne spremembe. Opuščeni so bili, po sugestiji novih strokovnjakov 

in tudi sedanjega predsednika uprave Panvite, ki je prišel v 

družbo kot specialist za prašiče, selekcijski programi in lastna kontrola 

reje plemenskih svinj. Prešlo se je na tako imenovano komer- 

cialno rejo in tako se je začelo uhlevljati 

komercialno najbolj zanimive 

pasme, hkrati pa so se ob pomanjkljivi 

kontroli postopoma začele težave. 

V Nemščaku je kar naenkrat poniknilo 

nekaj strokovnjakov z vrhunskimi 

referencami, ne samo domačimi, ampak 

mednarodnimi, ki so bili jamstvo 

za kakovost farme. Eden od teh je bila 

brez dvoma Marija Glavač. Skratka ta 

farma je tipičen primer tega, kaj pomeni 

razvoj znotraj nekega sistema 

(predvsem tehnološki). Če bi vztrajali na zastavljeni razvojni in 

selekcijski poti, četudi tega država ni bila več pripravljena sofinancirati, 

bi imeli zdaj bistveno boljše stanje in cena, ki bi jo plačali 

za vzdrževanje nekdanje ravni razvoja, bi se zdaj kljub nizkim 

cenam prašičev vračala v obliki dobičkov. Logika računanja 

glede na turnus prašičev za zakol se je pokazala kot povsem zgrešena. 

Primer Nemščaka pa kaže tudi to, koliko priložnosti je za 

razvoj kadrov, vendar ob taki podjetniški in tudi strokovni logiki 

enostavno niso potrebni. Če bi šla farma po zastavljeni razvojni 

poti, bi zdaj že imel naslednjo generacijo vrhunskih strokovnjakov 

za prašičerejo in bi trenutne izgube zaradi nizke cene živali 

lahko nadomeščal s prodajo znanja. 

Zgodilo pa se je še nekaj, mali rejci so imeli veliko zaupanje v 

plemensko čredo v Nemščaku in so se oskrbovali s plemenskim 

materialom iz farme. Žal so se oskrbeli tudi s prašičjim aidsom. 

Tu pa smo še na eni kritični točki, dobili smo odgovor, kaj pomeni 

hoja velikega sistema in malega kmeta z roko v roki. Jim bo 

zdaj velik sistem povrnil škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi tega, ker 

so jim zamolčali aids, sicer za zdravje neškodljivo gospodarsko 

bolezen, ki pa hudo tepe njihova mala kmetijska gospodarstva. 

V primeru Nemščaka bo z vidika davkoplačevalcev tudi izredno 

sporno, če bo intervenirala država in pomagala pri sanaciji škode. 

Ne pozabimo: za razvoj živinoreje država namenja nekaj več 

kot osem milijonov evrov, kar je v primerjavi s 150 tisoč evri, namenjenih 

razvoju poljščin, res velik denar. Zakaj ga v Nemščaku 

niso uporabili? 

J. Votek 

Mura je tudi lastnica velikega 

fonda umetniških del 

priznanih avtorjev. Popis in 

cenitev sodno priseženih 

cenilcev sta bila opravljena. 

Branko Đorđevič pravi, da je 

to zanj posebna zgodba. Ta 

dela so last tega okolja in 

so jih kupili ljudje tega okolja, 

zato bi bilo po njegovem 

dobro, da v tem okolju tudi 

ostanejo in dobijo mesto v 

eni od javnih institucij. Pričakuje, 

da se bo v okolju 

našla institucija, ki bo kupila 

ta fond kot celoto. 

šlo za kompenzacije), bodo imeli 

vsi Murini delavci možnost prijaviti 

svojo terjatev za neizplačane 

odpravnine v Muri, d. d. v stečaju. 

Tako pričakuje še prijave terjatev 

preostalih Murinih delavcev. 

Koliko terjatev bo mogoče poravnati 

iz stečajne mase, pa ni mogoče 

napovedati. V tem trenutku 

še vedno razpolaga le s knjigovodsko 

vrednostjo podjetja, ki pa je 

bila med 20 in 30 milijoni evrov. 

Ko bodo končani vsi postopki, se 

bo videlo, kaj bo pokazala cenilna 

vrednost. Pravi pa, da so uspeli izterjati 

del Murinih terjatev, za nekatere 

pa že pripravljajo izvršbe. 

J. Votek 

Darilo 

inštituta 

Pomurski razvojni inštitut (PRI) 

Murska Sobota, katerega ustanovitelj 

so Dravske elektrarne Maribor 

(DEM), že drugo leto zapored 

s humanitarno gesto končuje leto. 

Tudi tokrat so se odločili, da bodo 

v prazničnem prednovoletnem 

času obdarovali tiste, ki bodo darove 

znali ustrezno oplemenititi z 

znanjem, ki je največje jamstvo za 

razvoj pomurske regije. Tako so z 

donacijo Pomurski izobraževalni 

fundaciji PIF podprli pomurske 

študente in omogočili uspešno 

izvedbo programa novoletnih štipendij, 

kot so program poimenovali 

v Fundaciji PIF. 

Inštitut, ki se mu izteka drugo 

leto delovanja, naj bi bil osrednja 

točka izmenjave stališč in predlogov 

vse zainteresirane javnosti glede 

načrtovanja gradnje hidroelektrarn 

na reki Muri. Javnost čaka na 

predstavitev rezultatov študij, Pomurski 

razvojni inštitut pa mora 

ob temi postati osrednji prostor 

za kakovostne vsebinske razprave, 

podajanja predlogov in izmenjavo 

mnenj. Direktor inštituta s sedežem 

v Murski Soboti je dr. Darko 

Anželj, župan Občine Apače. 

B. B. P.

GOSPODARSTVO 


– 23. december 2009 5 

Terme Vivat Moravske Toplice kljub krizi žanjejo dobre sadove 

Posnemajo jih tudi veliki 

Postale vodilni partner v razvoju turizma v Moravskih Toplicah – Nakup apartmaja kot varna 

naložba v nepremičnine med recesijo – 6,2-odstotno povečanje finančnega rezultata 

»Mi smo od vsega začetka 

poudarjali, da želimo biti 

pomemben, a drugačen ponudnik 

turističnih storitev 

v tem delu Evrope. Seveda 

je osnova vsem ista: termalna 

voda. Toda v našo ponudbo 

že od začetka vključujemo 

tudi ponudbo in dogajanje 

v okolju, kulturne in naravne 

znamenitosti. Naši bazeni 

so brez toboganov. Od vsega 

začetka smo tudi na drugačen 

način prodajali kopalne 

vstopnice, saj lahko kopalci 

izbirajo tudi med dve- in štiriurnim 

kopanjem in prav 

teh smo prodali največ. Po 

dveh letih so nas pri prodaji 

kopalnih vstopnic začeli posnemati 

tudi drugi. Prvi smo 

v Pomurju začeli ponujati 

storitve tajskih maserjev in 

estetske kirurgije, po ureditvi 

operacijske sobe pa lahko 

tukaj opravljamo tudi manjše 

operacijske posege. Poleti 

smo uvedli tudi ponudbo 

masaž ob zunanjem bazenu,« 

je povedal direktor družbe 

Sončni park Terme Vivat 

Geza Šanca. 

Državna sekretarka na ministrstvu 

za gospodarstvo Dar- 

ja Radič je pred kratkim v Radencih 

napovedala, da se bo 

slovenska turistična politika v 

prihodnje izvajala v tesnem sodelovanju 

zasebnega – civilnega 

in javnega sektorja; leto 2009 

kljub vsem težavam ocenjuje kot 

turistično uspešno, saj je po rezultatih 

le za kak odstotek zaostalo 

za lanskim povprečjem, 

vsekakor pa je precej boljše kot 

v drugih državah. Glede na povedano 

so v Termah Vivat v tem 

letu kljub krizi dosegli rekordne 

rezultate. Šanca pojasnjuje: »Seveda 

je kriza posegla v poslovanje, 

najbolj se je pokazala v prvi 

polovici leta. Na srečo smo se 

pravočasno pripravili nanjo, dodatno 

okrepili in razdelili trženje 

in trge po posameznih nosilcih. 

Nasploh smo v tem letu več 

vlagali v marketing in terensko 

delo. Konec leta vidimo, da se 

je to obrestovalo, kajti v desetih 

mesecih smo zabeležili čez 54 tisoč 

prenočitev, kar je 4,5 odstotka 

več kot lani, finančni rezultati 

pa so večji za 6,2 odstotka.« 

Vseh zaposlenih v termah je 79, 

po nekajletnem kadrovskem čiščenju 

imajo uigrano skupino, 

ki čuti povezanost in odgovornost 

za skupni uspeh. 

Beltinci in PIF 

podelila štipendije 

Beltinski štipendisti z županom in predsednikom uprave PIF-a Foto: M. J. 

Občina Beltinci je skupaj 

s Pomursko izobraževalno 

fundacijo pripravila slovesen 

podpis pogodb o podelitvi 

namenskih štipendij. Kot je 

uvodoma poudaril župan Občine 

Beltinci Milan Kerman, 

želijo na ta način pokazati, 

da imajo v občini pravilen 

odnos do mladih in njihovega 

izobraževanja. 

Zato želijo pomagati predvsem 

tistim študentom, ki se izobražujejo 

za deficitarne poklice in ki 

lahko s svojim znanjem pomagajo 

k razvoju občine že med štu- 

dijem. Po besedah predsednika 

PIF-a (Pomurske izobraževalne 

fundacije) dr. Mitje Slavinca podelijo 

letno okrog 150 štipendij, 

za kar s pomočjo sponzorjev namenijo 

260.000 evrov. Močno pa 

si prizadevajo, da bi prek PIF-a 

čim bolj ovrednotili sodelovanje 

štipendistov z regijo in s tem prekiniti 

beg možganov iz Pomurja. 

Letos so v beltinski občini v 

skladu s pravilnikom o štipendiranju, 

ki zajema obdobje od 1. 

oktobra 2009 do 30. septembra 

2010, podelili pet štipendij, ki 

znašajo po 200 evrov mesečno. 

Geza Šanca, direktor Term Vivat: »Imeli smo težke trenutke, 

prihajale so dumpinške cene, dvomljive ponudbe, zahteve 

za znižanje cen. Prepričan sem, da se je s to razprodajo 

slovenskemu turizmu naredila velika škoda. Mi smo ubrali 

drugo pot: cene smo ohranili, vendar smo ponudbo dodatno 

obogatili in ji dali več vsebine.« Foto: B. B. P. 

In kdo so srečni prejemniki štipendij? 

To so: Mitja Kumin iz Bratonec, 

študent lesarstva na Biotehnični 

fakulteti v Ljubljani, Janja 

Plohl iz Lipe, absolventka geografije 

in prevajalstva na Filozofski 

fakulteti v Mariboru, Niko Smej 

iz Beltinec, študent gradbeništva 

na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, 

Tina Smodiš iz Bratonec, 

podiplomski študij agronomije na 

Biotehnični fakulteti v Ljubljani, 

in Klemen Sušec iz Beltinec, študent 

matematike in računalništva 

na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 

Milan Jerše 

Terme Vivat so zgradili 1998. leta kot varovani dom za 

starejše (premožnejše) ljudi, vendar so investitorji prehitevali 

realnost z idejami za skoraj deset let. Dom so preuredili 

v hotel s tremi zvezdicami. 2004. leta so se pojavili 

novi investitorji in lastniki, družba se danes imenuje Počitek-užitek, 

d. o. o. Avgusta 2006. leta so zgradili bazene 

in prvo fazo apartmajskega naselja ter dobili uporabno 

dovoljenje za bazenski kompleks – to je uradni začetek 

Term Vivat, ki so začele korenito spreminjati podobo turistične 

ponudbe Moravskih Toplic. Kljub začetnemu zavračanju 

sodelovanja dotedanjega edinega ponudnika Term 

3000 so danes Terme Vivat vodilni partner razvoja v kraju 

Moravske Toplice. 

V Termah Vivat so letos končali 

gradnjo II. faze apartmajev, 

ki so jih gradili od septembra 

2008 do aprila 2009. V hotelu 

Vivat je na voljo 82 sob ali 164 

postelj, v apartmajskem naselju 

pa imajo skupno 171 sob. Z drugo 

fazo so dobili dodatnih 59 

sob oziroma 200 ležišč. Kljub 

finančni krizi so jih že prodali 

22, kajti marsikdo ni več zaupal 

bankam in je privarčevan denar 

raje naložil v nepremičnine. V 

letu 2010 sta na vrsti obnova in 

razširitev hotela, saj bodo neuporabne 

lože (slepe prostore) 

predelali in tako pridobili deset 

novih sob. Želijo tudi razširiti 

športne objekte, vendar morajo 

najprej počakati na spremembo 

prostorskega plana. Vsekakor je 

eden večjih letošnjih dosežkov 

tudi zmanjšanje stroškov za elektriko 

in ogrevanje za skoraj 70 

odstotkov. Od letos vse objekte 

ogrevajo s termalno vodo, da bi 

še bolj zmanjšali porabo elektrike, 

pa bodo najverjetneje zamenjali 

dobavitelja, ki jim ponuja 

za kar 50- odstotkov cenejšo elektriko. 

Bernarda B. Peček 

Terme 3000 

Poravnava z manjšinskimi delničarji 

Minuli teden je Sava, d. d., sklenila sodno poravnavo 

z manjšinskimi delničarji Term 3000, 

ki se ob izključitvi manjšinskih delničarjev niso 

strinjali s primernostjo denarne odpravnine, določene 

na skupščini družbe Naravni park Terme 

3000 Moravske Toplice 19. novembra 2007. leta. 

Takrat določena višina za delnico 8,29 evra se je 

s poravnavo povečala na devet evrov za delni- 

Vodstvo soboške bolnišnice napoveduje zeleno polje 

Bolnišnico 

obiskal 

dedek Mraz 

Z varčevalnimi ukrepi tekoče brez izgube 

Vodstvo murskosoboške bolnišnice napoveduje, 

da bodo kljub neugodnim pogojem 

poslovanja letošnje poslovno leto končali blizu 

ničle. Čeprav je izguba konec oktobra še 

znašala 403 tisoč evrov, so stroške poslovanja 

z varčevalnimi ukrepi ukrotili. 

Septembra je bolnišnica tekoče poslovala s presežkom 

tri tisoč evrov, oktobra pa je ta že znašal 31 

tisoč evrov. Poleg tega je oktobra bolnišnica z arbitražo 

dosegla plačilo povečanega obsega dela za 

700 tisoč evrov, nepokrito izgubo iz preteklosti v 

višini 2,8 milijona evrov pa so zmanjšali za 958 tisoč 

evrov. Denar so namensko za plačilo starih dolgov 

dobili od države. 

V času menjave vodstva bolnišnice je ministrstvo 

za zdravje opravilo kontrolo prevedbe plač in 

ugotovilo napake, ki so bolnišnico mesečno stale 

41 tisoč evrov. Ob tem da so odpravili napake, so 

spremenili še organizacijo dela in zmanjšali število 

dežurnih ur, manj je tudi zaposlenih, saj so pogodbe 

prekinili šestindvajsetim zaposlenim za 

določen čas. Varčevali so tudi z zmanjševanjem investicij 

in investicijskega vzdrževanja ter pri materialnih 

stroških, predvsem pri stroških za zdravila, 

medicinski in nemedicinski material in storitvah. 

co, tako da bodo vsakemu manjšinskemu delničarju 

dodatno izplačali še po 0,71 evra za vsako delnico. 

Delniška družba Sava je 444 malim delničarjem 

Term 3000 ob izključitvi manjšinskih delničarjev 

izplačala denarno odpravnino v višini 612.456,91 

evra, s sodno poravnavo pa bo dodatno izplačala še 

51.176,069 evra. 

B. B. P. 

Direktor bolnišnice Bojan Korošec ima dedka 

Mraza. Foto: Nataša Juhnov 

Ob zadnjem obisku vlade v Pomurju je minister za 

zdravje z vodstvom bolnišnice podpisal tudi sporazum 

o odobritvi 900 tisoč evrov dodatnega denarja za 

nakup aparata za magnetno resonanco, radiološkega 

informacijskega sistema in opreme za arhiviranje diagnostičnih 

preiskav ter posredovanje teh podatkov 

zdravnikom. Del tega denarja bodo namenili tudi pripravi 

dokumentacije za urgentni blok, ki ga bodo začeli 

graditi leta 2011, nakupu toplotne postaje s koriščenjem 

energije na bioplin in energetsko sanacijo 

bolnišnice. 

Majda Horvat

6 

Gradnja doma za starejše hitro napreduje. Foto: Milan Jerše 

Center starejših M. Sobota 

Enim dom, 

drugim stanovanja 

Ob križišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice v 

Murski Soboti se gradita enota doma starejših občanov (matični 

dom je Dom starejših Rakičan) in objekt z oskrbovalnimi najemnimi 

stanovanji. Investitor je Nepremičninski sklad pokojninskega 

in invalidskega zavarovanja, ki ima v lasti približno 

3.000 najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe 

po vsej Sloveniji. Pri investiciji od vsega začetka sodeluje Mestna 

občina Murska Sobota. Objekta bosta predvidoma dokončana 

in dana v uporabo septembra 2010. 

Enota doma starejših s 66 posteljami (matični dom je Dom starejših 

Rakičan) je zasnovana kot moderna armiranobetonska konstrukcija zunanjih 

gabaritov 24,95 krat 32,60 metra s pritličjem in tremi etažami. V 

pritličju bodo dnevni center za 15 oseb, ambulanta, prostor za fizioterapijo 

in delovno terapijo, jedilnica in kuhinja za razdeljevanje hrane, ki 

jo bodo pripravljali v matičnem domu v Rakičanu. V etažah bodo sobe 

za stanovalce doma. Predvidene so enoposteljne in dvoposteljne, v vsaki 

etaži pa je del hodnika oblikovan tako, da ponuja možnost druženja 

oskrbovancev. 

V prvi etaži je predvidena tudi terasa. Objekt je projektiran tako, da 

se bo skupaj z zunanjo ureditvijo in sosednjim objektom oskrbovanih 

stanovanj kar najbolje vključil v obstoječo poselitev. Na zemljišču je Mestna 

občina Murska Sobota ustanovila neodplačno stavbno pravico za 

gradnjo objekta enote doma starejših v korist Nepremičninskega sklada 

in ga oprostila plačila komunalnega prispevka ter plačala dela stroškov 

s projektno dokumentacijo, zato se kot prednostni kriterij za sprejem 

prosilcev v enoto doma upošteva stalno prebivališče prosilcev v Mestni 

občini Murska Sobota. Opremo enote doma starejših bo financiralo Ministrstvo 

za delo, družino in socialne zadeve RS. Prijave za sprejem v 

dom zbira Dom starejših Rakičan. 

Objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v Murski Soboti je 

arhitektonsko prilagojen gibalno oviranim osebam. Stanovanja so namenjena 

starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno 

bivanje. V njih je stanovalcem omogočena pomoč pri gospodinjstvu 

in osebni negi, opremljena so tudi s klicno napravo v sili za 24 

ur dnevno. Objekt bo opremljen z dvigalom, v pritličju bosta kolesarnica 

in skupni prostor za druženje. Stanovanja bodo imela opremljeno 

kuhinjo in kopalnico (arhitektonsko prilagojeno bivalno oviranim osebam), 

v vsakem stanovanju bodo priključek za klimatsko napravo, pomivalni 

in pralni stroj ter priključki za TV, telefon in internet. 

Najemniki bodo lahko z dodatnim plačilom naročili storitve Doma 

starejših Rakičan po svojih željah in potrebah. Najemnina je določena 

v višini neprofitne najemnine in bo znašala 140 evrov za stanovanja velikosti 

33 kvadratnih metrov, 180 evrov za 42 kvadratnih metrov velika 

stanovanja in 235 evrov za stanovanja s površino 57 kvadratnih metrov. 

Prijave za najem oskrbovanih stanovanj bo Nepremičninski sklad PIZ 

zbiral z razpisom, ki bo objavljen v začetku leta 2010. 

Milan Jerše 

Foto: B. B. P. 

Šu šu šumi je naslov didaktičnega gradiva, ki so ga junija prejeli vsi 

slovenski vrtci. Gre za zanimivo poučno publikacijo v rekordni nakladi 

37 tisoč izvodov, ki sta jo zasnovali dr. Majda Bagar - Povše in mag. 

Lea Žbontar Zver iz Radenske, d. d., v okviru praznovanja 140-letnice 

polnjenja mineralne vode. Avtorica ilustracij je Maša Kozjek, pesem 

Ples mehurčkov je napisala Jožefa Babič, uglasbila pa Lukrecija Marič. 

V spremnem dopisu poslanega gradiva sta avtorici vzgojiteljice in otroke 

zaprosili za izdelke, najsi bo risbe, pesmi ali misli, ki se jim bodo porodili 

ob prebiranju gradiva o vodi. Odziv vrtcev je bil neverjetno velik. 

Prejeli so čez 250 likovnih del. Vse poslano je v Galeriji Murska Sobota 

pred kratkim pregledala strokovna komisija v sestavi Anton Buzeti, 

Irma Brodnjak in Štefan Červek. Najbolje ocenjene so razstavili v dvorani 

vrelcev ob dnevu odprtih vrat, ponovno bodo na ogled v času Maratona 

treh src, objavljeni pa bodo tudi na spletni strani Radenske. Avtorji 

izbranih risbic iz vrtcev v Libeličah, Apačah in Jakobskem Dolu bodo 

dobili tudi praktične nagrade. B. B. P. 

lokalna scena 

Vrtec v Komendi, ki so 

ga slovesno predali namenu 

sredi decembra, je prav 

gotovo eden največjih referenčnih 

objektov Arconta v 

Sloveniji, čeprav je res, da je 

v tujini tovrstna gradnja že 

dolga leta uveljavljena in priznana 

kot nadvse ugodna, hitra 

in kakovostna rešitev prostorskih 

problemov. Njihovi 

montažni objekti, ki se sestavljajo 

kot kocke Lego in jih 

uporabljajo za učilnice, igral- 

V Moravskih Toplicah so se odločili za proizvajalca bivalnih 

enot Rem iz Novega mesta, v Komendi pa so sredi decembra 

slovesno odprli vrtec za 56 otrok, ki so ga naredili v Arcontu. 



Začasne bivalne enote so dobrodošla rešitev za 

reševanje prostorske stiske, a se jih mnogi bojijo 

Do vrtca v sedmih dneh 

Z bivalnimi enotami rešujejo prostorske probleme tudi v Vrtcu 

Moravske Toplice – V Komendi so ga postavili v pičlih sedmih dneh 

in je stal 75 odstotkov manj kot vrtec klasične gradnje 

Simona Kaučič, ravnateljica 

Vrtca Moravske Toplice: 

»Montažni vrtec je izjemno 

dobra začasna rešitev, ki je 

bila uresničena septembra 

v zelo kratkem času; ni bilo 

treba žrtvovati niti 'lugaša'! 

Bivalne enote in pohištvo 

bomo lahko ponovno uporabili.« 


Da bi bil vsakdan nekoliko 

drugačen in da bi odrasle, ki v 

vsakdanjih življenjskih razmerah 

potrebujejo pomoč, naučili 

nekaj osnovnih spretnosti in 

znanj, na Ljudski univerzi Murska 

Sobota izvajajo poseben 

program usposabljanja za vseživljenjsko 

učenje – Moj korak. 

Namenjen je ranljivim skupinam, 

udeleženci, stari med 18 

in 45 let, pa spoznavajo zdravo 

prehrano, računajo odstotke 

za najugodnejše nakupe, pošiljajo 

pošto in se učijo veščin za 

enakovrednejše vključevanje v 

okolje. 

V sto dvajsetih urah programa, 

ki se sofinancira iz programov 

Evropske unije ter ministrstva za 

šolstvo in šport, so se dotaknili različnih 

sklopov in vsak dan pridobili 

kakšno novo znanje ali veščino, 

obnovili že pozabljene spretnosti 

in poskusili, kako vse to lahko uporabijo 

v praksi in življenju. 

Prav posebno pozornost so namenili 

pripravam na praznike, izdelavi 

okraskov in spletanju adventnih 

venčkov. Sami so izdelali 

voščilnico, napisali voščilo in pismo 

opremili z naslovom ter ga 

odnesli na pošto. V okviru spoznavanja 

pomena zdrave prehrane so 

preizkusili nekaj sadežev, ki so jih 

nice ali poslovne objekte, so 

postavljeni na Madžarskem, 

v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji 

in na Danskem. Samo v 

Avstriji so postavili že deset 

mobilnih vrtcev. 

V Sloveniji imajo javni zavodi 

še vedno raje klasično gradnjo 

kot montažno. V veliko primerih 

so probleme s povečanim številom 

predšolskih otrok rešili z dodelitvijo 

učilnic v osnovnih šolah 

za potrebe starejših skupin 

otrok. Drugje, kjer so bili prostori 

dotrajani, so se odločili za celovito 

energetsko obnovo in povečanje 

obstoječih prostorov (npr. 

v Gornji Radgoni, podobno načrtujejo 

tudi na Tišini). Le malo slovenskih 

vrtcev se je odločilo za 

montažno gradnjo, čeprav so poleg 

Arconta tudi drugi proizvajalci, 

ki so sposobni v izjemno krat- 

kem času rešiti prostorske stiske 

s prodajo ali najemom prostorov. 

Med najstarejšimi t. i. »lego vrtci« 

je črešnjevska enota v Občini 

Gornja Radgona, ki so jo postavili 

že pred več kot dvajsetimi leti, 

sicer pa so se v zadnjem času pojavili 

še v Moravskih Toplicah, 

v Podpeči (Občina Brezovica), 

v Grosupljem, Škofji Loki in Ilirski 

Bistrici. Arcontov Vrtec v Komendi 

ima štiri oddelke (sestavljene 

iz 19 bivalnih enot), kjer je 

prostora za 56 otrok, vsa potrebna 

soglasja in uporabno dovoljenje, 

ima klasično streho, klimatske 

naprave in ustrezno toplotno 

izolacijo. Občina Komenda navaja, 

da bi za klasično gradnjo morali 

odšteti 1,2 milijona evrov, z 

mobilno rešitvijo pa so privarčevali 

dobre tri četrtine tega zneska. 

Dela so montažerji končali 

Vseživljenjsko učenje za odrasle iz ranljivih skupin 

Korak k praznikom 

Bili smo super skupina, veliko smo delali in se veliko naučili, 

sta povedali mentorici Ludvika Gjerek in Alenka Kučan. 

že videli na trgovskih policah, a jih 

še niso poskusili. Še posebno so bili 

navdušeni nad namazom iz avokada 

in tunine, različne nove jedi pa 

bodo, kot so povedali, med prazniki 

pripravili svojim najbližjim. 

Kar nekaj časa so se mudili tudi 

pri računanju in poštevanki, resda 

gre za šolsko snov, ampak saj vsi 

večkrat dnevno delamo s številkami. 

Odpravili so se po nakupih in 

ugotavljali, kje se najbolj splača kupovati, 

če upoštevamo ceno in popuste, 

ter tako spoznali, kako lahko 

prihranimo ali za enak znesek dobimo 

več. 

Foto:A. N. R. R. 

»Te delavnice so zelo pomembne 

za njihovo samozavest, da dobijo 

občutek, da nekaj znajo in da lahko 

svoje znanje koristno uporabijo 

v vsakdanjem življenju, predvsem 

pa bo to prispevalo k njihovi večji 

samostojnosti in odgovornosti,« je 

ob tem povedala Ludvika Gjerek, 

vodja programa in mentorica. Učili 

in obnavljali so temeljne spretnosti, 

ki so marsikomu nekaj običajnega, 

drugi pa se jih morajo zaradi 

različnih življenjskih usod in izkušenj 

priučiti in večkrat ponoviti, da 

jih obvladajo. 

A. Nana Rituper Rodež 

v dobrih osmih dneh, poleg hitrosti 

in ugodne cene pa je za občine 

lahko zanimiva tudi večnamenska 

uporaba objektov – ko 

bivalnih enot ne bodo več potrebovali 

za vrtec, jih bodo lahko 

premestili in uporabili za druge 

namene. 

Iz istega razloga so se za nakup 

bivalnih enot (in ne za najem) 

odločili tudi v Vrtcu Moravske 

Toplice, saj občina načrtuje gradnjo 

nove stavbe v prihodnjem 

letu, že 2011. leta naj bi začel vrtec 

delovati v novi stavbi in na 

novi lokaciji. Ker pa se je vpis 

zelo povečal že v tem letu, so 

morali v čim krajšem času rešiti 

prostorski problem. Odločili so 

se za bivalne enote podjetja Rem 

iz Trebnjega (podjetja je bilo dolenjsko-posavska 

gazela 2008), 

ki je bilo cenovno najugodnejše. 

Po besedah Simone Kaučič, 

ravnateljice moravskih vrtcev, so 

bili novih prostorov najbolj veseli 

otroci. »Pravzaprav je to sedaj 

največji in najboljši prostor v našem 

vrtcu s primernimi garderobami, 

sanitarijami in igralnico, v 

njem pa je najstarejša skupina. 

Vem, da se da s prilagodljivimi 

začasnimi objekti urediti povsem 

ustrezne prostore. Objekt je 

ločen od stavbe, ima svoje ogrevanje 

z elektriko, izolacija je zelo 

dobra in bivanje v njem je prijetno. 

Otroci so prav ponosni, da 

so tukaj. Z arhitektom Tomažem 

Lazarjem pa sodelujem pa tudi 

pri načrtovanju novega vrtca.« 


Borut Antonič, Mali Bakovci: 

»Delali smo različne okraske 

za božične praznike in za jelko, 

ki jih doma še nisem obesil, 

ampak jih bom v teh dneh. 

Moram povedati, da mi je tu 

zelo lepo, saj smo delali različne 

stvari in tudi z računalnikom. 

Doma bi se le dolgočasil 

ali pa delal na naši majhni 

kmetije. Sem sem prišel, da bi 

se kaj zanimivega naučil, in 

mislim, da mi je to uspelo.« 

Zinka Kuronja, Murska Sobota: 

»Lepo se je pridružiti taki 

skupini, da mi ni treba biti ves 

dan doma. To, kar smo se naučili, 

bom poskusila narediti 

tudi doma in v družini. Če 

bi bila doma, bi skuhala kosilo, 

malo pogledala televizijo 

ali brala Vestnik. Rada berem 

Vestnik, ker v njem piše veliko 

zanimivega. Najbolj me zanimajo 

resne teme, žalosti pa 

me, da je sedaj veliko brezposelnih.« 

Natalija Slekovec, Goričko: 

»Super je bilo. Delali smo okraske, 

adventne venčke, vizitke, 

pa tudi računali smo. Meni 

gre računanje srednje dobro, 

ampak dobro moraš računati, 

da se potem znajdeš v trgovini. 

Žal mi je, da bo našega druženja 

hitro konec, in bom zelo 

pogrešala družbo. Čeprav mi 

tudi doma nikoli ne zmanjka 

dela, saj imamo manjšo kmetijo, 

pomagam kuhati, čistiti ali 

delam zunaj.«

oglasi 


– 23. december 2009 7

8 

Barometer 

Franc Šlihthuber je na novoletni 

zabavi občinske uprave 

poskrbel za skritega gosta, 

ki je bil kar televizijski 

lik Zmago Batina. Poraja se 

vprašanje, kdo je sponzoriral 

njegov nastop, če vemo, 

da je Občina Gornje Petrovci 

do vratu v dolgovih. 

Dezider Šooš, podžupan soboške 

občine, je bil izredno 

razočaran, ko predlog proračuna 

na seji sveta ni bil sprejet, 

saj je prepričan, da so se 

svetniki s tem odrekli novemu 

Marshalovemu razvojnemu 

planu, kot ga Sobota še 

ni imela. 

Branko Đorđevič, stečajni 

upravitelj Mure, d. d., uresničuje, 

kar je napovedal. 

Na eni strani omogoča delujočim 

podjetjem normalno 

poslovanje, hkrati pa je poskrbel, 

da lahko vsi Murini 

delavci vložijo terjatev za izplačilo 

odpravnin. 

Ibolya Dončec, urednica 

Slovenskih utrinkov v Porabju, 

še vedno ne ve, ali ji 

bo madžarska vlada zagotovila 

sredstva za realizacijo 

štirinajstdnevne porabske 

oddaje, medtem ko se v studiu 

madžarske narodnosti 

na novo zaposluje delavce 

iz sosednje Madžarske, ki se 

jim plačuje tudi tečaj slovenskega 

jezika. 

Milivoj M. Roš je scenarist, 

režiser in pisec predloge 

nove mladinske televizijska 

nadaljevanka Kot ata in 

mama. 

(iz)brano 



Dijaka iz Madžarske na dvojezični srednji šoli v Lendavi 

Borbala 

in Tamas 

prebila led 

Šolanje v Lendavi in nadaljevanje 

študija v Sloveniji je zanimivo 

za marsikatero madžarsko 

družino – Oba dijaka 

iz Madžarske imata tudi dodatne 

ure slovenskega jezika 

Kako uspešno je dvojezično 

šolstvo v Pomurju, ki je pred 

kratkim praznovalo že 50-letnico 

in je vzorno v evropskem 

merilu, se vsakodnevno potrjuje 

tudi v praksi. Učenci osnovnih 

šol, ki so poligloti, se lahko 

pohvalijo, da pridejo na srednje, 

višje in visokošolske institucije 

obogateni ne le z znanjem 

tujih jezikov, temveč tudi 

z znanjem dveh osnovnih jezikov. 

Oba jezika se namreč že 50 let 

enakopravno uporabljata v šolskem 

sistemu na narodnostno mešanem 

območju Prekmurja, dvojezičnost 

pa se začne že v vrtcih. Ker 

so vsi zavodi s področja dvojezičnega 

šolstva med sabo tesno povezani, 

je aktiv ravnateljev dvojezič- 

Ustanovili Pomursko sekcijo Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije 

Ptice prve žrtve hidroelektrarn? 

Poleg črne in bele štorklje so v obmurskem prostoru še vodomec, muhar, bregulja in drugi ptiči – Nova 

pomurska sekcija, spletna stran in ornitološki atlas 

Reka Mura s svojimi obrečnimi 

habitati je eno najpomembnejših 

območij za ptice v 

Sloveniji, zato so v DOPPS-u zaskrbljeni 

zaradi načrtov za gradnjo 

hidroelektrarn na reki 

Muri, saj bi poseg pomenil grožnjo 

mednarodno pomembni 

populaciji ptic. To je osnovno 

sporočilo prvega javnosti posredovanega 

stališča DOPPS-a 

ob ponovnem načrtovanju hidroelektrarn 

na reki Muri. Te 

dni praznujemo tudi 30 let delovanja 

DOPPS-a, ene največjih 

in vplivnih nevladnih organizacij, 

v kateri delujejo priznani 

strokovnjaki in hkrati ljubitelji 

ptic in narave. Ob tej priložnosti 

so odprli tudi novo spletno 

stran www.pravo-za-naravao. 

si, s katero želijo širši javnosti 

približati svoje poglede in 

prizadevanja za ohranitev dragocenega 

naravnega okolja, s 

svojimi mnenji in predlogi pa 

se lahko na spletu oglašajo tudi 

vsi, ki jih ta tema zanima. 

V Beltincih so v petek zvečer ustanovili 

dolgo pričakovano Pomursko 

sekcijo DOPPS-a, katere predsednik 

je postal Željko Šalamun iz Stare 

Nove vasi. Pomurje se je torej s svojo 

samostojno sekcijo pridružilo že 

prej ustanovljenim Severnoprimorski, 

Notranjski, Ljubljanski, Štajerski 

nih šol sprejel odločitev, da bodo 

v praznovanje 50-letnice vključeni 

tudi vrtci in srednja šola – to pa je 

naletelo na neodobravanje nekaterih, 

ki so proslavo celo bojkotirali. 

Kljub temu so pripravili, brez njihove 

denarne pomoči in s pomočjo 

sredstev z dveh razpisov, slovesnost, 

na kateri je bil slavnostni 

govornik celo predsednik matične 

države Slovenije dr. Danilo Türk. 

Praktičen dokaz, da se tudi mnogi 

na drugi strani meje zavedajo 

kakovosti in prednosti dvojezičnega 

šolstva v Sloveniji, je, da se odločajo 

za šolanje tudi dijaki iz Madžarske. 

Enako bi želeli pridobiti 

znanje obeh jezikov na dvojezičnih 

šolah tudi učenci iz enojezičnih 

slovenskih šol, kar pa je po mnenju 

nekaterih »poseganje v dvojezični 

Borbala Vermes prihaja 

iz Bekescsabe: 

»Oče je hotel, da spoznam tudi drugo dobro šolo, 

mama pa je bila potem tista, ki je operativno izvedla 

to odločitev. Mene v te načrte niso vključili, ampak 

so me samo seznanili z dejstvom, da bom šla v 

Lendavo. Spomladi sem spoznala tudi že učitelje, 

septembra pa sem začela obiskovati pouk na lendavski 

srednji šoli. Ne znam slovenskega jezika, vendar 

starši želijo, da se ga naučim, da bi lahko nadaljevala 

šolanje na portoroški fakulteti. Z družino 

Bohar se večkrat zapeljemo v kakšno večje mesto, 

drugače pa s sošolkami zahajam v Tuš in druge lokale.« 

Fotografiji: B. B. P. 

model izobraževanja«. Za izobraževanje 

v duhu sožitja, sobivanja 

ter spoznavanja slovenskega in madžarskega 

jezika se bodo pač morali 

potruditi vsi. Tako kot se prav 

zdaj profesorji na Dvojezični srednji 

šoli Lendava trudijo z dvema 

dijakoma iz Madžarske. 

Borbala Vermes prihaja iz Bekescsabe, 

kjer je tudi obiskovala prvi 

letnik gimnazije. Starši so se odločili, 

da bo drugi letnik nadaljevala 

v Lendavi. Spomladi so navezali stike 

z vodstvom šole, natančno preučili 

način šolanja in ji tudi poiskali 

družino, pri kateri stanuje med šolanjem. 

Družina Bohar iz Trimlinov 

je tako postala nadomestna družina 

še eni dijakinji, kajti njihova 

hčerka obiskuje tretji letnik. S sošolci 

se dobro razume oziroma, kot 

Željko Šalamun, predsednik Pomurske sekcije DOPPS-a: 

»Kvalifikacijske vrste ptic za območje ob reki Muri so črna 

štorklja, bela štorklja, srednji detel, belovrati muhar, grahasta 

tukalica, mala tukalica, breguljka, vodomec … Zlatovrank 

pa ni več, upamo, da se bodo vrnile v tistih 25 gnezdilnic 

v rogašovski občini.« Foto: B. B. P. 

in Mladinski sekciji DOPPS-a. Njihovo 

članstvo v svetovni mreži organizacij 

za varstvo ptic, ki po svetu 

združuje več kot dva milijona članov, 

jim daje mednarodno težo in 

prepoznavnost. Slovenija je izjemno 

bogata tako zaradi naravne pestrosti 

kot tudi zaradi številnih različ- 

nih vrst ptic. Toda od 387 različnih 

ptic pri nas jih je kar polovica ogroženih. 

DOPPS s svojo organizirano 

dejavnostjo spremlja številčnost populacij 

ptic na nacionalni ravni, člani 

redno spremljajo različne vrste 

in zapisujejo podatke v pripravljene 

obrazce. Pri tem sodelujejo bolj 

je dejala sama, ima dober občutek. 

Tudi njena mama je povedala, da se 

na madžarski šoli ni naučila toliko 

kot tukaj, pa tudi večje odgovornosti 

se je naučila. Sama dojema šolo 

kot bolj zahtevno in težjo, kot je 

madžarska, kjer tedensko ocenjujejo 

pridobljeno znanje. Dodatno 

težavo ji predstavlja tudi učenje 

slovenskega jezika, ki ga do sedaj 

ni poznala, ji je pa v veliko pomoč 

to, da je šola dvojezična. Profesorji, 

ki mogoče manj obvladajo madžarski 

jezik, se še dodatno ukvarjajo z 

njo in ji pomagajo z dodatno literaturo. 

Ocene, ki jih dobi tukaj, bo 

morala še potrditi z izpitom na madžarski 

šoli. 

Tamas Kovacs iz Monoštra pa 

se je odločil za lendavsko srednjo 

šolo iz dveh razlogov. Veliko časa 

DOPPS je prvič objavil javno stališče o hidroelektrarnah na Muri. 

Zapisali so še: »V DOPPS-u smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji 

hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje 

enkratnega rečnega ekosistema z aktivno rečno strugo, 

razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo 

se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim 

populacijam ptic na območju. Zato pozivamo odgovorne, 

da skrbno pretehtajo, ali je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi 

brez prekomerne škode za naravo, da se nevladne organizacije, ki se 

ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja 

projekta in presojanja njegovih vplivov na naravo in da vse postopke 

vodijo transparentno in družbeno odgovorno.« 

ali manj uspešno tudi z ministrstvoma 

za okolje in prostor ter za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano. Po 

večletnih popisih bodo kmalu izdali 

nov ornitološki Atlas gnezdilk Slovenije 

s popolno ptičjo sliko Slovenije. 

Že uveljavljena je revija za člane in 

ljubitelje ptic Svet ptic, mednarodna 

znanstvena in vodilna strokovna ornitološka 

revija, ki izhaja že vse od 

1979. leta, pa je revija Acrocephalus. 

Za uspešno delo pa so najbolj zaslužni 

prizadevni člani (čez tisoč jih je) 

in čez 300 aktivnih prostovoljcev, 

saj posebno pozornost namenjajo 

pravemu naravovarstvenemu delu. 

DOPPS je namreč edino društvo v 

Sloveniji, ki upravlja dva naravna rezervata: 

Naravni rezervat Škocjanski 

zatok in Naravni rezervat Iški 

morost, kjer je oskrbnik predsednik 

Tamas Kovacs prihaja 

iz Monoštra: 

»Še ne vem, kako dolgo bom tukaj, bi pa rad ostal 

zaradi nogometa. Zelo dobro se mi zdi, da tukaj napovedo 

preverjanje, da se lahko pripraviš. Ne moti 

me, da se učimo več različnih snovi naenkrat, dobro 

se počutim, šola je zelo lepa. Jaz hodim vsak konec 

tedna domov v Monošter, v ponedeljek zjutraj 

me mama pripelje spet sem. Zame je bistveno, da 

se naučim slovenskega jezika, kajti moja mama je 

po rodu Slovenka in je prevajalka na generalnem 

konzulatu. Jaz pa se slovenščine nisem uspel naučiti. 

Vsi so hoteli, da pridem sem. Jaz pa najbolj! Najboljša 

pica pa je pri Popaju pri stadionu.« 

je preživel pri svoji babici Veri Bajzek 

na Gornjem Seniku v Porabju, 

kjer pa se je naučil govoriti predvsem 

staro narečno porabščino. 

Rad bi spoznal slovenski jezik, saj 

si želi nadaljevati šolanje v Sloveniji. 

Drugi, skoraj najpomembnejši 

razlog pa je nogomet. Je namreč 

zavzet nogometaš in redno sodeluje 

na treningih Naftine mladinske 

ekipe. Druga šola ni bila primerna, 

čeprav je v Murski Soboti 

športni oddelek gimnazije, ker ne 

zna dovolj dobro slovenskega jezika. 

Stanuje pri gospe Veri Varga v 

Dolgi vasi, upokojeni učiteljici, ki 

skrbi zanj in mu vedno pomaga 

tudi pri učenju. Oba dijaka iz Madžarske 

imata tudi dodatne ure 

slovenskega jezika. 


novoustanovljene sekcije v Pomurju 

Željko Šalamun, po poklicu gozdar 

in član DOPPS-a od 1997. leta: »Že 

nekaj časa smo imeli v mislih ustanovitev 

pomurske sekcije in menili 

smo, da je prav praznovanje 30-letnice 

DOPPS-a najprimernejši čas. 

Glavni cilj bo ozaveščanje javnosti 

in izobraževanje mladih, osnovnošolcev. 

Pa seveda spremljanje ptic 

na vseh naravovarstvenih območjih 

na Goričkem in ob reki Muri.« 

Prva akcija nove sekcije je bil izlet 

in opazovanje ptičev na Gajševskem 

jezeru, januarja pa je na vrsti 

zgodnji popis ptic. Vabijo vse učitelje 

in šole, ki so zainteresirani za tesnejše 

sodelovanje na tem naravovarstvenem 

področju, da navežejo 

stike (zeljko.salamun@dopps.si). 

Bernarda Balažic Peček

(iz)brano 


– 23. december 2009 9 

Rejnica Aleksandra Šemen iz Nedelice je šestim otrokom 

mama s srcem 

Pol po mami, pol po očetu 

Aleksandra si je že kot otrok želela veliko družino – Prejela priznanje 

ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 

Kadar Šemnovi skupaj gredo naokoli, 

jih ljudje, ki jih ne poznajo, z zanimanjem 

opazujejo. Pogledajo očeta 

in mater, potem pa za tri otroke povedo, 

da so bolj po mami, in za tri, da 

so bolj po očetu. Toda staršema je rojena 

samo ena deklica, vsi pa so njuni 

po srcu. Predvsem mamini, ki jih 

je sprejela brez razlike, in skrbi zanje 

kot rejnica. 

»Jaz sem si tako zelo želela otroke, da 

tega ni mogoče povedati. Sedaj jih imam 

in ni mi žal, pa tudi nikoli mi ne bo. Zakaj 

ne, zato ker imam otroke rada in smo med 

seboj zelo povezani. Oni me ubogajo, jaz 

pa jih upoštevam in med njimi ne delam 

razlik,« je pripovedovala Aleksandra Šemen 

iz Nedelice. 

Ko se je pred leti oglasila na centru za 

socialno delo, ker bi z možem rada posvojila 

otroka, so ji povedali, da bosta nanj 

morala dolgo čakati, predstavili pa so ji 

tudi možnost, da otroka vzameta v rejo. 

»Vprašali so, ali me ne bo motilo, če bo 

otrok drugačen in bo potreboval posebno 

skrb. Dejala sem, vi mi ga samo dajte, kakršenkoli 

je,« je pripovedovala. Danes je hiša 

polna otroškega živžava, in če bo kakšen 

še potreboval družino, ga z veseljem sprejmejo. 

Hiša je dovolj velika za vse in za vse 

je dovolj Aleksandrine ljubezni. 

Otroci so gostji vljudno ponujali kekse, 

potem pa še sami veselo segali po njih, si 

nalivali jagodni sok, ker jim je ta najboljši, 

in ponujali bombone iz njihove škatlice. 

Saj jih ni treba takoj pojesti, so vztrajali, 

ker v žepu lahko počakajo za pozneje, so 

menili. Mami so sedali v krilo, pa še sami 

želeli povedati vse, kar se jim je zanimivega 

zgodilo tisti dan v šoli, pa o tem, da sta 

jih obiskala Miklavž z darili in parkelj. 

Veliki čokoladni Miklavži še sedaj v vrsti 

stojijo na polici omare v jedilnici, na 

drugi pa še šest manjših, ki so jih dobili 

na miklavževanju. Nekaj časa bodo še na 

ogled, so mi zaupali otroci, potem pa jih 

bo mama stopila za čokoladni preliv. Vseh 

sladkarij pač ne morejo pojesti, pecivo pa 

jim gre vedno v slast. »Pečemo vse vrste 

peciva, kar se spomnimo in kar si zaželijo. 

Pri tem mi tudi sami radi pomagajo. Ko 

je pečeno, ga odnesem tja v dnevno sobo 

na mizico in potem ne gredo stran, dokler 

vsega ne pojedo,« je povedala Aleksandra. 

Soboški proračun padel 

Potreben nov Marshallov plan 

Na seji soboškega sveta je tako grelo, da je predlog proračuna pogorel – Vse svetniške skupine proti – 

Temeljni pomislek prevelika zadolžitev proračuna in negotovost finančnih prilivov 

Župan Anton Štihec je očitno ugotovil, 

da bo s proračunom težko, zato so 

za sejo pripravili možne popravke za 

znižanje proračuna. Po tem predlogu 

naj bi v investicijskem delu proračuna 

za infrastrukturo ostale vse postavke, 

za katere je občina sklenila pogodbe in 

se že izvajajo. 

Vrednost tega dela investicij je dva milijona 

evrov in ima zagotovljenih več kot 

588.000 evrov sofinanciranja iz državnega 

proračuna ali evropskih sredstev. Drugi del 

so investicije v infrastrukturo, kjer pričakujejo 

sofinanciranje in naj bi ostal v proračunu, 

je vreden 1,3 milijona evrov. V tem delu 

občina pričakuje 1,2 milijona sredstev iz naslova 

sofinanciranja. Prestali del naložb, za 

katere še ni pogodb in ne zagotovljenega so- 

Otroci Lidija, Doroteja, Janina, Melita, Boris in Brenda imajo mamo. Foto: M. H. 

Veliko jedilno mizo so imeli praznično 

pogrnjeno in okrašeno z adventnim 

venčkom, prižgano božično lučko miru 

in manjšim okrasjem, da so Borisa kar srbeli 

prstki, pa je drezal vanje. Malo bi bil 

rad glavni, pravzaprav vsi bi bili radi malo 

glavni, a hkrati to niso mogli biti. Zato je 

Boris še malo ponagajal in bil deležen maminega 

opomina. »Boris potrebuje posebno 

skrb. Je otrok s posebnimi potrebami,« 

je dejala sobesednica. Boris pa jo je milo 

pogledal, se nasmehnil in dejal: »Jaz imam 

mamo rad.« S tem se je odkupil za vse. 

Z Borisom velikokrat gredo na zdravniški 

pregled v Maribor, saj je hiperaktiven 

in epileptik, pa tudi z Brendo, saj je bila 

lani tega časa operirana na srcu in potrebuje 

kontrole. Drugače so otroci zdravi, 

več pa so bolehali, ko so bili majhni. Šemnovi 

so prvo rejenko Dorotejo dobili 

pred sedmimi leti, takrat staro osem mesecev, 

leto pozneje se ji je pridružila Lidija, 

stara dve leti, Brenda, ki bo sedaj stara 

financiranja, pa je vreden 2,2 milijona evrov. 

Pri investicijah v gospodarske in negospodarske 

dejavnosti je vrednost sklenjenih pogodb 

2,4 milijona evrov z 1,7 milijona evri 

zagotovljenega sofinanciranja. Pod t. i. B-opcijo 

načrtujejo naložbe v višini dva milijona 

evrov z 1,9 milijoni evrov sofinanciranja. V tej 

postavki je ključna oprema za novo kinodvorano, 

ki naj bi jo pokrili v celoti s sofinanciranjem 

države. Toda ravno oprema je vrabec 

na strehi, ker razpis še ni bil objavljen. Hkrati 

pa je za tovrstno sofinanciranje namenjenih 

le deset milijonov evrov iz državnega proračuna. 

Če občina ne bi uspela na razpisu, je 

pripravljen rezerven scenarij, da se dvorana 

opremi in potem oprema najame, kar po tolmačenju 

pristojnih služb ni neposredno zadolževanje 

proračuna, medtem ko finančni li- 

sedem let, je prišla k njim s petimi meseci, 

Borisa, ki bo kmalu star osem let, so sprejeli, 

ko je bil star dve leti, letos poleti pa so 

dobili še Melito, staro dve leti in pol. Po 

prihodu Lidije so pri Šemnovih dobila še 

lastno hčerko Janino. Lidija in Doroteja sedaj 

obiskujeta tretji razred turniške osnovne 

šole, Boris hodi v šolo s prilagojenim 

programom v Lendavi, Brenda je v prvem 

razredu, najmanjši Janina ter Melita pa 

obiskujeta vrtec v Turnišču. Po Borisa vsako 

jutro pride šolski kombi, preostale pa 

mama zjutraj pelje v šolo in vrtec ter spotoma 

pobere še kolegičina otroka. »V šoli 

so zelo pridni in uspešni ter dobivajo priznanja,« 

ponosno pove mama. Popoldne, 

ko otroci pridejo domov, najprej naredijo 

naloge za šolo in verouk, potem pa poskrbijo 

še za hišne ljubljenčke. Imajo mačka 

in psa, v stanovanju pa še ptičke, želvo, zajca, 

belo žabo, zlate ribice, afriškega skakača 

in velikega pajka. Poleti skrbijo še vsak 

za svojo zelenjavo na vrtu. Po večerji se 

zing to je. Na koncu so bile še investicije brez 

pogodb, ki bi jih lahko zamaknili, te pa so vredne 

več kot 683.000 tisoč evrov. 

Kopja so se lomila pri predlogu za koriščenje 

sredstev za upravljanje in razpolaganje z 

občinskim premoženjem. Ponovno se je aktualiziral 

projekt Fazanerija. Po dokumentu, 

ki je bil posredovan svetnikom, bi študija, 

projektna dokumentacija z izvedbo, stala 

200 tisoč evrov, od tega naj bi na razpisu pridobili 

142 tisoč evrov. Sicer pa naj bi občina 

ob pomoči petega razpisa, ki ga bo objavila 

Služba vlade za lokalno samoupravo, v štirih 

letih pridobila okrog 2,3 milijona evrov. Župan 

je vztrajal, da je pri projektu ključnega 

pomena energetska oskrba ožjega in širšega 

območja kopališča. Predvideni sta nova geotermalna 

vrtina in obnova kotlovnice. 

umijejo in oblečejo v pižame, zmolijo večerno 

molitev in se pred spanjem »pocartajo« 

z mamo. Otroci imajo dve sobi, zraven 

pa je mamina, da lahko ponoči še kaj 

smuknejo k njej. Oče je namreč zaposlen 

v Avstriji in domov prihaja samo ob koncu 

tedna. Sedaj jim je še lepo, da so lahko tako 

skupaj, krušna starša pa že razmišljata, da 

bosta otrokom uredila več sob, saj rastejo 

in bodo kmalu potrebovali vsak svojo. 

»Že kot otrok sem si želela veliko družino. 

V mamini družini je bilo šest otrok, 

tudi oče je imel dva brata in tri sestre, tudi 

mi smo trije. Imam brata in sestro. Številno 

družino sem nosila v srcu in srečna sem, 

da jo imam tudi jaz,« je dejala Aleksandra, 

dobitnica letošnjega priznanja za rejništvo 

ministrstva za družino. Del družinske sreče 

sem tudi sama odnesla domov – bombone 

v žepu in voščilnico za novo leto s 

fotografijo veselih otrok. 

Majda Horvat 

Predlogi skrčitve proračuna niso prepričali 

svetnikov in glede na razmerje sil znotraj 

sveta ni bilo možno pričakovati, da bi 

svetniki pristali na preložitev obravnave 

predloga proračuna, ampak so ga gladko zavrnili. 

Posredno so svetniki s tem dosegli, da 

bo treba najti kompromise in pri proračunu 

upoštevati interese svetniških skupin in navsezadnje 

tudi interese njihovih potencialnih 

županskih kandidatov. Eden redkih, ki 

je stal za proračunom, podžupan Šooš, je bil 

ob zavrnitvi predloga proračuna zelo razočaran, 

saj so s tem, kot je povedal, svetniki zavrnili 

razvojni načrt, ki bi se ga dalo primerjati 

s slovitim Marshallovim planom za obnovo 

gospodarstev zahodnoevropskih držav po 

drugi svetovni vojni. 

J. Votek 

Barometer 

Saša Fras je eden najbolj prepoznavnih 

turističnih vodnikov. 

Ob turističnem vodenju 

po Pomurju in različnih 

državah po svetu sodeluje 

pri izobraževanju turističnih 

vodnikov tako v Ljubljani 

kot tudi Pomurju. 

Sonja Kološa iz Andrejec, 

ki po končani šoli ni dobila 

zaposlitve, že osmo leto 

uspešno opravlja poklic 

samostojne podjetnice in 

tako dokazuje, da se iznajdljivost 

splača. Povpraševanje 

po njenem pecivu je veliko, 

kupci pa prihajajo celo 

iz Avstrije. 

Mag. Beno Klemenčič, direktor 

Ekonomske šole v Murski 

Soboti, bo ob razjasnitvi 

razmer o domnevnem nasilju 

moral pristojnim kako 

reči o predmetnikih višje 

šole, predvsem pa o študijskem 

gradivu, ki ga uporabljajo 

študentje. 

Feri Cipot, direktor Cera Puconci, 

bo očitno upravljal in 

»sortiral« odpadke brez koncesionarja, 

tako kot je bilo 

prvotno predvideno. 

Ludvik Novak, župan Puconec, 

lahko upravičeno uživa 

ob delu Karla Smeja. Direktorja 

puconskega občinskega 

komunalnega podjetja 

Püngrad je zima spet presenetila, 

saj so snežni plugi do 

nekaterih vasi prišli šele 15 

ur po sneženju. Najbolj pomembno 

je sicer, da je bila 

županova vas takoj očiščena.

10 

Kot Ata in mama na RTVS I 

Na prvem programu RTV Slovenija 1 bodo v petek, 25. decembra, 

začeli predvajati novo nadaljevanko Kot ata in mama. Posamezno 

nadaljevanko, ki traja od 23 do 25 minut, pa si lahko ogledate 

po 9. uri zjutraj v otroškem programu, na sporedu pa bo sedem 

dni zaporedoma. Posneta je v Prekmurju v prekmurskem narečju, v 

njej pa nastopajo predvsem igralci, ki prihajajo iz tega okolja. 

Skupni projekt madžarskih 

in slovenskih muzejev 

Doživeli bodo 

skupni prostor 

Osrednja ciljna skupina so otroci, 

ki bodo v prihodnosti skrbeli za medkulturni 

dialog – V Monoštru razstava o življenju 

tamkajšnjih Slovencev 

V želji, da bi bolje raziskali kulturno dediščino na območju 

Slovenije, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, 

in Porabja, koder domujejo pripadniki slovenske narodnosti, 

so kulturne institucije sosednjih držav pripravile skupni 

projekt Doživetje prostora - A megélt táj. Osrednja ciljna 

skupina so otroci, ki bodo v prihodnosti skrbeli za medkulturni 

dialog in ohranjanje skupne tradicije. Prav zanje bodo 

oblikovali muzejski pedagoški program, ki ga bodo izvajali 

v treh muzejih v dveh jezikih in dveh narečjih. 

V projektu sodelujejo Pokrajinski muzej Murska Sobota kot vodilni 

partner, poleg tega pa še Direkcija muzejev Železne županije 

in Galerija - Muzej Lendava. Vrednost projekta, ki se financira iz 

Evropskega sklada za regionalni razvoj, je 833 tisoč evrov, do julija 

2012 pa bo pustil kar nekaj vidnih rezultatov in dolgotrajen učinek 

tudi potem, ko se bo uradno končal. 

Pokrajinski muzej Murska Sobota bo v okviru projekta prejel 424 

tisoč evrov. S tem denarjem bodo obnovili sto kvadratnih metrov 

pritličja soboškega gradu ter jih opremili z računalniki in opremo 

za pedagoške delavnice, v pritličje pa bodo preselili tudi recepcijo. 

K zgradbi muzeja Avgusta Pavla v Monoštru bodo zgradili prizidek, 

tako bodo pridobili prostor za delavnice in postavitev nove stalne 

razstave Življenje Slovencev v Porabju. V prostorih lendavskega 

gradu pa bodo za 41 tisoč evrov obnovili sobo za muzejsko pedagoško 

delo. 

Povsod se bo v novih prostorih izoblikoval poseben muzejski pedagoški 

program, ki ga bodo izvajali v vseh treh sodelujočih muzejih, 

in to v dveh knjižnih jezikih – slovenskem in madžarskem – ter 

v porabskem in heteškem narečju. V ta namen že poteka raziskovalno 

delo, je povedala etnologinja Jelka Pšajd iz soboškega muzeja, na 

osnovi katerega bodo nastali tudi učni pripomočki. Izdali bodo priročnik 

za delo muzejske pedagogike, delovni zvezek, igro spomina 

in organizirali poletne tabore. Da bi oba jezika in narečja bolje slišali 

in se jih lažje naučili, pa nastaja tudi zgoščenka, ob pomoči katere 

bodo predstavljene otroške igre, glasba, oblačila in kulinarika. 

Izhodišče projekta Doživetje prostora bo kulturna dediščina 

tega skupnega prostora, dediščina dveh narodov in dveh jezikov, ki 

si svoje značilnosti in lastnosti med seboj ves čas sposojata in prepletata. 

Bistveno pa je, da ustvarja sinergijo med kulturno dediščino 

ter izobraževanjem na eni in med institucijami na obeh straneh 

meje na drugi strani. 


kultura 

Bilo je žmetno, pa tudi lepo 

Privlačnost življenjske zgodbe 

Uspešna ljubiteljska kulturna 

dejavnost v Radencih, ki 

jo organizira KUD Bubla pod 

vodstvom Marije Marič, bo naslednje 

leto praznovala 15 let 

obstoja. Manjši jubilej praznuje 

tudi njena literarna sekcija, 

ki je v desetih letih izdala pet 

knjig življenjskih zgodb: Med 

vrelci, mlini in klopotci, Od 

murskih ravnic do vinskih goric, 

Reke življenja se stekajo, Z 

žuljavo roko do skorjice kruha 

in zadnjo Bilo je žmetno, pa 

tudi lepo. Pri vseh je sodelovala 

ista ekipa, vodja projekta, 

organizacije in tudi zapisovalka 

Marija Marič in urednica, 

znana etnologinja dr. Marija 

Makarovič. V vseh knjigah 

skupaj je objavljenih 80 pripovedi 

starejših prebivalcev Prekmurja 

in Prlekije. Zapisale so 

jih Marija Marič, Slavica Pirc, 

Tinka Omar, Elena Zechner, 

V Radencih so predstavili novo knjigo resničnih življenjskih 

zgodb, ki so zbrane v knjigi Bilo je žametno, pa tudi lepo. 

Bea Baboš, Vera Zadravec, Ivica 

Stolnik, Ludvik Kramberger 

in Marija Žargi, 14 pripovedovalcev 

pa je svoje zgodbe 

napisalo samostojno. 

Slovenija za projekt Traduki 

Slovenska Javna agencija za knjigo (JAK) se je vključila v mednarodni 

projekt Traduki, ki želi bolje povezati literaturo in knjige ter 

skrbi za jezikovni napredek jugovzhodne Evrope. Beseda traduki 

izvira iz esperanta in pomeni prevod, projekt pa bo spodbujal srečanja, 

tesnejše sodelovanje med avtorji, prevajalci, založniki, kritiki 

in znanstveniki v tem delu Evrope. 

Foto: Dani Mauko 

Predstavitev pete knjige na Miklavžev 

večer je bila zato že skorajda 

družinsko praznovanje, še 

posebej za žive literarne junake 

pripovedi in njihove druži- 


Kovičeve Vse poti so 

Na Trubarjevi koloniji 

tudi o grotesknosti 


V teh dneh so pri študentski založbi Beletrina izšle zbrane pesmi 

Kajetana Koviča Vse poti so, ki je že tretja tovrstna pregledna zbirka 

slovenskih pesnikov pri tej založbi. Poleg že objavljenih so zbirki priložene 

tudi nove pesmi, ki se kažejo v drugi pesniški formi, kot smo 

jih bili pri pesniku vajeni doslej, in ene njegovih najlepših ljubezenskih 

pesmi, je zapisal Boris A. Novak. 

Kader iz nadaljevanke v sedmih delih Kot ata in mama, ki jo bomo lahko gledali na RTV Slovenija I. Na posnetku sta Viktor, 

igra ga Sandi Šalamon, in Viktorija, ki jo igra Vita Živko. Foto: arhiv RTV Slo 

Nova televizijska nadaljevanka 

Otroci kot ata in mama 

Nadaljevanka je posneta s pravimi igralci in naturščiki v Soboti in na Goričkem 

Kot ata in mama je nova 

mladinska televizijska nadaljevanka, 

pod katero se kot 

scenarist, režiser in pisec 

predloge podpisuje Milivoj 

M. Roš. V sedmih delih nadaljevanke 

bomo skozi (ne) 

običajnost evangeličanske 

družine na hudomušen način 

spoznavali odnose v družini. 

Nadaljevanka je nastala 

v produkciji Uredništva mladinskega 

in otroškega programa 

RTV Slovenija, v njej 

pa so nastopili pravi igralci 

in naturščki, dialogi pa so v 

prekmurščini, ki je mestoma 

slovaško ali madžarsko obarvana. 

V nadaljevanki bomo spoznali 

(ne)običajnost evangeličanske 

družine; Mama Vika (Urška Hlebec) 

in oče Viki (Ludvik Bagari) 

sta evangeličanska duhovnika, 

ki se odpravljata na simpozij v 

Nemčijo. Na njuna otroka dvojčka 

Viktorja (Sandi Šalamon) in 

Viktorijo (Vita Živko) bi morala 

popaziti teta Irma (Berta Kološa), 

ki je še preveč redoljubna in 

povrh goreča zagovornica zdrave 

prehrane. Če pride Irma, bo 

treba pomivati posodo, si rezati 

nohte, pospravljati sobo, kar pa 

jima seveda ni všeč, zato skujeta 

načrt in Viktor, ki odlično posnema 

očetov glas, teti Irmi sporoči, 

da ji ni treba priti, ker bodo odpotovali 

vsi. 

Pred njima je brezskrben teden, 

poln doživetij, zapletov in 

razpletov, vendar se sčasoma pri- 

ne. Kulturni program – zimski 

večer z ročnimi deli, petjem ter 

pogovori med babico in vnučkom 

o starih časih ter s prihodom 

Miklavža – je zasnovala Marija 

Marič, njen vnuk je bil Urban 

Drvarič, zapele so ljudske pevke 

Vrtnice iz Beznovec, Večnice 

KUD-a Bubla in Pevci ljudskih 

pesmi KUD-a Bubla. Besedila iz 

knjige sta brala Vida Pelc in Vladimir 

Rantaša. Posebni zvezdi 

večera pa sta bili stoletna Vilma 

Sapač, ki nas je hudomušno poučila, 

da moramo malo jesti, pa dosti 

delati, če hočemo dolgo živeti, 

ter dvainosemdesetletna Frančiška 

Gutman, ki se od rane mladosti 

ni ločila od svoje harmonike. 

Tudi tokrat je zaigrala in zapela, 

da ji je pritegnila vsa dvorana, in 

tako dokazala, da je vedno lahko 

lepo, tudi če je »žmetno«. 

B. B. L. 

krade slaba vest. V zgodbi nastopa 

tudi laž, ki se seveda vedno 

razkrije. Ampak laži so različne in 

včasih si z njimi »rešujemo življenje«. 

In ker so otroci zrcalo svojih 

staršev, so odnosi med otrokoma 

zelo podobni prizorom med staršema 

in prav po tem je nadaljevanka 

Kot ata in mama dobila naslov. 

Ker je dogajanje vpeto v prekmursko 

okolje, se je avtor odločil, 

da bodo dialogi v prekmurščini. 

Ker pa si vsi niso upali govoriti 

po prekmursko, se je na primer 

Urška Hlebec odločila za slovaški 

naglas, navdih pa ji je bila evangeličanska 

duhovnica. Roš pa je 

na subtilen način v zgodbo vnesel 

kar nekaj oseb, dogodkov in 

utripa iz Prekmurja, in čeprav so 

zgodbe izmišljene, so vendarle 

dovolj resnične, da lahko z njimi 

najdemo povezave tudi z resničnim 

življenjem. 

Sedem delov je bilo posnetih 

sredi poletja v Murski Soboti in 

na Goričkem, vsak del nadaljevanke 

pa traja slabe pol ure. »Delali 

smo v nenormalnih razmerah 

in v devetnajstih dneh posneli 

ves material. Uspelo nam je, ker 

je bila naša maloštevilna, a dinamična 

ekipa zelo požrtvovalna,« 

je povedal Milivoj M. Roš. Poleg 

omenjenih, nastopajo še Nino 

Dotto kot Ernek, Alenka Tetičkovič 

kot soseda Leonida in Gojmir 

Lešnjak - Gojc kot poštar Karči. 

Prvi del bo na sporedu 25. 

decembra. 


Do konca decembra si lahko v galerija Kluba PAC v Murski Soboti 

ogledate razstavo del, ki so nastala na letošnji slikarski koloniji Primoža 

Trubarja v Moravskih Toplicah. Na njej so poleg domačih Štefana 

Hauka in Franca Mesariča sodelovali še Herman Gvardjančič, 

Rado Jerič, Anka Krašna, Aleš Sedmak, Vinko Tušek in Milan Razboršek. 

Na fotografiji je delo akademskega slikarja Franca Mesariča, na 

kateri je upodobil grotesknost človeške podobe in izkrivljenost njegovega 

uma, piše Franc Obal, avtor spremnega besedila v priložnostni 

zloženki. »V naslikanih podobah vidimo ironičen odnos do človekovega 

poneumljanja ob prazničnih dneh, karnevalov z maskami 

pa tudi ob farsah meddržavnih odnosov, strahov, nočne ptice, podobe 

zastav, turistične oznake … duha psiholoških teorij o usodnih prepletih, 

burleskah in bizarnosti stanja duha današnjega časa.« 

A. N. R. R.

intervju 


– 23. december 2009 11 

Branko Palatin, predsednik okrožnega sodišča 

Z Lukendo na zeleno vejo 

Prvi pomurski sodnik upa, da bo tudi po preteku projekta Lukenda sodno osebje še 

naprej ostalo v delovnem razmerju – V začetnih mesecih naslednjega leta prve mediacije 

Branko Palatin, 45-letni 

predsednik okrožnega sodišča 

v Murski Soboti, se pohvali: 

»Dosegamo zelo dobre poslovne 

rezultate, po storilnosti 

smo zmeraj v zgornji polovici 

slovenskih okrožnih sodišč.« 

Postreže s podatki: »Če primerjamo 

tudi pričakovan povprečen 

čas reševanja zadev, smo 

tega zelo znižali. Leta 2006 je 

bil povprečen pričakovan čas 

za rešitev kazenske zadeve 

l7,4, za rešitev pravdne zadeve 

l5,8 in za rešitev gospodarske 

pravde l2,8 meseca. V prvem 

polletju letošnjega leta pa 

je bil povprečni pričakovani 

čas za rešitev kazenske zadeve 

10,9, pravdne 8,8 in gospodarske 

pravde 11,9 meseca.« 

Lani je ostalo nerešenih 1572 

zadev. Za primerjavo: leto 2004 so 

končali z 2432 nerešenimi zadevami, 

leto 2007 pa s 1912. Šest okrožnih 

sodnikov je bilo med aprilom 

2008 in aprilom 2009 za en dan 

na teden dodeljenih tukajšnjemu 

okrajnemu sodišču, kjer so reševali 

kazenske zadeve okrajnega 

mariborskega sodišča. Letos so 

dobili v reševanje tudi 200 gospodarskih 

pravd iz Maribora. Nekdanji 

in zdajšnji pravosodni minister 

sta med obiski v Murski Soboti rekla: 

»Pomurski sodniki so lahko za 

zgled drugim.« Sodnik z 18-letno 

kariero pa govori odkrito: »Vodenje 

80-članskega kolektiva je zelo 

naporno in odgovorno delo. Dostikrat 

namreč prihajajo v ospredje 

razni osebni interesi zaposlenih, 

katerim je treba prisluhniti in jih 

uskladiti s poslanstvom sodišča.« 

- Na celjskem sodišču se tožita 

dva vaša sodnika, eden je 

sicer že upokojen. Kako komentirate 

njuno ravnanje? 

Zadeve kot predsednik ne bi komentiral, 

prav gotovo pa takšno 

ravnanje na sodišče ne meče najboljše 

luči. 

- Ste zadovoljni s sodniško 

zasedbo? Tudi selitev v večje 

prostore je najbrž pripomogla 

k lažjemu delu. 

Okrožno sodišče v Murski Soboti 

je kadrovsko dobro zasedeno. 

Trenutno je zasedenih l4 sodniških 

mest. Glede na stanje nerešenih 

zadev in pričakovano število 

novih zadev menim, da je idealno 

število sodniških mest l4, zato tudi 

po upokojitvah dveh sodnikov teh 

mest nismo več zapolnili z novimi 

sodniki. Kadrovsko smo se predvsem 

okrepili v okviru projekta 

Lukenda: takrat smo namreč na 

novo zaposlili pet sodnikov in število 

sodnega osebja povečali za l7 

ljudi. Želim in trdno upam, da bo 

tudi po preteku projekta Lukenda 

sodno osebje še naprej ostalo v delovnem 

razmerju. Z nakupom sta- 

Kot sodnik do sedaj nisem bil deležen resnih groženj. Zgodi 

se, da tu in tam kakšna nezadovoljna stranka izreče kakšno 

grožnjo. Vse to sem ocenil kot posledico trenutnega 

duševnega stanja, zato temu nisem posvečal velike pozornosti. 

Tudi ko sem obravnaval zadevo Petek, kot so jo poimenovali 

mediji, nisem bil deležen nobenih groženj. Sicer 

vse grožnje, ki so v kakršnikoli obliki sporočene sodnikom, 

obravnavamo z vso resnostjo. 

Branko Palatin, 1964, od novembra 2005 sedi v predsedniškem fotelju okrožnega soboškega sodišča. Leta 2011 mu 

poteče šestletni mandat. Pravi, da je še prezgodaj govoriti, ali se bo znova potegoval za položaj: »Pred svojo odločitvijo 

bom prav gotovo prisluhnil zaposlenim, in če bom ugotovil, da sem še deležen njihovega zaupanja, bom razmislil o novi 

kandidaturi.« Foto: Natalija Juhnov 

re policijske postaje in vselitvijo 

dela sodnega osebja v te prostore 

pa smo popolnoma odpravili prostorsko 

stisko. 

- Kako lahko pravzaprav 

vplivate na storilnost sodnikov? 

Kot predsednik lahko na delo 

sodnikov vplivam z ustreznim letnim 

razporedom dela sodnikov 

in sodnega osebja, predvsem pa, 

da sodnikom zagotovim zadostno 

število razpravnih dvoran in drugih 

prostorov in da sodnika razporedim 

na pravno področje, ki mu 

najbolj ustreza. Eden od bistvenih 

pogojev za učinkovito delo 

sodnika in sodišča je tudi zagotovitev 

zadostnega števila sodnega 

osebja. Pogoj za večjo storilnost je 

tudi ustrezno nagrajevanje. To se 

je zdaj za sodnike končno uredilo, 

odprto pa je še zmeraj nagrajevanje 

sodnega osebja. 

- Marca lani ste bili najbolje 

plačani javni uslužbenec z 

okoli 8000 evrov bruto plače. 

Tedaj se je govorilo o ne- 

kakšnem velikem obsegu vašega 

dela, o 170 odstotkih 

preseganja običajne norme. 

Lahko to pojasnite? Nekdo se 

je spraševal, kaj pa ste delali 

prej, da niste vedno dosegali 

take norme? 

Res je, da sem v lanskem letu enkrat 

prejel najvišjo plačo v javnem 

sektorju. Poudaril bi, da smo lani 

po izdelanem programu povečanega 

obsega dela sodniki in zaposleni 

izvajali povečan obseg dela – 

se pravi, da smo reševali dodatne 

zadeve. Po izdelanem programu 

smo bili pač po učinku dodatno 

nagrajeni. Takrat je bila dejansko 

moja plača sestavljena iz treh delov: 

osnovne plače, plače za povečan 

obseg dela in dežurstev. Menim, 

da moja plača po višini ne 

izstopa. Prepričan sem, da če dodatno 

delaš, si tudi upravičen do dodatnega 

plačila. Ni res, da bi samo 

takrat presegal storilnost. Odkar 

sem sodnik, že vsa leta bistveno 

presegam pričakovani obseg dela. 

Če smem: v letu 2006 sem dosegel 

- V javnosti so znane osebne vezi ali prijateljstva med nekaterimi 

sodniki, stečajnimi upravitelji in odvetniki, kar glede na 

funkcijo, ki jo opravljajo, vzbuja dvom, da gre za pristranskost 

pri odločanju. 

Sodniki smo le ljudje, ki imamo podobno kot vsi drugi prirojen 

čut za osebne vezi in prijateljstva. Tudi sodniki se z nekom moramo 

družiti – denimo z osebami iz šolskih in študijskih dni. Nobene 

nevarnosti za izid sodnega postopka ne vidim, če se sodnik druži z 

odvetnikom, tožilcem ali stečajnim upraviteljem. Procesi so namreč 

normativno urejeni tako, da morebitne zlorabe izključujejo ali jih 

minimalizirajo. Odločitve prvostopnih sodišč so podvržene presoji 

višjih sodišč. Nezadovoljna stranka se torej lahko zmeraj pritoži. Pritožbeni 

razlogi so navedeni v procesnih zakonih, tako da sam ne vidim 

nobene možnosti za zlorabo procesa in favoriziranje ene stranke. 

Naj dodam, da je eden od pogojev sodniškega napredovanja v 

plačilnih razredih in po nazivu tudi odstotek potrjenih in razveljavljenih 

sodb. 

- Podpredsednik vašega sodišča je v civilni pravdi, ko je upniški 

odbor Kartonaže tožil Ivanca za izplačano odpravnino 

400 odstotkov pričakovanega obsega 

dela, leta 2007 332, leta 2008 

269 in letos v prvih devetih mesecih 

190. Poleg vodenja sodišča 

sem bil tudi sam, kot sem že govoril 

uvodoma, dodeljen Okrajnemu 

sodišču v Murski Soboti, kjer sem 

rešil 33 zadev okrajnega sodišča iz 

Maribora. 

- Uporabljati se bo začel zakon 

o možnosti alternativnega 

reševanja sporov. Kaj svetujete 

ljudem? 

Že nekaj časa se pripravljamo 

na alternativno reševanje sporov 

v okviru mediacije. V začetnih mesecih 

naslednjega leta bomo začeli 

izvajati mediacije, zato je »izšolanih« 

že nekaj sodnikov. Ljudi 

pozivam, da se za reševanje sporov 

odločijo za postopek mediacije in 

ne za klasični sodni postopek. Če 

naštejem samo nekatere razloge, 

ki govorijo v prid mediaciji. Postopek 

je namreč hitrejši, za stranke 

cenejši, kar pa je po mojem najbolj 

bistveno, je to, da stranke v okviru 

mediacije dosežejo dogovor oziro- 

ma poravnavo. Na ta način namreč 

obe stranki s svojim zahtevkom 

dejansko uspeta. V sodnem sporu, 

seveda če ni sklenjena sodna poravnava, 

je ena stranka zmeraj poražena, 

dostikrat pa za svoj poraz 

krivi sodnika in sodišče. 

- Zdi se, da ste potem, ko ste 

prevzeli vodenje sodišča, 

sodišče nekako odprli tudi 

navzven. Novinarji precej 

lažje dostopamo do podatkov 

kot prej. 

Eno od mojih temeljnih načel 

pri vodenju sodišča je tudi odprtost 

navzven. Menim, da je javnost 

lahko in tudi mora biti obveščena 

o delu sodišča. Mogoče so se sodišča 

v preteklosti preveč zapirala 

pred javnostjo in novinarji, zato pa 

ima javnost napačno mnenje o sodnikih 

oziroma sodiščih. Menim, 

da sodniki dobro delamo, smo pa 

zmeraj dežurni krivci za vse tegobe 

vseh in vsakega. To je popolnoma 

napačno. 

Andrej Bedek 

tik pred stečajem, pritrdil Ivancu. Vi razsojate v kazenski zadevi. 

Ali niste postavljeni pred zid, kako razsoditi oziroma 

»iti preko vašega kolega«? 

Te zadeve ne bi komentiral, ker je namreč odprta in jo sam obravnavam. 

Bi pa poudaril, da kazensko sodišče glede obstoja kaznivega dejanja 

ni vezano na odločitev civilnega sodišča. 

- Odločitev tukajšnje sodnice, ki je novembra lani vinjenega 

voznika, ki je v prometni nesreči ubil dva svoja prijatelja, obsodila 

na pet delovnih tednov dela v dobro človekoljubnih 

organizacij ali lokalne skupnosti, je dvignila nekaj prahu, 

Kako jo komentirate? Ali je voznik to delo že opravil? 

Z novelo kazenske zakonodaje je bila uzakonjena tudi novost, da se 

lahko zaporna kazen izvrši ali nadomesti s hišnim zaporom ali opravljanjem 

del v splošno korist. Tudi te konkretne zadeve ne bi komentiral, 

ker prav tako še ni pravnomočna in jo zaradi pritožbe rešuje Višje 

sodišče v Mariboru. Kazenski senat tukajšnjega sodišča je že v več zadevah 

odločil, da se izrečena zaporna kazen nadomesti z delom v splošno 

korist. V teh zadevah gre za lažja kazniva dejanja glede oblike krivde, 

prognoza obnašanja obsojencev pa je ugodna.

12 

oglas 

Pomemben del 

onesnaževanja 

okolja so 

odpadki 

Izziv in priložnost, da prihodnjim generacijam 

zagotovimo življenje na tem svetu, ki bo vsaj približno 

primerljivo s sedanjim, mora postati prednostni cilj 

sedanje generacije. Morda smo za vodo v stekleničkah 

še pripravljeni plačati, si je pa skoraj nemogoče 

zamišljati, da bi morali naši zanamci hoditi naokrog z 

napravo za shranjevanje zraka za dihanje, in kaj bi se 

potem dogajalo s tistimi, ki te možnosti ne bi imeli … 

Stanje okolja je posledica mnogih 

pritiskov nanj, ki se kažejo predvsem 

skozi človeške dejavnosti. Največkrat 

se kaže preko emisij snovi in 

energij v okolje (vode, zrak, tla) ter 

odpadkov. O emisijah snovi, povzročiteljih 

emisij in s tem povezano nujnostjo 

takojšnjega ukrepanja vseh 

držav, predvsem tistih, ki so največje 

onesnaževalke okolja, je tekla 

beseda na pravkar končani konferenci 

o podnebnih spremembah v 

Köbenhavnu. Čeprav do velikih odločitev 

in rezultatov na tem vrhu na 

Danskem ni prišlo, je kljub vsemu 

sporočilo zelo jasno, da se je treba 

takoj lotiti spremembe strategije razvoja 

v industrijsko najbolj razvitih 

državah, kamor sodi tudi Evropska 

unija, in zmanjšati izpuste toplogrednih 

plinov do te mere, da se ustavi 

globalno segrevanje ozračja pri 

dveh stopinjah Celzija. Slovenija, ki 

je z vstopom v Evropsko unijo prevzela 

tudi njeno zakonodajo pri varovanju 

okolja, je med drugim v letu 

2009 sprejela Operativni program 

odstranjevanja odpadkov s ciljem 

zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih 

odpadkov; po sprejetju 

tega programa pa tudi zelo konkretne 

zahteve po zmanjšanju ostankov 

biorazgradljivih odpadkov v 

odpadkih, ki se odlagajo na odlagališčih 

nenevarnih odpadkov v okviru 

Uredbe o odlaganju odpadkov na 

odlagališčih. Vse to postavlja izvajalce 

javne službe ravnanja z odpadki, 

ki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo 

in odstranjevanje odpadkov, 

vključno s kontrolo tega ravnanja, 

v neki nov položaj, ki se mu je treba 

prilagoditi v najkrajšem času. 

Ker je odlaganje odpadkov na odlagališčih 

del odgovornosti lokalnih skupnosti, 

ki ga ne morejo s koncesijo prenesti 

na zasebni sektor, je na ravni Slovenije 

predvidenih 15 tako imenovanih regijskih 

centrov za ravnanje z odpadki, med 

katere spada tudi regijski center za ravnanje 

z odpadki v Puconcih ali krajše 

CEROP, katerega lastniki in upravljavci 

so občine, ki spadajo v tak regijski center. 

Ker gre v primeru regijskega centra 

za Pomurje za 27 pomurskih občin, 

so se te odločile, da bo za njih upravljanje 

tega regijskega centra izvajalo skupno 

javno podjetje CERO Puconci, d. o. 

o., katerega soustanoviteljice so v dele- 

žu prebivalstva vse pomurske občine. 

V skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov 

na odlagališčih (Uradni list RS št. 

32/06, 98/07, 62/08 in 53/09) je možno 

od 15. 07. 2009 naprej odlagati odpadke 

na odlagališčih mešanih komunalnih odpadkov 

le v skladu s prilogo IV te uredbe. 

To pa pomeni, da je določen najvišji 

odstotek (28 odstotkov) ostanka biorazgradljivih 

odpadkov, ki jih je dovoljeno 

odložiti na odlagališču. To pomeni, kolikšen 

je lahko delež razgradljivega organskega 

ogljika v odloženih odpadkih glede 

na celotno maso odpadkov. 

Na ta delež v okviru odloženih komunalnih 

odpadkov najbolj vplivajo: 

a) delež odpadnega papirja, lepenke in 

tekstila, 

b) delež odpadkov iz zelene biomase in 

naravnega lesa, ki nastanejo kot odpadki 

iz vrtov in parkov, 

c) delež odpadne hrane in organskih odpadkov, 

ki nastanejo pri pripravi hrane 

– predvsem kuhinjski odpadki, 

d) delež odpadkov pri predelavi in obdelavi 

lesa. 

V prehodnem obdobju do izdaje novih 

okoljevarstvenih dovoljenj za obstoječa 

odlagališča, ki bodo del regijskih 

centrov za ravnanje z odpadki, je možno 

odlagati mešane komunalne odpadke na 

teh odlagališčih v skladu s prejšnjim okoljevarstvenim 

dovoljenjem, pri čemer je 

treba zagotoviti, da bodo na odlagališčih 

odloženi odpadki z največ 32 odstotki 

ostanka biorazgradljivih odpadkov. Takšen 

primer je odlagališče v Puconcih, 

ki obratuje po teh pogojih, vendar je v 

tem trenutku v celoti zapolnjeno in do 

nadaljnjega, to je do pridobitve uporabnega 

dovoljenja in novega okoljevarstvenega 

dovoljenja za obratovanje novega 

odlagalnega polja v okviru investicije 

CERO Puconci, ne bo možno na tem odlagališču 

predvidoma od 01. 01. 2010 naprej 

odlagati nobenih odpadkov več. 

Sestavni del regijskega Centra za ravnanje 

z odpadki Puconci je tudi odlagališče 

v Dolgi vasi, ki je sicer imelo okoljevarstveno 

dovoljenje za obratovanje do 

15. 07. 2009. Na osnovi določil 21. člena 

Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 

pa je lahko upravljavec odlagališča 

vložil do 15. 07. 2009 vlogo za podaljšanje 

obratovanja tega odlagališča do 

njegove zapolnitve, kar je javno podjetje 

Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. 

o. o., tudi storilo. Čeprav okoljevarstveno 

dovoljenje z novimi pogoji obratova- 

nja tega odlagališča še ni pridobljeno, pa 

ima upravljavec odlagališča pravico odlagati 

odpadke na tem odlagališču pod 

pogoji, ki so veljali v skladu s prvotnim 

okoljevarstvenim dovoljenjem do izdaje 

novega okoljevarstvenega dovoljenja. 

To pa pomeni, da je do izdaje okoljevarstvenega 

dovoljenja možno na odlagališču 

komunalnih odpadkov v Dolgi vasi 

odlagati mešane komunalne odpadke z 

največ 32 odstotki ostanka biorazgradljivih 

odpadkov. 

Glede na to, da je odlagališče v Puconcih 

zapolnjeno in je sestavni del regijskega 

Centra za ravnanje z odpadki tudi 

odlagališče v Dolgi vasi, kjer pa je možno 

glede na prostorske zmogljivosti 

odlagati komunalne odpadke pod prej 

navedenimi pogoji, je nujno, da vsi izvajalci 

javne službe zbiranja in prevoza 

komunalnih odpadkov in občine, ki spadajo 

v sistem CERO Puconci – to so vse 

pomurske občine –, izvajajo sistem zbiranja 

in prevoza komunalnih odpadkov 

na način, ki bo omogočal prevzem, predelavo 

in odlaganje teh odpadkov na odlagališču 

v Dolgi vasi. 

Ker pa bo upravljavec odlagališča v 

Dolgi vasi moral upoštevati zakonsko 

določene pogoje odlaganja odpadkov na 

tem odlagališču, je nujno, da vse pomurske 

občine, ki sklepajo pogodbe o izvajanju 

koncesije storitev zbiranja in prevoza 

komunalnih odpadkov z različnimi 

podjetji, ki so za to registrirana, od njih 

zahtevajo dosledno izvajanje naslednjih 

nalog: 

– obvezno ločeno zbiranje odpadkov 

pri vseh gospodinjstvih oziroma povzročiteljih 

komunalnih odpadkov, ki 

spadajo v sistem izvajanja javne službe; 

– vsako gospodinjstvo oziroma povzročitelj 

komunalnih odpadkov v mestu 

in urbanih primestnih naseljih (o tem, 

kaj se v posamezni občini šteje za urbano 

območje, odloča posamezna občina) 

mora imeti zaboje za odlaganje 

mešanih komunalnih odpadkov, za biološke 

komunalne odpadke in papir; 

– vsako gospodinjstvo oziroma povzročitelj 

komunalnih odpadkov na ruralnem 

območju (o tem, kaj je v posamezni 

občini ruralno območje, odloča 

posamezna občina) mora imeti zaboj 

za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov 

in za papir, če podpiše izjavo, 

da bo biološke komunalne odpadke 

zbiral v svojemu kompostu (pri tem 

ima možnost, da ob koncu sezone, ali 

ko je njegov kompost poln in ga doma 

ne potrebuje, odpelje oziroma odda 

ta kompost na kompostarni v okviru 

Centra za ravnanje z odpadki Puconci 

brezplačno); 

– za vsako gospodinjstvo oziroma povzročitelje 

komunalnih odpadkov je 

treba zagotoviti možnost zbiranja plastične 

embalaže s pomočjo t. i. prozornih 

vreč; 

– v vsakem naselju je treba urediti vsaj 

en ekološki otok oziroma enega na 

200 prebivalcev, na katerem se bodo 

ločeno zbirali karton, steklo, kovine, 

plastika in druga embalaža; 

– v vsakem mestu in v vsaki občini vsaj 

na enem mestu je treba zagotoviti v 

okviru ekoloških otokov tudi možnost 

zbiranja tekstila; 

– za vse različne frakcije ločenih odpadkov, 

kosovne odpadke, nevarne odpadke 

in komposte pa je vsakodnevno 

odprt zbirni center v okviru odlagališča 

v Dolgi vasi in v okviru odlagališča 

v Puconcih (lahko tudi v drugih 

krajih, če to zagotavlja občina oziroma 

izvajalec javne službe zbiranja in 

prevoza odpadkov … Ljutomer, Gornja 

Radgona). 

Ker ima večina občin v tem trenutku 

sklenjene pogodbe o zbiranju komunalnih 

odpadkov, ki ne vsebujejo vseh prej 

navedenih določil in ne opredeljujejo 

načina zbiranja teh odpadkov, je nujno, 

da se vse dosedanje pogodbe modificirajo, 

pri čemer je več možnosti, ki jih je 

treba pri tem uporabiti v skladu z Zakonom 

o javnem naročanju. 

Vsekakor pa je izjemno pomembno, 

da se v teh pogodbah tudi na novo opredeli, 

da morajo izvajalci javne službe zbiranja 

in prevoza komunalnih odpadkov 

na območju celotne regije Pomurje, torej 

na območju vseh 27 pomurskih občin, 

zagotoviti, da bodo vse odpadke, 

tako mešane komunalne odpadke kot 

ločeno zbrane frakcije, oddali oziroma 

odpeljali na regijsko odlagališče (Puconci 

oziroma Dolga vas) v skladu s pogodbo, 

ki jo bodo sklenili z izvajalcem javne 

službe odlaganja preostankov predelave 

komunalnih odpadkov na ravni regije 

oziroma v tem primeru javnim podjetjem 

Center za ravnanje z odpadki 

Puconci, d. o. o. 

Na zadnjem sestanku – seji skupščine 

– javnega podjetja Center za ravnanje z 

odpadki Puconci, d. o. o., v ponedeljek, 



Foto: Nataša Juhnov 

07. 12. 2009, je bil sprejet Program dela 

javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki 

Puconci, d. o. o., za leto 2010 in v 

okviru tega tudi predlagana nova cena za 

odlaganje odpadkov, ki bo veljala za vse 

odpadke, ki jih bodo še pred koncem meseca 

začeli odlagati na odlagališču v Dolgi 

vasi. Ker cena še ni dokončno sprejeta – 

sprejeli naj bi jo v naslednjih nekaj dneh, 

ko bo sklican Svet ustanoviteljic javnega 

podjetja –, je v tem trenutku možno zapisati 

le to, da bodo cene odlaganja komunalnih 

odpadkov znatno višje od dosedanjih, 

vendar naj to pri posameznih 

gospodinjstvih oziroma povzročiteljih 

komunalnih odpadkov ne bi predstavljajo 

tako visokega povišanja stroškov za odpadke 

ob predpostavki, da bo gospodinjstvo 

oziroma povzročitelj komunalnih 

odpadkov dosledno izvajal ločeno zbiranje 

odpadkov pri izvoru, saj stroškov odlaganja 

za vse ločene frakcije dejansko ni. 

Predvideva se, če upoštevamo, da bo odpadkov 

tudi v prihodnje približno enako 

veliko kot do sedaj, da bi bil za večino gospodinjstev 

namesto dosedanjih dvakratnih 

odvozov na mesec dovolj le enkratni 

odvoz mešanih komunalnih odpadkov 

oziroma da bi bilo možno pri gospodinjstvih 

zmanjšati prostornino posode za 

zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 

in s tem posredno zmanjšati tudi stroške. 

In na koncu naj zapišem, da je v skladu 

s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje 

cen storitev obveznih občinskih 

gospodarskih javnih služb varstva okolja 

(Uradni list RS št. 63/2009) obračunska 

enota za komunalne odpadke tona (t) 

odloženih odpadkov oziroma kilogram 

(kg) odloženih odpadkov, kar pomeni, 

da bodo gospodinjstva oziroma povzročitelji 

komunalnih odpadkov v letu 2010 

plačevali mesečno akontacijo na osnovi 

količine odloženih odpadkov v preteklem 

mesecu, preračunane na liter 

posode pri vsakem povzročitelju komunalnih 

odpadkov. 

Kot sem že na začetku zapisal, je bila 

pred dnevi končana konferenca o podnebnih 

spremembah v Köbenhavnu na 

globalni ravni, kar pomeni, da se ves 

svet vse bolj zaveda tega, da si okolje izposojamo 

od prihodnjih generacij, zato 

je naša dolžnost, da ga varujemo, izjemno 

velika, čeprav bo takšno spoštovanje 

okoljevarstvenih predpisov precej 

dražje tudi za slehernega posameznika. 

Franc Cipot, direktor 

JP CERO Puconci, d. o. o.

kmetijstvo 


– 23. december 2009 13 

Pri Kološevih v Andrejcih diši po pecivu in kruhu 

Pristno domače, izdelano z ljubeznijo 

Sonja se je s peko peciva podala na pot samostojne podjetnice, iz krušne peči mame Gizele pa prihajajo domač ržen kruh in vrtanki 

Mladi se ob koncu šolanja 

običajno znajdejo v nezavidljivem 

položaju. Prostih delovnih 

mest je malo, zaposlitev v 

svojem poklicu je težko dobiti, 

zato skušajo poiskati najrazličnejše 

rešitve. Tudi Sonja Kološa 

iz Andrejec po končani srednji 

šoli v svojem poklicu ni dobila 

zaposlitve. Po triletni slaščičarski 

šoli je eno leto še nadaljevala 

šolanje in si pridobila poklic 

živilske tehnice, vendar prostega 

delovnega mesta zanjo tudi v 

tem poklicu ni bilo. Občasno je 

delala v gostinstvu in soboškem 

Mlinopeku, nato se je podala na 

pot samostojne podjetnice. 

Peka ji ni bila tuja, saj se je že 

kot otrok rada vrtela okoli pečice 

in pomagala mami pri pripravi sla- 

Bo leto 2010 zaradi rešitve denacionalizacijskih zahtev 

usodno za kmetijstvo na Apaškem polju? 

Kdo bo obdeloval zemljo? 

Če bo rešena denacionalizacijska zahteva dedičev dunajskega veletrgovca Julija 

Meinla, bo znano, kakšna bo usoda 2.362.602 kvadratnih metrov kmetijskih in 

25.513 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč med Črnci in Apačami v Občini Apače 

Za okrog 300 hektarjev njiv 

na Apaškem polju se še vedno 

ne ve, kdo bo lastnik. Do konca 

druge svetovne vojne so bili tukaj 

nemško govoreči prebivalci, 

predvsem veliki kmetje, ki 

so se po vojni izselili, na njihove 

domove pa so naselili ljudi iz 

vse Slovenije, tudi iz Prekmurja. 

To območje je dolgo veljalo 

za manj razvit del gornjeradgonske 

občine, večji razvoj je 

opazen šele v samostojni Sloveniji, 

toda na marsikatero dvorišče 

še vedno prihajajo v Avstrijo 

izseljeni prejšnji lastniki. 

Prebivalci Apaškega polja prav 

gotovo ne morejo mirno spati, 

še posebej ne zaradi zadnjih 

preobratov pri reševanju denacionalizacijskih 

zadev. 

Za obdelovanje teh polj je skrbelo 

družbeno kmetijsko gospodarstvo, 

po organizacijskih in lastniških 

spremembah ter stečaju 

Kmetijstva Črnci je današnje razmere 

in položaj pred nekaj leti na 

novo ustanovljenega podjetja z 

enakim imenom in skoraj istimi 

zaposlenimi (lastnika Kmetijstva 

Črnci sta Kmetijska zadruga Radgona 

in TMK Črnci) opisal direktor 

ščic, v šoli pa si je pridobila potrebno 

zanje za samostojno opravljanje 

tega dela. Še preden se je začela poklicno 

ukvarjati s slaščičarstvom, 

si je že pridobila nekaj praktičnih 

izkušenj, saj so se pri njej večkrat 

oglasili sorodniki, prijatelji in znanci 

ter jo prosili za pripravo najrazličnejših 

dobrot. Začetki niso bili 

enostavni, saj je bilo treba urediti 

prostore, jih opremiti in zadovoljiti 

vsem predpisom. Ker posojila ni 

želela najemati, je naložba trajala 

kar dve leti. Nekaj sredstev za samozaposlitev 

je sicer dobila, vendar so 

morali dobršen del primakniti domači, 

saj je znašala vrednost naložbe 

okoli šest milijonov tolarjev. 

S samostojnim opravljanjem poklica 

je začela junija 2001 in zdaj 

po dobrih osmih letih ji za odloči- 

Danilo Rihtarič. Strinja se, da bo v 

primeru vrnitve odvzetega premoženja 

Meinlovim dedičem treba vrniti 

(ali odkupiti) kar veliko zemlje, 

na srečo pa to ne bo naloga njihovega 

podjetja: »Mi obdelujemo skupno 

kar 782 hektarjev poljedelskih 

površin, od tega imamo več kot 

740 hektarjev v najemu od Sklada 

kmetijskih zemljišč in gozdov, 20 

hektarjev pa od zasebnih lastnikov. 

Ne vemo pa še natančno, koliko zemljišč 

bo vrnjenih po denacionalizacijskem 

postopku in koliko bo 

sploh zahtevkov, ker teh podatkov 

še nimamo ne mi in ne sklad.« 

Če bodo nekdanji lastniki iz 

Avstrije v letu 2010, ko naj bi bili 

končani vsi postopki vračanja odvzetega 

premoženja, zares dobili 

pozitivne odločbe (o čemer pa 

mnogi uradniki dvomijo), bodo 

morale biti vrnjene skoraj najboljše 

obdelovalne površine Apaškega 

polja, ki so jih do sedaj obdelovali 

kmetje in Kmetijstvo Črnci. In 

če se bodo zemljišča zares vračala 

v naravi, kako se bodo v prihodnje 

preživljali kmetovalci, ki so odvisni 

od dovolj velikih obdelovalnih površin, 

ki jih imajo v najemu od sklada 

kmetijskih zemljišč? 

tev ni žal. Dela je dovolj, v sezoni, ki 

je običajno od maja do konca leta, 

pa ima za določen čas zaposleno 

še pomočnico. Letos ji je ta pomagala 

le do konca oktobra, saj je recesija 

segla tudi na to področje in 

ljudje so postali varčnejši, pravi Sonja, 

ki pripravlja slaščice po naročilu. 

Peče torte, kremasto in suho 

pecivo, slednje ima vedno v zalogi 

in ga je mogoče pri njej tudi kupiti. 

Ima certifikat za prekmursko gibanico, 

ki je domača specialiteta z 

zaščitenim geografskim poreklom, 

Sonjine izdelke lahko dobite še v trgovinah 

Šklojca v Murski Soboti in 

Kodila v Markišavcih, občasno pa 

se poda tudi na kakšne prireditve. 

Je redna gostja na Dobrotah slovenskih 

kmetij na Ptuju, na kmetijskoživilskem 

sejmu v Gornji Radgoni 

Glas o kakovostnih izdelkih iz Sonjine Proizvodnje peciva Figaro je segel daleč čez meje 

domačega in okoliških krajev. Foto: Ludvik Kovač 

Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci: »Ne samo da je 

to leto eno najbolj katastrofalnih za kmetijstvo, poleg vseh 

nesreč se zdaj moramo bati še denacionalizacijskega postopka. 

Bolj kot mi v podjetju pa se verjetno bojijo konca 

kmetje na Apaškem polju.« Foto: B. B. P. 

Rihtarič je še povedal: »Mi se 

bomo pogovorili z lastnikom, ki bo 

dobil zemljo vrnjeno, in poskušali 

najti skupni jezik. Če bo na primer 

pripravljen zemljišče prodati ali zamenjati, 

smo mi vsekakor zainteresirani, 

da dobimo zemljo nazaj.« 

Stavbna zemljišča in druge nepremičnine, 

katere sedaj upravljajo, so 

in na vsakoletni prireditvi Diši po 

Prekmurju v Ljubljani. Ob že omenjenih 

slaščicah so občasno v njeni 

ponudbi še ocvirkove pogače in 

retaši. 

Glas o kakovostnih izdelkih iz 

Sonjine Proizvodnje peciva Figaro 

je segel daleč čez meje domačega 

in okoliških krajev, saj se pri njej 

oglašajo kupci z raznih koncev Slovenije 

in tudi iz Avstrije. Občasno 

pripravi reklamne letake, najboljša 

reklama pa je glas, ki se širi od 

ust do ust, pravi Sonja, ki ima največ 

naročil ob posebnih priložnostih, 

kot so birme, poroke, ob praznovanju 

obletnic in praznikih. V 

decembru je največ naročil ob božiču 

in novem letu, v tem času pa 

kupci povprašujejo predvsem po 

čajnem pecivu. 

Z dopolnilno dejavnostjo peke kruha se na kmetiji Kološevih že dve leti ukvarja Gizela, ki mora 

zaradi velikega povpraševanja po njenih izdelkih v peči včasih zakuriti tudi večkrat dnevno. 

v njihovi lasti. Drugače pa je z dvorcem 

Freudenau, ki ga je stečajni 

upravitelj (menda neupravičeno) v 

sodelovanju z murskosoboškim sodiščem 

prodal po več neuspešnih 

dražbah po smešno nizki ceni in 

od takrat pospešeno propada. 


Vse, kar nastaja pod pridnimi in 

spretnimi Sonjimi prsti, je pristno 

domače in kakovostno. Le kakovostna 

surovina zagotavlja kakovostne 

izdelke, zato moko dobiva iz 

Mlinopeka in iz Žnidaričevega mlina 

v Precetincih, tudi jajca so domača, 

saj jih dobavlja farma Ovsenjak 

iz Mlajtinec, mlečna surovina 

pa je iz Pomurskih mlekarn. 

Večje širitve proizvodnje Sonja 

zaenkrat ne načrtuje, saj izdelki potem 

ne bi bili več domači, unikatni, 

takšni, kot so zdaj, pripravljeni 

z ljubeznijo. Rada pa priskoči 

na pomoč mami Gizeli, ki ima že 

dve leti registrirano dopolnilno dejavnost 

na kmetiji, iz njene kmečke 

peči pa vsak dan prihajajo svež 

ržen kruh in vrtanki. Na kmetiji sta 

se včasih z možem ukvarjala s po- 

ljedelstvom in živinorejo, vendar 

je bila proizvodnja premajhna, da 

bi se dalo dostojno živeti. V hlevu 

so še tri krave in nekaj prašičev, 

bolj zaradi tradicije, s peko kruha 

kot dopolnilno dejavnostjo pa se 

da dostojno preživeti, pravi Gizela, 

ki je ob našem obisku iz kmečke 

peči že vzela kruh, vanjo pa položila 

vrtanke. Kruh, ki ga peče, je pravi 

kruh iz kmečke peči, v kateri je 

prostora za 40 kilogramov kruha, v 

peči pa kuri z drvmi. Za trgovino in 

stranke, ki prihajajo tudi na dom, 

dnevno speče v povprečju okoli 

40 kilogramov kruha in vrtankov, 

ob koncu tedna pa je treba včasih v 

peči zakuriti tudi štirikrat dnevno, 

saj povpraševanje po teh izdelkih 

presega sto kilogramov. 

Ludvik Kovač 

Tujerodne vrste v Sloveniji in Pomurju 

Prezrta grožnja 

Človek nenamerno ali namerno že od nekdaj 

vnaša v domače okolje tujerodne rastline in 

živali in s tem povzroča dolgoročno 

neodpravljivo škodo v biotski pestrosti 

Tujerodne vrste so organizmi, ki jih je človek prenesel v okolje, 

v katerem prej niso bili prisotni: rastline na njive in vrtove, 

živali pa v farme, obore ali živalske vrtove, od koder velikokrat 

pobegnejo v naravo. S takimi dejanji je človek po vsem 

svetu povzročil nepopravljive spremembe ekosistemov in izgubo 

biotske pestrosti. Tudi v Sloveniji in Pomurju so številne 

tujerodne vrste že prizadele nekatere ekosisteme, habitate in 

domorodne vrste. Mnoge med njimi povzročajo gospodarsko 

škodo in predstavljajo grožnjo zdravju ljudi. 

Nam najbližji primer je vnos severnoameriškega signalnega raka 

leta 1970 v Avstrijo. Z njim so nevede v Evropo zanesli tudi glivično bolezen 

»račjo kugo«, ki pri domorodnih vrstah rakov povzroča nenavadno 

vedenje in smrt. Signalni rak se je pri nas prvič pojavil v reki Muri 

leta 2003, trenutno pa je tako v Muri kot Dravi. Bolezen račja kuga se 

prenaša z okuženimi raki, okuženo vodo in vlažno ribiško opremo. 

Čeprav prinaša pridelava koruze, krompirja in ječmena v Slovenji veliko 

ekonomsko korist, so vse tri vrste tujerodne. S transportom teh 

kultur prenašamo tudi druge organizme, kot so virusi, bakterije, glive 

ali žuželke, ki na njih živijo ali se z njimi prehranjujejo. Širši javnosti sta 

znana koruzni in koloradski hrošč. Mnoge rastline in živali so delno 

ali v celoti strupene oziroma prenašajo bolezni, ki so lahko nevarne za 

zdravje ljudi. Tako pelinolistna žvrklja ali ambrozija, ki jo najdemo po 

degradiranih površinah, ob cestah in železnicah, povzroča seneni nahod 

in močne alergije v jesenskem času. 

V Evropi so stroški nadzora in reševanja problemov s tujerodnimi 

invazivnimi vrstami ocenjeni na vrtoglavih 12 milijard evrov letno. 

Problem se povečuje zaradi intenzivnega trgovanja, prevažanja surovin 

in blaga, hitrejšega transporta, potovanja ljudi, degradacije zemljišč 

ob novih avtocestah in podnebnih sprememb. Najboljši način 

za zmanjšanje negativnih vplivov tujerodnih vrst, kot so rastline ambrozija, 

zlata rozga, želva – rdečevratka, španski lazar ali signalni rak, 

je omejevanje širjenja teh in podobnih vrst ter preprečevanje vnosa 

novih. Problema se bomo morali v prihodnje lotiti celostno z ustrezno 

zakonodajo in strategijo. 

Gregor Domanjko

14 

Slavica Golob, Mirko Lebarič in Marija Erveš Foto: Milan Jerše 

Pomurska upokojenska društva 

Starejši za starejše 

Čas leta 2009 se izteka, zato je nujno treba razmisliti tudi o 

delu in aktivnostih društev upokojencev v Pomurju v prihajajočem 

letu 2010. Krizne razmere, v katerih so se znašli, vedno bolj 

pritiskajo na socialni položaj zaposlenih in s tem tudi na socialne 

razmere starejših. Še posebej izpostavljeni so upokojenci 

v pokrajini ob Muri, kjer živijo starejši ljudje z nizkimi mesečnimi 

prihodki, bodisi iz pokojnine bodisi drugih virov socialnih 

pomoči. 

Zato bodo v prihodnje svojo aktivnost usmerili zlasti na tista področja 

delovanja, ki so za starejše še posebej pomembna. Na področju zdravstva 

se zavzemajo za javno zdravstvo za vse, izboljšanje javnih služb na 

področju sociale, zagotavljanje učinkovitega pokojninskega sistema, 

izboljšanje bivanjskih razmer starejših, utrjevanje medgeneracijskega 

sožitja in sodelovanje ter dvig ugleda prostovoljnega dela. Nič manjši 

pomen ne pripisujejo projektu Starejši za starejše, kjer so se že doslej 

uveljavila pomurska upokojenska društva. »Projekt je zelo dobro izpeljan. 

Želja je, da pomagamo drug drugemu, kajti drugi nam ne bodo. 

Zato so obiski pri starejših ljudeh, ki jim pomagajo v stiski, velikega pomena. 

Vsa društva se trudijo, da upokojence vključijo v razne sekcije, 

pevske zbore in izlete. S tem se borijo proti osamljenosti starejših, ki 

mnogokrat ostajajo sami. Na ta način pa se čutijo varnejše in nimajo 

občutka, da so ostali sami. Ta projekt bomo uresničevali tudi v prihodnjem 

letu,« pravi Slavica Golob, podpredsednica Zveze društev upokojencev 

Slovenije. 

Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, 

dodaja: »Tudi projekt Hiša sadežev družbe je zaživel, saj postaja 

medgeneracijsko sožitje velikega pomena. V letu 2010 bomo skušali 

vsestransko pomagati vsem tistim, ki so pomoči potrebni.« 

Milan Jerše 

Studio Elastik, ki ga vodi arhitekt Igor Kebel iz Črenšovec, je kljub 

krizi pred kratkim pridobil odmeven projekt v središču Amsterdama, 

in sicer oblikovanje nove stavbe za založnika FRAME in BIS Publisher. 

Igor Kebel in Mika Cimolini sta ustanovitelja studia Elastik v Ljubljani 

in Amsterdamu. Po skoraj desetih letih delovanja je postal atelje svetovno 

znan specialist za mreženje, arhitekturo in razvoj blagovnih znamk. 

Na nizozemskem Prekmurec Igor Kebel ustvarja skupaj s soprogo Eriko 

Watanabe (MAT Studio). Tako so pod novopridobljeni projekt podpisani 

Elastik in MAT Studio. 

B. B. P. 

Mamice igrale za otroke 

V vrtcu Mala Nedelja je že tradicija, da mamice 

v prednovoletnem času za svoje otroke 

pripravijo igrico. Tokrat so naštudirale in zanje 

uprizorile priljubljeno pravljico o Rdeči 

kapici. Otroci in drugi navzoči so jih nagradili 

z bučnim aplavzom in si na koncu od blizu 

ogledali tudi izvirne kostume, ki so jih izdelali 

v vrtcu. 

B. K. 

Risba: spletna stran Elastik 

Prva božična razstava 

Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine 

pri Kulturnem društvu Kajer Bučečovci je letos 

prvič pripravila v dvorani vaško-gasilskega 

doma božično razstavo. Na njej so prikazali, 

kako so božič praznovali naši predniki 

pred več kot sto in več leti 

Med drugim so uredili staro kmečko sobo, vanjo 

pa postavili božično drevo, ki je stalo v repi in bilo 

okrašeno z domačimi keksi in orehi. Prikazali so 

IZ NAŠIH KRAJEV 

Zgodba Verone Balažic, ki 

že dobro leto dni prebiva v 

Domu starejših občanov Ljutomer, 

je nadvse zanimiva in 

zgled za mnoge ljudi, ki se 

ne morejo znajti, če menjajo 

okolje ali naletijo na življenjske 

težave. 

Verona Balažic si bo kmalu 

naložila osmi križ, a je nedavno 

opravila tečaj za delo z računalnikom. 

Ko smo prišli do njene 

sobe, se je ravno vrnila od računalniške 

tipkovnice. Pošiljala je 

digitalne fotografije svojim v Kanado. 

Želi si, da bi v domu dobili 

program Skype, da se bo potem 

lahko ob pomoči računalnika pogovarjala 

tako kot po telefonu. 

Njena življenjska zgodba je tipična 

pripoved prekmurskega 

človeka: o njivah, številnih otrocih 

pri hiši, tujini, izseljenstvu 

in težkem delu. Rodila se je leta 

1930 v družini osmih otrok pri Ritlopovih 

v Črenšovcih. Zelo zgodaj 

je kazala zanimanje za mnoge 

dejavnosti in bila vzorna učenka. 

Pri sestri Ani, ki je bila šivilja, 

se je naučila šivanja in še danes 

v domu veliko časa preživi za šivalnim 

strojem, ljudem popravlja 

obleke, jih predeluje ali sešije. Če Verona Balažic s svojimi punčkami iz cunj 



Verona Balažic 

Pri osemdesetih na 

tečaj računalništva 

Šivanje, petje, potovanja, računalnik so njena strast, 

britanska Kolumbija pa njena počitniška destinacija 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek 

v mesecu ob 17. uri 

na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470 

Foto: B. K. 

tudi, kako so družine praznovale sveti večer in katere 

jedi so gospodinje pripravile za ta praznik. Drugi 

del razstave je bil bolj sodoben, v njem pa so na 

ogled postavili božične aranžmaje, ki so jih v društvu 

izdelovali v delavnicah, kulinarične dobrote, ki 

so jih pripravile domačinke na kuharskem tečaju, 

ter kvačkane obleke, ki so jih prav tako izdelale članice 

društva in druge vaščanke Bučečovec. V prvem 

tovrstnem projektu v Bučečovcih je sodelovalo čez 

20 članov Kulturnega društva Kajer Bučečovci, na 

pomoč pa so jim priskočili tudi drugi vaščani. 

Jože Žerdin 

ji ostane kaj časa, za oddih kvačka, 

plete in izdeluje punčke iz krp. 

Po poroki z Ignacem Balažicem 

pred devetinpetdesetimi 

leti je zaživela na kmetiji na Srednji 

Bistrici. »Hotela sem se zaposliti 

v tovarni Mura, vendar 

mi zaradi dela doma to ni uspelo.« 

Pa tudi za domači šivalni stroj 

ni imela časa sesti, saj so otroci 

Ignac, Anastazija in Danica zahtevali 

mamino pozornost. Pravi, 

da je materinstvo neizmerno 

bogastvo vsake žene in da ji je 

kar malo žal, da sta si hčerki Danica 

in Anastazija družini ustvarili 

v Britanski Kolumbiji, kanad- 

Zamaški za Anžeta 

ski provinci z mnogo gozdovi in 

velikimi narodnimi parki. »Tam 

sem v naravi videla velike grizlije 

in orjaške lose,« je opisovala sogovornica, 

ki je hčerki in sestro v 

Hamiltonu obiskala petkrat, enkrat 

skupaj z možem. Na svojem 

potovanju po Ameriki je hodila 

še po ZDA in mnogih kanadskih 

mestih, z veseljem se je ustavila 

tam, kjer živijo Slovenci. K hčerkama 

namerava spet prihodnje 

leto in tega se že izredno veseli. 

Vsako leto tudi njo obišče kateri 

od sorodnikov iz Kanade in potem 

skupaj dopustujejo po različnih 

slovenskih turističnih krajih. 

Goričke šole se ukvarjajo tudi s humanitarnim delom. 

Tako so se letos pridružile vseslovenski akciji zbiranja 

zamaškov za Anžeta. Osnovna šola Grad je skupaj 

s sosednjimi šolami Kuzma, Fokovci in Šalovci ter 

policijsko postajo zbrala 420 kilogramov zamaškov, ki 

so jih v petek, 11. 12. 2009, na prireditvi, kjer je bil 

tudi Anže, simbolično predali. Ob tej priložnosti nam 

je zaupal tudi nekaj svojih življenjskih ciljev. Uspešno 

Izguba moža pred tremi leti jo 

je prizadela, vendar se ni vdala žalosti. 

Takrat se je odločila za bivanje 

v domu starejših občanov, 

kjer se je zbližala z ljudmi. »Ne 

bom se pustila. Če bi obupala, potem 

bi bilo konec z menoj.« Vesela 

in s prijazno besedo se raje pridruži 

članom domskega pevskega 

zbora. Skupaj nastopajo na mnogih 

prireditvah. Zelo skrbi tudi 

za svoje zdravje: »Vedno pojem le 

polovico tega, kar je na krožniku, 

ker ne bi bila rada debela in bolna. 

Ne potrebujem nobenih zdravil 

in tudi zdravnika ne.« 

Bojan Zadravec 

Foto: V. N. 

leto 2009 so sklenili s kulturno prireditvijo v kulturni 

dvorani pri Gradu, kjer so pred številnimi obiskovalci 

predstavili vse kulturne in ekodejavnosti, s katerimi 

so si prislužili te laskave nazive. Ob tej priložnosti 

je učiteljica Marija Štesl prejela priznanje za dolgoletno 

prizadevno delo v dramski in literarni dejavnosti, 

učiteljica Amalija Sukič pa za dolgoletno požrtvovalno 

delo pri ohranjanju čiste narave in pridobitvi 

ekozastave. 

V. N.

IZ NAŠIH KRAJEV 


– 23. december 2009 15 

Božič na deželi 

Manekenka med poticami 

Praznično toplo je bilo 

minulo soboto v gasilskem 

domu v Žižkih, ko je zunaj 

padal sneg, saj so z obiskom 

Božička, pesmijo in domačimi 

dobrotami poustvarili božično 

razpoloženje na prireditvi 

Božič na deželi. In kot 

se za ta praznik spodobi, niso 

manjkale niti potice, med katerimi 

je strokovna komisija 

izbrala in nagradila najboljšo. 

Organizatorja prireditve – 

Kulturno društvo Frana Saleškega 

Finžgarja Žižki in Društvo 

za razvoj podeželja Studenec iz 

Črenšovec – sta se potrudila, da 

je vsak obiskovalec našel nekaj 

zase. Kot je povedala predsednica 

kulturnega društva iz Žižkov 

Minka Hozjan, je ta prireditev 

tudi dokaz, da je božič tisti praznik, 

ki povezuje družine in vse 

generacije. Tako so se najmlajši 

obiskovalci zabavali ob različnih 

igrah in glasbi, nato pa jih je 

razveselil še Božiček, ki je prine- 

Tri gospodinje, ki so svoje spretnosti v peki praznične potice 

dokazale na tekmovanju (od leve): Marija Kustec, Rozalija 

Sarjaš in Jožica Šuster. 

Ljudske pevke iz Žižkov so obudile spomin na pesmi, ki so se nekoč pele ob koledovanju. Foto: P. K. 

sel darila. Pozneje so se otrokom 

pridružili starši, dedki in babice, 

ki so se zadržali še ob popoldanskem 

dogajanju, ko so v kulturnem 

programu nastopile ljudske 

pevke iz domače vasi, Črenšovec 

in Bistrice ter zapele nekaj starih 

božičnih in koledniških pesmi. 

Ves dan je potekala tudi božična 

tržnica, na kateri so domačini za 

prostovoljne prispevke ponujali 

rože iz kreppapirja, izdelke iz 

čebeljega voska in čebelje pridelke, 

zelišča, božične aranžmaje in 

okraske ter še nekatere druge rokodelske 

izdelke. 

Vrhunec dogodka je bila razglasitev 

zmagovalke letošnjega 

izbora najboljše in najlepše praznične 

potice, ki je na Slovenskem 

simbol velikih praznikov, 

kakršen je božič. Da pa je priprava 

te tradicionalne dobrote vse 

prej kot lahka naloga, se je poznalo 

tudi pri številu udeleženk 

tekmovanja, saj so si le tri upale 

prinesti svoje mojstrovine v strokovno 

presojo. Komisija jim je 

pustila proste roke pri izbiri nadeva, 

ocenila pa je prerez potice, 

harmoničnost okusa in enakomernost 

nadeva ter na koncu tretje 

mesto prisodila Jožici Šuster, 

ki je spekla inovativni čebulno 

in ocvirkovo potico, drugo mesto 

je pripadlo Rozaliji Sarjaš za 

orehovo potico s suhim sadjem, 

prva pa je bila Marija Kustec, ki 

si je po besedah strokovne komisije 

zmago že drugo leto prislužila 

z manekenko med poticami. 

Kustečeva se je odločila za klasična 

nadeva – orehovega in makovega, 

ker sta po njenem mnenju 

najboljša, ko pa smo jo povprašali 

še za njen skrivni recept, je le 

zamahnila z roko in skromno pripomnila, 

da je dobra potica samo 

stvar prakse in izkušenj. 

Petra Kranjec 

Po 13 letih novi koordinator ekošol Slovenije 

Likovni natečaj Prednovoletni čas 

Tudi PEC, ki je pripravil natečaj in razstavo likovnih del ekošol iz vse Slovenije, upa na boljše 

sodelovanje z novim koordinatorjem Brankom Mahnetom 

Pomurski ekološki center 

(PEC) je skupaj z nacionalno 

koordinacijo Ekošola kot način 

življenja (vključuje že 642 

ustanov, od tega 265 osnovnih 

in 112 podružničnih šol, 

127 vrtcev, 93 enot vrtcev, 

35 srednjih šol in 11 domov) 

pripravil v NC Maximus v 

Murski Soboti že skoraj tradicionalno 

likovno razstavo 

najboljših likovnih del, ki so 

jih zbrali z natečajem z naslovom 

Prednovoletni čas. Na 

razstavi je predstavljenih 190 

najbolj izstopajočih likovnih 

del, katerih avtorji so prejeli 

knjižne nagrade, finalni motivi 

pa so tudi tokrat uporabljeni 

za motive božično-novoletnih 

čestitk. 

Pred kratkim je nosilec mednarodnega 

programa Ecoschools 

v Sloveniji razrešil dolgoletno koordinatorko 

Nado Pavšer in namesto 

nje imenoval za v. d. koordinatorja 

Branka Mahneta. 

Zamenjava je mnogim aktivistom 

na terenu, tudi PEC-u, vlila novo 

upanje, da bodo v prihodnje 

projekti iz različnih regij deležni 

enake obravnave in podpo- 

Dobrodelni koncert 

Drotmantrašev 

Tamburaško društvo Drotmantraši iz Radenec je na božično-novoletnem 

koncertu minulo soboto napolnilo cerkev sv. 

Cirila in Metoda v Radencih. 

Tamburašem pod vodstvom Eli Sarjaš sta se na koncertu pridružili 

pevka Ingrid Müller in vokalna skupina Violinke, ki jo sestavljajo 

delavke vrtca Manka Golarja Gornja Radgona z instrumentalisti pod 

vodstvom Tatjane Jakopec Kager ter Sabine Steyer Debeljak. 

Občinstvo je lahko prisluhnilo številnim znanim božičnim skladbam, 

kot so Jingle bells, White Christmas, Felize navidad, ter drugim 

legendarnim napevom. Nastop so sklenili s skupno izvedbo pesmi 

Glej, zvezdice božje v priredbi Eli Sarjaš. 

Koncert je imel tudi dobrodelno noto, saj so izkupiček od zbranih 

prostovoljnih prispevkov in prodanih zgoščenk namenili za stroške 

ogrevanja cerkve. 

D. M. 

re. Branko Mahne, ki se je prvič 

predstavil javnosti pred kratkim 

v Gornji Radgoni, je poudaril, da 

se bo posvečal kakovosti, novim 

pobudam, medsebojni izmenjavi 

izkušenj ter večji uporabi sodobnih 

učnih orodij. Še posebej 

se bo zavzemal za uvajanje učinkovite 

rabe energije v slovenske 

ekošole. 

Po ocenah strokovnjakov bi v 

približno 1000 osnovnih in srednjih 

šolah ter dijaških domovih 

v naši državi vsako leto lahko 

prihranili 126 GWh ogrevalne 

in električne energije ter zmanj- 

šali emisijo ogljikovega dioksida 

za približno 45 tisoč ton. Na račun 

manjše porabe bi lahko na 

leto prihranili okoli 8,5 milijona 

evrov. To pomeni, da se skriva 

za zidovi slovenskih šol ogromen 

varčevalni potencial. Že v 

lanskem letu smo si zadali cilj, da 

vsaka slovenska ekošola prihrani 

od deset do 15 odstotkov energije 

in prav pri varčevanju z energijo 

bi morali biti zgled vsem drugim 

šolam,« je poudaril Branko 

Mahne. 


Literarni natečaj o dobroti 

Foto: R. M. 

Župnija Murska Sobota je nedavno razpisala literarni natečaj Dobrota 

– kruh za življenje, na katerem so s svojimi literarnimi stvaritvami 

sodelovali tako otroci in mladina kot odrasli. Vsa prispela 

dela, v katerih so sodelujoči izražali svoje osebne izkušnje z dobroto 

ali pomočjo drugim, je pregledala in ocenila tričlanska komisija. 

V kategoriji odrasli so prvo mesto prisodili Štefki Bohar za delo 

Mati in kruh, druga je bila Otilija Kreft z delom Prošnje, tretja pa 

Dominika Tibaut z delom Ljubljanski brezdomci. V kategoriji otroci 

in mladi je prvo mesto zasedla Julija Fajhtinger z delom z naslovom 

Dobrota je sveta obraz, drugo mesto Sandra Titan z delom 

Dobrota, tretje mesto pa Benjamin Vitez z delom Dobrota. Vsem 

omenjenim je knjižne nagrade podelil škof dr. Jožef Smej. 

Dominika Tibaut 

Ker so bili izpolnjeni pogoji za ledeno trgatev, so grozdje, 

ki so ga pustili za božično trgatev, letos potrgali nekaj dni 

prej. Foto: L. Kr. 

Ledena trgatev ob cerkvi sv. Magdalene na Kapeli 

Namesto božičnega 

ledeno vino 

V vinogradu pod znamenito cerkvijo sv. Magdalene na Kapeli 

je družba Vinogradništvo in vinarstvo Kapela opravila ledeno 

trgatev. Za pozno trgatev, ki so jo sicer načrtovali ob božiču, so 

namenili 1000 trsov šardoneja, ker so bili izpolnjeni pogoji za 

ledeno trgatev, pa so to opravili konec minulega tedna. 

Živo srebro se je spustilo devet stopinj pod ničlo, po malici in toplem 

napitku pa so se trgači podali v vinograd, ki ga je najprej blagoslovil domači 

župnik Tone Hribernik. Trgatve se je udeležil tudi župan Občine 

Radenci Miha Petek, pridružil pa se je tudi Božiček, ki ga je poosebljal 

znani komik Emil Šmid. 

Grozdje so trgali zaposleni v podjetju, med njimi tudi direktorica 

podjetja Milena Rajk, ki nam je povedala, da so zadnjo ledeno trgatev v 

podjetju opravili pred 12 leti, sicer pa vsako leto nekaj grozdja pustijo 

za pozne trgatve. Med posebne trgatve sodi vsakoletna božična trgatev, 

ki je bila letos tudi ledena. Koliko ledenega vina bodo pridelali, nam še 

znala povedati, zatrdila pa je, da bo mošt zelo sladek. Povedala je še, da 

je bil letošnji pridelek grozdja le za deset odstotkov manjši, saj na kapelskem 

vinorodnem območju ni bilo veliko toče. V lastnih vinogradih so 

pridelali 600.000 kilogramov grozdja, odkupili so ga 120.000 kilogramov 

in tako pridelali 550.000 litrov kakovostnega vina. Zadovoljni so 

tudi s prodajo vina, saj se je ta v primerjavi z letom 2007 povečala za 30 

odstotkov. Prizadela pa jih je izguba vina, ki je zaradi okvare na cisterni 

jeseni steklo v kanalizacijo. 

Ludvik Kramberger 

Apaški godbeniki navdušili 

Društvo Pihalni orkester Apače 

je ob sodelovanju OI JSKD Gornja 

Radgona, OŠ Apače in Občine Apače 

minulo nedeljo pripravilo božično-novoletni 

koncert, ki je privabil 

v športno dvorano OŠ Apače okrog 

300 obiskovalcev. V bogatem kulturnem 

programu je poleg gostiteljev 

nastopilo veliko glasbenikov in 

pevcev, osrednji glasbeni gostje pa 

so bili pevci cerkvenega pevskega 

zbora Gregorja Zafošnika, pri katerem 

so kot solisti nastopali Danica 

Urbanič, Tomaž Kradinar, Sara 

Urbanič, Daniela Urbanič, Marjetka 

Urbanič in Peter Gojkošek. Ob 

izvedbi Zbora sužnjev iz Verdijeve 

opere Nabucco je njihovo petje 

spremljal tudi apaški pihalni orkester, 

kar je dvorano dvignilo na 

noge. L. Kr.

16 

Življenje je sestavljeno iz naključij 

in od nas je odvisno, ali 

jih prepoznamo in razumemo 

kot priložnost ali ne. Tudi 

ta zgodba, povezana z delovanjem 

umetnika Lojzeta Perka 

iz Kamnika v oddaljeni cerkvi 

na Goričkem, je nastala po 

spletu naključij; gledala sem 

oddajo Lada Ambrožiča po televiziji, 

v kateri so sodelovali 

otroci Lojzeta Perka, in to v 

trenutku, ko je hčerka Veronika 

pojasnjevala, da so bili prav 

otroci večkrat model očetu pri 

njegovem delu, tudi ko je pripravljal 

skice za cerkev v Kuzmi. 

In potem sem tudi po naključju 

in z nekaj kliki prišla 

do telefonske številke gospe 

Veronike, ki je – po naključju 

– prav v začetku novembra načrtovala 

obisk v Kuzmi in na 

Goričkem. In tako smo – tudi 

po naključju – v gostilni Gaberšek 

v Kuzmi srečali starega 

gostilničarja Ota, ki se je 

dobro spomnil umetnika. In 

navsezadnje je naključje tudi 

to, da je prav takrat kosil v gostilni 

Vanja Juhnov od Grada, 

ki je prepoznal svoje fotografije 

cerkve iz 60. let in je tako 

tudi Veronika končno izvedela, 

kdo je fotografiral očeta pri 

delu v Kuzmi. 

Majda Nerima, Plečnikova učenka, 

je v šestdesetih letih prejšnjega 

stoletja izpeljala načrt gradnje 

nove cerkve, ki je bila prekinjena 

po drugi svetovni vojni (120 

tisoč kosov opeke so porabili namesto 

za cerkev za zidanje zadružnega 

doma). Zanimivo je, da je 

Kuzma dobila svojo župnijo šele 

1939. leta. Arhitektka Nerima je 

sledila Plečniku in ustvarila zelo 

dobro arhitekturo, ohranila jedro 

starega prezbiterija in ladjo. Toda 

– če bi bil podpisan Jože Plečnik, 

bi bila danes cerkev prav gotovo 

uvrščena na vse sezname izletov. 

Kljub temu pa si zasluži večjo pozornost, 

ne le zaradi Nerime, ampak 

predvsem zaradi izvrstnih 

umetnin v notranjosti (narejenih 

reportaža 



Spomini Veronike Perko, hčerke umetnika Lojzeta Perka, 

avtorja umetniških nabožnih del v cerkvi sv. Kozme in Damijana v Kuzmi 

Kristusa narisal sredi noči 

Preveč pozabljena cerkev Plečnikove učenke Nerime in umetnika Perka v Kuzmi – Mnogi se ne zavedajo 

dragocenih sodobnih in redkih umetnin v cerkvi in izvrstne arhitekture, kjer se prepletata staro in novo 

Križev pot je nastal nazadnje, 1974. leta, deset 

let po oltarni podobi. Na fotografiji je Veronika 

s prijateljico Slavico Cvetek. Foto: B. B. P. 

Veronika Perko Ukmar pred sliko v krstilnici, za katero je 

pozirala za otrokovo mamo. Na vprašanje, zakaj prihaja v 

Kuzmo in na Goričko, je odgovorila: »Večkrat pridem sem, 

vsakih nekaj let. To mi veliko pomeni. To je del očeta, del 

naše mladosti. Če pridem v tak ambient, kjer začutim te 

stvari, ki jih je naredil oče, sem kot doma. Začutim očeta, 

to je del mene. Tudi ko sem hodila v Kančevce na duhovne 

vaje, sem prišla sem. Ja, Prekmurje se mi je v teh letih kar 

priljubilo.« Foto: B. B. P. 

Veronika Perko Ukmar se je zelo razveselila srečanja z Otom 

Gaberškom, ki ji je izdal marsikatero skrivnost iz časa bivanja 

njenega očeta v Kuzmi. Foto: B. B. P. 

z redko tehniko sgraffito – dvojni 

črno/beli omet), ki jih je naredil 

umetnik Lojze Perko iz Kamnika, 

in to prav na pobudo svoje someščanke 

Majde Nerima. »Nekoč 

se je pojavila pri nas in predlagala 

očetu, da bi šel to delat. Oče se 

je najprej obotavljal, češ da je daleč, 

potem pa se je vseeno odločil. 

In kolikor sem videla iz korespondence 

med mamo in očetom, ga 

je mama zelo podpirala in mu rekla: 

'Tudi Kuzma je tvoj spomenik 

in bo tvoja razstava,'« se spominja 

teh začetkov hčerka Veronika Ukmar. 

Oče Lojze se je torej odločil, 

da bo prišel za nekaj mesecev živet 

v Kuzmo. Najprej, 1964. leta, je nastala 

oltarna slika. »Prej je naredil 

ogromno skic, problem pa je bil s 

temi angeli in doma je shranjenih 

še veliko skic, ki se razlikujejo od 

Svoj delež pri uresničevanju umetnin na steno 

s sgraffito tehniko so imeli tudi zidarji – in 

za to zahtevali ustrezno plačilo. Foto: V. Juhnov 

V apsidi cerkve v Kuzmi – kjer vsako leto pripravijo božične jaslice in ob veliki noči Božji 

grob – je prikazano Jezusovo rojstvo in jemanje Jezusa s križa – pozirali so otroci, podobo 

Marije pa je posodila umetnikova mama. Foto: B. B. P. 

te končne podobe. Odločil se je za 

pozo, da so krila vodoravno, in s 

tem dal celotni kompoziciji neko 

stabilnost,« se spominja Veronika, 

ki je tako kot bratje Tomaž, Andrej 

in Valentin dobila ime po svetnikih 

– oče je bil namreč zelo veren. Pripovedoval 

jim je, kako je to daleč, 

da so tukaj ljudje drugačne mentalitete, 

vendar po srcu zelo dobri. 

Toda njega so najbolj zaposlovali 

izrazi in drže podob, ki jih je hotel 

upodobiti: »Ni in ni mogel narisati 

Kristusa … moral je za nekaj časa 

vse pustiti. Takratni župnik Janez 

Eljaš je pripovedoval, da se je zgodilo 

sredi noči, da je naenkrat vstal 

in rekel: 'Zdaj ga pa imam!' … in hitro 

narisal obličje, ki se mu je pojavilo 

v glavi. Vendar pa je imel gospod 

Eljaš svojo predstavo o tem, 

kaj naj bi naredil, ves čas mu je 

nosil 'nazarenske podobice' … oče 

pa je imel svojo predstavo. Govoril 

je: 'Ja, ja, bom tako naredil.' Potem 

pa je vseeno naredil po svoje.« 

Naslednji projekt je bil krstilnica z 

osnovno mislijo: iz luči preko vere 

in upanja do svetlobe. Lojze Perko 

je za modele uporabljal kar svoje 

Celoten križev pot je nastal na osnovi natančnih 

skic. Foto: Vanja Juhnov 

domače otroke; npr. Veronika je 

pri svojih 20 letih pozirala za klečečo 

mater, ki drži otroka. Za Janeza 

Krstnika je poziral starejši brat 

Matjaž in je moral klečati na enem 

kolenu v kopalkah sredi zime v kuhinji, 

v rokah pa držati omelo in 

skodelico. Veronika se spominja: 

»Verjetno je bilo kar težko dolgo 

vztrajati v taki pozi, kajti oče je hotel 

dobiti prav to pozo, ki je na steni 

krstilnika. Nam otrokom je bila 

ta poza zelo smešna, pa da sredi 

zime nekdo kleči z omelom v roki 

sredi kuhinje v kopalkah, toda oče 

si med delom ni dovolil heca.« V 

kapeli sta bili prikazani Kristusovo 

rojstvo in jemanje s križa – tu 

je bil model za Jezuščka drugi brat 

Tine, ki pa je bil takrat še zelo majhen 

in prav tak, kot je naslikan. Pri 

upodobitvi Marije pri »pieta« pa je 

Perko upodobil svojo mater. 

Med izjemne originalne stvaritve 

še posebej sodi križev pot s 14 

postajami, ki ga je končal 1974. leta. 

Nastajal je doma (takrat) v Cerknici 

in so ga s tovornjakom pripeljali 

v Kuzmo. Sicer pa je pri večini 

del, ko je umetninam dajal trajno 

podobo in mesto na steni, potreboval 

pomoč zidarja, ki je sproti 

delal svež omet. In tudi v povezavi 

s tem obstaja zanimiva anekdota: 

»Zidar, ki je sodeloval pri izdelovanju 

teh umetnin z sgraffito tehniko 

– vse je bilo narejeno oziroma 

izpraskano v sveži dvobarvni 

omet –, se ni mogel sprijazniti, da 

je bil umetnik bolje plačan kot zidar. 

In je na list papirja z računom 

samozavestno napisal: umetniško 

nametavanje malte.« 

Bernarda Balažic Peček 

Na steni cerkve lahko najdemo 

upodobljen avtoportret 

Lojzeta Perka. Foto: B. B. P. 

Lojze Perko in župnik Janez Eljaš med opravljanjem 

prvega naročila – župnik je oblečen 

v slikarjev bel plašč. Foto: V. Juhnov

kronika 


– 23. december 2009 17 

Čeprav so kršili zakonodajo, radgonski možje postave ne bodo kaznovani 

Policisti namenoma 

izgubili prijavo? 

Marija Stojkovski je bila enajstega oktobra 2006 žrtev 

verbalnega in tudi fizičnega napada, kar je prijavila na policijski 

postaji v Gornji Radgoni – Prijava je po dveh letih preprosto 

zastarala, prijave na postaji potem tudi niso več našli – Poseben 

oddelek, ki preiskuje kazniva dejanja policistov, je odločil, da 

policisti pri tem niso ravnali nezakonito 

Marija Stojkovski iz Segovec 

pri Apačah je ogorčena. 

Pred dnevi je namreč dobila 

pošto, v kateri ji je tožilka Nikolaja 

Hožič iz skupine državnih 

tožilcev za pregon organiziranega 

kriminala oziroma 

specializiranega oddelka na 

vrhovnem državnem tožilstvu, 

ki preiskuje kazniva dejanja, 

v katera so vpleteni 

policisti, sporočila, da trije 

policisti policijske postaje iz 

Gornje Radgone – eden med 

njimi je tudi komandir, ki je 

zdaj na čelu lendavske policijske 

postaje – niso ravnali nezakonito 

v primeru njene prijave. 

Stojkovska je bila enajstega oktobra 

2006 žrtev verbalnega in 

tudi fizičnega napada, kar je prijavila 

radgonskim policistom. Tamkajšnji 

policisti pa o primeru do 

danes niso odločili. Še več: prijava 

je po dveh letih preprosto zastarala. 

To je potrdil tudi Jožef 

Prša, tiskovni predstavnik Policijske 

uprave Murska Sobota. Dodal 

je, da se pritožnica ni strinjala z 

izidom postopka, zato je bil primer 

odstopljen v reševanje spe- 

»Ugotovili smo, da je v opisanem primeru 

prišlo do napak pri delu Policijske postaje 

Gornja Radgona, ki v zvezi z vašo prijavo ni 

ukrenila vsega, kar ji narekuje zakonodaja,« 

je v pismu zapisala ministrica za notranje 

zadeve Katarina Kresal. 

Marija Stojkovski: »Šla bom do konca, ker ne morem razumeti, 

kako lahko institucija, ki skrbi za spoštovanje pravil v 

družbi, dovoli, da njeni zaposleni ravnajo čisto po svoje zaradi 

tega, ker želijo zaščititi družinskega prijatelja.« Foto: A. B. 

Alternativne oblike kazenskega pregona 

Opravičilo namesto zapora 

tako. Več kot očitno je, da je eden 

od policistov ukradel ali uničil 

mojo prijavo, da bi zaščitil družinskega 

prijatelja,« je razočarana Segovčanka, 

ki je o svoji izkušnji pisala 

tudi notranji ministrici Katarini 

Kresal in Janku Goršku, generalnemu 

direktorju slovenske policije. 

Kresalova je odgovorila, da »je v 

opisanem primeru resnično prišlo 

do napak pri delu Policijske postaje 

Gornja Radgona, ki v zvezi z vašo 

prijavo ni ukrenila vsega, kar ji narekuje 

zakonodaja, posledica česar 

je bilo zastaranje pregona za prekršek«. 

Vseeno je tožilka Hožič sklenila, 

da policisti svojega dela niso 

opravili nevestno: »Sum, da bi storili 

kaznivo dejanje, ni utemeljen.« 

»Ob vsem tem je komandir celo napredoval, 

saj je zdaj komandir lendavske 

policijske postaje, ki je veliko 

večja kot radgonska postaja,« pa 

je še jezno pripomnila Marija Stojkovski. 

Kot smo tudi uspeli neuradno 

izvedeti, je bila pred odhodom 

komandirja v Lendavo na postaji v 

Gornji Radgoni opravljena revizija 

poslov, ki je menda pokazala določene 

nepravilnosti pri nadurah in 

izrečenih ukrepih. 

Andrej Bedek 

V zakonu o kazenskem postopku so predpisane tudi alternativne oblike pregona, katerih namen 

je razbremeniti sodišča ter čimprejšnje reševanje zadev in konfliktov 

Tožilci imajo po zakonu 

o kazenskem postopku možnost 

zunajsodnega reševanja 

kazenskih zadev. Alternativni 

obliki sta odložitev kazenskega 

pregona in poravnavanje. 

»Namen obeh alternativnih 

postopkov ni samo v tem, da 

se sodišča razbremenijo vodenja 

kazenskih postopkov 

za manj nevarna kazniva dejanja, 

temveč tudi, da se konflikt 

med oškodovancem in osumljencem 

čim prej razreši na 

zadovoljiv način za oba, brez 

uporabe kazenskih sankcij, 

s tem pa se tudi odpravijo ali 

zmanjšajo škodljive posledice 

kaznivega dejanja,« je pojasnil 

Žarko Bejek, vodja okrožnega 

tožilstva iz Murske Sobote. 

Potem ko tožilec oceni, da je zadeva 

primerna za poravnavanje, 

dobi v roke spis tako imenovani 

poravnalec, ki poskuša obe strani 

pobotati. Zasebni detektiv Štefan 

Katarina Kresal: 

»V opisanem primeru 

je resnično prišlo 

do napak pri delu 

Policijske postaje 

Gornja Radgona.« 

cializiranemu oddelku za pregon 

policistov pri vrhovnem državnem 

tožilstvu. Uslužbenci oddelka 

so potem zaslišali prijaviteljico 

in policiste, ki so imeli opravka z 

domnevno sporno prijavo. Pred 

postopkom v Ljubljani je tudi inšpektor 

iz službe direktorja soboške 

policijske uprave preiskoval, 

zakaj je prijava zastarala. »Čudil se 

je, kako to, da na postaji nimajo 

originala prijave. Rekel mi je, da 

se to ne bi smelo zgoditi in da je 

to kaznivo,« je dejala Stojkovska. 

Neuradno smo izvedeli, da izvirnika 

pisne izjave prijaviteljice na 

radgonski policijski postaji sploh 

nikoli niso našli: niti ne nadzornik 

z vrha pomurske policije niti 

ne preiskovalci iz Ljubljane. 

»Mislila sem, da so policisti v 

službi ljudi. V tem primeru ni bilo 

Zasebni detektiv Štefan Vouri 

se ukvarja s poravnavami: 

»Pri poravnavi stranki nimata 

nobenih stroškov, prav tako 

pa se vse konča prej, kot bi se 

na sodišču.« Foto: Nataša Juhnov 

Vouri je eden od osmih poravnalcev 

v pokrajini ob reki Muri: »Postopek 

poravnavanja je predviden 

za kazniva dejana, za katera je v kazenskem 

zakoniku predpisana denarna 

kazen ali zapor do treh let 

ter zaradi posebnih okoliščin, in 

če je storilec mladoletnik tudi za 

nekatera taksativno določena kazniva 

dejanja.« »V praksi gre največkrat 

za kazniva dejanja zoper 

premoženje, kot so tatvine, goljufije 

in poškodovanje tuje stvari, pri 

katerih je v interesu oškodovanca, 

da se čim prej odpravijo negativne 

posledice kaznivega dejanja; 

torej poravnava ali odprava škode. 

Veliko se obravnava tudi kaznivih 

dejanj ogrožanja varnosti, 

kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, 

neplačevanje preživnine 

in tudi kaznivo dejanje povzročitve 

prometne nesreče iz malomarnosti,« 

je dodal okrožni državni 

tožilec. Leta 2008 je bilo v postopek 

poravnavanja odstopljenih 63 

Vodja tukajšnjega tožilstva Žarko Bejek pravi, da je druga 

možnost alternativnega načina reševanja kazenskih zadev 

odložitev kazenskega pregona: »Gre za dogovor med 

osumljencem in oškodovancem pri kaznivih dejanjih, kjer 

je zagrožena kazen do treh let zapora. Primer vodi tožilec, 

obe strani spor rešita mimo sodišča. Tožilec osumljencu 

naloži nalogo. To je lahko poravnava škode, plačilo v dobrodelne 

namene ali plačilo ustanovam, kot so bolnice, 

splošno koristno delo in plačilo preživnine v partnerskih 

sporih.« Postopek odloženega kazenskega pregona je bil 

lani opravljen za 291 polnoletnih oseb in štiri mladoletnike. 

Izdanih je bilo 155 sklepov o odložitvi pregona. V 89 

primerih so storilci izpolnili naložene naloge. Pri odložitvi 

kazenskega pregona se osumljenec, če opravi nalogo, 

prav tako ne vpiše v kazensko evidenco. 

zadev, od katerih je bilo 31 uspešno 

rešenih. »Najpogostejša naloga 

je bila v 24 primerih opravičilo. 

Z navedenim pa se tudi najpogosteje 

strinjajo oškodovanci. Plačilo 

Z dopisom je radgonska policijska postaja 

potrdila, da je prejela pisno izjavo o tem, 

kaj se je pravzaprav zgodilo. Prijave, ki je po 

dveh letih zastarala, kasneje niso našli niti 

nadzorniki z vrha pomurske policije niti ne 

preiskovalci iz Ljubljane. 

škode je bilo naloženo v štirih primerih, 

odprava škode v enem primeru, 

dva polnoletna storilca pa 

sta opravila druge naloge,« je naštel 

Bejek. Vouri uspešno reši tri 

od štirih zadev: »Na voljo imam tri 

mesece. Osumljenec in oškodovanec 

morata seveda najprej dati soglasje, 

da se strinjata s poravnavo.« 

Poravnalec se je v karieri srečal s 

tatičem, ki je gradbenemu mojstru 

z gradbišča ukradel varovalno 

ograjo. »V postopku je osumljenec 

ograjo oškodovancu vrnil in plačal 

nekaj odškodnine. Če bi zadeva šla 

na sodišče, bi vse trajalo dalj časa, 

vprašanje pa je, kdaj bi oškodovanec 

v tem primeru ograjo sploh 

dobil vrnjeno. Če zadevo rešimo v 

poravnavi, se osumljenec ne vpiše 

v kazensko evidenco,« je dejal Štefan 

Vouri. Ko gre za opravičilo, si 

obe strani pred poravnalcem sežeta 

v roke, osumljenec pa se žrtvi 

opraviči. »Tožilci se žal pogosto 

ne odločajo, da bi zadeve dali v poravnavanje, 

velikokrat pa poravnave 

padejo v vodo tudi, ker ena od 

strani s seboj pripelje odvetnika,« 

je še pristavil Vouri. 

Andrej Bedek


Turistični Po naših znanih vodnik poteh 

Turistične 

prireditve 

Razkrižje – V četrtek, 24. decembra, ob 19. 

uri in v soboto, 26. decembra, ob 18. uri bodo 

pri Ivanovem izviru na Razkrižju uprizorili 

predstavo Božična noč, v kateri ob prizorih 

svetopisemskega izročila vključujejo še veliko 

drugega, kar se je v spominu ljudi ohranilo v 

pesmih in besedilih o Sveti noči. 

Ljutomer – V četrtek, 24. decembra, do 10. 

do 17. ure bo pred Mestno hišo Božični bazar, 

ki ga pripravlja LTO Prlekija Ljutomer. 

Kuršinci – V četrtek, 24. decembra, ob 22.30 

bo pohod k polnočnici z baklami, ki ga organizira 

TD Mala Nedelja- Radoslavci. 

Kapela – V soboto, 26. decembra, ob 11. uri 

bo pri cerkvi sv. Marije Magdalene tradicionalna 

blagoslovitev konj na dan sv. Štefana, ki 

jo pripravlja Radenska konjenica. 

Dobrovnik – V soboto, 26. decembra, ob 11. 

uri bo pri hišni št. 96 blagoslov konjev. 

Sotina – V soboto, 26. decembra, ob 18. uri 

bo pri gasilskem domu začetek tretjega mednarodnega 

nočnega pohoda brez meja. Dolžina 

pohoda je enajst kilometrov, poteka po 

lokalnih cestah Slovenije in Avstrije skozi vasi 

in gozdove. Na koncu bo druženje ob zvokih 

Mladih frajtonarjev. 

Vučja Gomila – V soboto, 26. decembra, ob 

10. uri se bo začel pri gasilskem domu Štefanov 

pohod. Dolžina proge je petnajst kilometrov in 

poteka po gozdnih poteh po obrobju vasi. 

Veržej – V soboto, 26. decembra, ob 9.30 bo 

pri župnijski cerkvi po maši blagoslov konj in 

pogostitev. 

Moravske Toplice – Od sobote, 26. decembra, 

do srede, 30. decembra, bo vsak dan med 

17. in 20. uro pred hotelom Vivat Božično-novoletno 

senje. 

Pristava – V soboto, 26. decembra, ob 11. uri 

bo na Rajhovi domačiji Štefanovo žegnanje 

konj, ki ga organizira KTD Mak Pristava. 

Rogašovci – V soboto, 26. decembra, ob 11. 

uri bo pred farno cerkvijo sv. Jurija peto žegnanje 

konj. 

Ljutomer – V soboto, 26. decembra, ob 18. 

uri bo na Glavnem trgu začetek Štefanovega 

pohoda z baklami na Jeruzalem, ki ga pripravlja 

LTO Prlekija Ljutomer. 

Moravske Toplice – Od sobote, 26. decembra, 

do srede, 30. decembra, bo vsak dan od 

17. do 20. ure Božično-novoletno senje pred 

hotelom Ajda Term 3000. Izjema bo v nedeljo, 

27. decembra, ko bo senje med 10. in 13. uro. 

Očeslavci – V soboto, 26. decembra, ob 16. 

uri bosta v vaškem domu otroke obiskala Božiček 

in dedek Mraz. 

Moravske Toplice – V soboto, 26. decembra, 

ob 20. uri bo v restavraciji Termal Term 3000 

Štefanov ples. 

Dobrovnik – Od nedelje, 27. decembra, do 

srede, 30. decembra, od 11. do 18. ure bo v 

hiši Györgyja Dobronokija razstava medenjakov. 

Nedelica – V nedeljo, 27. decembra, ob 18. 

uri bodo v Ancovi galeriji odprli razstavo jaslic 

in podobic z božičnimi motivi z naslovom: 

Koga si, Devica, rodila. Razstava bo odprta 

do 2. februarja. 

Banovci – Do 7. januarja si lahko obiskovalci 

ogledajo Božično vas Banovci. Vsako leto 

v drugi polovici decembra v tem turističnem 

naselju jaslice na prostem krasijo skoraj vsak 

dom. Domačini ogrejejo goste s kuhanim vinom 

in domačimi dobrotami. 

Boračeva – Od petka, 25. decembra, do nedelje, 

27. decembra, med 17. in 20. uro je ogled 

jaslic v naravi z živimi živalmi, ki ga pripravlja 

Vzgojno-izobraževalno društvo ljubiteljev živali 

Sikalu ZOO. 

Veržej – V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum 

Veržej je druga razstava slovenskih jaslic. 

Ogled je možen vsak dan do 7. januarja med 8. 

in 12. ter med 15. in 17. uro. 

Radenci – Vsak torek in soboto ob 17. uri 

bodo do 2. januarja v avli hotela Radin Zdravilišča 

Radenci praznične stojnice s ponudbo 

izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. 

Saša Fras o turističnem vodenju 

Od Afrike do Brucea 

Springsteena 

Skupine po Pomurju vodijo predsedniki upokojenskih društev in planinski vodniki 

Saša Fras iz Kobilja je prvič vodil organizirano 

skupino turistov v prvem letniku študija, 

pred petnajstimi leti, ko je, kot pravi, kot 

študent potreboval delo, da bi si napolnil svoj 

proračun. 

Zadnja leta ob turističnem vodenju po Pomurju 

in različnih državah po svetu sodeluje pri izobraževanju 

turističnih vodnikov tako v Ljubljani kakor 

tudi Pomurju: »Moja velika ljubezen so bila potovanja 

in tako sem videl v turističnem vodenju možnost, 

da združim delo in zabavo, torej da sem za 

svoj hobi tudi plačan. Moja prva vodenja so bila v 

Grčijo, na otok Krf, kamor sem šel najprej za dva 

tedna, potem pa sem vodil tja turiste celo poletje. 

Že po prvih vodenjih nisem imel težav, saj sem z 

zadovoljstvom ugotovil, da me težavne situacije, ki 

se v turističnem vodenju včasih pojavijo, ne vržejo 

iz tira in se znam z njimi spoprijeti. Tako sem se v 

naslednjih letih specializiral predvsem za evropska 

mesta Prago, Krakov, Amsterdam, Pariz, Beograd in 

druga. Delal sem z različnimi skupinami ljudmi, od 

maturantov do upokojencev in romarjev. Nikoli nisem 

razmišljal, ali bi rajši delal z mladimi ali starejšimi, 

saj ima vodenje vsake od skupin svoje dobre 

in slabe strani.« 

Pravi sicer, da je bilo včasih precej naporno delati 

s skupinami študentov ali dijakov, ki so se prišli 

predvsem zabavat. So pa tudi skupine ljudi, ki iščejo 

najcenejša potovanje, od katerih pa ogromno 

pričakujejo in so potem razočarani ter se pritožujejo: 

»Pri upokojencih moraš paziti, da nisi prehiter, Saša Fras: Zadnja leta rad vodim po Pomurju in na koncerte. Foto: J. G. 

Egipt je vedno znova posebno doživetje. 

pri mladih moraš paziti, da ti kam ne pobegnejo, 

da ne zaidejo v kake lokale. Moraš znati komunicirati 

s skupino. Danes učim mlade vodnike, da je pomembno, 

da prebiješ led, da si samozavesten. Na 

začetku jih lepo pozdraviš, pomembno je tudi, da 

imaš kratek predstavitveni uvod, da prebiješ zid, 

oviro med tabo in skupino. Dobro je tudi, da vključiš 

kako domislico ali šalo na svoj račun. Humor 

je pri turističnem vodenju zelo pomemben. Druga 

stvar, ki je prav tako zelo pomembna in jo mladi 

vodniki pogosto pozabljajo, pa je znanje, saj si z 

znanjem hitro pridobiš avtoriteto. To je še posebno 

pomembno pri vodenjih, ki trajajo dalj časa. Pomembno 

je, da znaš odgovoriti na vsa vprašanja, ki 

jih postavljajo, ker te potem bolj upoštevajo in cenijo.« 

Če gre pri organizaciji kaj narobe, je treba prenašati 

slabo voljo turistov, vendar so ob tem običajno 

razumevajoči, če jim prijazno razložiš, kaj se je zalomilo 

in tudi, kako bodo skušali zadeve rešiti. Posebej 

prijetna vodenja so mu bila, ko je vodil pevski 

zbor iz Rogaške Slatine po vzhodni Poljski, Litvi, 

Latviji in Rusiji in vodenje na festival trobentačev v 

Gučo: »To je spoznavanje balkanske duše in srbske 

kulinarike. Glede zabave je po mojem mnenju na 

prvem mestu Rio, druga pa Guča. Sicer pa za dobra 

doživetja ni treba iti daleč. Tudi Praga je zelo prijetno 

mesto, z veliko zabave, kjer se da početi veliko 

stvari.« 

Zadnjih pet let je sodeloval tudi pri vodniški šoli 

v Ljubljani, kjer je predaval o etiki turističnega vodenja 

in o tem, kako se znajti v težavnih položajih, 

na katere naletiš ob vodenju. Kot predavatelj 

je sodeloval tudi pri organiziranju tečajev za lokalne 

turistične vodnike po Pomurju: »Mislim, da je 

kakovost turističnega vodenja med slovenskimi 

turističnimi vodniki kar na visoki ravni, med najboljšimi 

v Sloveniji je po mojem mnenju tudi več 

Pomurcev. Vendar pa je premalo turističnih vodnikov. 

Tako večkrat pripeljejo v Pomurje organizirane 

skupine ljudi vodniki, ki jim delajo težave 

že naše ozke poti in izračuni, koliko potrebujejo 

od ene turistične točke do druge. Predstavniki turistično-informacijskih 

centrov in muzejev so mi 

povedali, da pogosto pridejo precej pozneje, kot 

so dogovorjeni. Skupine pa pogosto vodijo planinski 

vodniki ali predsedniki upokojenskih društev, 

ki nimajo osnovnih znanj o turističnem vodenju. 

Zato mnogi, ki pridejo v Pomurje, tega ne doživijo 

na tak način, kot bi ga lahko, in ne odnesejo s 

sabo dobrega mnenja o sicer solidno razvitem turizmu 

pri nas.« 

Večina agencij, ki vozijo turiste v Prekmurje, ima 

klasične programe, kamor so vključeni Plečnikova 

cerkev v Bogojini in lončarji v Filovcih, zelo malo 

pa je programov, ki bi predstavili res lepe predele 

Goričkega. Premalo jih vodimo tudi k pomurskim 

rokodelcem, v Lendavi bi se še dalo precej narediti 

s programi, v katere bi vključili tematiko Židov, bolj 

bi lahko poudarjali versko in kulturno raznolikost 

in podobno: »Klasične enodnevne izlete bi morali 

raztegniti vsaj na dva dni, tako da bi en dan denimo 

odkrivali Prlekijo, drugi dan pa Goričko, ob tem pa 

bi jim lahko ponudili tudi mlin na Muri, štorklje, filovske 

lončarje in podobne znamenitosti. 

Danes se spreminjajo pričakovanja turistov in izletnikov, 

prihajajo v manjših skupinah in si želijo 

več svobode v turističnih paketih, kamor vključijo 

tudi kolesarske in pohodniške ture ter podobno. 

Vodniki se zato morajo znati prilagajati njihovim 

zahtevam, improvizirati, dejansko pa glede tega nimamo 

usposobljenega kadra.« 

S skupino turistov v Pragi Fotografiji: arhiv S. F. 

V prihodnje se Saša namerava bolj specializirati za 

vodenje v Veliko Britanijo, Škotsko in Irsko. Precej 

vodenj pa bo najbrž imel tudi v Severni Afriki, od 

Egipta do Maroka, kjer tudi pričakuje, da bo v prihodnje 

vse več dela za naše turistične vodnike: »Zadnja 

leta imam najrajši vodenja po Pomurju, ker sem že 

nekoliko starejši in mi ustreza, da grem po celodnevnem 

vodenju zvečer v domačo gostilno na pivo. Res 

je, da znajo biti daljša vodenja tudi precej naporna 

in sem že nekajkrat po njih tudi zbolel. Rad pa tudi 

vodim na koncerte. Tako sem dvakrat vodil skupine 

na koncert skupine U2 v Zagreb, na koncert Bruca 

Springsteena v Videm, na Tino Turner na Dunaj in 

podobno. Tudi to je turistična storitev, po kateri na 

evropskem trgu zelo raste povpraševanje.« 

Jože Gabor

ŠPORT 


– 23. december 2009 19 

V Lendavi razglasili najšportnike leta 2009 

Utroša, Donkova in ND NK Nafta 

Leto je naokrog in tudi pri 

Športni zvezi Lendava so ocenili 

dosežke svojih športnikov 

in športnih delavcev v letu 

2009. V ta namen so v prostorih 

lendavskega kulturnega 

doma pripravili slovesno prireditev 

z naslovom Naj športnik 

občine Lendava. 

Uvodni nagovor je imel predsednik 

ŠZ Lendava Bruno Pintarič, 

ki se je z zadovoljstvom spomnil 

številnih uspehov posameznikov 

in športnih ekip. Okrog 1300 tekmovalcev, 

povezanih v 38 športnih 

društvih, se namreč vse bolj uveljavlja 

na različnih področjih športnega 

in rekreativnega udejstvovanja. 

Nanje je ponosen tudi župan 

Anton Balažek, ki je poudaril, da 

je treba biti v športu še bolj ambiciozen, 

vendar v realnih okvirih, saj 

denarja ni nikjer na pretek. V priložnostnem 

kulturnem programu so 

nastopili člani plesne skupine DOŠ 

Lendava in glasbena skupina DSŠ 

Lendava. 

Športnik leta je že tretjič postal 

21-letni igralec badmintona Iztok 

Utroša (BK Mladost Lendava), član 

državne reprezentance. Na svetovnem 

prvenstvu v dvojicah je zasedel 

33. mesto, na svetovnem pokalu 

pa 22. mesto med posamezniki. 

Je državni članski prvak. Na MD 

Masters je bil drugi, na GP Hrvaške 

tretji, na GP Madžarske pa si je delil 

5. do 8. mesto. »To priznanje pomeni, 

da doma znajo ceniti tvoje delo 

in rezultate. Vsak športnik je gotovo 

vesel te pozornosti, ki mu jo izkažejo. 

Iz leta 2009 mi še najbolj 

ostajajo v lepem spominu priprave 

in tekmovanje za svetovni pokal 

v Maleziji in na Filipinih, kjer je 

badminton šport številka 1. Želim 

si ponovno osvojiti državni naslov; 

tudi v dvojicah z Miho Horvatom.« 

Za njim se je uvrstil judoist Alen 

Izbor najatletov 2009 

Naslova Tini Jureš in Alešu Zveru 

Atletski klub Panvita iz Murske 

Sobote, ki je nosilec pomurske 

atletike, je pripravil 

v zabaviščnem centru Party 

Max TC Maximus slovesno podelitev 

nagrad in razglasitev 

najboljših atletinj, atletov in 

perspektivnih atletov, ki so se 

izkazali v letu 2009. Še posebej 

je razveseljivo, da je medalje v 

minulem letu osvojilo kar 29 

atletinj in atletov, k čemur so 

veliko prispevali tudi njihovi 

trenerji. V primerjavi z letom 

prej so osvojili celo 19 kolajn 

več, kar priča o kakovosti pomurske 

atletike. Med gosti na 

slovesnosti je bil tudi dr. Milan 

Čoh z ljubljanske Fakultete za 

šport, ki je predaval na temo 

Treniranje mladih atletov. V 

imenu sponzorja Skupine Panvita 

pa je predsednik uprave 

Dejan Židan obljubil še nadaljnjo 

finančno podporo atletskemu 

klubu. 

Športni delavci, trenerji, člani 

upravnega odbora AK Panvita 

in športni novinarji so izbrali za 

najatletinjo 2009 Tino Jureš (65 

točk), ki je tekmovala v članski in 

mlajši članski kategoriji. Je državna 

prvakinja na 100 in 200 m med 

mlajšimi članicami. Osvojila je več 

kolajn v absolutni članski konkurenci, 

kot državna reprezentantka 

pa je stalna članica ženske članske 

štafete 4 x 100 m. Ima tretji rezultat 

sezone na 100 (11.69) in 200 m 

(23.70) v Sloveniji. Vrhunec sezone 

je bil njen nastop na evropskem 

prvenstvu za mlajše članice v Litvi, 

kjer je z novim osebnim rekordom 

Iztok Utroša, Tadeja Donko in Marjan Drvarič (NK Nafta) Foto: M. J. 

Šernek (KBV Lendava). Na evropskem 

pokalu v Zagrebu je zasedel 

sedmo, na evropskem pokalu v Lignanu 

pa peto mesto. Bil je tudi 

prvi na državnem kadetskem prvenstvu 

in zmagal na več domačih 

in tujih turnirjih. Tretji je strelec 

Kristjan Bertalan (SD Varstroj). 

Zasedel je tretje mesto v 2. državni 

ligi, drugo mesto v hrvaški B-ligi, 

prvo mesto na mednarodnem turnirju 

Zlata tarča, tretji pa je bil tudi 

na mednarodnem tekmovanju za 

pokal Lendave. Trenutno je četrti 

v 1. državni B-ligi s puško. 

Najboljša športnica je 16-letna 

rolarka Tadeja Donko (Roller klub 

Murska Sobota) iz Lendave. Je članica 

državne mladinske reprezen- 

tance. Na evropskem prvenstvu v 

Ostendeu je bila 17. na 1500 m, šesta 

pa s slovensko štafetno reprezentanco 

na cesti in osma na stezi. 

Med drugim je zmagala na polmaratonu 

v Zagrebu, na Grobniku je 

bila druga, kot članica štafete pa 

prva v Szegedu in tretja na enem 

od največjih evropskih štafetnih 

tekmovanj v Gros Gerau. »Občutki 

ob tem priznanju so definitivno dobri, 

saj tega nisem pričakovala, ker 

sem letos med mlajšimi v svoji kategoriji. 

Zato pred sezono nisem imela 

velikih pričakovanj. Prihodnje 

leto me čaka evropsko prvenstvo 

v Italiji. Če bom imela sponzorje, 

bom sodelovala tudi na svetovnem 

prvenstvu v Venezueli.« 

Najboljše atletinje in atleti z obetavnimi nasledniki Foto: M. J. 

23,70 na 200 m zasedla odlično deveto 

mesto. 

Druga je Anja Benko (36), tekmovalka 

v mladinski in pionirski 

kategoriji. Osvojila je največ medalj 

(13) med vsemi atletinjami in 

atleti v sezoni 2009. Je večkratna 

državna prvakinja in državna mladinska 

reprezentantka. Tretja je 

Urška Jelenovec (13), državna reprezentantka 

v mlajši mladinski 

in pionirski kategoriji. Je ena od 

vodilnih članic klubskih štafet 4 x 

100 m in 4 x 300 m, uspešno pa je 

tekmovala tudi na Mednarodnih 

igrah šolarjev v Atenah. Četrta je 

Katja Vrdjuka (2), ki spada v slovenski 

mladinski vrh v tekih na srednje 

in dolge proge, peta pa Ines 

Horvat (1), ki je v slovenskem mladinskem 

vrhu v skoku v daljino in 

sprintu. 

Pri moških je premočno zmagal 

Aleš Zver (65), večkratni mladinski 

državni prvak v tekih na srednje 

proge. Osvojil je največ me- 

Druga je igralka badmintona 

Nika Koncut (BK Mladost Lendava), 

ki je na državnem prvenstvu v 

kategoriji U-19 zasedla drugo mesto 

posamezno in v dvojicah, na 

državnem članskem prvenstvu pa 

je bila tretja. Za njo se je uvrstila 

klubska kolegica Sabina Magyar, 

ki je bila na državnem prvenstvu 

U-19 tretja, v dvojicah pa druga. Na 

Srebrni žogici Lendave je bila tretja, 

v dvojicah pa druga. 

Med ekipami je prvo ND NK 

Nafta. Po nekoliko slabšem spomladanskem 

delu prvenstva v 

letu 2009 so nogometaši lendavske 

Nafte s presenetljivo serijo 

zmag v gosteh in doma navdušili 

domačo športno javnost in se ob 

dalj med pomurskimi atleti (8). 

Kot državni reprezentant je dosegel 

vrhunec sezone z nastopom 

na evropskem prvenstvu v krosu. 

Drugi je Daniel Horvat (19), ki je 

tekmoval v mlajši mladinski in pionirski 

kategoriji. Je državni pionirski 

prvak na 60 m, pionirski 

državni reprezentant in eden od 

vodilnih članov klubske štafete 

4 x 100 m. Tretji je Davor Gregorinčič 

(16), ki je tekmoval v mlajši 

članski kategoriji na začetku atlet- 

koncu jesenskega dela prvenstva 

2009/2010 zavihteli na visoko tretje 

mesto v 1. državni ligi. »Upam, 

da bomo tretje mesto obdržali tudi 

v spomladanskem delu prvenstva 

in si zagotovili nastopanje v enem 

od evropskih pokalov. Ob določenem 

odhodu igralcev računam, da 

se bomo tudi ustrezno okrepili z 

novimi nogometaši in tako zapolnili 

vrzeli v moštvu,« pravi direktor 

za organizacijo in marketing 

NK Nafta Marjan Drvarič. 

Drugo je SD Varstoj, ki je zasedlo 

prvo mesto v 2. državni ligi in 

se uvrstilo v 1. državno ligo, kjer 

je trenutno na šestem mestu. Članice, 

ki tekmujejo v 3. državni ligi, 

so prve v regijskem prvenstvu, 

mladinci in pionirji pa v ligah. Tretji 

je KBV Lendava U-17, ki je bil 

četrti na državnem prvenstvu, posamezno 

pa so zasedli več prvih, 

drugih in tretjih mest v različnih 

kategorijah. 

Najperspektivnejši 

športniki 

Pri fantih je prvi judoist Patrik 

Gal, ki mu sledijo Marko Nagy, 

Alen Forjan (vsi KBV Lendava), 

Jan Jurgec (JK Lendava), Florijan 

Raduha in Luka Laci (oba NK Nafta). 

Dekleta: 1. Sara Šernek, 2. Melita 

Gönc, 3. Natalija Varga (vse 

KBV Lendava), 4. Maja Adanič (JK 

Lendava). Ekipe: 1. KBV Lendava 

U-15, 2. ND NK Nafta U-10. Za najrekreativca 

so izbrali Jožeta Pala, 

nogometnega veterana NK Nafta, 

za častnega člana ŠZ Lendava 

pa nekdanjega rokometaša in trenerja 

Martina Hajdinjaka. Jubilejni 

priznanji sta prejela NK Dolina za 

60 in Medobčinsko društvo paraplegikov 

Prekmurja in Prlekije za 

30 let uspešnega delovanja. 

Milan Jerše 

ske sezone. Sledita Gregor Vinčec 

(9), ki je zaradi poškodbe nastopil 

le v prvem delu sezone, in Tomaž 

Rozmarič (8), ki je tekmoval 

v mladinskih kategorijah. 

Izbrali so tudi najperspektivnejšo 

mlado atletinjo. To je postala 

Miša Horvat, ki se ponaša s tremi 

medaljami na največjih tekmovanjih 

v pionirski kategoriji, najperspektivnejši 

mladi atlet pa je pionir 

Nino Celec s šestimi medaljami. 

Milan Jerše 

Boleča 

žoga 

Še zdaj me bega. Ne vem, 

kam naj gledam. V ene ali 

druge. Kam? V tiste, ki so 

pred mariborsko tekmo Slovenija 

– Rusija govorili, da 

bomo itak dobili tri komade, 

po tekmi pa vsi v en glas: »Saj 

smo vedeli, da bo tako. Bravo, 

fantje! Pa ne ga sra…« 

Pa koliko je takih naokrog. 

Obračajo se v smer, kamor piha. 

Pa bodi človek. Ali si za ali proti? 

Saj te ne bo nihče obtoževal, če 

ne verjameš v fante. Pomembno 

je, da oni verjamejo vase. Nobeden 

na zelenici se ne bo oziral na 

to, ali ti verjameš v njih. Če imajo 

kemijo, lahko stvar »zalaufa«. 

In je. Zakaj toliko negativizma? 

Ja, zakaj? Ker je nevoščljivost 

slovenski šport številka ena. Da, 

tudi zdaj, ko pride do tekme, ki 

mobilizira množice. Uživamo v 

neuspehu? Po tekmi na novinarski 

konferenci se najde novinar, 

ki vpraša Keka, kako komentira 

vse tiste zapravljene priložnosti 

za gol. Pa ne moreš verjeti! Kje 

se najdejo taki, ki ob taki predstavi 

najdejo slabosti. Jih iščejo? 

Vede ali nevede? Saj je vseeno. 

Kek se zasmeje, jaz bi se najraje 

zjokal, da taki sploh obstajajo. 

Pa saj je vseeno, če bi zapravili 

50 »šans« za gol. Hej, novinar, 

prebudi se! Cilj je bil dosežen: 1 

: 0. Težko je verjeti, vendar to obstaja. 

Je med nami. Ne, ni med 

nami. V nas je. In notri ždi. 

Po porazih Zdovčeve čete na 

prijateljskih tekmah se oglasi na 

raznih forumih 200 do 300 ljudi, 

ko zmagujejo na evropskem 

prvenstvu pa deset do 20. Zakaj 

je težko čestitati športniku, 

ki se trudi, vlaga znoj, krvavi in 

doseže uspeh. Lepše se je naslajati 

nad njegovim porazom. Uživate? 

Skačete? Ne vidite blede 

sence v očeh trpečega. Dajmo 

ga linčati do konca. Pa tega Kozmusa. 

Pa rento bi imel? Pa kaj je 

zmešan! Neko kladivo meče. Pa 

saj je enostavno to kladivo zalučati 

preko 80 metrov. Boli me v 

srcu, ko jih vidim. 

Rusija je velika. Mi pa majhni. 

Pa tolikokrat je večja! Ja, in? Na 

igrišču niso pokazali velikosti. 

Prej nadutost in na koncu paniko. 

Tudi nervoza je bila. Da ne bi 

izgubili s … S kom? Pa oni v belih 

dresih, saj veš. Imen ni bilo 

na dresih. Je pa bila povezanost 

moštva, kjer ni prostora za prepir. 

Še nekateri nogometni strokovnjaki 

so dvomili o zmagi. Saj 

jim ne zamerimo. Pač niso vedeli, 

kaj imajo fantje v glavi. Tudi 

mi nismo. Za tako skupno zmago 

je treba imeti tudi kanček 

sreče. Brez te ne gre. Če ne bi 

odbita žoga ruskega vratarja v 

Moskvi pristala na glavi Pečnika 

bi …Če?! Pustimo če-je. Rusi 

jih imajo še več. A od če-jev se 

ne da živeti. Z njimi se da le filozofirati. 

S filozofiranjem pa se 

ne da zmagovati. Za zmago potrebuješ 

kri in znoj ter besedo 

verjamem. Če verjameš, si naredil 

že pol dela za zmago. Če ne 

… Je težko. Kot je težko gledati 

ljudi, ki ti želijo neuspeh. Ko bi 

le lahko izbrisal ta nagnjenja iz 

ljudi. Pa ne moreš. Ker so usidrana. 

Zgodovina jih je usidrala? 

Ne vem, mogoče. Velikokrat 

smo bili Slovenci pod nadvlado 

večjega ljudstva. Od tega zavist? 

Ne vem. Vendar boli, ko ljudje 

vidijo na pol prazen kozarec in 

ne na pol poln. In ti na pol prazni 

kozarci vodijo v depresijo in 

na koncu v samomore. Ja, visoko 

smo na lestvicah. Težko jih je 

izbrisati. Nimam čarobne paličice, 

da bi jih izbrisal. A tudi Pahor 

je nima. Ostanejo nam rokavi, ki 

jih je treba zavihati. Tudi fantje 

so jih zavihali in predvsem – verjeli 

vase. Dajmo še mi! 

Mitja Horvat

20 

MINULI TEDEN 

ROkOmeT 

Novi slovenski selektor Zvonimir 

Serdarušić je določil 28 reprezentančnih 

igralcev za evropsko prvenstvo 

v Avstriji, kjer bo Slovenija 

igrala prvo tekmo 19. januarja proti 

Švedski. Med izbranci je tudi Boštjan 

Kavaš, doma iz Odranec, ki se 

je novembra iz RK Gorenje Velenje 

preselil k vodilni ekipi makedonske 

lige Metalurgu iz Skopja. (T. G.) 

1. B DRL za ženske: Jadran Bluemarije 

– Millennium 24 : 18 (11 : 

9). Strelke Millenniuma: Kurbus 5, 

Jaušovec in Šijanec po 4, Buzeti 2, 

S. Neubauer, Rajh in Kotnik. 

12. krog 2. DRL vzhod (m): Dobova 

– Pomurje 27 : 12. Vodi Velika 

Nedelja (21), Arcont Radgona (9) 

je peti, Pomurje (0) pa sedmo. 13. 

krog se nadaljuje 23. januarja, ko 

bo Arcont Radgona gostoval pri 

Dravi, Pomurje pa bo doma igralo 

z Dolom TKI Hrastnik. (M. J.) 

kOŠaRka 

V 6. krogu 1. latvijske lige je vodilni 

Barons z 81 : 75 premagal Valmeiro, 

za katero igra Blaž Črešnar 

iz Lešan pri Gornji Radgoni. Črešnar 

je dosegel 10 točk. (T. G.) 

1. krog lige za prvaka 1. SKL 

vzhod, kadeti: Radenska Creativ – 

Zlatorog 39 : 85 (Blaž Ulaga 12). 

10. krog 2. SKL, mladinci: Radenska 

Creativ – Šentjur 64 : 58 (Pavlovič 

19, Ulaga 17). 

Na področnem prvenstvu za st. 

deklice v Murski Soboti je zmagala 

OŠ I Murska Sobota pred OŠ III 

Murska Sobota, OŠ Tišina in OŠ 

Veržej. Najboljša strelka turnirja: 

Urška Juteršnik (32 točk), OŠ I 

Murska Sobota. (M. J.) 

HOkej na TRavi 

Zvezo za hokej na travi Slovenije, 

ki ima sedež v Murski Soboti, 

je obiskal predstavnik Svetovne 

hokejske federacije Hughes Norman, 

ki je odgovoren za razvoj in 

napredek hokeja v Evropi. Gostil 

ga je sekretar ZHNTS Zoran Zrim. 

Obisk je bil namenjen izobraževanju 

slovenskih trenerjev, ki delajo 

z otroki. Zadnji dan obiska se je 

ugledni gost pogovarjal s slovenskimi 

hokejskimi delavci na temo 

Prihodnost slovenskega hokeja in 

vloga ZHNTS pri tem. (M. J.) 

kegljanje 

Kegljaška zveza Slovenije je razglasila 

najboljše tekmovalce in klube 

v letošnjem letu. Slovenska kegljača 

sta Barbara Fidel (Lanteks) in 

član mariborskega Konstruktorja 

Franc Kirbiš. Najboljša slovenska 

kluba sta Lanteks in Konstruktor, 

v absolutni konkurenci pa Celje. 

Od predstavnikov KK Radenska 

se je njihov najboljši tekmovalec 

Milan Kovačič uvrstil na osmo mesto. 

(M. J.) 

HOkej na ledu 

V mednarodni mariborski hokejski 

ligi so v derbiju Petanjci s 4 : 

3 premagali Bee team (Pernica). 

Strelci: Kastelic 2, Drvarič in Podkrižnik. 

Petanjci so še vedno prvi. 

(T. G.) 

Tenis 

Na teniškem turnirju U-14 v Ljubljani 

je Žiga Gaber iz Černelavec 

zasedel tretje mesto. V četrtfinalu 

je s 6 : 3 in 6 : 2 premagal Žigo 

Gašperšiča (Radovljica), v polfinalu 

pa je izgubil s prvim nosilcem 

Rokom Križajem (Idrija) z 1 : 6, 0 

: 6. (T. G.) 

PikadO 

8. krog vzhodne pomurske lige: 

Balinček – Čarne vrane 16 : 9, Maži 

bar II – Dart team Insa 17 : 8, Picolo 

– F-l Dokležovje 19 : 6, zaostalo 

srečanje: Čarne vrane – Maži bar II 

9 : 16. Vrstni red: Balinček (Dokležovje) 

14, Picolo (Melinci)in Maži 

bar I (Ižakovci) po 12. (T. G.) 

sTRelsTvO 

4. krog regijske lige s serijsko 

zračno puško: Gederovci – Gančani 

1079 : 1041, Segrap Ljutomer 

– Sobota veterani 1022 

: 1013, Graničar Domajinci – 

Graničar Cankova 1067 : 1032, 

Radgona – Bakovci 1050 : 1079, 

Dobrovnik Jezero – Sebeborci 

990 : 1096, prost Strelec Andrejci. 

Vrstni red: Sebeborci 12 točk, 

Gederovci, Bakovci in Domajinci 

po 10. Posamezno: Robi Čontala 

(Sebeborci) 1474 krogov, Milan 

Kreft (Gederovci) in Goran Maučec 

(Bakovci) po 1458. 

Na Tišini je bilo področno regijsko 

tekmovanje v streljanju s 

serijsko zračno puško za osnovne 

in srednje šole. Ekipno dijaki: 

SPTŠ MS 1017, Gimnazija MS 

987, 3. DSŠ Lendava 977; posamezno: 

Mitja Černi (SPTŠ MS) 

370, Tadej Žalik (DSŠ Lendava) 

355, Jaka Maučec (Gimnazija 

MS) 350. Ekipno dijakinje: Gimnazija 

MS 1001, Gimnazija Ljutomer 

685, Ekonomska šola MS 

629; posamezno: Nina Pertoci 

(Ekonomska šola MS) 367, Kaja 

Raščan (Gimnazija Ljutomer) 

351, Katja Ratnik (Gimnazija MS) 

343. Ekipno učenci: OŠ Turnišče 

522, OŠ III MS 500, OŠ Tišina 

477; posamezno: Aljoša Draškovič 

182, Primož Seršen (oba 

Turnišče) 177, Žan Kelenc (OŠ 

Črenšovci) 173. Ekipno učenke: 

OŠ Tišina 510, OŠ Črenšovci 481, 

OŠ III MS 478; posamezno: Tamara 

Černi (Beltinci) 175, Megi 

Fujs 174, Lea Mihalič (obe Tišina) 

172. Ekipno ml. učenci: OŠ 

Črenšovci 446, OŠ Tišina 271; 

posamezno: Luka Sobočan 163, 

Matjaž Hozjan (oba Črenšovci) 

153, Simon Kreslin (OŠ III MS) 

146. Ekipno ml. učenke: OŠ Tišina 

251; posamezno: Katja Cipot 

152, Melisa Žalik 98, Iris Huic 65 

(vse Tišina) . (M. J.) 

kaRaTe 

Na 37. mednarodnem turnirju 

v Trbovljah so bili med 512 tekmovalci 

iz 12 držav uspešni radgonski 

tekmovalci. V katah je bil 

drugi veteran Boris Mauko, tretji 

pa član Gregor Ješovnik, ki je s 

tem izpolnil pogoje za kategoriziranega 

športnika državnega 

razreda. Peta sta bila član Mitja 

Ješovnik in kadet Veno Jaša Grujić. 

(M. J.) 

ROkObORba 

Na tradicionalnem božičnem 

turnirju v Zagrebu je v konkurenci 

dečkov nastopilo 70 tekmovalcev 

iz petih držav. Med njimi 

se je izkazal član RD Sobota 

Daniel Kočar (38 kg), ki je v svoji 

kategoriji osvojil srebrno medaljo. 

(M. J.) 

lOkOsTRelsTvO 

Na 17. božičnem turnirju v Varaždinu 

je nastopilo okoli 120 tekmovalcev 

iz treh držav. Tekmovalec 

lokostrelske sekcije Partizana 

Ljutomer Dejan Perčič je pri 

dečkih v kategoriji ukrivljeni lok 

osvojil zlato medaljo s 533 krogi. 

Slavko Filipič (523) je bil pri članih 

četrti, Smiljan Perčič (518) 

pa peti. (N. Š.) 

badminTOn 

BK Mladost Lendava je pripravil 

2. božično-novoletni turnir, na 

katerem je sodelovalo 40 mladih 

upov. Pri mlajših deklicah 

je zmagala Noemi Vegi, druga je 

bila Laura Jeneš, tretja pa Tadeja 

Bogar. Pri mlajših dečkih je slavil 

Raul Milakovič pred Marcelom 

Adorjanom in Maksom Jordakijem. 

Pri starejših dečkih je bil 

najboljši Vito Hozjan pred Markom 

Bajsom in Nejcem Šendlingerjem. 

Pri starejših deklicah je 

bila brez konkurence prva Maša 

Doler. (F. B.) 

ŠPORT 



Sladko maščevanje 

Sobočanov Kroparjem 

V 14. krogu 1. DOL Radenska 

Classic je soboški Galex Mir gostoval 

v Kropi. V prvem srečanju 

v Murski Soboti so gostje 

nepričakovano zmagali. Tokrat 

pa so Sobočani prikazali znatno 

boljšo igro in zasluženo 

zmagali s 3 : 1 (23, 17, -19, 19). 

Pred 150 gledalci v Radovljici 

sta sodila Perčič (Kamnik) in 

Novak (Dvor). 

UKO Kropa: Pelemiš 16, Goričnik 

3, Šolar, Hrovat 9, Todorovič, 

Kržišnik, Gašperšič, Slabe 8, Hrast 

5, Stavbar 4, Debevec 14. 

Galex Mir: Ajlec, Horvat 13, Kerec, 

Žitnik 1, Marič 10, Flisar 6, Topovšek 

3, Novak, Tot 21, Hrastovec. 

S to zmago si je Galex Mir zagotovil 

uvrstitev v skupino za prvaka. 

Začetek tekme je bil enakovreden, 

saj sta se moštvi vse do 11 : 11 izmenjavali 

v vodstvu, nato pa je Sobočanom 

uspel niz treh zaporednih 

točk. Domači so se vrnili v igro pri 

izidu 21 : 22, toda slab sprejem do- 

Moštvo Galexa Mira Foto: M. J. 

mačinov je prinesel dve točki prednosti 

gostom, ki je niso več izpustili 

iz rok. Zadnjo točko za osvojitev 

prvega niza je prispeval Tot, najboljši 

igralec na igrišču. Do vodstva 

2 : 0 so prišli Sobočani po nizu 

petih zaporednih točk po izidu 3 : 

3 in zaostanka 7 : 15 domačini niso 

uspeli več nadomestiti. Kljub temu 

se gostitelji niso predali. Z močnimi 

servisi Debevca in bloki Hrasta 

so v tretjem nizu povedli s 16 : 13 

in niz tudi dobili. Toda v četrtem 

nizu je prišlo do ponovnega preobrata. 

Sobočani so hitro povedli s 5 

: 1. Ko je na semaforju kazalo 14 : 3, 

je bila tekma praktično odločena. 

MINULI TEDEN 

bOwling 

2. turnir lendavske lige: 1. Franc 

Car 234, 2. Ivan Koncut 216, 3. Željko 

Szöke 208, 4. Peter Cuk 203. 

Skupno: 1. Franc Car 419, 2. Peter 

Cuk 414, 3. Ivan Koncut 404, 4. Boris 

Gerenčer 395. (M. J.) 

PikadO 

3. krog lendavske lige: Torcida Lakoš 

– Malibu 14 : 2, Dalma – Škorpijon 

6 : 10, Kvatro Gal – Minutka 

15 : 1. Vrstni red: Torcida Lakoš in 

Kvatro Gal po 6. (F. H. M.) 

sTRelsTvO 

Ob otvoritvi strelišča v Ormožu je 

zmagal Robert Markoja (396), drugi 

je bil Dušan Ziško (394), tretji 

pa Gorazd Kocbek (391). Pri upih 

je bila prva Tišina s Sašo Marijo 

Ratnik (388). (M. J.) 

Pucončanke (temni dresi) so prikazale všečno igro. Foto: Jure Zauneker 

Drugi rezultati: Duol Olimpija – 

Krka 3 : 1, Svit Unimetal – MTB Maribor 

3 : 1, Ekipa Marchiol Vodi – 

Calcit Kamnik 3 : 2, Astec Triglav 

– SIP Šempeter 3 : 0. 

Pari 15. kroga (sreda, 23. decembra): 

Krka – Galex Mir, Svit Unimetal 

– UKO Kropa, MTB Maribor – 

Ekipa Marchiol Vodi (0 : 3, odigrano 

vnaprej), Calcit Kamnik – Astec Triglav, 

SIP Šempeter – Duol Olimpija. 

Pucončanke zdaj pete 

11. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci 

– Benedikt 3 : 1 (21, -25, 21, 

11). Vodijo Prevalje (27), 5. Kema 

ŠaH 

Na kvalifikacijskem turnirju za 

16. memorial velemojstra Vasje 

Pirca, ki bo 26. decembra v Mariboru, 

je v Murski Soboti nastopilo 

17 igralcev. Zmagal je Boris 

Kovač z 11 točkami in se uvrstil 

na glavni turnir v Mariboru. Drugi 

je bil Denis Gjuran, tretji Jernej 

Buzeti, četrti pa Matej Titan, 

vsi po 10 točk. Slednji se je kot 

najboljši mladinec uvrstil na mariborski 

mladinski turnir. Tja bo 

kot najboljša mladinka odšla tudi 

Barbara Skuhala, ki je bila s 4,5 

točke 15. 

Na članskem hitropoteznem 

turnirju ŠD Radenska Pomgrad 

so sodelovali le štirje šahisti. Po 

dvokrožnem sistemu je zmagal 

Mitja Kovač s 4 točkami, drugi je 

bil Robi Radosavljevič, tretji Matej 

Titan (oba po 3 točke), četrti 

pa Igor Kos, 2. (M. J.) 

(19). 13. krog 3. DOL vzhod II (ž): 

Galeja – DŠR M. Sobota 0 : 3 (-12, 

-18, -16), Suha gradnja (Radenci) – 

Turbina 2 : 3 (17, -25, -23, 23, 12), 

ZM Ljutomer – DŠR M. Sobota II 1 : 

3 (-9, -16, 20, -28). Vodi DŠR M. Sobota 

(33). 

Galex Mir v finalu 

slovenskega pokala 

Sklepni turnir slovenskega pokalnega 

tekmovanja v odbojki v 

moški konkurenci bo 29. in 30. 

decembra v Novi Gorici. Prvi polfinalni 

obračun bo ob 17. uri med 

ekipama Galex Mir iz Murske Sobo- 

Marchiol 15 13 2 40 : 12 37 

Kamnik 14 11 3 37 : 18 32 

Triglav 14 10 4 33 : 16 30 

Galex Mir 14 9 5 32 : 16 29 

Šempeter 14 7 7 25 : 25 22 

Duol 14 7 7 24 : 28 20 

Kropa 14 6 8 26 : 29 19 

Svit 14 3 11 18 : 36 11 

Krka 14 4 10 17 : 37 10 

Maribor 15 1 14 8 : 43 3 

te in Calcitom iz Kamnika. V drugem 

polfinalu ob 20. uri se bo ACH 

Volley Bled pomeril z Ekipo Marciol 

Vodi. Zmagovalca bosta naslednji 

dan (neposredni televizijski 

prenos na TV Slovenija II) ob 20. 

uri igrala za prvo mesto, poraženca 

(ob 12. uri) pa za tretje mesto. 

Soboški odbojkarji so že v četrtfinalu 

pripravili precejšnje presenečenje 

svojemu nasprotniku, interligašu 

Salonitu Anhovo, ki so ga 

s tesno zmago izločili iz nadaljnjega 

tekmovanja. Tako so igralci Galexa 

Mira dosegli velik uspeh, ki ga 

lahko še izboljšajo z zmago v polfinalu. 

Tega se dobro zaveda tudi trener 

Dejan Fujs, ki je svojim odbojkarjem 

zagotovil dodatne priprave 

pred sklepnim turnirjem slovenskega 

pokala. 26. in 27. decembra 

bodo namreč v Odžakih v BiH nastopili 

na močnem turnirju, kjer 

bosta poleg domačega Napredka, 

prvaka BiH, in Galexa Mira sodelovala 

še Mladost Monter iz Zagreba 

in reprezentanca BiH. Če jih ne 

bodo pestile poškodbe in bolezni, 

si s sklepnega turnirja slovenskega 

pokala lahko obetamo ugodne novice 

o rezultatih Galexa Mira. 

Milan Jerše 

Foto: N. N. 

V Kegl City Planetu v Murski Soboti se je z velikim finalom končala družinska 

liga v bowlingu za leto 2009, ki je potekala od 29. marca do 20. decembra. 

Zmagala je družina Šeruga iz Rakičana. Drugi so bili Rantaševi (Murska Sobota), 

tretji pa Hidičevi (Noršinci). Na fotografiji so: Tilen, Branko in Franc Šeruga, 

ki se bodo za nagrado pol leta vozili z avtom Opel Corsa. (M. J.)

ŠPORT 


– 23. december 2009 21 

Mladi pomurski modelarji 

predstavili doseženo 

Kot že vrsto let zapored so se 

člani Društva modelarjev Pomurja 

tudi letos odločili v murskosoboškem 

trgovskem centru 

BTC City javno predstaviti 

svoje delo. 

Tudi tokrat so k sodelovanju 

pritegnili člane drugih pomurskih 

modelarskih društev oziroma 

klubov. Sodelovali so člani MD 

Ftič iz Mlajtinec, Aerokluba Murska 

Sobota in Modelarskega dru- 

Nasveti Bogdana Lemuta so bili dobrodošli. Foto: Jure Zauneker 

štva Radenci. Poleg prosto letečih 

in radijsko vodenih letalskih modelov 

so bili na ogled tudi modeli 

čolnov in avtomobilov, pa tudi 

kakšen helikopter. Predstavil se 

je poletni modelarski tabor Štrk, 

šah Sobočani odlični četrti v državni ligi 

V Rogaški Slatini je bilo ekipno 

klubsko državno prvenstvo. 

V konkurenci 10 najboljših 

slovenskih moštev so se 

odlično odrezali igralci ŠD 

Radenska Pomgrad iz Murske 

Sobote, ki so na koncu pristali 

na visokem četrtem mestu, 

s čimer so dosegli največji 

uspeh v zgodovini kluba na 

tako velikih tekmovanjih. 

Zbrali so 26 točk. Prvi je ŽŠK 

Maribor (38), drugi je Tehcenter 

Ptuj (34,5), tretji pa Branik ZM 

Maribor (28). Za Sobočani so se 

razvrstili: 5. LŠK Metalka Trgovina 

Ljubljana, 6. Vrhnika, 7. Triglav 

Krško (vsi po 25,5), 8. Nova Gorica 

(24,5), 9. Celjski ŠK (22,5) in 

10. ŠD dr. Milana Vidmarja Ljubljana 

(20). Zadnji dve ekipi sta 

izpadli iz državne članske lige. 

V zadnjih treh kolih so šahisti 

Radenske Pomgrada zabeležili 

naslednje rezultate – 7. kolo: Vrhnika 

– Radenska Pomgrad 3 : 3, 

8. kolo: Radenska Pomgrad – ŠD 

dr. Milan Vidma Ljubljana 4 : 2, 9. 

kolo: LŠK Metalka Trgovina Ljubljana 

– Radenska Pomgrad 3 : 3. 

n a m i z n i tenis Solidna igra Žibrata na SP 

V Cartageni de Indios v Kolumbiji 

je potekalo svetovno 

mladinsko prvenstvo, na katerem 

je kot edini Slovenec nastopil 

Sobočan Jan Žibrat. 

Svoj nastop si je priboril z zmago 

na MP Kanade v Montrealu. Prikazal 

je dobro igro, vendar ni imel 

sreče pri žrebu. V izredno močni 

skupini je premagal Kolumbijca 

Menea (3 : 0), nosilca skupine Japonca 

Marimoto (3 : 2) in izgubil 

s Korejcem Jou Sukom (0 : 3). Tako 

se je zgodilo, da so imeli kar trije 

igralci enako število zmag in je za 

uvrstitev v finalno skupino odločala 

razlika nizov, kjer pa je bil Žibrat 

najslabši. V mešanih dvojicah je 

skupaj z Romunko Postoaco izgu- 

»piloti« lahkih vodenih modelov 

iz penastega materiala deprona, v 

delavnici za mlajše obiskovalce pa 

so izdelovali male letalske modele 

iz deprona. 

M. J. 

Moštvo Radenske Pomgrada (z leve): Ruck, Ribli, Gruškovnjak, Gjuran, Kovač in Lazar Foto: M. Z. 

Od Sobočanov je imel najboljši 

izkupiček mojster FIDE Boris 

Kovač, ki je v šestih partijah zbral 

3,5 točke. Dobro so igrali tudi velemojster 

Robert Ruck, ki je na 

prvi deski iztržil 4,5 točke iz 9 

partij, mojster FIDE Denis Gjuran 

z enakim izkupičkom na šesti 

bil v prvem krogu s poljsko dvojico 

Kupla - Adamčik (2 : 3). S svojim 

nastopom na SP si je Jan Žibrat pridobil 

veliko mednarodni izkušenj. 

Treba je dodati, da so se med osmerico 

uvrstili sami Azijci, med četverico 

štirje Kitajci, med katerimi je 

zmagal Fang Bo. 

Sukič brez poraza 

Na prvem državnem TOP-turnirju 

za kadete v Tržiču je nastopilo 

tudi pet Pomurcev, ki so dosegli 

dobre uvrstitve. V prvi skupini je 

brez poraza zmagal Pucončan Patrik 

Sukič (7 : 0). Sobočana Iztok 

Dolamič (5 : 2) in Mario Kolbl (3 : 

4) sta zasedla četrto in peto mesto. 

deski in Aleš Lazar s 4,5 točke iz 

8 partij. Velemojster Zoltan Ribli 

je dosegel na drugi deski 4 točke 

iz 9 partij, mojster FIDE Tomislav 

Gruškovnjak 3,5 od 9 možnih, 

mednarodni mojster Štefan Cigan 

pa 1,5 iz 4 partij. 

Milan Jerše 

V drugi skupini sta bila zelo dobra 

Denis Vöröš (6 : 1) in Mitja Pečnik 

(5 : 2), ki sta zasedla drugo in tretje 

mesto. 

Rekreativna liga 

10. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: 

Animus Markišavci – Sebeborci 

10 : 0, Polana – Kema veterani 

0 : 10, Jelenov hram – Kema 

mladi 7 : 3, Alf M. Sobota – Spin 

Mala Nedelja 3 : 7, Meho Bakovci 

– Sobota veterani 1 : 9, Live bonus 

Lendava – Čobi bar Beltinci preloženo. 

Vrstni red: Kema veterani 

19, Jelenov hram 18, Sobota veterani 

17. 

Mirko Unger, Milan Jerše 

NOGOMET 

muRa 05 za OdPis dOlgOv 

Ker je od reševanja ND Mura 05 odstopil še zadnji investitor, bodo 

igralcem ponudili amaterske pogodbe. S tem je vodstvo kluba igralce 

in druge upnike pozvalo, naj se odločijo za odpis dolgov. Če se za 

tak način reševanja problema ne bodo mogli dogovoriti, bo žal stopil 

v veljavo najbolj črni scenarij, to je stečaj. Zato se bodo še enkrat 

sestali z nogometaši in jim ponudili amaterske pogodbe. Po besedah 

podpredsednika kluba Bojana Petrijana bi za Murino finančno konstrukcijo 

bila vzdržana mesečna plača 250 evrov za posameznega 

igralca. (M. J.) 

Mali nogoMet v ObeH kOnkuRencaH PRvi TuRniŠčani 

MNZ Lendava je organizirala v telovadnici DSŠ v Lendavi finale 1. faze 

turnirja Rad igram nogomet za selekciji U-8 in U-10. Na 1. turnirju je 

pri mlajših zmagalo Turnišče, na 2. turnirju pa Odranci. Obe ekipi napredujeta 

v 2. fazo turnirja. Mladi Turniščani so premagali Črenšovce s 

5 : 0, Polano s 13 : 0 in Nafto II s 3 : 0. Najboljša strelka (9 zadetkov) je 

Doris Ritlop, najboljši igralec pa Grega Ropoša (oba Turnišče). Odranci 

so bili boljši od Nafte I (2 : 1), Turnišča II (6 : 0) in Bistrice (4 : 2). 

Najboljši strelec (7) in igralec: Nino Kociper (Odranci). V kategoriji 

U-10 je zmagalo Turnišče pred Bistrico. Oboji napredujejo v nadaljnje 

tekmovanje. Turnišče je premagalo Bistrico (2 : 0), Črenšovce (11 : 0) 

in Nafto (3 : 1), Bistrica pa Črenšovce (7 : 0) in igrala neodločeno (0 

: 0) z Nafto. Najboljši vratar: Nik Ternar, najboljši igralec: Aleš Raščan 

(oba Turnišče), najboljši strelec (5): Matej Godina (Bistrica). (M. J.) 

4. krog zimske lige Lendava: Ribiški dom MDNS – Čentiba 1 : 3, 1926 

Redics KSE – Nafta veterani 0 : 3, Petišovci – Pal media 4 : 1, PP Lendava 

– Domača restavracija Kobilej 4 : 0m, Torcida Lakoš – La Storia Hotiza 

1 : 1. Vrstni red: Čentiba in Petišovci po 12, La Storia Hotiza 10. 

3. krog zimske lige Turnišče: MKL Systems – Media svet 3 : 6, Lejpi 

dečki – MM 3 : 0 b. b., Elbo – Ribiči 3 : 2, KMN Turnišče – Turnišče veterani 

4 : 8. Vrstni red: Lejpi dečki in Elbo po 9. 

Veterani Nafte so na mednarodnem turnirju v Keszthelyu v konkurenci 

11 moštev iz treh držav zasedli tretje mesto. V predtekmovanju so s 

3 : 2 premagali domačine in s 4 : 0 Alsopahok II ter remizirali (2 : 2) s 

Keszthelyem mladi. V polfinalu so z 2 : 3 klonili proti veteranom Keszthelya, 

v tekmi za 3. mesto pa so po kazenskih strelih (5 : 4) premagali 

Kocsi Csardo. (F. H. M.) 

Na regijskem prvenstvu za učence osnovnih šol je zmagala OŠ III M. 

Sobota pred OŠ I M. Sobota, OŠ Šalovci in OŠ Sveti Jurij. Na področno 

prvenstvo se je uvrstila OŠ III M. Sobota. (M. S.) 

V soboto, 2. januarja, med 8. in 21. uro bo v dvorani OŠ III v Murski Soboti 

1. novoletni soboški turnir v dvoranskem nogometu. Prijave zbirajo 

do nedelje, 27. decembra, saj bo lahko nastopilo le 24 ekip. Žreb 

bo 29. decembra v lokalu Unisex. Kontaktna oseba je Iztok Frajman 

(031 807 475). Pred finalom bosta še dve zanimivi revijalni tekmi. Najprej 

se bodo pomerili mladi U-10 Mure 05 in Nafte, nato pa sledi ob 

19.10 vrhunec za gledalce, ki si bodo lahko ogledali tekmo zvezd med 

ekipama Legende Prekmurja (nekdanje prekmurske nogometne zvezde) 

in Humane zvezde (zlati reprezentanti). Imena Legend Prekmurja, 

kot so Škaper, Gutalj, Cifer, Ošlaj, Brezič, Cipot, Osterc, Irgolič, Nemec 

in Šarkezi (trener Bojan Prašnikar), ter nekdanjih reprezentantov, kot 

so Simeunovič, Karič, Pavlin, Ačimovič, Zahovič, Pavlovič, Bozgo, Židan 

in Rudonja (trener Dado Posavec), so dovolj zgovorna. (M. J.) 

košarka Pionirke Pomurja 

Skinyja tretje v državi 

Pionirke Pomurja Skinyja so igrale v Grosupljem na sklepnem turnirju 

štirih najboljših ekip v Sloveniji, kar je gotovo izjemen dosežek. 

Ekipa, ki jo sestavljajo Natalija Rebrica (kapetanka), Jana Vrbančič, 

Urška Juteršnik, Pia Horvat, Tina Štihec, Patricija Vogrinčič, Viktorija 

Slivnjek, Ana Ambruš, Maša Meolic, Nuša Šuklar, Zala Tirš, Anja Ejlec 

in Tina Rojko, je v polfinalu s 40 : 71 (27 : 26) izgubila proti Odeji iz 

Škofje Loke. Pokopala jih je predvsem bolezen nekaterih igralk tik 

pred tekmo, tako da v drugem polčasu ni bilo prave moči in energije. 

V tekmi za 3. mesto pa so z 69 : 52 ugnale Ježico. Strelke: Vrbančič 26, 

Juteršnik 20, Horvat 10, Rebrica 6, Štihec 4, Slivnjek 2, Vogrinčič 1. 

M. J. 

Foto: Jure Zauneker 

Plesna šola in Plesni klub Zeko sta organizirala v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota v športni dvorani OŠ I 

v Murski Soboti dobrodelno zimsko produkcijo. Predstavile so se vse plesne skupine, od najmlajših začetnikov do vrhunskih 

tekmovalcev, ki so v letošnjem letu osvojile kopico medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. V okviru prireditve 

je potekal tudi dobrodelni srečelov, katerega izkupiček so podarili Simonu, ki se že od otroških let prebija skozi 

redke bolezni, pred nekaj leti pa so mu odkrili še tumor v glavi. Denar bo namenjen za stroške operacije. (M. J.)

22 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Smučanje 

Ko sneg pobeli pokrajino in hribe, 

je čas za nacionalni slovenski šport – 

smučanje. Potrebujemo smuči, palice, 

smučarske čevlje ali pancerje, nepremočljive 

hlače in jopo, smučarska očala 

in za varnost tudi čelado. Za smučanje 

je potreben tudi hrib, po katerem 

se spuščamo navzdol, da nam ni treba 

»štamfati« navzgor, pa omogočajo 

vlečnice in sedežnice. Na ravnici imamo 

tek na smučeh, če je hrib večji, pa 

smučarske skoke in polete, mladi pa 

smuči vse bolj nadomeščajo z bordom. 

Smučamo lahko tudi na vodi. Gumpiči 

pravijo, da smučanje na smučišču ni šala, saj 

smučarji drvijo z vseh strani. 

Prevode besed pripravljajo učitelji 

tujih jezikov z Ljudske univerze Murska 

Sobota, za esperanto skrbi 

Jovan Mirkovič, gumpiče 

pa ilustrira mag. Marjan 

Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem 

valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek 

od 18. do 19. ure. 

Moji številni vragci 

Sem sestrica šestletnega Tarika, petletnega Timona in 

štiriletne Klare. To je zares pravi otroški vrtec. 

Pri nas doma je najlepše ponoči, saj takrat majhni navihanci 

spijo. Takrat so videti kot majhni pridni angelčki, 

v bistvu pa so nagajivci, ki ne nehajo govoriti. Čez 

noč, ko spijo, si »polnijo« baterije, da me potem podnevi 

lahko dražijo. 

Ponavadi si za tarčo izberejo mene, saj vedo, da jih 

imam najraje in jim v vsem ugodim. Igro vedno začnemo 

s smehom in veseljem, konča pa se največkrat z jokom 

ali v zavetju pri mami. 

Pred »napadom« si naredijo dober načrt, potem pa 

juriš na mene. Včasih se naša bitka konča s poškodbami, 

včasih z jokom, ponavadi pa z nasmeškom utrujeni 

obsedimo. Ampak kljub vsemu se imamo zelo radi, smo 

»pridni« in veseli, da imamo drug drugega, saj nam tako 

nikoli ni dolgčas. Če pa se kateri dolgočasi, si hitro najde 

nekoga za zabavo. Le kaj mislite, koga? 

Tjaša Gašpar, 8. b, OŠ III Murska Sobota 

Prispevke, mnenja, komentarje pošiljajte po elektronski 

pošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za 

stran Barve otroštva, Ul. arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. 

Obkroži črko, ki jo imajo vse besede. 

S. P. in A. P. 

Angleški jezik: skiing (skiing) 

Nemški jezik: schifarhen (šifaren) 

Madžarski jezik: síellës (šieleš) 

Španski jezik: esquiar (eskvijar) 

Italijanski jezik: sciare (šijare) 

Francoski jezik: le ski (l ski) 

Esperanto: skiado (skiado) 

Pišemo Božičku 

Zima je prišla, 

ko bo belo in mrzlo, 

takrat se Božiček na sani usede 

in nam pisan svet pripelje. 

Vsako leto pišemo Božiču, 

kaj vsak med nami si želi, 

srečni smo otroci, 

ko z darili nas razveseli. 

Potem božični čas se poslovi, 

Božiček odjadra s sanmi, 

tam za devetimi gorami zaspi 

in se naslednji božič spet zbudi. 

Janja Lutar, OŠ Turnišče 

Jaslice iz semen 

V pričakovanju božičnih praznikov so učenci Osnovne šole IV 

Murska Sobota pri slikarskem krožku za nekaj trenutkov odložili čopiče. 

Čakala jih je prav posebna naloga, da s pomočjo mentorice Mihaele 

Ružič izdelajo čisto prave jaslice. Prijavili pa so se tudi na razpis 

za izdelavo jaslic, ki ga je razpisal Zavod Marianum Veržej, zato 

so vedeli, da se morajo prav posebej potruditi. Pripravili so si vse 

potrebno in se odločili, da jih bodo izdelali iz semen poljskih pridelkov, 

tistega, kar zraste na poljih Pomurja. 

Potem pa so se Tadej Šebjanič, Ludvik Sukič, Zmago Kuplen, Vida 

Banfi, Lea Smodiš, Merina Horvat, Esmeralda Horvat in Dorotea Kosednar 

pridno lotili dela in z mirnimi rokami ter veliko vztrajnosti 

so počasi začele nastajati jaslice. 

To pa še ni vse, udeležili so se tudi uradne otvoritve razstave jaslic 

v Veržeju. To je bilo nepozabno za vse, še posebej ponosni pa so bili 

na svoje jaslice. 

A. N. R. R. 

V vrtcu je zadišalo po keksih 

Kako diši! Brez prazničnih piškotov, 

vonja po cimetu, vanilji in 

medu ni pravih božično-novoletnih 

praznikov. Tako zavzeto so se 

lotili izdelovanja piškotov malčki v 


vrtcu v Moravskih Toplicah. Poleg 

vzgojiteljice Suzane in pomočnice 

Martine jim je pomagal tudi praktikant 

četrtega letnika predšolske 

vzgoje Aleš Vitez, ki se ga vsi otro- 

Foto: S. D. 


BOŽIČEK PRIHAJA IN NA SANEH PELJE DARILA Tadej Zver, OŠ Turnišče 

Zima 

Zima je prišla, 

snežinke plešejo 

in se razsujejo z neba. 

Otroci veseli v sneg pohite, 

saj zimski čas je to. 

Na saneh in smučeh 

ves čas živahno je. 

Ko pa tema pripleše, 

v roke zazebe in nos, 

zato vsi v topel dom pohitijo 

in se naspijo. 

Karin Fridau, 5. b, 

OŠ Gornja Radgona 

Tema ni 

črn plašč 

Nekega dne nas je na šoli 

obiskala moja tiflopedagoginja. 

Mojim sošolcem je 

prišla pokazat očala, s katerimi 

bi razumeli, kako vidim 

jaz. 

Vsi in tudi učiteljica so 

si nataknili ta očala. Učiteljica 

in sošolci so povedali, 

da skozi posebna očala vidijo 

zelo megleno. Nato smo 

si podajali žogo. Vsak se je 

moral oglasiti, da je drugi 

slišal, kam mora vreči žogo. 

Nato smo brali knjigo Tema 

ni en črn plašč. Potem smo 

pisali v zvezke. Po koncu 

ure se je tiflopedagoginja 

Nina odločila, da bo z nami 

še dve uri. Ura slovenščine 

je bila zaradi njene prisotnosti 

zelo lepa. Komaj čakam, 

ko nas bo tiflopedagoginja 

spet obiskala. 

Kristina Čurič, 

6. b-razred, 

OŠ Franceta Prešerna 

Črenšovci 

Navdih 

Navdih je kot budilka 

sredi noči, 

saj ti zaradi misli, 

ki ti švigajo po glavi, 

spati ne pusti. 


ci vsak teden nadvse razveselijo – 

še posebej fantje. Nič čudnega, da 

je bila pri valjanju in izrezovanju 

moška in ženska ekipa. 

B. B. P. 

Maja Casar, 8. r. 

OŠ Bogojina


– 23. december 2009 23 

Dajte nam še! 

Bomba 

znova 

udarila v 

Radencih 

Po dolgem, dolgem času se 

je v petek zvečer v radencih 

spet zgodila rock fešta. 

Nekoč kultna prireditev je bila 

ponovno obujena po dveh desetletjih, 

tokratni organizator pa je 

bilo domače glasbeno društvo 

Bomba. Tako so sedaj v športni 

dvorani nastopile novejše, izkušenejše, 

pa tudi že skoraj legendarne 

skupine iz Gornje Radgone, 

Radenec in okolice: Indisguise, 

Free 4 Cash, Herzinfarkt, Cordon 

Blues Gang, Wrong in Bataljon. 

Kljub velikemu zunanjemu 

mrazu se je na »fešti« zbrala kar 

zavidljiva množica – predvsem 

mladih – oboževalcev, nekateri 

od njih v času prvih Rock fešt 

niti še niso bili rojeni. 

Z nastopi glasbenih skupin so 

bili zelo zadovoljni, med večino 

pa je že proti koncu koncerta završala 

želja, da bi bilo v Radencih 

še več takšnih in podobnih 

dogodkov za mlade, saj se ta kraj 

v zadnjih letih s kakšnimi rokovskimi 

prireditvami ni ravno ponašal 

oziroma, bolje rečeno, bilo 

jih je zelo zelo malo. »Po dolgem 

času se nas je spet zbral kup pri- 

Dijaki srednje poklicne in tehniške 

šole iz Murske Sobote so z razstavo 

svojih izdelkov popestrili božičnonovoletni 

utrip nakupovalnega 

središča Maksimus 

V nakupovalnem središču Maksimus 

bo do konca januarja na 

ogled razstava izdelkov, ki so jih 

naredili dijaki SPTŠ s pomočjo 

svojih mentorjev na področju 

strojništva, računalništva, lesarstva 

in elektrotehnike. V januarju 

bodo ob razstavi organizirali 

TEHNIČNE POPOLDNEVE 

SPTŠ, kjer bodo učitelji in dijaki 

Srednje poklicne in tehniške 

šole predstavili nove trende na 

področju elektrotehnike, računalništva, 

strojništva in lesarstva. 

Na njih bodo obiskovalci lahko 

tudi aktivni udeleženci in so v 

ta namen pripravili kvize in tekmovanja, 

na katerih boste za svoje 

znanje in spretnost nagrajeni s 

praktičnimi nagradami. 

Ker je na vseh navedenih področjih 

varovanje okolja ena ključnih 

sodobnih usmeritev, bo posebna 

pozornost namenjena tudi 

predstavitvi okoljevarstvenih vidikov 

v razvoju sodobne tehnike. 

Tudi v Sloveniji postaja varovanje 

okolja življenjska filozofija ozaveščenih 

ljudi, usmeritev in tehnološka 

zaveza družbeno odgovor- 

Ko je Rock fešta, je »fešta«. 

jateljev,« je komentiral eden od 

obiskovalcev in s tem jasno nakazal, 

v kakšnem pomanjkanju 

družabnih dogodkov so doslej 

živeli mladi v Radencih. Tokratna 

Rock fešta se je konča- 

nih podjetij – in od leta 2009 tudi 

poklic. Za okoljevarstvenega tehnika 

se bo od šol. leta 2010/2011 

naprej mogoče izobraževati tudi 

na SPTŠ v Murski Soboti. 

15. januarja 2010 

ELEkTrOTEHNIŠkO 

POPOLDNE 

– poskusi v elektrotehniki 

– tekmovanje z roboti 


STrOJNIŠkO-LESarSkO 

POPOLDNE 

– pogoni na topli zrak 

– les – človekov vsakodnevni 

spremljevalec 

– varstvo okolja – življenjska 

filozofija in poklic 

– kviz iz poznavanja 

avtomobilizma 

– kviz iz varovanja okolja 


raČuNaLNIŠkO POPOLDNE 

– računalniška obdelava slikovnega 

gradiva 

– spoznavanje računalniških 

programskih orodij 

– tekmovanje v računalniških 

igrah 

Mladi si želijo v Radencih še več takšnih dogodkov. 

Srčni infarkt (a. k. a. Herzinfarkt) prihaja iz Gornje Radgone. 

Cordon Blues Gang je zabaval občinstvo v ritmih rock, funk, 

jazz in blues glasbe. Fotografije: T. K. 

la okrog dveh zjutraj z nastopi 

uveljavljenega radgonskega benda 

Wrong in starost radenskega 

rocka, člani skupine Bataljon, 

Mislišče: veseli december 

Kuhano vino, 

mraz in 

še kaj 

Končno smo dočakali sneg in z njim 

pričakovan mraz. In kaj pomeni mraz? 

Večerno druženje ob kuhanem vinu. Pred 

leti je bila to domača gesta, v današnjem 

času pa sinonim za druženje in pitje vodenega 

kuhanega vina po glavnih trgih 

mest. Tako ulice tudi pozimi dobijo svoj 

čar: najprej se namrzneš, potem segreješ roke ob topli pijači in glavo 

ob plinskem grelniku. Velika zahvala gre tudi protikadilskemu zakonu, 

ki vedno znova druži ljudi na »svežem zraku«. 

Imamo že vsi lučke pri hiši? Ja, seveda. Skoraj ni več hiše, ki ne bi 

imela vsaj treh lučk v kakršni koli obliki nekje na oknu ali na drevesu 

ob hiši. Lučke so postale porabni material, kar je elektrika za lučke, že 

zdavnaj. Samo da je pisano in da se bliska. Pa ne glede na plače. Nič 

ne rečem, vsak potrebuje nekaj čarobnega, neko popestritev. Pred leti, 

ki se jih jaz sicer ne spomnim, je bila razlika med vero in državo. Ampak 

mislim, da se je še vedno ohranilo okraševanje božičnega drevesca 

na božični večer. Okrašujejo ga bolj in manj verni, saj daje neko 

posebno vzdušje. Sicer pa mi ni jasno, ali imajo tako radi praznike, 

lučke ali pa nekaj zelenega v sobi, ampak nekateri imajo že ves december 

okrašeno (najverjetneje plastično) drevo. Naj imajo veselje, če 

ga imajo že v raznih trgovinah, kjer nas opominjajo na praznični čas 

že v mesecu novembru, ko je zunaj še veselih deset stopinj nad ničlo. 

Ampak vrnimo se k okraševanju trgovin in trgovskih centrov. Koliko 

vas je kupilo darila že v decembru? Ali vas to vzdušje spodbudi k 

nakupu? Moje mnenje je, da »vzdušje« traja predolgo. Dejansko gre le 

za eno noč in en dan. In s predolgim razglašanjem ta noč in dan izgubita 

velik del svojega čara. 

Zopet pred leti, ki se jih ne spominjam več dobro, smo šli na predbožični 

večer k polnočnici. To je bilo nekaj veličastnega, ko je bila cerkev 

polna in si lahko srečal veliko ljudi. Danes pa obstaja že več možnih 

terminov tega druženja v cerkvi. Božični čas je vseeno vesel čas. 

Pogrejte se s kuhanim vinom (Slovenci ga še vseeno naredimo najbolje), 

vendar ne pretiravajte z alkoholom, saj božični čas ni čas opijanjanja, 

ampak čas družine. Imamo tudi nekaj dela prostih dni, 

vzemimo si čas za bližnje in tiste, za katere si v vsakodnevni naglici 

nimamo volje ne časa vzeti si čas. Vsem želim čim bolj bogato in dišeče 

drevo, vendar ne pretiravajte, saj gre le za eno noč in en dan. 

In ker je božični čas čas darovanja, ob darovanju raje pomislimo, 

koga obdarujemo, kaj oseba potrebuje in česa si želi. Ne pozabite, 

da lahko tudi malenkosti človeka zelo osrečijo, vendar morajo biti 

podarjene s srcem. Oglasi za razne čokoladne pralineje, ki jih dobite 

že zavite oz potiskane z zimskimi motivi, so sicer res slastno darilo, 

vendar ob tem izgubijo svoj čar, nimajo nič več osebnega, saj 

vsi posnemajo le oglas in izberejo izdelek, ker je v trgovini nastavljen 

na sredino prehoda. Prav tako jih veliko poseže po že pripravljenih 

kozmetičnih paketih, kjer so velikokrat neuporabne stvari za obdarovanca. 

Vzemimo si nekaj časa in premislimo, saj smo konec koncev v 

obdobju recesije. Naredimo si kljub temu čaroben božič in ne zapravljajmo 

preveč. 

December pa ni vesel samo zaradi božiča. Je pač vesel. V njem se 

zvrsti veliko družabnih srečanj, veliko veselja, pretiravanja. Sneg, led, 

prehitra vožnja, alkohol. Vsi se radi zabavamo, vendar me je ravno 

danes zmrazilo ob pogledu na pogašene avtomobile, iz katerih so reševali 

ljudi. Najbolj pa vsem želim zasnežen bel božič, kjer tišina skriva 

napetost in čar. Naredite z družino snežaka! 

Katja Kodba 

V Mladinskem centru Prlekije pester kulturni program 

Kulturnikom bogata oprema 

Pred kratkim je Pokrajinski 

center NVO - Mladinski 

center Prlekije organiziral ciklus 

kulturnih dogodkov. Študentska 

organizacija univerze 

v Ljubljani in Študentska 

založba sta v letošnjem letu 

namreč podarila mladinskim 

centrom po Sloveniji svoje 

knjižne izdaje. 

Tako so obiskovalcem tamkajšnjega 

Regionalnega pomurskega 

multimedijskega in kulturnega 

centra že dopoldne predstavili 

podarjene knjige. 

zbranimi okrog predsednika 

glasbenega društva Bomba Tomija 

Šoštariča. 

T. K. 

Obiskovalci so jih lahko prelistali 

in brali ob brezplačni postrežbi 

kvasenic, kave, čaja ali soka, knjižni 

molji pa so si knjige za domov 

lahko tudi izposodili brez plačila. 

Vsako polno uro se je zvrstila projekcija 

promocijskega filma o Mreži 

multimedijskih centrov Slovenije. 

V večernih urah pa so nastopili 

s svojim glasbenim izvajanjem rogisti 

zelene bratovščine, ki neutrudno 

vadijo pod vodstvom Mirka 

Herica. S skečem je navzoče razveselil 

znani kulturni animator Samo 

Tuš, ki je spregovoril tudi o po- 

Bogata ponudba srednjih šol v 

Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti 

in tudi v avstrijski Radgoni 

Prva decembrska sreda je bila za učence devetih razredov osnovnih 

šol na območju Upravne enote Gornja Radgona (poleg radgonske 

so to še šole iz Apač, Radenec, Kapele, Negove in Sv. Jurija) prav 

posebna. To popoldne so lahko skupaj s starši spoznali bogato ponudbo 

srednjih šol v Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti in tudi v sosednji 

avstrijski Radgoni – prav za radgonsko umetniško gimnazijo 

se namreč odloča iz leta v leto več osnovnošolcev iz gornjeradgonske, 

radenske in kapelske šole. Kljub temu je bila velika gneča tudi na 

predstavitvenih stojnicah kuharjev, strojnikov, slaščičarjev, kemikov, 

kozmetičark in lesarjev. 

B. B. P. 

menu nedavno ustanovljene Zveze 

društev Moja Mura ter uradno 

predal namenu harmoniko, kitaro, 

komplet bobnov, činele, brezžični 

mikrofon in informacijsko-komunikacijsko 

tehnologijo, ki so jo 

kupili ob finančni pomoči centralne 

službe Javnega sklada za kulturne 

dejavnosti, matične organizacije 

in Mladinskega sveta Ljutomer. 

Služila bo za lokalno in regijsko 

kulturno ustvarjanje zainteresiranih 

posameznikov in društev. 

S svojimi lastnimi pesniškimi 

stvaritvami se je predstavil Rudolf 

Ludvik st., zaigrala pa je tudi kitaristka 

in članica centra Zala Čuk. 

Program je povezovala Vita Suhadolnik. 

Avtorji Luksus produkcije 

iz Krškega so nato še zavrteli ciklus 

filmov, nastalih pod skupnim 

nazivom Medkulturni dialog, 

in natančneje predstavili svoje 

ustvarjanje. Tako se je na Spodnjem 

Kamenščaku končal res bogat 

in pester kulturni program, pa 

še kulturni snovalci so bili zelo veseli 

nove kulturne opreme v vrednosti 

več kot pet tisoč evrov. 

T. K.

24 

Prazniki za najmlajše 

Božiček in dedek Mraz se bosta v zadnjem 

mesecu v letu zvrstila drug za drugim 

in večini otrok, če bodo pridni, uresničila 

želje. Božiček je dobrotnik, ki 

domuje na severnem tečaju in se greje 

v rdeče-beli opravi. Pri pripravi daril 

mu pomagajo škrati, s čarobnimi sanmi 

z jelenjo vprego pa mu v noči med 

24. in 25. decembrom uspe otrokom 

po vsem svetu raznositi darila. Dedek 

Mraz, ki izvira iz Rusije, domuje 

pa pod Triglavom, mlado in staro obdaruje 

okoli novega leta ali na novoletno 

jutro. Prepoznamo ga po ovčjem 

krznenem plašču, sprehajalni palici 

in polhovki na glavi. Posebnega prevoza 

nima, velikokrat pa ga pripelje 

konjska vprega. 

Preživite praznike 

drugače 

Med prazniki, še posebno božičnimi, 

si redko kdo vzame čas za sprostitev, a 

zakaj letos ne bi bilo drugače. Zimski čas najpogosteje povezujemo 

s snegom, mrazom in najrazličnejšimi športnimi aktivnostmi 

na prostem: tek na smučeh, drsanje, smučanje. A vsi pač ne prisegamo 

na aktivno športno življenje iz preprostega razloga, ker pač ne 

maramo mraza ali enostavno potrebujemo le čas za sprostitev. 

Sprostitev pa še zdaleč niso le aktivne počitnice, saj po njih navadno 

potrebujemo še nekaj dni dopusta, da si odpočijemo od vseh 

teh sprostitvenih dejavnosti. Res je, da tako poskrbimo za zdravje telesa 

in duha, a verjemite – nekaj dni intenzivne vadbe na leto ne bo 

obrodilo čudežev in bo le malo pomagalo vašemu srcu in ožilju, če se 

tudi sicer ne gibate redno. Zato si v prazničnih dneh ali kratkih zimskih 

počitnicah raje privoščite oddih, takšen, da se boste resnično 

odpočili in si nabrali novih moči. 

Večina med nami se niti ne zaveda, kako se utrujenost v našem telesu 

nalaga vse leto, dokler si ne privoščimo pravega počitka in se 

telo po dolgem času zares za trenutek »ustavi«. Pri tem si lahko pomagamo 

tudi s tehniko zdravljenja z bioenergijo. Ta temelji na specifični 

kombinaciji tehnik, s katerimi bioterapevt poseže v pacientovo 

poškodovano biopolje in znova vzpostavi uravnoteženo energijsko 

stanje, ki je pogoj za zdravo delovanje organizma. Za dobro počutje 

pa je poleg sprostitve pomembna tudi dobra in zdrava hrana. 

Praznični dom 

Neka čarobnost se skriva v božičnem in novoletnem času in njeno 

bit, ki preganja turobne zimske dneve, vsako leto znova skušamo 

prenesti tudi v svoje domove. 

Najpomembnejši božični dekor, brez katerega ne gre, je jelka. 

Njeno postavljanje nas obredno popelje v tisto pravo božično-novoletno 

razpoloženje, ko polni pričakovanj na eni strani in pisanja 

zaobljub na drugi na neki način končujemo poglavje svojega življenja. 

Vsekakor pa je to čas praznovanj, ki se navzven izražajo v vzdušju 

med ljudmi, na osvetljenih ulicah in v praznično okrašenih domovih. 

Priljubljeni okraski za jelko so letos v beli in zlati barvi, pridružuje 

pa se jim tudi črna. Paziti moramo, da na drevo ne obesimo 

okraskov več kot dveh barv, saj so najlepše jelke enobarvne. Na vrh 

božičnega drevesca pa letos sodi kakšen lep angelček. Dom lahko 

okrasimo tudi z božičnimi zvezdami, amarilisi, narcisami in drugimi 

rožami, venčki, kipci, figurami in podobami dedka Mraza ter 

Božička, tematskimi namiznimi prti ali belo-rdečimi pogrinjki. Do 

izraza pridejo tudi stekleni angelčki ali velika bela vaza z umetnimi 

orhidejami rdeče barve. 

V prazničnem domu nikakor ne gre brez svečk, ki oddajajo času 

primerne cimetove in pomarančne vonjave. Če želimo ustvariti svečan 

občutek, jih lahko damo v kristalne svečnike. Pika na i pa so seveda 

lučke, katerih barvo moramo prilagoditi konceptu naše okrasitve. 

dobro je vedeti 

Ameriška brusnica 

Brusnica (Vaccinium macrocarpon) 

je droben vedno zelen 

grmiček iz družine kritosemenk. 

Bolje uspeva v senci in 

na stalno vlažnih, kislih tleh. 

Grmički so visoki do 20 centimetrov 

in imajo do dva metra 

dolge pritlike. Stebla so tanka 

in delno olesenela, imajo 

majhne zimzelene liste, cvetovi 

pa so temno vijolični. Liste 

obdrži tudi v najhujših zimah, 

kar je za širokolistno rastlino 

precej nenavadno, četudi jo 

pred hudim mrazom navadno 

zaščiti sneg. Plodovi so sprva 

beli, ko dozorijo, pa so živo 

rdeči. So užitni in imajo kisel 

okus. Obiranje brusnic poteka 

jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno 

je to konec septembra 

ali v začetku oktobra. 

Iz zrelih plodov brusnic pripravljamo 

osvežilne napitke, razne 

sladice in marmelado, katera 

se najpogosteje uporablja kot 

priloga k divjačinskim jedem. Iz 

listov brusnic se pripravlja tudi 

zdravilni čaj. Liste nabiramo vse 

razkrivajo zdravilne skrivnosti 

poletje in jih sušimo na soncu ali 

v senci na prepihu. Listi so brez 

vonja ter nekoliko grenki in trpki. 

Največ učinkovin vsebujejo jeseni, 

ko dozorijo plodovi. 

Zreli plodovi ameriške brusnice 

vsebujejo veliko vitamina C. 

Uporabljajo se kot ljudsko zdravilo 

za zdravljenje vnetij sečevodov. 

Dokazano je, da plodovi in 

sok preprečujejo in zavirajo razvoj 

bakterije E. colli, ki je osnovna 

povzročiteljica vnetij sečil. 

Poleg vitamina C vsebuje brusnica 

tudi vlaknine, magnezij in 

druge esencialne mikroelemente. 

Je vir polifenolnih antioksidantov, 

ki so predmet raziskave 

v številnih študijah zaradi potencialnih 

ugodnih učinkov na kardiovaskularni 

in imunski sistem. 

V brusničnem soku najdemo 

učinkovine, ki inhibirajo, morda 

pa celo obrnejo proces vezave 

povzročitelja zobne gnilobe na 

zobno sklenino. Brusnični sok 

je prav tako učinkovit tudi proti 

ledvičnim kamnom. Tanini, ki jih 

vsebuje brusnica, pa preprečuje- 


jo pritrjevanje bakterij na stene 

urinarnega trakta. 

Brusnica vsebuje barvilo antocianin, 

ki daje plodovom rdečo 

barvo. To barvilo zmanjšuje nastajanje 

LDL (slabega holesterola), 

preprečuje in blaži stresna 

stanja pri človeku, pri sladkornih 

bolnikih zmanjšuje sladkor v krvi 

ter izboljšuje vid. 

Kot rastlina je ameriška brusnica 

zelo odporna tako proti boleznim, 

kakor tudi proti mrazu. 

Za svojo rast potrebuje kislo humusno 

zemljo (PH 3,5–5,5 ) in 

delno senčno lego, ki ni izpostavljena 

močnim poletnim pripekam. 

Posadimo jo lahko v balkonska 

korita, ki naj bodo v vročem 

poletju na polsenčni strani. 

Plodove brusnic lahko hranimo 

v hladilniku sveže tudi več 

mesecev, saj jih pred izsušitvijo 

varuje voščena plast. Uživamo 

pa lahko tudi posušene plodove. 

V lekarnah so na voljo prehranska 

dopolnila iz brusnice v obliki 

kapsul in zdravilnega čaja. 

Nina Ošlaj, mag. farm. 

Skrbimo za naše male živali 

Zamotite psa med pokanjem 

Pokanje raznih pirotehničnih 

sredstev ob božično-novoletnih 

praznikih je neprijetno 

za večino ljudi, kaj šele 

za občutljiva ušesa živali, ki 

si tega hrupnega pojava niti 

ne znajo pojasniti. Zaradi 

strahu pred pokanjem številni 

hišni ljubljenci pobegnejo 

od doma in brezciljno tavajo 

naokrog, vsako leto znova 

opažata Ljubo Fekonja in 

Helena Gruškovnjak z Veterinarske 

postaje Radgona, s 

katerima smo se pogovarjali 

o tej temi. 

Izkušnje kažejo, da se pokanja 

petard in raket bojijo tiste živali, 

ki se prestrašijo tudi grmenja 

in drugih glasnih nepričakovanih 

zvokov, denimo strela iz puške. 

Med malimi živalmi je ta bojazen 

najbolj opazna pri psih, pri 

mačkah nekoliko manj, še posebej 

intenzivno pa se na hrupne 

dogodke odzivajo psi, ki bivajo 

zunaj. Vzroka za strah pred pokanjem 

ni mogoče natančno pojasniti, 

pogostejši je pri starejših 

živalih, ki so nasploh bolj občutljive, 

najdejo pa se tudi psi, ki 

se tako vedejo že od malega in 

jih tega tudi ni mogoče odvaditi. 

Nekateri strokovnjaki pravijo, 

da psi glasen zvok povezujejo s 

kakšno travmatično izkušnjo, ki 

je spremljala pok, in se zato bojijo 

tovrstnega hrupa, po mnenju 

Ljuba Fekonje pa je bolj verjetno, 

da je ta strah prirojen. Možno je 

tudi, da so bolj prestrašeni psi, ki 

so pogosto sami in morajo zato 

stresne situacije sami reševati. 

Prestrašenim živalim pokanje 

povzroči izjemen stres, tako 

da se jim srčni utrip in sopenje 

nenormalno pospešita, od vznemirjenje 

se začnejo tresti, lajati, 

drugače ubogljive živali tako rekoč 

podivjajo in si iščejo zavetje, 

bodisi da silijo v hišo ali pa pobegnejo 

od doma, včasih tako daleč, 

da se izgubijo. Pri nekaterih psih 

se pojavita tudi nenadzorovano 

uriniranje in driska, hud strah pa 

lahko pri živali izzove celo epi- 

leptični napad. Ta je lahko bolj 

blag, pri čemer je pes nekaj časa 

odsoten in zavrača hrano, lahko 

pa je tudi precej dramatičen, ko 

žival izgubi zavest, obleži v hudem 

krču, se slini in urinira. 

Za žival, ki se tako močno boji 

pokanja, bo najbolje, da jo zaprete 

v kakšen prostor, kjer hrup ne 

bo tako glasen, po možnosti pa je 

prav tako ne puščajte same. Strah 

ji skušajte ublažiti tako, da jo zamotite 

z igro, dajanjem priboljškov, 

ljubkovanjem, vendar je ne 

tolažite, ker bo potem vedela, da 

se lahko boji, prav tako pa je zaradi 

nemirnega vedenja ne smete 

kaznovati, poudarja Helena Gruškovnjak. 

Če pri vašem ljubljenč- 

ku nobena od teh metod ne zaleže, 

pa lahko poskusite tudi s 

pomirjevalnimi tabletami, ki so v 

veterinarskih ambulantah na voljo 

posebej za živali. Pomirjevala 

zmanjšujejo dovzetnost za zunanje 

dražljaje, vendar je treba upoštevati, 

da ne učinkujejo v trenutku, 

zato jih je smiselno dati 

že nekaj ur prej, kot se bo začelo 

hrupno dogajanje, za silvestrski 

večer denimo že dopoldne. 

Če bo vaš štirinožec silvestrovo 

in novo leto preživel v pesjaku 

in na dvorišču, ga zavarujte tudi 

pred neljubimi poškodbami in 

poskrbite, da nihče ne bo metal 

petard v njegovo bližino. 

Petra Kranjec 


Praznični 

december 

Zadnji mesec leta, december, 

prinese tudi mnoga praznovanja 

in nazdravljanja novemu letu, 

povezana z glasbo in plesom. Vabijo 

nas, naj »zaplešemo v novo 

leto« in podobno. 

Kdo neki ne pozna pesmi kolednikov. 

To so obredni obhodniki, 

ki v nekaterih prazničnih 

dneh hodijo od hiše do hiše in 

s pesmijo želijo srečo. Tako poznamo 

tudi božično-novoletne 

kolednice. Verjemite v ljubezen, 

verjemite v čarovnijo, verjemite 

v Božička, verjemite vase in v 

svoje sanje. Če vi ne boste verjeli 

vanje, kdo bo verjel v vas? Zato 

božič praznujmo v svojem srcu 

in ga tam skušajmo ohraniti vse 

leto. 

Nevarna sušilnik 

za lase in brivnik 

Si tudi vi vsak drugi dan sušite 

lase oziroma redno uporabljate 

brivnik? Potem ste 

morda izpostavljeni velikemu 

elektromagnetnemu sevanju. 

Raziskave namreč kažejo, da 

nas ogrožajo tudi gospodinjski 

pripomočki. Kot pojasnjujejo 

na Inštitutu za neionizirajoča 

sevanja, na območju nizkih frekvenc 

v domačem okolju največ 

sevanja oddajata brivnik in 

sušilnik za lase, ki lahko tudi do 

dvajsetkrat presegata dovoljene 

mejne vrednosti. 

Kaj lahko storite? Vpliv izpostavljenostielektromagnetnim 

sevanjem lahko zmanjšate 

tako, da poskrbite za čim večjo 

oddaljenost od virov sevanj in 

da svojo izpostavljenost časovno 

omejite. Posebno pozornost 

zaslužijo tudi mobilni telefoni, 

saj je priporočljivo, da uporabljate 

le take, katerih sevanje 

je nižje od 0,6 W/kg (preverite 

na embalaži). Odsvetovana je 

tudi uporaba brezžične »bluetooth« 

slušalke. Hkrati naj ne bi 

nameščali radijske budilke neposredno 

ob glavi, oddajnik in 

usmernik elektronske varuške 

pa naj bi bili dovolj oddaljeni 

od otroške posteljice. 

Novo o vlakninah 

Vlaknine nikoli niso bile 

najbolj zanimiv del prehrane. 

Toda zdaj so postale superhit. 

Proizvajalci živil jih dodajajo 

jogurtom, sokovom, celo umetnim 

sladilom. A podobno kot 

velja za vse super zvezde, ima 

njihova zgodba dve plati. Nasproti 

uspehu in slavi namreč 

stojijo strokovnjaki, ki niso čisto 

prepričani, da je hrano z 

dodatnimi vlakninami sploh 

vredno poskusiti. 

Da ne bo pomote: pametno 

je jesti hrano z veliko vlaknin. 

Prehranske vlaknine naj bi zavirale 

nastanek cele vrste bolezni 

in funkcijskih motenj. Če 

jih zaužijete zadosti, zmanjšujejo 

tveganje za nastanek srčnožilnih 

bolezni, sladkorne bolezni 

tipa 2 in povečane telesne 

teže. Pomagajo pa tudi proti zaprtosti, 

divertikulozi širokega 

črevesa, raku na širokem črevesu, 

žolčnim kamnom, povišanemu 

holesterolu v krvi itd. 

Toda nekatere raziskave po 

svetu kažejo, da naj živila z dodatnimi 

vlakninami ne bi spadala 

mednje. In to zato, ker 

večina vsebuje »izolirane vlaknine« 

– izvlečke iz živil, ki vsebujejo 

vlaknine. Izolirane vlaknine 

so sicer brez okusa in 

ne spremenijo jogurta ali soka 

v lepljivo, zrnato packarijo. Slaba 

stran pa je, da ni dokaza, da 

bi ščitile pred kroničnimi boleznimi. 

Nič pa ni narobe, če si v 

svoj jutranji sok dodate še nekaj 

takšnih vlaknin.

Pikantni rogljički 

dobro je vedeti 


– 23. december 2009 25 

Združenje potrošnikov 

Pomurja svetuje 

Darilni boni 

Ker se darilni boni dokaj pogosto uporabljajo 

kot plačilno sredstvo npr. za nakup daril za roj. 

dan, poročnih daril itd., se je tudi na tem področju 

pojavilo kar nekaj vprašanj potrošnikov. V 

enem od naših primerov je imel potrošnik bone 

večje vrednosti, zaradi katerih pa je imel težave, 

saj pravi, da mu ob nakupu razlike niso hoteli vrniti 

v bonih manjše vrednosti niti v denarju. Zanima 

ga, kaj o tem pravi zakon? 

Poslovanje z darilnimi boni pri nas zakonsko 

ni urejeno, zato pogoje postavlja trgovec, ki jih 

izda. To pomeni, da določi vrednost bona, rok veljavnosti, 

ali se razlika pri manjšem nakupu vrne 

ali ne itd. Potrošnik mora biti o pogojih poslovanja 

z boni vsekakor seznanjen, sicer bi lahko 

šlo za nepošteno poslovno prakso. Zato še nasvet, 

preden bone kupite, povprašajte o pogojih 

unovčenja, še posebej, če gre za bone z visokim 

zneskom, kako je z rokom unovčitve in ali se razlika 

vrača ali ne. Da bi se izognili težavam ob plačilu 

oz. vračilu razlike, je vsekakor bolje, če imate 

več bonov manjših vrednosti kot tiste visokih 

vrednosti. 

Andrej Cimer 

Praznična pojedina 

Vsa družina dandanes le redkokdaj obeduje 

skupaj, na božični večer pa gotovo nihče ne 

manjka. Zaradi posebne priložnosti in prazničnega 

vzdušja kuharji in kuharice dobro premislijo, 

kaj dati na krožnike. 

Na božično pogrnjenih mizah najdemo vse 

mogoče, od najbolj tipičnih jedi, kot je potica, do 

tujih tradicionalnih specialitet, recimo italijanski 

kolač, francoska čokoladna rulada ali angleški 

božični puding. Najbolj pogosto pa v naših domovih 

na jedilnikih pristane nadevan puran ali 

piščanec, kot priloga pa so krompir, riž, kaša, 

mlinci ali kruhovi cmoki. Pogosto mame svojim 

družinam pripravijo kislo ali rdeče zelje, pa 

tudi razne klobase, pečenice, najrazličnejše solate, 

povrhu pa velikokrat še narezke in biftek. Ob 

vsem tem pa seveda spečejo vrsto piškotov, kolačev, 

tort in drugih sladic na čelu s potico, ki s svojimi 

vonjavami omamljajo obiskovalce. 

Praznična pojedina je še bolj privlačna, če jo 

postrežemo na prelepem pogrinjku. Pri idejni 

zasnovi pogrinjka je treba najprej upoštevati 

obliko mize. Kvadratno mizo pogrnemo in v 

sredini pripravimo dekoracijo ali jo čez sredino 

pregrnemo še s tekačem, dekoracija na okroglih 

mizah pa mora biti okrogla. Za božično ali silvestrsko 

večerjo svetujejo prt z bleščicami ali tekače 

prazničnih barv, recimo rdeče in bele. 

Z našega 

štedilnika 

Boštjan Režonja, 

kuhar v lendavskem 

hotelu Lipa 

350 g listnatega testa, 120 g hamburške slanine, 150 

g čebule, 100 g sveže rdeče paprike, 100 g prekajenega 

sira, sol, poper, 1 jajce. 

Čebulo in papriko narežemo na lističe, prav tako narežemo 

hamburško slanino. Sir naribamo. V ponvi na hitro 

prepražimo slanino, dodamo čebulo in papriko ter vse 

skupaj prepražimo. Začinimo. 

Listnato testo odtalimo in ga razvaljamo dva do tri milimetre 

na debelo. Razrežemo ga na trikotnike. Nadev iz 

pražene slanine, čebule in paprike razdelimo na sredino 

vsakega trikotnika. Potresemo še z naribanim sirom in trikotnike 

zvijemo v rogljičke. Nalagamo jih na namaščen 

pekač. Po vrhu rogljičke premažemo z raztepenim jajcem 

in jih spečemo v ogreti pečici pri 185 °C. 

Nekoliko ohlajene zložimo na krožnik ali v košarico in 

jih ponudimo. 

Brokolijeva kremna juha s koruznimi 

cmočki 

600 g brokolija, 50 g masla, 2 žlici ostre moke, 15 cl 

smetane za kuhanje, 60 cl zelenjavne juhe, mleti muškatni 

orešček, sol, poper. 

Za cmočke: 15 cl vode, 5 žlic koruznega zdroba, 1 žlič- 

Osebni pogled v prihodnost 

Kolikokrat razmišljamo o tem, kaj je naše 

poslanstvo? Kolikokrat se oziramo v prihodnost 

in razmišljamo, kje se vidimo jutri, pojutrišnjem? 

Se oziramo vase in se vprašamo, 

kaj so naši darovi, talenti? Ali raziskujemo, 

kaj so naši ideali, vrednote? 

Vedno najdemo izgovor, da tega ne počnemo. 

Zdaj so razlog neodložljive službene obveznosti, 

drugič družinske. Potem so v ospredju naše socialne 

potrebe po druženju in spet imamo razlog na 

dlani. Potem je tu utrujenost ali pa zanimiva oddaja 

na televiziji. Izgovorov, zakaj ne razmišljamo o sebi 

in svoji lastni viziji, je veliko, veliko preveč. 

Prihajajoč praznični čas pa je kot nalašč za to, da 

pogledamo vase in obenem kreiramo svoj jutrišnji 

dan. O tem, kako nastaja takšna vizija, govori Davidov 

pogled v prihodnost, ki pravi takole: »Že davno 

je, ko so pognale korenine moje osebne vizije. Če 

se oziram v preteklost in če me občutek ne vara, so 

pognale pred več leti. Verjetno, ko sem prvič videl 

morje. Že takrat je to postalo del mene. Če pa sem 

natančnejši, sem svoje sanje začel sanjati pred kakšnimi 

desetimi leti. 

Z ženo sva se prvič odpravila na dopust na otok 

Pag. Odločila sva se za apartma v naselju Gajac. Prvi 

stik s Pagom je bil praznina. Vse je bilo golo. In naselje 

Gajac, zame perfekcionista, porazno. Bilo je 

neizmerno neurejeno. To je bil šok. Vendar ta nered 

in izraženo nezadovoljstvo sta bila vodilo, da 

sem našel sebe in svojo podobo prihodnosti. Vedno 

znova in znova se mi je utrjevala, saj sem se 

na Pag, v praznino in odsotnost vsega, vedno znova 

vračal. Ta praznina je postajala vedno bolj temelj 

ustvarjanja mojih sanj. 

ka grobo sesekljanih vloženih filejev rdeče paprike, 50 g 

naribanega parmezana, sol. 

Brokoli razdelimo na manjše cvetke. V kozici segrejemo 

maslo, nanj usujemo moko, jo na hitro popražimo in 

zalijemo z juho. Dodamo brokoli, začinimo in kuhamo 

dobrih deset minut. Nato juho s paličnim mešalnikom 

dobro zmešamo. Dodamo še smetano, na hitro prevremo 

in po potrebi juho še začinimo. 

Za cmočke zakuhamo koruzni drob v slanem kropu. 

Mešamo toliko časa, da se zdrob sprime v kepo. Odstavimo 

in zdrobu primešamo sesekljano rdečo papriko in 

parmezan. Dobro premešamo. Iz še tople mase z rokami 

oblikujemo enakomerno velike cmočke. 

Cmočke nadevamo v jušne skodelice ali jušnik in prilijemo 

vročo brokolijevo juho. Postrežemo vroče. 

Jelenja pečenka z vinsko omako 

800 g očiščenega jelenjega hrbta, 8 cl rastlinskega 

olja, 400 g jušne zelenjave (korenje, peteršiljev koren, 

gomolj zelene, por ipd.), 150 g čebule, sol, poper, rožmarin, 

timijan, brinove jagode, klinčki, lovor, 20 cl jušne 

osnove, 20 cl rdečega vina, 1 žlica ostre moke, sveže sesekljan 

zelen peteršilj. 

Jelenji hrbet splahnemo pod tekočo hladno vodo in ga 

osušimo s čisto kuhinjsko krpo. Jušno zelenjavo očistimo 

in operemo ter grobo naribamo. Prav tako očistimo čebulo 

in jo narežemo na lističe. V kozici na segreti maščobi 

z vseh strani na hitro popečemo jelenji hrbet in ga preložimo 

v globok pekač. Na preostali maščobi prepražimo 

še narezano čebulo in jušno zelenjavo. Vse skupaj preložimo 

k jelenji pečenki, dodamo začimbe in prilijemo jušno 

osnovo. Pokrito dušimo v srednje vroči pečici dobrih 

45 minut. Nato pekač odkrijemo, prilijemo vino in pečemo 

še 15 minut. 

Nekoliko ohlajen jelenji hrbet narežemo na kose in 

shranimo na toplem. V pekaču dušeno zelenjavo pomo- 

Z vsakim dopustom na Pagu se je moje hrepenenje 

po morju povečevalo. V misli se mi je zasejala 

ideja, da bi ob obali želel preživljati več časa. Za 

to bi bila primerna kamnita hiška. Takšna pristna 

primorska, z veliko pozitivne energije. Potem pa je 

misel rodila drugo misel, da bi bilo odlično imeti 

kakšen čoln, s katerim bi se lahko odpravil na ribarjenje. 

Na ribarjenje bi šel skoraj vsako jutro; odpravil 

bi se v noč in našel samega sebe in se vrnil z 

morskim zakladom, ribami kot zdravo hrano. 

Ker je tok misli neustavljiv, je to misel dopolnila 

ideja po velikem oljčnem nasadu, ki bi mi zagotavljal 

stik z zemljo in njeno energijo. Vsak dan bi lahko 

opazoval ciklus življenja – od semena do plodov 

in njihovega shranjevanja. Ko sem o tem razmišljal, 

sem dojel, da nam ta vez manjka in da smo ljudje 

tudi zaradi tega deloma neizpolnjeni. 

V času, ko ne bi ribaril in gojil oliv, bi upravljal 

majhno »konobo«, v kateri bi stregel znancem, kolegom, 

prijateljem, sorodnikom, pa tudi vrsti neznancev. 

Skratka vsem tistim, ki bi si želeli potešiti žejo, 

mogoče malo prigrizniti, še bolj pa si oddahniti. 

Te sanje še vedno živijo. Verjetno tudi vedno 

bodo. Srčno upam, da bo to nekoč tudi resnica, ki 

jo, ne samo da o njej sanjam, tudi živim. Če ne prej, 

pa takrat, ko bom upokojen in ko bo hčerka samostojna. 

To je del mene, iz katerega črpam energijo 

za različne življenjske izzive.« 

To je Davidov pogled v prihodnost. In kakšen je 

vaš pogled v prihodnost? Podarite sami sebi čas in 

se poglejte v prihodnost, ki bo nekoč lahko postala 

vaša resničnost. 

kamo in prepražimo, po potrebi prilijemo juho. Omako 

pretlačimo in na hitro prevremo. 

Jelenjo pečenko postrežemo s pripravljeno vinsko 

omako in poljubno prilogo. 

Ohrovtove ruladice 

8 lepih listov ohrovta, 200 g kuhanega riža, 2 žlici rozin, 

2 jajci, sol, poper, ščepec karija, 30 g masla, 15 cl jušne 

osnove. 

Pristavimo slan krop in v njem blanširamo ohrovtove 

liste. Blanširane liste takoj ohladimo v ledeni vodi in jih 

dobro odcedimo. 

Rozine operemo in namočimo v mlačni vodi. Kuhanemu 

rižu primešamo odcejene rozine in začinimo. Jajca 

ločimo na beljake in rumenjake. Rumenjake primešamo 

riževi masi, iz beljakov pa stepemo trd sneg, ki ga skrbno 

primešamo k rižu. S pripravljenim riževim nadevom nadevamo 

blanširane ohrovtove liste, ki jih zvijemo v ruladice. 

Ruladice polagamo v pomaščen pekač tesno, da se 

ne razpro. Podlijemo jušno osnovo in pekač prekrijemo 

z aluminijasto folijo. Pekač z ruladicami postavimo v vnaprej 

ogreto pečico (180 °C) in dušimo dobrih 20 minut. 

Praznična mešana solata 

Mag. Simona Šarotar Žižek 

200 g očiščene mešane solate (sveže, listnate), 1 rdeča 

grenivka, 1 banana, 1 limona, 120 g orehovih jedrc, 120 

g kuhane šunke. 

Za preliv: 2 žlici vinskega kisa, 4 žlice oljčnega olja, 1 

žlička gorčice, 1 žlička sveže sesekljanega zelenega peteršilja, 

sol, poper. 

Solate dobro operemo, odcedimo in narežemo na 

manjše kose. Sadje olupimo in narežemo na manjše kose. 

Banane pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksidirajo. 

Šunko narežemo na manjše kose sli rezance. 

Vse pripravljene sestavine pomešamo s solatami, ki jih 

nadevamo v solatne sklede. Iz sestavin za preliv zmeša- 

mo preliv in z njim prelijemo pripravljene solate. Takoj 

postrežemo. 

Božična sladoledna torta 

Tatjana Kalamar Morales 

Mini 

darila 

Vedno se najde čas za praznično misel, za 

idejo, ki jo prenesemo najdražjim (partnerjem, 

sorodnikom, prijateljem) v teh prazničnih 

dneh. Niti ni pomembno, kateri dan izberemo, 

saj se zdi, da je december za vse mesec 

obdarovanj. Izgovorov ni, ker kreativnost premaga 

vsak žep. 

Srce 

Kot da je srce samo element, 

ki ga podarjamo za valentinovo. 

Saj ni nujno, da je rdeče barve. Najdimo 

koščke različnih tkanin v poljubnih barvah in 

jih sešijmo v obliki srca. Ker gre za dokaj majhen element, 

morda niti ne potrebujemo šivalnega stroja. 

Če si omislimo majhno torbico, bomo za zadrgo potrebovali 

malo bolj izkušeno roko. Pomembno je, 

da je darilo pisano na kožo ali je za dušo prav posebne 

osebe. Primerne tkanine so vsekakor polst, kuhana 

volna, angora volna, kašmir. Na vsak način pa 

so kombinacije tkanin tiste, ki dajejo neki kreativni 

presežek. Vodilo naj bo »manj je več«, da stvar ne bo 

videti kičasto. Sicer pa me je o kiču poučila umetnostna 

zgodovinarka nekoč rekoč: »Privoščite si malo 

kiča, saj ga v taki obliki nujno potrebujete.« 

Obesek za ključe 

Ni lažjega elementa, kot je obesek 

za ključe, mobilni telefon, očala in 

še kaj podobnega. Vse, kar napletemo 

okrog kovinskega obroča, naj bo 

prežeto s kreativnostjo. Preden se lotimo 

dela, začnimo snovanje z načrtom. Vzemimo 

beli list papirja in narišimo želeno. 

Morda nismo pravi ilustratorji, a 

naš um zna brati našo skico, zato le nadaljujmo 

po poti kreativnosti. Morda se 

zdi vse skupaj nepotrebno, a končni rezultat 

z načrtom je vedno dosti boljši kot brez njega. Najdimo 

si kakšne vrvice, kovinske ali plastične elemente 

in jih združimo. 

Darilna vrečka 

Tudi vrečka za darilo, ki je narejena prav po meri, 

naredi dosti večji vtis kot tista, ki jo kupimo. Dobra 

stran vseh ekotrendov je ta, da smo začeli spoštovati 

tudi stvari, ki so jih znale narediti naše babice ali prababice. 

Naravni materiali so dobrodošli. Ostanke kar 

lepo izrežimo glede na velikost darila in 

ročno sešijmo konce na tak način, da 

bo vsak vbod resnično viden. Vzemimo 

kontrasten debelejši sukanec, 

da bo ročno delo prava dodana 

vrednost celotni podobi darila. 

Vzemimo si čas za razvajanje 

nas samih in naših najdražjih. Pustimo 

idejam, da zapolnijo kakšne prazne 

trenutke. Vsak rezultat bo prinesel 

dvojno praznično radost. 

Za biskvit: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice ostre moke, 

1 žlica kakava v prahu. 

Za nadev: 50 cl vaniljevega sladoleda, 50 cl jagodnega 

sladoleda. 

Za snežne okraske, 6 beljakov, 300 g sladkorja. 

Dekoracije: 20 cl sladke smetane za stepanje, mešano 

kandirano sadje, listi melise, srebrne sladkorne kroglice. 

Iz sestavin za biskvit pripravimo biskvit: jajca ločimo 

na beljake in rumenjake. Rumenjake s polovico sladkorja 

penasto umešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, ki mu 

primešamo drugo polovico sladkorja. K umešanim rumenjakom 

primešamo sneg, nato pa še pazljivo primešamo 

moko. Dva tortna modela namažemo z maščobo in pomokamo. 

V enega poravnamo polovico biskvitne mase, v 

drugega pa drugo polovico biskvitne mase, ki smo ji primešali 

kakav v prahu. V ogreti pečici (180 °C) spečemo 

oba biskvita in ju ohladimo. 

Posebej iz beljakov stepemo trd sneg, v katerega postopoma 

primešamo sladkor. Iz mase s pomočjo dresirne 

vrečke nabrizgamo snežne poljubčke. Nabrizgamo jih na 

pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Pekač postavimo 

v še toplo pečico, kjer jih sušimo dobro uro. 

Nato pripravimo sladoledno torto: v tortni model položimo 

navadni biskvit, nanj namažemo razmešan jagodni 

sladoled, ga pokrijemo s kakavovim biskvitom, ki ga premažemo 

z razmešanim vaniljevim sladoledom. Po vrhu 

sladoled poravnamo in torto postavimo v zamrzovalnik 

vsaj za štiri do pet ur. 

Preden torto postrežemo, jo vzamemo iz modela in 

preložimo na stekleno ploščo. Po vrhu in obodu jo okrasimo 

s snežnimi poljubčki in stepeno sladko smetano, kandiranim 

sadjem, listi melise in srebrnimi sladkornimi kroglicami.

26 

V teh dneh že deseto leto 

zapored v turističnem naselju 

Banovci dvorišča hiš krasijo 

jaslice, ki so jih ustvarili 

domačini in že od daleč privabljajo 

turiste in druge obiskovalce, 

da si jih ogledajo. 

Še posebej zvečer pogled na 

Božično vas navdušuje obiskovalce 

in jih spravlja v romantično 

predbožično razpoloženje. 

V drugi polovici decembra in 

prvih dneh januarja jaslice na 

prostem krasijo mnoge domove, 

okrog trideset jih je, mnogi 

drugi krajani pa poskrbijo za 

drugačne okrasitve in osvetlitev 

svojih domov. Kot pravi predsednik 

Turističnega društva Banovci 

Jože Jakopec, so k sodelovanju 

povabljeni vsi vaščani, kajti: »Vas 

bo tem lepša, čim več hiš bo razsvetljenih 

in okrašenih.« Ob ogledu 

vasi se obiskovalcem priležejo 

še topel čaj, kuhano vino in 

domače dobrote, ki jim jih ponudijo 

domačini, vse skupaj pa do- 

polnjuje še božična glasba. Zaradi 

svoje prizadevnosti so krajani 

že večkrat dobili tudi priznanje 

Pomurske turistične zveze za najlepše 

urejen turistični kraj. 

Letos so razstavo pripravili v 

okviru mednarodnega projekta 

Božična Prlekija, ki ga sofinancira 

Evropska unija in v katerega 

so vključili še razstavo slovenskih 

jaslic z natečajem po šolah za najlepše 

jaslice v Veržeju, predstavo 

na prostem Božična noč pri Ivanovem 

izviru na Razkrižju in božični 

koncert Komornega zbora 

Orfej iz Ljutomera. 

Banovci so bili med prvimi kraji 

v Sloveniji, ki so se odločili za 

organizirano postavitev jaslic na 

prostem. Z ustvarjanjem božične 

vasi začnejo že zadnji teden v 

novembru s pletenjem dveh adventnih 

vencev, ki ju postavijo v 

središču vasi in pri Termah Banovci. 

Vaščani so v pletenje tudi 

letos vključili goste iz term. Ob 

prizadevanju, da bi na njihovem 

reportaža 



Banovci so se spet spremenili v Božično vas 

Sveti trije kralji na konjih 

Izdelovalcu najlepših jaslic se nasmiha petsto evrov nagrade – Razglasitev 

in podelitev nagrad bosta 8. januarja v Termah Banovci 

Še dobro, da je Janez Skuhala letos jaslicam naredil varno 

zavetje, saj jim niti močno sobotno sneženje ni moglo priti 

do živega. Foto: P. K. 

Predsednik Turističnega društva Banovci Jože Jakopec: »K 

sodelovanju so povabljeni vsi vaščani, kajti vas bo tem lepša, 

čim več hiš bo razsvetljenih in okrašenih.« 

Rajhove jaslice v središču vasi boste težko zgrešili, saj so 

ogromne. 

Lani je Denis Trstenjak strokovno komisijo prepričal z jaslicami, 

postavljenimi v palestinsko okolje, letos je Betlehemu 

dodal pridih slovenskega. 

dvorišču in v vasi v teh temnih 

zimskih dneh ob luči svetlobe, 

ki osvetljuje biblični prizor, bilo 

lepše in prijetneje, je bil namen 

Turističnega društva Banovci, ki 

je vsa ta leta glavni organizator, 

tudi, da bi gostje Term Banovci 

in drugi, ki obiščejo njihov kraj, 

začutili turistično naselje kot prijetno 

za sprehod in ogled. Poleg 

društva in Term Banovci pri uresničevanju 

projekta sodelujeta 

še Občina Veržej in Zavod Marianum 

Veržej – Center DUO. Vodstvo 

Term Banovci je domačine 

k prizadevnosti še dodatno motiviralo 

z nagradami, vendar pa 

so nagrade postranskega pomena, 

saj se, kot pravijo krajani, za 

to odločajo zaradi lastnega zadovoljstva, 

da s svojo ustvarjalnostjo 

polepšajo božične praznike 

sebi in svojim najbližjim. 

Letos tretje leto ob gostih hotela 

in drugih obiskovalcih ocenjuje 

jaslice tudi strokovna komisija, 

v kateri so teolog, krajinska arhitektka, 

etnolog in likovnik, posledica 

česar je, da se tudi kakovost 

postavitve jaslic iz leta v leto 

veča. Letos so se odločili, da bo 

poudarek na prleških jaslicah, saj 

je znano, da se je postavitev jaslic 

skozi zgodovino po posameznih 

pokrajinah v Sloveniji in po svetu 

razlikovala, saj so v postavitev 

vključevali tudi elemente iz svoje 

tradicije in pri tem uporabljali 

material, ki je značilen za domače 

okolje. Pri odločitvi strokovne 

komisije pri izboru najboljših pa 

so v ospredju: teološka svetopisemska 

verodostojnost, materiali 

in gradiva, estetska – umetniška 

nota, izvirnost – domiselnost 

pri njihovi postavitvi, jasna razmejitev 

med betlehemskimi in 

slovenskimi jaslicami ter vloženi 

trud, delo in čas. 

Pomembno pri tem je tudi, da 

je celo prizorišče narejeno tako, 

da opazovalca usmerja že v začetku 

na osrednje prizorišče Kristusovega 

rojstva, hlevček s sveto 

družino. Vse skupaj pa osvetljuje 

umirjena enobarvna razsvetljava, 

ki ustvari v očeh opazovalca 

vzdušje skrivnostni božične 

noči. 

Med tistimi Banovčani, ki so se 

letos odločili za postavitev jaslic 

s pridihom domače duhovne kulture, 

je Denis Trstenjak, ki v akciji 

sodeluje štiri leta in je lani s svojimi 

jaslicami, postavljenimi v palestinsko 

okolje, požel celo prvo 

nagrado strokovne komisije. »Ko 

so si ogledali naše jaslice, mi je 

ena od članic komisije dejala, da 

se ji je ob pogledu nanje zazdelo, 

kot da je v Palestini, tako avtentične 

so bile videti. Letos pa sem 

se raje odločil za slovenske jaslice, 

ki prikazujejo naše podeželje. 

Tako sem naredil hlev iz lesa, krit 

s slamo, poleg so gorice in klopotec, 

vključil sem tudi slovenske 

živali, jelena, mačko, psa. Sveti 

trije kralji pa tudi niso prijezdili 

na kameli, ampak na konju. Delanju 

jaslic se posvečam po šolskih 

obveznostih in mi je v veliko veselje, 

saj od nekdaj rad ustvarjam 

z rokami,« je povedal dijak, ki se 

sicer navdušuje nad računalniki. 

Pravi veteran pri delanju jaslic 

je Janez Skuhala: »Velike jaslice 

na prostem postavljam že, odkar 

se je začela ta akcija, kot osnovnošolec 

pa sem jih že postavljal 

v domači dnevni sobi. Vsako leto 

dodamo nekaj novega, letos smo 

denimo na novo postavili hišico 

s streho in steklenimi okni, ki va- 

Tudi na samokolnici je mogoče ponazoriti Betlehem. 

Strokovna komisija pri ocenjevanju med drugim upošteva, iz 

katerih materialov so jaslice postavljene. Večina ljudi se odloči 

za take, ki jih je mogoče najti v naravi v bližnji okolici. 

ruje jaslice. Te sem naredil iz naravnih 

materialov, lesa, slame, 

naravne trave, gline, večino dela 

opravim sam, malo mi pomagata 

tudi sin in partnerica, smo pa letos 

potrebovali kar mesec dni, da 

smo dokončali delo.« 

Razglasitev rezultatov ocenjevanja 

jaslic in podelitev nagrad 

najboljšim bosta 8. januarja v 

Termah Banovci. 

Jože Gabor, 

Petra Kranjec 

Kar nekaj hiš je svetopisemski prikaz Jezusovega rojstva 

postavilo v štore. 

Poleg razkošnih se najdejo tudi bolj minimalistične postavitve.

VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKA 

razvedrilo 


– 23. december 2009 27 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - napišite in 

pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, 

Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, 

do četrtka, 31. decembra 2009. 

Rešitev 

Ime in priimek 

Naslov 

Nagrajenci križanke iz 

Vestnika št. 50 (10. 12. 2009) 

Rešitev križanke: VELIKA BRITANIJA, 

LONDON, JANE AUSTEN, WILLIAM 

SHAKESPEARE 

1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, 

mag. Branislava Belović 

Štefan Horvat, Tomšičeva ulica 5, Lendava 

2.– 8. nagrada – MAJICA 

Blaž Toplak, Smolenja vas 91, Novo mesto 

Peter Vajda, Cvetlična ulica 3, Radenci 

Alenka Rajnar, Rakičan, Panonska ul. 61, M. Sobota 

Jože Flisar, Ulica Zorana Velnarja 16, M. Sobota 

Patricija Kaučič, Lomanoše 20, G. Radgona 

Ivan Schek, Gornji Petrovci 30, Petrovci 

Matilda Lapoši, Kroška ulica 24, M. Sobota 

Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. 

HOROSKOP HOROSKOP 

ONA: Nikar ne obupujte zaradi majhnih nesoglasij 

s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. 

Raje se potrudite in ji predlagajte spravo, ki 

se lahko kaj hitro sprevrže v trajnejšo prijateljstvo. 

ON: Prizadevali si boste osvojiti srce znanke, ki vam zadnje 

čase ne pusti mirno spati. Poskusite biti kar najbolj 

odkriti, saj je to edini pravi način za osvojitev njenega sicer 

nestanovitnega srca. 

ONA: Nekdo bo poskusil zvaliti krivdo na vaša 

ramena, od vas pa bo odvisno, ali mu boste to 

tudi pustili. Pazite se nizkih udarcev in poskušajte 

stvari postaviti na pravo mesto. Bodite previdni in ne 

stopajte po majavih tleh. 

ON: Trikrat premislite, preden se dokončno odločite, saj 

potem ne bo šlo vse tako gladko, kot bi si želeli. Eno so 

načrti, drugo pa je kruta realnost. Poglejte resnici v oči in 

se sprijaznite z dejstvi. 

ONA: Nekdo, o katerem nimate ravno najboljšega 

mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. 

Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati, 

saj si bosta zaradi spodrsljaja še bližja. Ne pozabite 

na pomemben sestanek! 

ON: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetnem položaju 

in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali 

spremeniti svoje nameravane načrte. To pa vam sploh 

ne bo težko, saj se boste prav imenitno zabavali. 

ONA: Vztrajali boste, čeprav dobro veste, da še 

zdaleč ne boste dosegli vsega, kar želite. Treba 

bo še malo počakati, nato pa udariti z vsemi 

močmi. Je pa res, da so želje eno, možnosti pa nekaj 

povsem drugega. 

ON: Pri odločitvah na poslovnem področju boste imeli več 

kot srečno roko, saj boste realizirali že dolgo zastavljen 

cilj. Toda nikar v tem zmagoslavju ne pozabite prijateljev, 

ki so vam v preteklosti veliko pomagali. 

ONA: Nekdo iz vaše preteklosti vas bo dobesedno 

zasul s pozornostjo, saj si bo od vas obetal 

precejšnjo korist na poslovnem področju. Nekaj 

v vas vam bo pravilo, da mu poskusite ugoditi, saj lahko 

tudi vi kmalu potrebujete njegovo pomoč. 

ON: Nikar se ne mučite z dvomi o svoji partnerki, saj se bo 

vse skupaj končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje 

okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti nekoliko 

resnejše načrte za prihodnost. 

ONA: Pripravite se na neljubo spremembo, ki bo 

dodobra zmedla vaše ljubezenske načrte. Na 

dan bodo privreli občutki ljubosumja, kar vam 

lahko samo škoduje. Poskusite ohraniti mirno kri. 

ON: Življenje se vam počasi ureja, tako da ni nobene potrebe, 

da bi pretirano delali. Raje začnite uživati v sadovih 

preteklega dela, ki jih ni ravno malo. In nekateri izmed njih 

so prav slastni, zato se jih splača okusiti. 

ONA: Začelo se bo obdobje, ko vam bo šlo vse 

kot po maslu. Toda nikar se preveč ne prenaglite, 

ampak ravnajte tako, da bo vaše tveganje 

kar najmanjše. Partner se vam bo hotel prikupiti, vi pa ne 

boste imeli nič proti. 

ON: Predstavili vam bodo osebo, s katero se boste še pogosto 

srečevali. Zato naredite kar najboljši vtis. Mogoče 

se vam bo odprla nova možnost za realizacijo vaših poslovnih 

načrtov, ki so bili za nekaj časa skoraj pozabljeni. 

ONA: Nekdo se zelo trudi, da bi vam pomagal, 

zato ne trmoglavite, ampak sprejmite njegovo 

pomoč. Z malce sreče boste dosegli velik poslovni 

uspeh, torej se nikar ne obotavljajte pri odločitvah. 

ON: Ponovno srečanje z nekdanjo ljubeznijo vaju bo oba 

iztirilo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki se vam lahko 

hitro maščujejo, zato dobro premislite, preden storite naslednji 

korak. Lahko se vam pripeti prava katastrofa. 

ONA: S partnerjem se boste veliko pogovarjali 

in sanjarili o načrtih za prihodnost, kar vas bo 

povsem prevzelo. Vse se bo dogajalo v pričakovanju 

veselega dogodka, ki vam zadnje čase kar ne pusti 

mirno spati. 

ON: Nekdo vas bo vztrajno prepričeval o nujnosti določene 

poslovne odločitve, vendar vas bo vaša prirojena previdnost 

odvračala od prevelikega tveganja. Pravi čas bo 

prišel zelo kmalu. 

ONA: Ponovno vas bodo skušali prepričati o nečem, 

kar ni dobro za vas, zato nikar ne nasedajte 

lepim besedam in praznim obljubam. V nasprotnem 

primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste 

ponovno ostali praznih rok. 

ON: Nikar ne verjemite govoricam, ki jih razširja vaš samozvani 

prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo 

vam bo uspelo tudi tam, kjer so se ustavili 

veliko večji osvajalci, kot ste vi. 

ONA: Nikar ne puščajte drugim, da se vmešavajo 

v vaše delo, saj ste sami povsem dovolj 

sposobni za to, kar načrtujete. Naredili boste 

odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve. 

ON: Na prvi pogled se vam bo mogoče zdelo, da vam ni 

uspelo, toda kmalu se boste prepričali, da se je vse skupaj 

končalo še bolje, kot ste pričakovali. Prijatelji vam bodo 

malce zavidali, vendar ne v slabem pomenu besede. 

ONA: Vaša prizadevanja se bodo sicer uresničila, 

a se boste uspeha kmalu naveličali. Poglejte 

malo okoli sebe in ugotovili boste, da vas uspeh 

ni povsem osrečil. Posvetite se raje svojemu partnerju. 

ON: Še nekaj časa vas bo mučila težka negotovost, vendar 

glavni del krivde za takšno počutje nosite vi sami. Prehitro 

ste se spustili v tvegan posel, zdaj pa vam je žal. Naslednjič 

bodite previdnejši! 

S U D O K U 

4 

1 7 2 9 

3 4 7 

7 5 

9 1 4 2 

7 

4 2 

1 7 

6 7 8 

7 

5 

9 

3 

3 8 2 4 

1 5 

4 

3 

3 

8 5 1 

Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, 

vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9. 

Ali ste vedeli ... 

… da se večina imen celin konča s črko, s katero 

se tudi začenja (npr. Azija, Afrika …), 

… da se samoglasnik v angleški besedi »indivisibility« 

pojavi kar šestkrat, 

… da ima dom predsednika Thomasa Jeffersona 

tudi biljardno sobo, čeprav je bil biljard v njegovem 

času prepovedan, 

… da je po Einsteinovi teoriji relativnosti nemogoče 

potovati natanko s svetlobno hitrostjo, ampak 

samo hitreje ali počasneje, 

… da je v večini oglasov za zapestne ure na uri 

čas 10.10, 

… da sta se Cher in Sonny Bono na začetku kariere 

imenovala Cleo in Caesar, 

… da sta največja izdelovalca sladoleda v Ameriki 

Ben in Jerry pošiljala odpadke na prašičje farme 

za hrano prašičev, 

… da se ostrost popra meri po Scovillovi lestvici, 

… da so do leta 1965 na Švedskem avtomobili vozili 

po levi strani, čeprav so tudi vozniki sedeli 

na levi strani, 

… da so spremembo voznega pasu na Švedskem 

opravili ob petih popoldne, da bi preprečili jutranje 

nesreče, 

… da po levi strani ceste vozijo tudi v Avstraliji, 

… da je Japonska tretja najgosteje naseljena država 

na svetu (za Belgijo in Nizozemsko)?

28 

Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, 

bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. 

Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota 

STORITVE 

POSREDNIŠTVO 

Vsem vam želimo vesele božične praznike 

ter srečno in uspehov polno novo leto 2010! 

Skupaj z vami želimo tudi v prihodnje 

prispevati svoj delček v mozaik razvoja 

naše regije. 

Direktor Pomurskega razvojnega inštituta 

dr. Darko Anželj 

Prispevki za nakup medicinske opreme 

Družina Žganjar iz Markišavec namesto cvetja za pok. Marijo Hochstatter – 30; 

družina Janža iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Hochstatter – 30; Ludvik 

Kumin iz Kopališke ul. 17 v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Jožeta Titana 

iz Černelavec – 20; družina Matjašec iz Mladinske ul. 21 v Murski Soboti 

namesto cvetja za pok. Martina Horvata od Grada – 40; Vera Rantaša Obal z 

Vaneče 58 namesto cvetja za pok. Cecilijo Vigali iz Bakovec – 20; sodelavci 

namesto cvetja za pokojnega očeta Cecilije Smej – 50; družina Zrinski iz Beltinec 

namesto cvetja za pok. Belo Leharja iz Andrejec – 30; družine Lutar, Stolnik 

in Vrebac namesto cvetja za pok. Franca Gerleca iz Borejec – 45 evrov. 

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 

01100-6030278282 s pripisom »za nakup medicinske opreme«. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

Center za pomoč žrtvam 

kaznivih dejanj 

Murska Sobota, Plese 9, 9000 Murska Sobota 

Tel.: (02) 527 19 00 

Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! 

Pomoč je zaupna in brezplačna. 

Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! 

Citroën C4 

Attraction 

1.4i 16V 

z klimo že od 

11.390 EUR 

Ponudba velja samo v decembru 

AVTO CIT, d. o. o., tel. št.: 02 534 90 00 

KURILNO OLJE, 

PREMOG 

UGODNE CENE IN MOŽNOSTI 

PLAČILA! Tel.: 57 88 200 

KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 

EKOLOŠKO KURILNO OLJE 

KURILKO 

tel.: 54 59 280 

Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci 

Elektro TRA & MAR, d. o. o. 

TRA & MAR, d. o. o., Gančani 87, 9231 Beltinci 

Izvajanje elektroinštalacij, 

jaki in šibki tok 

Elektroinštalacijske meritve 

Nadzor nad izvedbo elektroinštalacij 

Tel.: 031 815 267, e-mail: 

tratnjer.martin@siol.net 

Montaža, servis in meritve 

oljnih gorilnikov 

Dobava in montaža peči na 

biomaso in sončnih kolektorjev 

Želijo vam miren božič ter srečno in uspešno leto 2010! 

RAČUNOVODSKE STORITVE 

GSM: 031 365 982 (Jožica Baša), se-rs@siol.net 

Vodenje računovodstva za vse vrste gospodarskih in negospodarskih subjektov (s. p., d. o. 

o., d. d., društva, kmetovalce ...): 1. vodenje temeljnih poslovnih knjig, 2. vodenje analitičnih 

evidenc kupcev in dobaviteljev, 3. obračun osebnih prejemkov, 4. vodenje evidence osnovnih 

sredstev z obračuni amortizacije, 5. obračun DDV, 6. izdelava računovodskih izkazov … 

ŽALUJETE? 

Obiščite specializirano trgovino z vsemi črnimi 

ženskimi in moškimi oblačili. 

Slomškova ulica 29, Murska Sobota (zraven 

Ljudske univerze), tel. št.: 02 528 12 90 

www.citroen.si 

Emisija CO2: 153 g/km. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 6,4 l/100 km. Slika je simbolična! CREATIVE TECHNOLOGIE 

CENIK MALIH OGLASOV 

do 80 znakov 8,35 

81 znakov 8,50 

82 znaka 8,65 









91 znakov 10,00 

92 znakov 10,15 

93 znakov 10,30 

94 znakov 10,45 

95 znakov 10,60 

96 znakov 10,75 

97 znakov 10,90 

98 znakov 11,05 

99 znakov 11,20 

100 znakov 11,35 

101 znakov 11,50 

102 znakov 11,65 

103 znakov 11,80 

104 znakov 11,95 

105 znakov 12,10 

106 znakov 12,25 

107 znakov 12,40 

108 znakov 12,55 

109 znakov 12,70 

110 znakov 12,85 

111 znakov 13,00 

112 znakov 13,15 

113 znakov 13,30 

114 znakov 13,45 

115 znakov 13,60 

116 znakov 13,75 

117 znakov 13,90 

118 znakov 14,05 

119 znakov 14,20 

120 znakov 14,35 

121 znakov 14,50 

122 znakov 14,65 

123 znakov 14,80 

124 znakov 14,95 

125 znakov 15,10 

126 znakov 15,25 

127 znakov 15,40 

128 znakov 15,55 

129 znakov 15,70 

130 znakov 15,85 

131 znakov 16,00 

132 znakov 16,15 

133 znakov 16,30 

134 znakov 16,45 

135 znakov 16,60 

136 znakov 16,75 

137 znakov 16,90 

138 znakov 17,05 

139 znakov 17,20 

140 znakov 17,35 

141 znakov 17,50 

142 znakov 17,65 

143 znakov 17,80 

144 znakov 17,95 

145 znakov 18,10 

146 znakov 18,25 

147 znakov 18,40 

148 znakov 18,55 

149 znakov 18,70 

150 znakov 18,85 

151 znakov 19,00 

152 znakov 19,15 

153 znakov 19,30 

154 znakov 19,45 

155 znakov 19,60 

156 znakov 19,75 

157 znakov 19,90 

158 znakov 20,05 

159 znakov 20,20 

160 znakov 20,35 

Cene vsebujejo DDV. Naročniki imajo ob naročilu 

in plačilu na blagajni 20 % popust. 

Motorna vozila 

VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI – Z 

MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost 

brez kaska). AVTOMOBILI P. R., Industrijska 

ul. 9, MB, 02 228 30 20, 02 228 30 

00, 031 320 336. m013933 

Živali 

KUPIM MLAJŠO KRAVO, dobro mlekarico, 

lahko brejo. Tel.: 041 374 933. 

m014774 

Posesti 

V CENTRU M. Sobote prodamo v celoti 

opremljeno dvosobno stanovanje. Tel.: 

031 669 635. m014740 

GOZDOVA v petrovski občini prodam. 

Tel.: 041 328 367. m014748 

STANOVANJSKO HIŠO v Veliki Polani 

prodam. Tel.: 041 328 367. m014748 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota 

KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: 

UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME 

BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km 

PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 

Kmetijska 

mehanizacija 

KUPIM TRAKTOR URSUS ali IMT 533 ali 

539. Tel.: 031 868 034. m014675 

TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA, klinasto 

brano z valji in rabljeno opeko 

bobrovec prodam. Tel.: 532 16 78, 

zvečer. m014742 

KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHA- 

NIZACIJO. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 

937. m014198 

TRAKTOR ZETOR 53-40, s sprednjo 

hidravliko in kardanom, registriran, prodam. 


SUŠILNICO ZA BUČNO SEME in sejalnico 

za apnenec Safental prodam. Tel:. 

051 211 826. m014790 

TRAKTOR UNIVEERZAL, 64 KM, pogon 

na vsa 4 kolesa, prodam. Cena 

po dogovoru. Tel.: 02 758 43 51. 

m014685 

Razno 

Masažni stol, z valjičnim programom, 

malo rabljen, prodam. Tel:. 051 332 

358. m014775 

PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO 

kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. 


Storitve 

KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI 

POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST 

KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 

EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! 

ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE- 

DOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. 

AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, 

MB, 02 228 30 20, 031 658 679. 

m013944 

POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED- 

ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? 

POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO 

NA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE! 

AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, 

MB, 02 228 30 20, 031 648 679. 

m013955 

Srečanja 

Naredite nekaj proti osamljenosti. Sedaj 

je pravi čas. Posredujemo partnerje 

za občasna srečanja ali resno zvezo, 

izključno za nevezane resne člane iz vse 

Slovenije. Zdravilni dotik, Černelavci, 

Gederovska ul. 14, tel.: 521 14 28, 041 

285 615. m014799 

D. E. POGREBNIŠTVO 

telefon: 02 521 37 00 

UREDITEV DOKUMENTOV 

OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH 

UREJANJE ZELENIC 

PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 

KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, 

VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, 

BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, 

BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. 

PLAČILO TUDI NA VEČ 

OBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060 

faks: 02 52 51 170 

Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota 

Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 

KOMPLETNE POGREBNE STORITVE 

UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi 

do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a 

Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, 

okenske police, kamnite mize, pulti, vaze 

in drugi izdelki iz granita in marmorja 

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 

KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., 

Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci 



Pomlad na vrt bo tvoj prišla 

in čakala, da prideš ti, 

sedla bo na rožna tla 

in jokala, ker te ni. 

(Simon Gregorčič) 

ZAHVALA 

V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga 

Gabrijela - Cica Žilavec 

iz Murske Sobote 

Hvala vsem, 

ki ste ji pomagali na poti njenega življenja. 

Kalman, Mirči, Anica, Ivanka, Tomi, Martin, Jernej, 

Simona, Doroteja, Nino, Jan 

Ti si spomin, katerega se ne da izbrisati, 

ti si bolečina, katere se ne da preboleti, 

ti si plamen, katerega se ne da ugasniti, 

ti si tisti, katerega se ne da pozabiti. 

V SPOMIN 

28. decembra mineva šest let žalosti, odkar nas je tragično 

zapustil dragi sin, brat in stric 

Danilo Lacko 

iz Turnišča 

2. 5. 1975–28. 12. 2003 

Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete 

svečko in položite cvetje njemu v spomin. 

Žalujoči vsi njegovi 

ZAHVALA 

V 68. letu nas je zapustil naš dragi 

mož, brat, svak in sorodnik 

Alojz Baligač 

iz Prešernove ulice 28 

v Rakičanu 

Lepa hvala 

vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, 

ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 

Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, 

sveče in v druge namene. 

Lepa hvala g. župniku, pevcem 

in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči njegovi najdražji 

Srce je dalo vse, kar je imelo, 

le zase nobene bilke ni poželo. 

ZAHVALA 

V 55. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, babica, 

tašča in snaha 

Danica Mataj 

roj. Zmazek 

iz Trubarjeve ul. 52 v Krogu 

Hvala vsem vam, ki ste nam v dneh slovesa dali vedeti, da je 

imela okrog sebe veliko dobrih ljudi, ki so jo življenju spoštovali 

in imeli radi. 

Naj vsem vam ostanejo nanjo lepi spomini. 

Žalujoči: mož Štefan, sin Robert z družino, 

tašča Irma in drugo sorodstvo 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek 

v mesecu ob 17. uri 

na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470


– 23. december 2009 29 

Res je, kar pravijo: 

kogar imaš rad, nikoli ne umre, 

le daleč, daleč je ... 

V SPOMIN 

Minevata dve leti žalosti od takrat, 

odkar ni več med nami dragega 

Rudolfa Pucka 

iz Murske Sobote 

Ostajaš v naših srcih in mislih! 

Tvoji najdražji 

Nič, kar imaš rad, ne more umreti, 

potrebuješ le čas, to resnico dojeti. 

V SPOMIN 

Letos, 27. decembra, mineva 

petnajst let žalovanja za dragim 

Ervinom 

Žnidaričem 

s Cankove 

Hvala vsem za trenutek, ko postojite ob njegovem grobu, 

položite cvet ali prižgete svečko. 

Vsi njegovi 

Le srce in duša vesta, 

kako boli, ko te ni več 

med nami. 

V SPOMIN 

20. decembra je minilo eno leto od 

takrat, ko si nas zapustil, dragi oče, 

dedek, pradedek, sorodnik in sosed 

Alojz Gomboc 

iz Večeslavec 30 

Za vsak podarjen cvet, svečko ali lepo misel nanj – iskrena 

hvala! 

Njegovi najdražji 

ZAHVALA 

V 80. letu nas je zapustila 

draga sestra in teta 

Helena Švec 

iz Dolge vasi 133 a 

Zahvaljujemo se 

sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, 

ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter 

izrekli sožalje. 

Hvala tudi osebju Doma starejših Lendava, 

g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam 

za odpete žalostinke. 

Žalujoči njeni najdražji 

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. 

A kar ni njeno, nam ne more vzeti. 

In to, kar je neskončno dragoceno, 

je večno in nikdar ne more umreti. 

ZAHVALA 

V 92. letu starosti nas je za vedno 

zapustila naša draga mama, tašča, 

sestra, teta, botra, babica, prababica 

in praprababica 

Marija Lukač 

roj. Obal 

iz Serdice 25 

Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, 

sosedje, prijatelji in znanci, za vsa izrečena sožalja, darovano 

cvetje, sveče, za svete maše ter darove za ureditev pokopališča 

in vežice. 

Zahvala je namenjena tudi vsem tistim, ki ste jo s svojo 

navzočnostjo pospremili v dom večnega miru. 

Iskrena hvala gospodu naddekanu Martinu Vöröšu za 

pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Frančevim 

sodelavcem iz podjetja Altrad – Liv in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

Kogar imaš rad, 

nikoli ne umre, 

le daleč, daleč je ... 

V SPOMIN 

24. decembra minevajo tri leta žalosti 

od takrat, ko nas je zapustil dragi 

Darko 

Černela 

iz Moravskih Goric 60 

Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem 

grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. 

Vsi njegovi 

Dve leti že v grobu spiš, 

spomin nate še živi. 

V SPOMIN 

28. decembra bosta minili dve leti 

od takrat, ko nas je zapustila draga 

mama, tašča, babica in prababica 

Jolanka Votek 

iz Fokovec 69 

Žalujoči sin Dušan z družino 

Nisem odšel, 

ker ne bi hotel med vami živeti, 

odšel sem, da bi nehal trpeti. 

ZAHVALA 

Za vedno je zaspal naš dragi oče, 

dedek in tast 

Jožef Györek 

1936–2009 

iz Kobilja 60 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli 

sožalje, darovali cvetje, maše, sveče, v dobrodelne namene in ga v 

tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 

Hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih žalosti in 

slovesa ob izgubi obeh staršev. 


Leto je minilo, življenje se je spremenilo, 

spomin nate ni zbledel, 

ostala je le bolečina 

in za teboj velika praznina. 

V SPOMIN 

21. decembra je minilo 

leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš 

dragi mož, oče, dedi, tast in brat 

Ivan Hozjan 

iz Trnja 155 

Hvala vsem, ki se z dobro mislijo 

ustavite ob njegovem grobu. 


Prazen dom je in dvorišče, 

naše oko zaman te išče. 

Ni več tvojega smehljaja, 

utihnil je tvoj glas, 

bolečina in samota sta pri nas. 

Zato pot nas vodi tja, 

kjer sredi tišine spiš, 

a v naših srcih ti živiš. 

V SPOMIN 

24. decembra mineva eno leto žalosti od takrat, ko nas je 

zapustil naš dragi oče, brat in dedek 

Franc Bertalanič 

od Svetega Jurija 86 

Hvala vsem, ki prižigate sveče, podarite cvet in se z lepo mislijo 

ustavite ob njegovem preranem grobu. 

Žalujoči: sin Matthias in hčerka Rikica z družinama 

DRAGI OPA, ZELO TE POGREŠAMO! 

Preveč že žalostnih dni je minilo, 

ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. 

In tvoje črke na grobu govorijo, 

da zate že dve leti svečke gorijo 

in angeli tvoj grob krasijo. 

V SPOMIN 

25. decembra 2009 minevata dve leti 

žalosti, odkar nas je po hudi zahrbtni 

bolezni zapustila naša ljuba hčerka, 

sestra, vnukinja, nečakinja in sestrična 

Rudina Časar 

iz Beltinec 

Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, 

prižigate sveče in prinašate cvetje – iskrena hvala! 

Žalujoči: mamica, sestra Melita in Ante 

Vse odhaja, kakor tiha reka, 

le spomini spremljajo človeka. 

V SPOMIN 

20. decembra je minilo eno leto od 

takrat, ko nas je zapustila naša draga 

Barbara Ščap 

iz Turnišča 

Za vsako molitev, 

prižgano svečo, položen cvet 

in dobro misel – iskrena hvala! 

Žalujoči vsi tvoji 

Ko zadnjič stisnila si nam roko, 

še slutili nismo, da je to slovo. 

Nihče ne ve, kako zelo boli, 

ker tebe, draga mama, 

med nami več ni. 

ZAHVALA 

V 82. letu nas je za vedno 

zapustila draga mama, babica, 

prababica, tašča in sorodnica 

Karolina Škotnik 

iz Domajinec 2 

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in 

znancem, ki ste skupaj z nami delili zadnje trenutke z našo 

mamo ter jo pospremili k večnemu počitku. 

Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše, 

mrliško vežico in cerkev na Cankovi. 

Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke, govornici Marjetki za besede slovesa 

in pogrebništvu Banfi. 

Posebej gre zahvala njeni osebni zdravnici Marjeti Benko Šbüll, 

dr. med., za vso pomoč, nego in skrb med njeno boleznijo, 

kakor tudi sosedi Mariji, ki nam je bila ves čas 

v pomoč in tolažbo. 

Vsem in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala! 

Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi 

Skozi vse življenje svoje 

boriti si se znala, 

a v tem tihem decembrskem jutru 

utrujena od bolezni 

si za vedno nam zaspala. 

ZAHVALA 

V 82. letu nas je zapustila draga žena, 

mama, tašča, babica in prababica 

Sabina Rozmarič 

s Šafarskega 45 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, 

nam izrekli besede sožalja in tolažbe ter darovali cvetje, sveče in 

svete maše. 

Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih 

stali ob strani in nam pomagali po svojih močeh. 

Hvala njenemu osebnemu zdravniku Josipu Kocenu in 

njegovemu osebju, patronažni sestri Nadi Smolkovič in osebju 

Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota za vso 

pomoč, gospodu župniku Frančišku Horvatu za pogrebni 

obred, gospodu županu Stanku Ivanušiču za poslovilne 

besede, razkriškemu cerkvenemu pevskemu zboru za odpete 

žalostinke, nosilcu prapora Društva upokojencev Ljutomer in 

pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi njeni

30 

Moje prvo pismo 

Božičku 

Moj ljubi Božiček (dedek Mraz ali kdor koli pač si), 

letos se ti oglašam prvič, čeprav se bom kmalu že objela 

z abrahamom. V mojem otroštvu, kot sam dobro 

veš, namreč nismo pisali takih pisem. Takrat sem zvečer 

pred miklavževim samo skrbno očistila čevlje in 

nato vznemirjena včasih tudi pozno v noč prisluškovala, 

kdaj bo domači pes besno zalajal. Vedela sem, da 

Miklavž zagotovo pride, pa če ga bom videla ali ne, in 

mi prinese kakšno pomarančo, vrečico bonbonov Ki-ki 

in morda tudi vsaj šest (ali pa celo kar dvanajst!) barvnih 

svinčnikov. Kakšna dragocenost in kakšno veselje! 

Tudi dedku Mrazu ni bilo treba pisati. Zagotovo je 

vsako leto obiskal očeta na gradbišču in pri njem zame 

pustil paketek sladkarij. To so bile najboljše slaščice, 

kar sem jih kdaj dobila! 

Zdaj pa se moram obrniti nate. Ne prosim za velik 

paket daril, čeprav vem, da te bodo razvajeni otroci 

spet zasuli s svojimi, ne s prošnjami in željami, temveč 

kar z zanje samoumevnimi – zahtevami. Ker jih ima 

velika večina še vedno vsega več kot dovolj, ne razumejo, 

da tudi tebe (oziroma vas vse tri decembrske dobrotnike) 

pesti recesija – ta najmodernejša, prebrisana 

iznajdba današnjega (kapitalističnega) gospodarstva. 

Ne dojamejo, da je treba redno plačevati elektriko, telefon, 

televizijo, vodo … in poravnati zajeten kup drugih 

obveznosti, tudi če ni več kje vzeti. To je seveda posameznikov 

osebni problem. Znajdi se, kakor veš in znaš. 

Pomembno je samo, da daš, če ne … 

Zato te prvič v vsem svojem življenju resnično prosim, 

moj ljubi Božiček, prinesi mi zvrhan koš iznajdljivosti, 

da bom (tudi jaz) dovolj pametna (takole med 

vrsticami povedano: vedno bolj prebrisana) – najprej 

zase in se bom znala brez prask izmuzniti iz vsake finančne 

zagate, v katero me mačeha Država vsak dan 

znova peha z vedno večjo prizadevnostjo. Povej mi, pojasni, 

ali morda vsaj ti veš, kako jemati tam, kjer ni 

več ničesar, ter poslušno polniti tisto velikansko vrečo 

brez dna. 

Preostane mi samo to, da te prosim za neprebojni 

oklep vztrajnosti, v katerem bom iskala, grebla, sitnarila, 

težila povsod tam, kjer nam, navadnim državljanom, 

velikodušno perejo možgane z naštevanjem neštetih 

možnosti za pomoč v stiski – seveda le do takrat, 

dokler ne prosiš zanjo. 

Pa še nekaj resnično potrebujem: jeklene živce z neomejenim 

rokom uporabnosti, da vsaj še naslednjega 

pol stoletja ne odpotujem na kak prisilni dopust v najbližjo 

psihiatrično bolnišnico. 

Tudi dobra smučarska oprema bi mi prišla zelo prav 

za varen slalom med vsemi lažnimi obljubami in neverjetnimi 

scenariji za rešitev iz gospodarske krize, 

kajti vse te njihove (saj veš, čigave) ohrabrujoče, vsega 

spoštovanja vredne domislice najbolj tepejo zgolj – 

»male« državljane. 

Dragi moj Božiček, moja zadnja uteha in pomoč, 

še nekaj bi rada, pa skoraj ne upam napisati ... Nisem 

več rosno mlada in moje sive celice delujejo veliko počasneje 

kot pred tremi ali štirimi desetletji, pa vendar 

te prosim: najdi možnost, da se udeležim začetnega tečaja 

pri komer koli izmed tistih slavnih uspešnežev, ki 

sta jim prazna denarnica in do zadnjega centa izkoriščen 

(ali vse bolj pogosto celo prekoračen) limit na 

osebnem računu popolna neznanka. Saj ne potrebujem 

magisterija niti doktorata, dovolj bo že osnovna 

diploma(tska) usposobljenost. Ne, nobenih visokih ciljev 

nimam, ne želim plavati v evrih … Resnično tega 

sploh nočem, ker bi rada čez vse zame že čisto vsakdanje 

barikade, ovire, kotanje … še naprej plezala z neomadeževano 

vestjo. Hočem le osvojiti tehniko ohranjevanja 

nepoškodovanih podplatov, zato naj me tisti 

(zase in za svoj žep vedno iznajdljivi) »nekdo« nauči 

samo peščico osnovnih trikov, kako kar tako, najbolj 

enostavno, za javnost in sodstvo popolnoma nedolžno, 

vsak mesec znova priti do nekaj rjavkastih (ali še bolje 

vsaj do dveh ali treh vijoličnih …) »magičnih pravokotnih 

papirčkov«, ki zmorejo čudežno spremeniti obup 

in strah v varnost, brezvoljnost v prizadevnost, žalost v 

veselje, depresijo v pogum in srečo … 

Če mi boš še pred iztekom leta omogočil brezplačno 

usposabljanje v enem samem takem študijskem programu, 

se ti z drugimi mojimi prošnjami sploh ni več 

treba izčrpavati. Vendar pa ti moram priznati, da bom 

jaz, nerazvajena, skromna, v odpovedih in poštenosti 

vzgojena navadna državljanka, če hočemo uspešno 

napredovati, ob predavatelju zagotovo potrebovala temeljite, 

dosledne inštrukcije. Se boš tudi zanje potrudil? 

Upam. Samo ljubi Bog namreč ve, koliko ur bo potrebnih, 

da bom usvojila (?) vsaj osnove »nedokazljivo 

pridobitne višje matematike«. 

Toda, dragi moj decembrski dobrotnik, poraja se še 

ena prošnja za tvoje posredovanje: čim prej se na državni 

upravi preizkusi tudi v poučevanju. V imenu celotne 

že skoraj popolnoma oskubene delavske, kmečke 

in upokojenske raje te prosim, nauči ekipo naših, 

za dobro vseh nas zadolženih in »odgovornih« državljanov 

vsaj tisti dve najosnovnejši matematični operaciji: 

seštevanje in odštevanje, saj vedno znova ugotavljamo, 

da jim kljub najmodernejšim kalkulatorjem 

delata grozne preglavice. 

Pohiti, potrudi se, prosim. Ti si naše zadnje upanje. 

Spotoma pa stopi še v trgovine, v banke in povsod 

tja, kjer prebivalci naše lepe dežele prejemamo račune, 

obračune, plačilne liste, informacije o cenah, terjatvah, 

stanju na bančnih računih … Stori nekaj, da boš 

vsaj malo ublažil nenehne šoke ob pogledu na grozljive 

številke. In v vse blagajne pa v računalnike …., te pro- 

PISMA/OGLASI 

predvajalnik pomirjujoče, sproščujoče glasbe, ki se bo 

samodejno vključil takoj ob pogledu na kritično številčno 

kombinacijo, jo zavil v svoje harmonično blagoglasje 

in zadušil krik razočaranja. Stori vsaj to, ponižno 

prosim, in vse stresne situacije prekrij z mehko, 

toplo gazo glasbene terapije. Vsaj ti, praznični dobrotnik 

človeštva, se malce potrudi, če so že vsi naši visoko 

izobraženi državljani tamkaj na vrhu popolnoma slepi 

in gluhi. Morda pa bodo prihodnje leto končno postali 

tudi nemi in nas ne bodo več pitali s svojimi neprebavljivimi 

obljubami. 

Dragi Božiček, dedek Mraz, Miklavž, še marsikaj bi 

te lahko prosila, pa naj nekaj ostane še za drugo leto. 

Že zdaj pa ti izrekam zahvalo, če boš izpolnil vsaj kakšno 

mojo letošnjo nematerialno prošnjo. 

V tem primeru se lahko naslednje leto vsekakor zaneseš 

tudi na mojo pomoč. 

Tvoja Slovenka 

Majda Slavinec 

Predpraznična 

dnevna soba 

Nedavno se je v Sloveniji mudil nizozemski strokovnjak 

s področja psiholoških in socioloških vidikov 

mobilnosti ter prometa, dr. Pieter de Haan z nizozemskega 

inštituta Shared Space. Predstavnikom strokovne 

in zainteresirane javnosti je pojasnil koncept skupnega 

prometnega prostora ali Shared Space, novega 

načina mišljenja in ravnanja, ki izboljšuje kakovost 

življenja v javnem prostoru, kar je tudi eden od poglavitnih 

ciljev v prizadevanju za razvoj trajnostnega, 

čistejšega in energetsko varčnejšega transportnega 

sistema v evropskih mestih. 

V ureditvi po konceptu skupnega prometnega prostora 

prometne površine ne polni raznovrstna prometna 

signalizacija, temveč zgolj enakopravni uporabniki 

tega območja. Namesto oznak, ki določajo, kje lahko 

pelje motorizirano vozilo, kje kolesar in kje lahko hodi 

pešec, imajo vsi prosto izbiro, kako se bodo gibali. Vodila 

so torej enakopravnost, svoboda in spoštovanje, 

ki vodijo do višje kakovosti življenja v urbanem okolju, 

večje varnosti in izboljšanja prometne kulture vseh 

udeležencev. 

Rezultati uvedbe ideje skupnega prometnega prostora 

v nekatera mesta na Nizozemskem, v Skandinaviji 

in Veliki Britaniji so pokazali, da je pretok prometa 

boljši, zato je tudi zrak manj onesnažen, da so udeleženci 

bolj previdni in je zato območje bolj varno ter da 

se ljudje na območju zadržujejo dalj časa, kar povečuje 

socialne stike. 

Slednje je tudi eden od poglavitnih značilnosti sku- 



pnega prometnega prostora, ki je zasnovan kot nekasim 

iz vsega svojega srca, nevidno vstavi avtomatski kšna »dnevna soba«, kjer se ljudje srečujejo, se družijo, Friški lüft 

nakupujejo ali se le sprehajajo – in se počutijo prijetno. 

Ko se v Soboti – kot ponavadi v teh decembrskih 

dneh – v mestu prižge cela vrsta majhnih, toplih in prijetnih 

lučk, nad osrednjo Slovensko ulico letos zažarijo 

prav posebni »mestni lestenci«. Slovenska ulica se tako 

iz svoje vsakodnevne vloge prometne ulice spremeni 

v prostor, ki nehote napeljuje na spregledano drugačno 

vlogo in potencial skupnega prometnega prostora 

v mestu. Pred nami se odpre predpraznična mestna 

»dnevna soba«, ki samo še čaka na slavnostni dogodek 

in prve goste. 

Tomaž Ebenšpanger, arhitekt 

Zapleti na radenskem 

občinskem svetu (3.) 

Županov opomin 

svetniku Hercegu 

Spoštovani g. Milan Jerše, ob branju vašega prispevka 

z dne 17. 12. 2009, s katerim še dodatno pojasnjujete 

vaše videnje celotnega dogajanja na 22. redni seji 

Občinskega sveta (OS) Občine Radenci dne 22. 11. 

2009, človek dobi vtis, kakor da bi predmetni prispe- 

vek spisala skupaj z županom Občine Radenci, g. Mihaelom 

Petkom. Iz vašega prispevka nedvoumno izhaja 

osnovno nepoznavanje postopkovnih pravil, ki 

se jih civilizacijska družba poslužuje za odločanje v 

okviru političnega procesa. V svojem odgovoru na vaš 

članek sem izrecno navedel, da je skladno z določili 

Poslovnika občinskega sveta župan bil dolžan uvrstiti 

predmetno točko na dnevni red seje OS ter predvsem 

to ni zgolj pravica župana, zato še enkrat poudarjam, 

to je bila njegova dolžnost. 

Proces političnega odločanja je pravni postopek, 

kar pomeni, da pravni red z veljavno zakonodajo natančno 

opredeljuje pravice in dolžnosti vseh akterjev 

znotraj tega procesa. Dolžnosti, ki jih je pravni red v 

konkretnem primeru naložil županu ter jih je župan 

kršil, bi vi, g. Jerše, kot novinar morali objektivno posredovati 

v medije, pa jih niste. Ob tem navajam, da 

postaja za okolico skrajno moteče takšno vaše poročanje 

s sej OS, ki je skrajno neobjektivno ter minimizira 

delo novinarja v zapisnikarja besed, kakor jih izreče 

župan g. Petek. Prav tako so ekstremno moteča vaša 

navajanja v smislu, da je župan na seji OS navedel, da 

bo pobudo civilne iniciative o ureditvi radenskega kopališča 

dal na dnevni red na naslednji seji. Ob tem, g. 

Jerše, zgolj v informacijo navajam, da se je naslednja 

seja OS že zgodila, in sicer dne 15. 12. 2009, pa župan 

seveda te točke ni uvrstil na dnevni red. Vsi, ki so si 

ogledali posnetke občinskih sej, so si že zdavnaj ustvarili 

svoje mnenje, da je g. Petek kot občinski svetnik v 

prejšnjem mandatu »pridigal« čisto drugo zgodbo, kakor 

jo »pridiga« v tem mandatu kot župan. 

G. Jerše, tudi navajanja, da naj bi bil na bojni nogi 

z županom, ker ga kot predsednik statutarno-pravne 

komisije ne vabim na seje te komisije, so moteča. Župan 

ima skladno s poslovnikom pravico, da se udeležuje 

vsake seje komisije, te pravice mu nikoli nisem 

odrekel, župan pa se sej komisije tudi udeležuje, čeprav 

ni vabljen. 

Na koncu naj še omenim, da sem takoj ob začetku 

tega mandata, javno na sejah OS, pozval vse akterje, 

da se uredi status bazenskega kompleksa v Radencih, 

civilna iniciativa pa tedaj še ni bila formirana. G. Jerše, 

vaši zaključki, da naj bi poziv k urejevanju problematike, 

ki je nerešena že od leta 1994, pomenil nabiranje 

političnih točk, pa so v celoti neutemeljeni in 

moteči. 

G. Jerše, vaša navajanja starih časov, ko je obveljala 

samo ena resnica, in to moja, pa so skrajno neokusno 

moteča in predstavljajo ekstrem novinarske manipulacije, 

saj sem tedaj bil, po letih, šele najstnik. Z zapisanim 

tudi končujem nadaljnjo polemiko z vami. 

Zlatko Herceg 

Borba za friški lüft je sigdar vekša. Rihtajo se 

sestanki, konference, simpoziji v državaj, med 

državami, med celinami, vsi se na velko pogučavlejo 

okoli vpliva toplogredni vplivov na naše 

podnebje. Belekova sousida tüj dosta guči, haska 

je pa malo, pravi njeni zdavanjski. Tej pregnjejši 

pa majo poleg svoje pameti ešče en küp 

svetovalcof, pa nika. Nemrejo fküp prijti. Dim se 

more kaditi, či ščemo, ka do fabrike delale. Bela 

pravi, ka so v kmetijstvi največ prpomogli k zboukšanji 

lüfta. Fejst so zmenšali vzrejo živine, pa 

s ten tüdi menje krav prdi. Krave dosta slaboga 

lüfta stvarjajo. Na vse tou si je Bela spopejvo: 

Inda v stari časaj je rejsan fajn bilou, 

kosüu si rosno travo, posüjšo jo v sinou. 

Ja, gnjes je pa inači vse, je internet pa slab teve, 

sidiš na riti, križ boli, pečejo te oči. 

Je boukše v stari časaj gor v lüfti tüj bilou, 

si vido lepše zvejzde, gda gledo si v nebou. 

Zdaj sajasti se dim kadi pa v kašlanji lidi diši, 

či tou de tak še dale šlo, de nébo sajasto. 

Brat Džouži 

Vestnik lahko 

kupite tudi 

na večini pošt 

v Pomurju. 

Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota


– 23. december 2009 31 

Napovednik prireditev 

KONCERT 

RADENCI 

v sredo, 23. decembra, dopoldan bo v športni dvorani 

novoletni koncert za otroke, kjer bosta nastopila 

pevka rebeka Dremelj in skupina Mala langa. prireditev 

bo obiskal tudi dedek Mraz. 

v sredo, 23. decembra, ob 16.30 bo v kongresni dvorani 

hotela radin tradicionalni božično-novoletni 

koncert učencev Glasbene šole Gornja radgona. 

v soboto, 26. decembra, ob 20. uri bo v kavarni 

swing v zdravilišču Štefanov ples. nastopil bo Duo 

Marjan. 

v ponedeljek, 28. decembra, ob 19. uri bo v kongresni 

dvorani hotela radin tradicionalni novoletni koncert 

MepZ radenska. 

GORNJA RADGONA 

v sredo, 23. decembra, ob 18. uri bo v avli oŠ 6. božično-novoletni 

koncert pevskih zborov. 

v nedeljo, 27. decembra, ob 18. uri bo v kulturnem 

domu novoletni koncert KD pihalni orkester Gornja 

radgona z gosti. 

NEGOVA 

v sredo, 23. decembra, ob 18. uri bo v oŠ dr. Anteja 

trstenjaka dobrodelni božično-novoletni koncert. 

LENDAVA 

v sredo, 23. decembra, ob 18. uri bo v gledališki in 

koncertni dvorani (GiKD) božični koncert učencev 

Glasbene šole lendava in Komornega pevskega zbora 

vita iz lendave. 

MORAVSKE TOPLICE 

v sredo, 23. decembra, ob 18. uri bo v termah 3000 

božični koncert otroškega zbora oŠ bogojina. 

ČRENŠOVCI 

v sredo, 23. decembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani 

koncert mlade skupine sugarfree (prekmurje). 

Gostje koncerta bodo A.M.o. (Art Music orchestra) 

feat, nika in plesalka Anja Kerčmar. 

MURSKA SOBOTA 

v petek, 25. decembra, ob 22.30 bo v MiKK-u koncert 

meseca s skupinama tbF – the beat Fleet (split) 

in stekli psi (Murska sobota). slednji bodo promovirali 

svoj prvenec Koga briga. v odmoru glasbo vrtijo 

Gt oblivious, jerinho in Kleemar. predprodaja vstopnic 

je v MiKK-u. 

BODONCI 

v soboto, 26. decembra, ob 10. uri bo v evangeličanski 

cerkvi božični koncert vokalne skupine Zarja. 

LJUTOMER 

v soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo v cerkvi sv. janeza 

Krstnika koncert dveh ljutomerskih oktetov. 

DOGODEK 

GORNJA RADGONA 

v sredo, 23. decembra, ob 8.30 bo v avli oŠ dedek 

Mraz obiskal učence 1. in 2. triletja. Za otroke so ob 

darilih pripravili tudi lutkovno igrico Deklica Minka 

in zmaj smetojed ter igrico Zima. 

v sredo, 23. decembra, ob 16. uri bo v oŠ 13. razstavno-prodajni 

bazar po božično-novoletnih delavnicah. 

MORAVSKE TOPLICE 

v sredo, 23. decembra, ob 16. uri bo v restavraciji ho- 

Prispevki za nakup 

medicinske opreme 

KGZ, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska sobota 

namesto cvetja za pok. jožefo perša – 125; ivan 

Švec iz Murske sobote namesto cvetja za pok. Marijo 

Švec – 30; Alojz Švec iz Murske sobote namesto cvetja 

za pok. Marijo Švec – 20; jolanda Farkaš iz lendave 

namesto cvetja za pok. Mario laszlo iz Genterovec 

– 20; družina ošlaj iz puconec namesto cvetja za 

pok. Marijo legen iz Murske sobote – 20; hilda ivanič 

iz čentibe namesto cvetja za pok. rudolfa svenška 

iz borec – 30; irma horvat iz lendave namesto 

cvetja za pok. heleno Ferenci iz lendave – 35; tondach 

slovenija, d. o. o., namesto cvetja za pokojnega 

upokojenca Antona tišlarja – 90; družini Andreč, 

Gomboši namesto cvetja za pokojno sosedo Marjeto 

Dšuban iz sodišinec – 120; kolektiv kirurškega oddelka 

bolnišnice v Murski soboti namesto cvetja za 

pokojnega očeta valerije Kalamar – 100; družina polanšček 

iz Murske sobote namesto cvetja za pok. Marijo 

Dogar iz Murske sobote – 20; sosedje iz ulice v 

Križevcih pri ljutomeru namesto cvetja za pokojnega 

očeta Cvetke Mavrič iz Križevec – 60; družini Kovač 

in čeke z lendavskih Goric namesto cvetja za 

pok. verono Kiraly iz lendave – 50; podjetje za informiranje 

Murska sobota namesto cvetja za pokojnega 

očeta Majde horvat Zver – 100; Marija in jože 

Cör iz Mlajtinec namesto cvetja za pok. etelko beznec 

iz Mačkovec – 30 evrov. 

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. 

Prispevke zbiramo na računu 

št. 01100-6030278282, s pripisom 

»za nakup medicinske opreme«. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

tela vivat prihod božička in igrica Zajček išče mamo. 

lutkovno predstavo so pripravili starši otrok iz vrtca 

Filovci, z božičnimi pesmimi pa bo nastopil tudi 

otroški pevski zbor oŠ bogojina. 

v sredo, 23. decembra, ob 17.30 bo v galeriji hotela 

Ajda dobrodelna licitacija aranžmajev. 

RAZKRIŽJE 

v sredo, 23. decembra, ob 17. uri bo v avli oŠ božiček 

obiskal predšolske otroke. 

ROGAŠOVCI 

v petek, 25., in v nedeljo, 27. decembra, ob 18. uri 

bodo pod cerkvijo pri svetem juriju žive jaslice. vabi 

Kulturno-prosvetno društvo rogašovci! 

KUZMA 

v soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo tradicionalni veseli 

večer v organizaciji Kulturnega društva rožika. 

ČEPINCI 

v soboto, 26. decembra, ob 10. uri bo pred vaškim 

domom začetek 2. Štefanovega pohoda, ki bo dolg 12 

kilometrov. prijave: 031 787 454. 

BEZNOVCI 

v soboto, 26. decembra, ob 13. uri bo pri kapelici 

tradicionalno srečanje konjerejcev in blagoslovitev 

konj na Štefanovo. 

RADENCI 

v soboto, 26. decembra, ob 19. uri bo v kongresni 

dvorani hotela radin slovesnost ob dnevu samostojnosti 

in enotnosti. nastopil bo Adam bicskey s skupino. 

RADGONA V AVSTRIJI 

v soboto, 26. decembra, ob 20.30 bo v Zehnerhausu 

2. bad radkersburger jam-session. 

LITERATURA 

RAZKRIŽJE 

v sredo, 23. decembra, ob 9. uri bodo v vrtcu pri 

osnovni šoli pravljične urice za predšolske otroke. 

PREDAVANJE 

MURSKA SOBOTA 

v četrtek, 24. decembra, ob 15. uri bodo v MiKK-u 

ustvarjalne delavnice izdelovanja božično-novoletnih 

okraskov in voščilnic. 

LENDAVA 

vsak torek ob 17. uri je na sedežu ZKD (Glavna ul. 

2) sestanek prijateljev esperanta. če bo zanimanje, 

bodo organizirali tudi tečaje esperanta. 

RAZSTAVE 

MURSKA SOBOTA 

v pokrajinski in študijski knjižnici je do 31. januarja 

na ogled razstava literarnih del pomurskih mladinskih 

pisateljev. 

v Galeriji je do 31. decembra na ogled samostojna 

razstava Gustav Gnamuš – slike. 

LJUTOMER 

v galeriji Anteja trstenjaka je do 15. januarja na ogled 

otvoritev razstave novejših umetniških del članov 

Društva likovnih umetnikov prlekije in prekmurja. 

MALA NEDELJA 

v kulturnem domu je do 15. januarja na ogled razstava 

likovnih del članov likovne sekcije silva preloga iz 

KD ivana Kaučiča iz ljutomera. 

DOBROVNIK 

v kulturnem domu je na ogled razstava del slikarja 

endreja Gönterja. 

LENDAVA 

v preddverju gledališke in koncertne dvorane je na 

ogled prva društvena razstava Foto-video kluba lendava. 

POTRNA 

v pavlovi hiši je do 27. februarja na ogled razstava 

Metamorfoze, kjer se predstavljajo umetniki johnny 

Fortmüller, robert G. tomaschek in Albert holler. 

Kino 

Star Max Murska Sobota 

(od 23. 12. do 30. 12.) 

Ameriška družinska komedija Stara Mačka (19.20, 

21.20) 

Ameriški animirani družinski film Wall-E (14.10, 

16.20) 

Ameriška komična drama Marley in jaz (15.50, 

18.20) 

Ameriška akcijska znanstvena fantastika Avatar 

(18.30, 21.40) 

Ameriška romantična drama Žena popotnika v 

času (14.40, 17.00) 

Ameriška komedija Otok v mestu (20.50) 

Ljutomer 

Do konca redakcije nismo prejeli sporeda! 

Gornja Radgona 

Filme bodo predvajali le občasno! 

NAPOVEDNIK 

PETEK, 25. decembra: polnočnica iz katoliške cerkve 

v Martjancih (župnik srečko Fras, voditelj bojan rajk) 

– 06.45 poročilo oKC-ja - 07.40 Mariborsko pismo, Asja 

Matjaž – 08.00 poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu 

tedna – 10.00 prenos praznične evangeličanske božje 

službe iz Križevec na Goričkem (duhovnik Aleksander 

balažic) - 11.15 Zamurjenci, pomurka, pomurec leta, 

izbor – 12.00 poročila - 12.30 od petka do petka – 13.15 

1. oseba ednine – 13.20 predstavljamo vam - 14.30 romskih 

60 – 15.30 Dogodki in odmevi – popoldanska voditeljica 

nevenka emri, pomurka, pomurec leta, izbor - 17. 

00 osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 

Mali oglasi – 18.00 Knjižne novosti – 19.00 Mladi val, eva 

in nika gostita mlado evangeličansko duhovnico jano 

Kerčmar – 20.00 Zimzelenčki, ugasni televizor! jernej Šavel 

- snop 

SOBOTA, 26. decembra: 00.00 snop, Murski val in simona 

Špindler - 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 

poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 biba buba baja, ponovitev 

oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 

10.15 pomurka, pomurec leta, izbor - 10.30 potepajte se z 

nami - 12.00 poročila – 12.05 obvestila – 12.30 ponovitev 

oddaje od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 

poročila – 14.05 obvestila - 14.15 oddaja tedna: božična 

prlekija (bojan rajk) - 15.00 literarni drobci - 15.30 Dogodki 

in odmevi - pomurka, pomurec leta, izbor - 17.00 

osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 

Mali oglasi - 18.00 pesem našega srca, narodnozabavna lestvica 

- 19.00 poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskem 

petju, nato najlepše želje s čestitkami in pozdravi 

– 20.00 Zadnja poročila – 20.00 slovenija, od kdaj lepote 

tvoje (bojan rajk) – 24.00 snop 

NEDELJA, 27. decembra: 00.00 snop, bojan rajk, Murski 

val - 05.00 nedeljsko prebujanje ob radiu - 07.00 Druga 

jutranja kronika – 07.30 panonski odmevi (silva eöry) 

– 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih 

skupnosti pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 izbor 

pesmi tedna – 09.30 srečanje na Murskem valu – 10.30 

nedeljska kuhinja: Kuhinja kuhinj, avtorji novinarji, selektor 

branko žunec, izbirajo poslušalci - 12.30 poročila 

– 12.35 obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (silva 

eöry) – 13.30 čestitke, šport, spremljamo - 18.00 na narodni 

farmi – 19.00 poročila - 20.05 samo za vas, samo budna 

- 24.00 snop 

PONEDELJEK, 28. decembra: 05.00 Začnimo teden! 

boštjan rous – 07.40 pismo iz porabja, Marijana sukič – 

08.00 poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Aktualna 

ponedeljkova - 10.15 pomurec, pomurka leta, izbor 

- 11.15 oaj, kak san zlüfto! Drug šport, danes odbojka …– 

12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi 

- 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – pomurec, 

pomurka leta, izbor - 17.00 osrednja poročila – 17.20 

obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali ogla- 

Glasbene lestvice na Radiu Murski val 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Ko se večer prebujA – Zakapane 

2. Moj roDni KrAj, Moj roDni DoM – Marjan 

Zgonc 

3. peseK v oči – veseli svatje 

4. Še žAl ti bo – ptujski kvintet 

5. božični večer – pajdaši 

PREDLOGA 

če Me hočeŠ, povej – Golte 

ljubeZen – jurčki 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. prAZnični čAs – nova legija 

2. božič ZA vse – Štrk 

3. Džouži– Metulj 

4. tebi se preDAM – Moira 

5. iŠčeM te ZA božič – blue planet 

PREDLOGA 

breZ tebe – Katarina Kikec 

pArne buKreti – rom–ton 

Kupon št. 52 – glasujem za skladbo 

GLASBA NAŠEGA SRCA: 

DOMAČA PLOŠČA: 

Ime in priimek: 

Naslov: 

od petka, 25., do četrtka, 31. decembra 

si – 18.00 Mv Dur – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 

20.00 Zadnja poročila – propoeler, zalet za končni skok! 

primož, Cepo - 24.00 snop 

TOREK, 29. decembra: 05.00 jutranji! Milan Zrinski – 

07.40 ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 poročila 

– - 08.30 besede, besede – 10.15 pomurec, pomurka leta, 

izbor -10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12.30 potrošniški 

nasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 

sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori 

z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – popoldanska 

voditeljica suzana panker, pomurec, pomurka leta, izbor 

- 17.00 osrednja poročila – 17.20 obvestila – 17. 30 

Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 srebrne 

niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, bojan rajk) – 

18.40 prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev – 

19.15 eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 jukeboks 

in boštjan rous – 24.00 snop 

SREDA, 30. decembra: 05.00 jutranje prebujanje! Gabriela 

Granfol, peurača - 07.40 peter potočnik iz beograda – 

08.00 poročila (lidija Magdič) – 08.45 Džoužijevo pismo 

– 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Glasovanje za pomurko in 

pomurca leta - 11.15 trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje 

poslušalcev – 12.30 intervju – 13.00 poročila – nafta: labod 

Drava, javljanja s prvoligaškega nogometa - 13.15 1. 

oseba ednine (lidija) - 13.30 Mali oglasi – 14.15 nstsnMv, 

lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 

16.15 pomurka, pomurec leta, izbor in konec vseh treh glasovanj 

(bogdan lemut) - 17.00 osrednja poročila – 17.20 

obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi 

– 18.00 biba buba baja - 19.00 poročila – 19.15 skupaj 

- együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Murskomorski 

val (simona Špindler) – 24.00 snop 

ČETRTEK, 31. decembra: 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! 

nataša Špindler - 06.40 preteklih 24 – 07.00 Druga 

jutranja kronika – 07.20 obvestila – 07.30 vreme, ceste, 

radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca - 08.00 poročila 

- 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 

09.30 pregled vestnika (petra Kranjec) – Dopoldanski 

voditelj boštjan rous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 reportaža 

tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 razglasitev rezultatov 

izbora pomurke in pomurca leta 2009 –13.15 1. oseba 

ednine – 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi 

- popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 pesem tedna 

- 17.00 osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 

obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 

18.00 silvestrski Mali radio, eva Dora - 19.15 bilo je nekoč 

– 20.00 poročila – 20.05 pričenja se odštevanje ur in minut: 

gostitelja silvestrovanja primož Dani in Miran Camplin 

z gostjami in gosti! Geslo letošnjega silvestrovanja: 

nasmejani v novo leto! – 00.00 srečno z Murskega vala! 

– 01.00 predaja štafetne palice: nataša Špindler in Milan 

Zrinski, kramljajte z njima, voščite in oblikujte glasbeni 

program do osmih zjutraj! 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. let Your hAir DoWn – Gun 

2. hAven't Met You Yet – Michael buble 

3. seCrets – one republic 

4. hAppY – leona lewis 

5. senZA nuvole – Alessandra Amoroso 

PREDLOGA 

Meet Me hAlFWAY – black eyed peas 

eMpire stAte oF MinD – jay-Z + Alicia Keys 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. v pArKu ZA GrADoM – vlado Kreslin 

2. sveče – DMp 

3. poDej nAprej – jadranka juras 

4. loveC nA jelene – Mi 2 

5. 42 – tabu 

PREDLOGA 

če je to vse – tinkara Kovač 

niKoli nisi res sAM – billysi 

Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Andreja Grah, Pertoča 85, Rogašovci 

NSTSNMV: 

7 VELIČASTNIH: 

izpolnjeni kupon pošljite do torka, 29. decembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32 

Vestnikov koledar 

Č - 24. december EVA 

P - 25. december božič 

S - 26. december ŠTEFAN, dan samost. 

N - 27. december JANEZ 

P - 28. december ŽIVKO 

T - 29. december DAVID 

S - 30. december EVGEN 

26. decembra bo 

sonce vzšlo ob 7. 

uri in 43 minut, 

zašlo pa ob 16. 

uri in 22 minut. 

Dan bo tako dolg 

8 ur in 39 minut. 

24. decembra 

ob 18. uri in 

36 minut bo na 

nebu nastopil 

prvi krajec. 

– naročilnica (naročilo velja do pisneg a preklica) 

Naročnino bom plačeval za obdobje: 

trimesečno (14 izvodov) – 20,30 evra 

polletno (26 izvodov) – 37,70 evra 

letno (53 izvodov) – 76,85 evra 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Ime in priimek: 

Naselje, kraj, številka: 

Poštna številka in pošta: 

Rojstni podatki: Davčna številka: 

Kraj in datum: Podpis: 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. ZanagradoprejmemVestnikovomajico. 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo 

samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za 

namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 

dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. 

ZADNJA STRAN 

CenIMo Vaše Mnenje ... 

P I Š I T E 

Tečajnica Banke Slovenije – referenčni 

tečaji ECB 21. decembra 2009 

X enot nacionalne valute za 1 evro 

Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj 

ZDA ameriški dolar USD 840 1,4368 

Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2850 

Madžarska madžarski forint HUF 348 274,53 

Švica švicarski frank CHF 756 1,4938 

V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8918 

Tradicionalni dobrodelni božično-novoletni 

koncert soboškega Lions kluba letos vsebinsko 

ni bil naključno v znamenju glasbenic, predvsem violinistk. 

Prvič sta skupaj nastopili priznana avstrijska violinistka iz 

Salzburga Monika Kammerlander in domačinka, mlada 

nadarjena violinistka Ekaterina Lepoša. Vsaka po svoje sta 

ob spremljavi pianistke Olge Palič navdušili občinstvo, ki 

je napolnilo soboško evangeličansko cerkev. Z vstopnino 

zbrana sredstva v višini nekaj čez 3000 evrov bo soboški 

Lions klub namenil za šolanje Ekaterine Lepoša, ki ima ob 

trdem delu jeseni vse možnosti za nadaljevanje šolanja v 

Salzburgu. 

Na fotografiji Ekaterina Lepoša (levo) z očetom Rudolfom v 

družbi s predsednico Lions kluba Cvetko Sreš in soboškim 

evangeličanskim duhovnikom Leonom Novakom. Foto: I. B. 

Komentar tedna na 

Pomurje.si – uporabnik 

romanm o 

urjenju vojakov na 

prostovoljnem služenju 

v murskosoboški 

vojašnici: »In za take 

norosti plačujemo 

davkoplačevalci. Na 

koncu pa bodo spet 

delali samomore.« 

V vinogradniški družbi 

Kapela so božične 

trgatve postale tradicionalne. 

Zaradi ugodnega vremena, 

saj so se temperature 

tri dni zapored spustile 

več kot sedem stopinj pod 

ničlo, so se letos odločili za ledeno trgatev. Trgačem se je 

pridružil tudi Božiček. Foto: L. Kr. 

V ponedeljek je odprla svoja vrata še ena 

»Pomaranča«, in sicer že druga v Murski Soboti, ki bo 

v Lendavski ulici pri trgovini Vögele. Delo je dobilo kar nekaj 

ljudi. Vodstvo podjetja pa je sredstva, ki bi jih sicer namenilo 

za otvoritveno zabavo, namenilo soboškim odbojkaricam 

v Društvu za športno rekreacijo (DŠR) Murska Sobota 

za nakup športne opreme. Foto: P. Kn. 


boljša stran spleta 


Devetintrideset učencev 1. a- in 1. b-razreda OŠ II Murska Sobota se je v ponedeljek 

popoldne tudi uradno preselilo v nove prostore, ki so jih v poletnih mesecih na dvorišču šole 

zgradili delavci OZ Prekmurka. Ker do začetka šolskega leta stavba, ki ima dve učilnici, kabinet, 

sanitarije in garderobo, še ni bila v celoti končana, so morali imeti otroci nekaj tednov 

pouk kar v stari telovadnici. Tako je MO Murska Sobota rešila prostorsko stisko šole in hkrati 

vrtca, kajti vse od začetka uvedbe devetletke so bili prvošolčki druge soboške šole prvo šolsko 

leto gostje v stavbi vrteške enote Urška v Prešernovi ulici. Foto: N. B. Š. 

NOVOLETNI PLES V 

ZDRAVILIŠČU RADENCI 

VABIMO VAS, 

DA SKUPAJ ZAPLEŠEMO 

V NOVEM LETU 2010 

1. 1. 2010 ob 19. uri v 

restavraciji HOTELA RADIN. 

Za zabavo bo poskrbela 

skupina Nova Legija 

s pevko Andrejo. 

Cena: 30 EUR/osebo (vključeno: 

večerja – samopostrežni bife, 

glasbeni program) 

Informacije in rezervacije: 

Branko Slavinec – 051 321 402 ali branko.slavinec@zdravilisce-radenci.si 

NE SPREGLEJTE: 26. 12. OB 19.00 – ŠTEFANOV PLES V KAVARNI SWING 

28. 12. OB 19.00 – KONCERT MePZ RADENSKA 

www.zdravilisce-radenci.si 

IGRAJTE SE S SESTAVLJANKO TERM 3000 

# 

Več informacij: tel. 512 24 55 ali 512 24 53. 

Vabljeni na tradicionalni 

Štefanov ples v 

Terme 3000, ko bo 

v restavraciji hotela 

Termal prav veselo. 

Zabaval vas bo ansambel Duo Karmen – Animacija s plesno 

šolo Urška – Presenečenje za vse Štefane in Štefke 

Za posebno Štefanovo večerjo boste odšteli 20 evrov po osebi. 

Dobimo se v soboto, 26. decembra, ob 21. uri. 

Dodatne informacije in rezervacije po tel.: 02 512 22 56 ali po 

e-pošti na naslov: martina.roudi@terme3000.si 

www.terme3000.si 

BREZPLAČNA CELODNEVNA 

KOPALNA VSTOPNICA za vse, 

ki bodo vztrajni in bodo izrezali 

sedem delov sestavljanke 

(od danes do vključno 

14. januarja 2010). 

S sestavljeno zloženko boste 

do 31. 1. 2010 lahko brezplačno 

vstopili v bazenski 

kompleks Term 3000, kjer si 

boste lahko privoščili celodnevno 

kopanje.

Tel. - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?