SBC Podjetnik: Bomo zmagali ali ne? (junij 2020)

Slovenski

ISSN 2630-1539

Št. 7. | letnik 3

| Junij 2020

Revija za odgovorno podjetništvo

www.sbc.si

Bomo zmagali ali ne?

Posledice epidemije. Večina strokovnjakov napoveduje krizni scenarij z

dokaj hitrim odbojem. A najbolj znani slovenski makroekonomist

dr. Egon Zakrajšek opozarja: »O scenariju V lahko le sanjamo.« str. 6, 38

Jure Knez je

najboljši kandidat

v tem trenutku.

Prinaša svežino,

ki jo klub

potrebuje.

VMarjan Batagelj

o svojem

nasledniku

na mestu

predsednika

SBC.

str. 64

2

SBC | Kazalo | Kolofon | Junij 2020

3

Slovenski

Intervju: Dr. Egon Zakrajšek

»O odbojnem scenariju V lahko le sanjamo« 38

Št. 7. | letnik 3 |

Junij 2020

Uvodnik

V, W, L, I ali U – to je zdaj vprašanje 4

Gospodarska napoved

Zmerno do optimistično … Če ne bo novega vala. 6

Državni ukrepi

Če bo kriza, skrajšajte delovni čas 8

Likvidnostni zakon

Poroštva za kredite do konca leta 2020 10

Kje je koronavirus udaril najmočneje

V turističnih agencijah do 70 % upada prihodkov 12

Turizem

Kje ima Slovenija priložnost za turistični razcvet? 14

Covid-19 hujši kot vojna 16

Digitalizacija poslovanja

Pomeni »Go Digital« tudi »Go Future« 18

Transport na udaru

Koronavirus okužil dobavno verigo 20

Industrija

Ni ga junaka, ki bi znal napovedati 22

Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo

Industrija: kriza je priložnost za pogumne 24

Mobilnost

Čas krize je čas za razvojne nadure 28

Zdrava hrana

Delno pečeni kruh proti množičnim nakupom kvasa 30

Gradbeništvo

Globokih ran ne bo, če bo država pihnila v jadra 31

Upad investicij in investicijske priložnosti

Po krizi: ponekod 70 odstotkov kadra preveč 32

Lekcije koronakrize

»Nič na tem svetu ni samoumevno« 34


»O odbojnem scenariju V lahko le sanjamo« 38

Likvidnost

Finance po koroni – kje dobiti sredstva? 44

Varno delovno mesto

Konec epidemije ne pomeni konca ukrepov 48

Odnos z zaposlenimi

5 + 6 nasvetov za krizno komuniciranje 52

Pokoronsko komuniciranje

10 pravil spletnih sestankov 56

Digitalne rešitve

Kako organizirati in izvesti odličen spletinar? 60

Novice

Dr. Jure Knez na čelu SBC nasledil Marjana Batagelja 64

Obiskanost spletne strani SBC

Za skokovitih 360 % več uporabnikov sbc.si 66

Odgovorni urednik:

Goran Novković

Izvršna urednica:

Katarina Klepec Kovač

Oblikovanje:

Nenad Bebić

Uredništvo:

Klub slovenskih podjetnikov GIZ

Dimičeva ulica 16

1000 Ljubljana

info@sbc.si

Trženje oglasnega prostora:

Eko dežela, d. o. o.

trzenje@sbc.si

01 5130 824

SBC Podjetnik je revija SBC –

Kluba slovenskih podjetnikov,

namenjena najboljšim slovenskim

malim in srednjim podjetjem,

največjim podjetjem in ključnim

posameznikom ter ustanovam

v državi, ki bi vsak na svojem

področju morali skrbeti za čim

bolj podjetno in podjetniško

Slovenijo.

ISSN 2630-1539

4

SBC | Uvodnik | Junij 2020

V, W, L, I ali U – to je

zdaj vprašanje

Prva zgodba. 13. marca, dan po

razglasitvi epidemije, sem šel v

trgovino z živili v Žalcu. Zunaj je

bilo zadnjih pet vozičkov.

Dobra dva tedna pozneje so mi člani

iz vrst prevoznikov povedali, da so si ljudje naredili

tolikšne zaloge, da so skladišča z živili prepolna.

Druga zgodba. Teden dni po začetku epidemije sem se pogovarjal z Aljošo

Domijanom, lastnikom spletne prodajalne EnaA. Pozor: v dveh dneh ob

razglasitvi epidemije so jih prodali toliko kot ves december – mobilnih telefonov

namreč!

Tretja zgodba. Na začetku aprila je predsednik vlade na sestanku s predstavniki

gospodarstva izjavil naslednje: »Nevidno roko trga je zamenjala vidna roka

države.« Razsežnosti krize so postajale tolikšne, da so države začele metati

denar iz helikopterja, kot še nikoli doslej.

Četrta zgodba. Na začetku junija sem vprašal svoje znance, ali so kdaj pred

epidemijo uporabili aplikacije za videosestanke na daljavo. Vsi odgovori so bili

negativni. Zdaj jih uporabljajo vsi.

Želimo vam, da

se boste časa po

epidemiji spominjali

po črki V.

Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov

Peta zgodba. V zadnjih tednih se je epidemija pri

nas vendarle umirila. Skoraj vse strokovne ustanove

po vrsti so nam začele napovedovati odbojni

scenarij recesije v obliki V. A ne vsi. Znani slovenski

makroekonomist dr. Egon Zakrajšek se v intervjuju v

tej reviji zdi veliko bolj previden.

Teh pet zgodb lepo ponazarja bližnjo preteklost.

Toda vse nas bolj zanima, kakšna bo prihodnost.

Bo V, W, L, I ali U – to je zdaj vprašanje. Negotovost je še vedno velikanska. Za

marsikoga je žal vprašanje tudi – biti ali ne biti.

Ob zavedanju razmer smo zato v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov prvi dan

po razglasitvi epidemije ustanovili ad hoc krizni štab s tremi glavnimi nalogami:

sooblikovati vladne protikoronske ukrepe, za člane SBC postaviti močno

informacijsko in svetovalno točko ter jim pomagati z informacijami o potrebni

zaščitni opremi. Pa še marsikaj drugega smo počeli, da smo pomagali tistim, ki

so pomoč potrebovali.

Upajmo, da je najhujše zdaj res za nami. Zdravstveno. Ekonomske posledice

pa bomo čutili še dolgo. V tej reviji smo vam zato pripravili ključne informacije

za vaše poslovanje v času sobivanja z novim koronavirusom. Da bomo lažje

prebrodili krizo ter se čim hitreje in čim višje odbili od dna.

Naj bo V.

53

V sodelovanju

z obnovljivimi

viri do visokih

prihrankov

Član

V Hotelu A v Žalcu so svojim gostom zagotovili udobje,

toplino in domačnost tudi s pomočjo toplotne črpalne

podjetja Kronoterm.

S

pomočjo strokovnjakov iz

Kronoterma so v Hotelu A

izpeljali naložbo v varčnejše

zagotavljanje udobja gostov.

Za ogrevanje, hlajenje

in toplo vodo za 48 sob, restavracijo,

savno, fitnes in ogrevanje bazena so

uporabili Kronotermovo toplotno

črpalko WPG z booseter rešitvijo, ki

izkorišča temperaturo pregretih par.

NujNe so stalNe Naložbe

Spomini, ki jih gostje ustvarijo med

počitnikovanjem, so za razvoj turizma

ključnega pomena. Kako se počutijo,

kaj počnejo in kako turistični delavci

skrbijo zanje – to je tisto, kar šteje.

Ogrevanje, hlajenje in topla sanitarna

voda povzročajo neizogibne stroške,

ki so nujni za zagotavljanje udobja

gostov. Ponudniki turističnih nastanitev

morajo poleg vseh teh stroškov

skrbeti tudi za ustrezne naložbe, za

katere navadno zmanjka denarja, zato

so prihranki pri osnovnih vzdrževalnih

storitvah zelo pomembni. Iskanje

rešitev, kako vedno dražja in okolju

škodljiva fosilna goriva nadomestiti

z novejšimi in okolju prijaznejšimi

viri ogrevanja, so Hotel A pripeljali

do naložbe v varčnejše zagotavljanje

udobja njihovih gostov.

Ogrevanje, hlajenje in

toplo vodo omogoča

toplotNa črpalka

V Kronotermu so zanje razvili sistemske

rešitve za znižanje stroškov

ogrevanja, hlajenja, ogrevanja bazena,

priprave tople sanitarne vode, zmanjšanja

števila različnih sistemov za vse

storitve in s tem njihovega vzdrževanja.

S tem so nadomestili draga in

škodljiva goriva. V fazi projektiranja

rešitve se je sicer pojavilo nekaj

pomislekov, ali se bo možno izogniti

uporabi plina, še zlasti za pripravo

tople sanitarne vode in za izpolnjevanje

sanitarnih zahtev, a se je kljub

višjemu začetnemu vložku investitor

odločil za rešitev s posebnimi Kronotermovimi

toplotnimi črpalkami

zemlja-voda WPG, za katere je bilo

izdelanih 16 geosond.

Sistem toplotnih črpalk Kronoterm

za segrevanje sanitarne vode izkorišča

temperaturo pregretih par. Tako

je možno hkrati ogrevati oz. hladiti

objekt in segrevati sanitarne vode na

višjih temperaturah od 70 °C brez

zmanjšanja izkoristka delovanja toplotne

črpalke. Pomembna prednost

je tudi priprava tople sanitarne vode

s temperaturami, višjimi od 60 °C. To

lahko s pridom uporabljate za zaščito

pred nastankom legionele.

do 80 odstotkov potrebNe

toplote dobijo iz

obNovljivih virov

V Hotelu A od 50 do 80 odstotkov

potrebne toplote zdaj pridobijo brezplačno

iz obnovljivih virov. Po prvi

sezoni obratovanja z novo črpalko

ugotavljajo, da so stroški ogrevanja,

hlajenja in priprave tople sanitarne

vode približno enakomerni in v povprečju

nižji od 800 evrov na mesec.

Naložba, za katero so se odločili v

Žalcu, ima trikrat manj obratovalnih

stroškov, kar pomeni, da se bo višji

vložek hitro povrnil. Poleg velikih prihrankov

izbrani sistem zagotavlja tudi

maksimalno udobje gostov, izpolnjuje

vse sanitarne predpise in v primerjavi

s prej obstoječo tehnologijo za več

kot 2,5-krat zmanjša globalno segrevanje

ozračja.

Se s podobnimi težavami spopadate

tudi vi? Brez skrbi. Kronotermova

ekipa izkušenih strokovnjakov vam

bo pomagala najti rešitev in izpolniti

vsako željo. S toplotnimi črpalkami

Kronoterm svojim gostom omogočite

udobje, ki bi ga privoščili tudi sebi.

Pišite na info@kronoterm.com ali

pokličite na 03 703 16 20.

Več na: www.kronoterm.com

Promo

6

SBC | Gospodarska napoved | Junij 2020

Napovedi za Slovenijo

2020 2021

Banka Slovenije (junij) –6,50 % 4,90 %

OECD (junij) –7,80 % 4,50 %

EBRD (maj) –5,50 % 5,00 %

Evropska komisija (maj) –7,00 % 6,70 %

UMAR (april) –8,10 % 3,50 %

IMF (april) –8,00 % 5,40 %

Vir: Poročila navedenih institucij

Foto: Shutterstock

Zmerno do

optimistično

… Če ne bo

novega vala.

Najnovejše gospodarske napovedi

predvidevajo od 5,5- do 8-odstotni

padec slovenskega BDP v tem letu.

V povprečju naj bi se svetovno

gospodarstvo letos skrčilo za tri

odstotke. Kriza naj bi imela obliko

črke V.

Avtorica: Polona Movrin

V

zadnji junijski napovedi

makroekonomskih gibanj je

Banka Slovenije napovedala

6,5-odstotni padec slovenskega

bruto domačega proizvoda

(BDP).

»Letos pričakujemo globok padec zasebne

potrošnje. Gospodinjstva se bodo namreč ob

negotovih razmerah na trgu dela in upoštevanju

večjega socialnega distanciranja vedla previdneje

in povečevala previdnostno varčevanje. Predvsem

bo upadla potrošnja nenujnih in trajnejših dobrin

ter storitev. Pričakujemo zlasti padec prodaje

avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po

storitvah, ki zahtevajo neposrednejši telesni stik,«

pojasnjujejo v Banki Slovenije.

Podjetja bodo po mnenju centralne bančne

institucije previdnejša pri investicijah: »Upad

naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno

vplivala na investicijske odločitve podjetij. Te

bodo odvisne zlasti od stopnje poslabšanja

njihovega likvidnostnega položaja, ki jo lahko

omili garancijska shema države. Zaradi velikega

upada zaupanja v gospodarstvu in številnih

negotovosti se bodo podjetja odločala za

prelaganje investicij v naslednja leta, kar se

bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem

investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v

njihovi zmerni rasti.«

Urad za makroekonomske analize in razvoj

(UMAR) je v dokumentu Scenarij covid-19, ki ga je

izdal aprila letos, Sloveniji napovedal 8,1-odstotni

padec BDP. V zadnjem Ekonomskem ogledalu,

ki je izšlo v prvi polovici junija, sicer ugotavlja,

da se je razpoloženje v gospodarstvu po velikem

padcu v aprilu nekoliko izboljšalo, a zaupanje

Gospodarska napoved

7

v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja na

zgodovinsko nizki ravni.

»Dodana vrednost bo letos predvidoma

najbolj upadla v prometu, storitvah hotelskih

nastanitev ter gostinskih in osebnih storitvah,

padec pa bo predvidoma globok tudi v

predelovalnih dejavnostih,« ugotavlja UMAR.

Evroobmočje bo padlo za 7,5 %

Izvoz in uvoz bosta letos v Sloveniji prav tako

močno upadla, saj je covid-19 paraliziral bolj ali

manj ves svet. Izvršna direktorica Mednarodnega

denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je

aprila, pred zasedanjem IMF in Svetovne banke,

ocenila, da bo pandemija covida-19 povzročila

največji gospodarski upad po veliki depresiji

leta 1929.

V povprečju naj bi se svetovno

gospodarstvo letos skrčilo za tri odstotke,

a med regijami in državami obstajajo

velike razlike. Evroobmočje naj bi utrpelo

7,5-odstotni padec (Evropska unija

7,1-odstotnega), ZDA 5,9-odstotni padec,

Japonska 5,2-odstotnega, Rusija 5,5,

Kitajska pa naj bi zabeležila rast BDP v višini

1,2 odstotka. Za Slovenijo je IMF napovedal

8-odstotni padec.

»Prizadetost držav je zelo različna, odvisna

pa je predvsem od strukture gospodarstva

in hitrosti odzivanja države. Gospodarstva z

višjim deležem storitvenih dejavnosti, na primer

turizem, so veliko bolj prizadeta; v Evropi so to

denimo Italija, Španija, Grčija in Hrvaška. So se

pa tokrat hitro odzvale centralne banke, kar je

bistveno drugače kot pri prejšnji krizi. Države

so z različnimi ukrepi priskočile na pomoč tako

prebivalstvu kot gospodarstvu,« pravi profesor

za področje mednarodnih financ in ekonomskih

politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v

Ljubljani prof. dr. Mojmir Mrak in dodaja, da bo ta

kriza bistveno spremenila svet.

Še najbolj optimistično napoved je do

zdaj podala Evropska banka za obnovo in razvoj

(EBRD). V majski napovedi je Sloveniji napovedala

najnižji padec med vsemi institucijami, in sicer

5,5 odstotka. Padec naj bi bil predvsem posledica

upada zunanje trgovine zaradi ohromljenega

evropskega in svetovnega gospodarstva. Za

celotno regijo EBRD, ki obsega srednjo, vzhodno in

jugovzhodno Evropo, države nekdanje Sovjetske

zveze in severnoafriške države ter Turčijo, je

banka napovedala 3,5-odstotni padec BDP.

Dr. Mrak: »Napovedi so ugodne, če ...«

Zaradi nepredvidljivosti covida-19 so vse

institucije pri napovedih previdne, a za zdaj so

obeti za prihodnji dve leti v zelenih številkah.

Slovensko gospodarstvo lahko pričakuje rast, in

sicer za 4,9 odstotka v letu 2021 in 3,6 odstotka

v 2022. Pogoj za uresničitev te napovedi Banke

Slovenije je uspešno obvladovanje virusa brez

ponovne uvedbe strogih omejevalnih ukrepov.

IMF podobno napoveduje za mednarodni

prostor: »Če se bodo razmere v drugi polovici

letošnjega leta umirile in bodo omejevalni ukrepi

sproščeni, bo svetovno gospodarstvo ob uvedbi

ustreznih ukrepov držav v letu 2021 zabeležilo

rast v višini 5,8 odstotka.«

Če se bodo razmere v drugi polovici

letošnjega leta umirile in bodo

omejevalni ukrepi sproščeni, bo svetovno

gospodarstvo ob uvedbi ustreznih

ukrepov držav v letu 2021 zabeležilo rast

v višini 5,8 odstotka.

Evroobmočje in ZDA naj bi po napovedi IMF

drugo leto zabeležila 4,7-odstotno gospodarsko

rast (Evropska unija 4,8 odstotka), Japonska

tri odstotke, Rusija 3,5 in Kitajska 9,2-odstotno

gospodarsko rast. Sloveniji IMF napoveduje

5,4-odstotno rast v letu 2021. Napoved EBRD

je slabša; Sloveniji napoveduje 5-odstotno rast,

regiji, v kateri banka deluje, pa 4,8-odstotno rast

BDP.

Tudi dr. Mrak pravi, da so napovedi za

prihodnje leto razmeroma ugodne, če seveda ne

bo drugega vala covida-19: »Po trenutni oceni bo

ta kriza potekala v obliki črke V; hiter padec in

hiter vzpon, kar pomeni okrevanje v letu ali dveh.«

8

SBC | Državni ukrepi | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Če bo kriza,

skrajšajte

delovni čas

Tretji protikoronski zakon

podaljšuje veljavnost nekaterih

že sprejetih ukrepov iz prvega

paketa, hkrati pa uvaja nekaj

novih.

Avtor: Matjaž Petan

Med novimi ukrepi, ki jih je

konec maja prinesel Zakon

o interventnih ukrepih

za omilitev in odpravo

posledic epidemije bolezni

covid-19 za državljane in

gospodarstvo (ZIUOOPE), je za delodajalce

bistvenega pomena za naslednje mesece

subvencioniranje skrajšanega polnega

delovnega časa.

1Delno subvencioniranje skrajšanja polnega

delovnega časa

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno

pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru

začasne nemožnosti zagotavljanja dela

iz poslovnih razlogov začasno odredil delo s

skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur

na teden), v preostalem deležu do polnega

delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil

na začasno čakanje na delo.

To pravico do subvencije lahko uveljavlja

delodajalec, ki:

je pravna ali fizična oseba in ki je bil v

Poslovni register Slovenije vpisan pred 13.

marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi

pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

po njegovi oceni najmanj 10 odstotkom

zaposlenim na mesec ne more zagotavljati

najmanj 90 odstotkov dela.

Ker je namen zakona ohranitev delovnih

mest, odreditev dela s skrajšanim delovnim

časom ni možna v času odpovednega roka,

Državni ukrepi

9

posameznemu delavcu pa se lahko odredi delo

s skrajšanim delovnim časom od 1. junija do

31. decembra 2020.

Delodajalec mora delavcu pisno odrediti

delo s skrajšanim delovnim časom, ki ne sme

biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

o čemer mora obvestiti Zavod RS za zaposlovanje

najkasneje v roku treh delovnih dni od

napotitve. Vlogo za dodelitev subvencije pa je

treba vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi

skrajšanega delovnega časa. Zavod RS za

zaposlovanje bo o vlogi odločil s sklepom v 15

dneh od prejema vloge.

Višina subvencije je fiksna, sega od 112

do 448 evrov, odvisno od obsega skrajšanega

delovnega časa. Delodajalec v obdobju

prejemanja subvencije in še mesec dni po tem

obdobju ne sme začeti postopka odpovedi

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim

delovnim časom.

2Delno povračilo nadomestila plače lahko z

vlogo uveljavljate le še do 30.06.

S tretjim protikoronskim zakonom je bil ukrep

za delno povračilo nadomestila plače delavcem

na začasnem čakanju podaljšan do konca

junija.

Bistvena sprememba za delodajalce je

višina delnega povračila izplačanega nadomestila

plače, ki znaša 80 odstotkov nadomestila

plače in je omejena z višino najvišjega zneska

denarnega nadomestila za primer brezposelnosti,

določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V

80 odstotkih nadomestila plače je vključeno

nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna

zavarovanja.

Višina delnega povračila nadomestila

plače, ki ga izplača Republika Slovenija, ne

sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega

nadomestila plače, zato delodajalec krije

preostalo višino povračila do 20 odstotkov

nadomestila plače in prispevkov.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila

izplačanih nadomestil plače z vlogo v elektronski

obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje

najpozneje do 30.06.2020.

Vaše podjetje ne

pozna meja, niti

Vaša banka. To je

außergewöhnlich.

au|ßer|ge|wöhn|lich: izredno, nenavadno, izjemno

Podjetja z edinstvenimi idejami potrebujejo prava financiranja.

Na Vaši strani - Raiffeisen Landesbank Kärnten.

Svetovanje v slovenskem jeziku.

rlb-bank.at

Raiffeisen Landesbank Kärnten | International Banking Department

T +43 463 993 00-12388 | Internationaldept@rbgk.raiffeisen.at

10

SBC | Likvidnostni zakon | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Poroštva za

kredite do

konca leta 2020

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti

gospodarstvu za omilitev posledic

epidemije covida-19 predvideva

poroštva za kredite, namenjene

financiranju osnovne dejavnosti.

Avtor: Matjaž Petan

Zakon o zagotovitvi dodatne

likvidnosti gospodarstvu za

omilitev posledic epidemije

covida-19 (ZDLGPE), ki je začel

veljati 1. maja, ureja poroštvo

Republike Slovenije, dano bankam

in hranilnicam s sedežem v Sloveniji ali

podružnicam bank, ki imajo sedež v Sloveniji

in v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,

lahko opravljajo bančne storitve na območju

Slovenije.

Poroštva za mikro, majhna, srednja in

velika podjetja

Za kreditojemalca šteje vsaka pravna ali fizična

oseba, ki opravlja dejavnost in se uvršča med

mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s

sedežem v Republiki Sloveniji, razen kreditne in

druge finančne institucije, kot je opredeljena v

zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter

pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Za kreditojemalce velja:

da najvišji dovoljeni skupni znesek

glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za

izpolnitev katerega skladno z ZDLGPE odgovarja

Republika Slovenija, znaša do 10 odstotkov

prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme

presegati višine zneska stroškov dela za leto

2019 in

da višina poroštva za posamezen kredit

znaša:

70 % glavnice kredita, danega podjetju, ki

se uvršča med velika podjetja,

80 % glavnice kredita, danega podjetju, ki

se uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

Likvidnostni zakon

11

Poroštveni pogoji

Poroštvo je lahko odobreno za kredite, ki bodo

izpolnjevali naslednje pogoje:

kredit je odobren po 12. 3. 2020 in

najkasneje do 31. 12. 2020;

namenjen je izključno financiranju osnovne

dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju

novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij),

financiranju obratnega kapitala ali financiranju

poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so

bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do

uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po

tem zakonu;

ročnost kredita ne presega petih let;

kredit ni namenjen financiranju povezanih

družb ali družb s sedežem v tujini.

V primeru, da je kreditojemalcu odobren

odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene

kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja

interventni ukrep odloga plačila obveznosti

kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni

znesek obveznosti posameznega kreditojemalca

iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih

odloženih obveznosti.

Jamstvena premija

Letna premija za poroštvo Republike Slovenije

bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji

način:

a) če je kreditojemalec uvrščen med

mikro, mala in srednja podjetja:

za prvo leto 25 bazičnih točk

za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk

za četrto in peto leto 100 bazičnih točk

b) če je kreditojemalec uvrščen med

velika podjetja:

za prvo leto 50 bazičnih točk

za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk

za četrto in peto leto 200 bazičnih točk

Bazična točka pomeni 1/100 odstotne točke

višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem

trenutku.

12

SBC | Kje je koronavirus udaril najmočneje | Junij 2020

V turističnih

agencijah do 70 %

upada prihodkov

SBC – Klub slovenskih

podjetnikov je ob pomoči

članov ugotavljal, v katerih

panogah so razmere zaradi

koronavirusa najhujše.

Avtor: Marko Vidrih

Daleč največjo škodo sta zaradi

epidemije koronavirusa utrpela

turizem in gostinstvo. Turistične

agencije so tako že aprila

pričakovale upad prihodkov

za vsaj med 50 in 70 odstotkov,

medtem ko bi lahko več kot tisoč zaposlenih

izgubilo službo za obdobje vsaj enega leta.

Za podprtje domačih turističnih podjetji

so ključnega pomena odprte meje; še posebej z

Nemčijo, Avstrijo, Švico, Češko in Slovaško. Gre

namreč za države, ki so bližnji turistični trgi.

Velik udarec je pričakovati tudi na področju

korporativnega in kongresnega turizma ter

organizacije prireditev. Zaradi pričakovane

recesije nekateri ponudniki tovrstnih storitev

odpovedujejo dogodke že za leto 2021. Pri tem ne

smemo pozabiti na panoge, ki sicer ne delujejo na

področju turizma, vendar so z njim neposredno

povezane. Gre za ponudnike opreme in proizvodov

za turistična podjetja ter za dobavitelje hrane in

pijače v gostinstvu.

Posledice lahko trajajo še pet let

Velika škoda je bila povzročena tudi igralništvu.

Sem spadajo slovenske igralnice, katerih največji

delež je na Goriškem, glavnino prihodkov pa

so jim zagotavljali tujci, še posebej Italijani

in Avstrijci. Pri tem je prav tako oškodovana

igralniška industrija. Slovenski ponudniki opremo

za igralništvo izvažajo predvsem v tujino,

igralnice po večjem delu sveta pa so bile dolgo

zaprte in še zdaj mnoge delujejo v minimalnem

obsegu. Izpad prihodkov igralnic naj bi v

prvem polletju dosegal od 70 do100 odstotkov

prihodkov na mesec.

Na velikem udaru je industrija zabave. V

času omejitev naj bi bil zaznan 80-odstoten padec

prihodkov, v času postopnega izhoda iz situacije

in trajanja recesije, ki bo najverjetneje sledila, pa

med 30- in 60-odstoten. Posledice v tej panogi

bodo lahko občutne še v nadaljnjih petih letih.

Pričakovan upad večjih zasebnih

gradbenih investicij

Zaradi vseh posledic, ki jih bo utrpelo

gospodarstvo, bo prišlo tudi do padca investicij

na področju gradbeništva, tehnične trgovine in

industrije. V gradbeništvu se pričakuje predvsem

upad večjih zasebnih investicij. Pri manjših

investicijah se je že aprila poznal od 25- do

30-odstotni padec. Močne posledice so prav

tako pričakovane v avtomobilski industriji in na

področju logistike.

SBC: Razviti je treba storitve za

pokritje potreb trga

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je ves čas

trajanja epidemije pridobival podatke o razmerah

v podjetjih. Na podlagi prejetih informacij je v

pomoč pri pripravi ukrepov za blažitev posledic

epidemije pripravil pregled nad panogami, ki

so v trenutnih okoliščinah utrpele največje

posledice. Z njimi je seznanjal vlado, poslance,

Lahovnikovo skupino in medije.

Foto: Shutterstock

Hkrati je SBC opozarjal tudi, da bi bilo treba v

Sloveniji razviti izdelke in storitve, ki v takšnih

in podobnih razmerah lahko pokrijejo potrebe

slovenskega trga. Smiselno bi bilo tudi, da bi

država z dolgoročnimi krediti, spodbudami in

subvencijami podprla investicijsko zelo uspešna

podjetja, ki so jih ukrepi za omejitev širjenja

koronavirusa najbolj prizadeli.

13

14

SBC | Turizem | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Kje ima Slovenija

priložnost za

turistični razcvet?

Globalni, evropski in

slovenski turizem so se zaradi

pandemije koronavirusa

znašli v razmerah, kakršnih

doslej nismo poznali.

Avtor: Marko Vidrih

V

Sloveniji in tudi večini držav

po vsem svetu je koronavirus

zelo prizadel turistični sektor.

Ta je prvi občutil negativne

posledice širitve koronavirusa,

prav tako pa so nanj negativno

vplivali migracijski in drugi protikoronski

ukrepi posameznih držav.

»Kriza pokaže, kako trdni so temelji hiše,

in tudi, kdo je sploh zares v njej,« meni Uroš

Mlakar, direktor družbe

Quadro, ki je znana po

svojih naravnih sladkih

kreacijah Teta Frida. Ob

tem Mlakar opozarja,

da se je cunami zdaj

šele končal in se kriza s

številnimi neznankami

šele začenja.

Uroš Mlakar

V kolikšni meri bo

prizadet turizem pri nas,

je odvisno od nadaljnjega poteka dogodkov po

razglasitvi konca pandemije in prihodnjih ukrepov.

Pri podjetju Quadro so čas karantene izkoristili

za razvoj novih izdelkov in novih prodajnih poti.

Verjamejo, da bodo tudi zaradi tega v nekem

trenutku močnejši.

Preživeli bodo tisti, ki se lahko

prilagodijo

Najbolj prizadeti v turizmu so organizatorji

dogodkov, hoteli in druge nastanitve ter krajša

potovanja, kjer je ritem doživljanja destinacije

prilagojen vsakemu potniku posebej, pa tudi

Priložnost za lokalni turizem

Slovenija ima eno najbolj enakomerno

razporejenih nepremičnih kulturnih bogastev.

Skoraj vsaka vas ima potencialno izletniško

točko. Danes, ko se zdi, da bomo potovali

manj oddaljeno, je to dobra priložnost za

lokalni turizem. Po nekaterih ocenah ima ena

zaposlitev v kulturnem turizmu posreden učinek

na 26 drugih zaposlitev, povezanih z njim.

Turizem

15

destinacije z bolj izrazito sezonsko ponudbo.

Intenzivneje bodo upad števila gostov zaznale

tudi destinacije, ki gostijo pretežno tuje turiste.

»Svet se z divjo hitrostjo spreminja na vseh

ravneh. Ta hitra evolucija je naporna. Preživeli

bodo le tisti, ki se bodo prilagodili dovolj hitro,

svet pa bo na daljši rok vsekakor lepši,« pojasnjuje

Mlakar.

Obogatena kulturna dediščina je

prihodnost slovenskega turizma

Matevž Straus iz Partnerstva za Turizem 4.0

in podjetja Arctur, ki vodi 2,3 milijona vreden

raziskovalno-razvojni projekt o turizmu, pravi, da

moramo za optimalen izkoristek naše kulturne

dediščine ustvariti nove turistične proizvode in

jih nadgraditi z uporabo tehnologije. Tako lahko

obogatimo izkušnje kulturne dediščine.

»Ne gre le za digitalizacijo kulturne

dediščine, torej ustvarjanje digitalnih dvojčkov;

namen je, da original oplemenitimo z dodatnimi

informacijami, z zabavno in izobraževalno

vrednostjo. Gre za igre navidezne resničnosti,

holograme, 360-stopinjske posnetke in podobno, s

čimer lahko točke kulturne dediščine spremenimo

v nekaj res zanimivega.«

S sodobnimi tehnologijami lahko ustvarimo

nova doživetja, našo dediščino pa prenesemo v

digitalni svet ter tako poskrbimo, da se ohrani z

mladimi generacijami, pojasnjuje Straus.

Preobrazba turizma

Tako kot se je v krizi arabske pomladi bistveno

izboljšal turizem v Evropi, predvsem v Italiji,

Španiji, Grčiji in na Hrvaškem, se je priložnost,

ko bodo ljudje potovali na krajših razdaljah,

z osebnimi avtomobili in z manj postanki,

zdaj ponudila za Slovenijo in druge manjše

destinacije.

Slovenija, zelena dežela v srcu Evrope, ima

zdaj enkratno priložnost za turistični razcvet,

kakršnega si je vedno želela – trajnostnega

in butičnega. V primerjavi s Hrvaško, Italijo

in Španijo ima Slovenija veliko konkurenčno

prednost, ki bi jo lahko izkoristila.

5* PARADIŽNIK

www.lust.si

Paradjz d.o.o., Renkovci 57/c

16

SBC | Turizem | Junij 2020

Covid-19

hujši kot

vojna

Turistična panoga je izgubila velik del

sezone. Podjetja so morala prilagoditi

načrte, razviti nove proizvode in se

glede na napovedi pripraviti, da bo šele

leta 2022 spet tako, kot bi moralo biti.


V

200-letni zgodovini je

Postojnska jama med drugim

kljubovala dvema svetovnima

vojnama in osamosvojitveni

vojni; nekaj tednov je bila

zaprta le po požigu leta 1944.

Covid-19 je jamo zaprl za skoraj tri mesece,

natančneje za 82 dni.

»Vsi kazalniki so napovedovali rekordno

leto, a zgodila se je korona,« razlaga direktor

podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj in

dodaja: »Zelo srečni bomo, če bomo leto končali s

30 odstotki lanskega obiska in z desetimi milijoni

evrov prihodkov.«

V Parku Postojnska jama so sicer tudi v

času epidemije nadaljevali zastavljene investicije:

»Investicije morajo teči naprej, saj bomo le tako

kos času in zahtevam gostov, ko se bodo ti –

upajmo, da kmalu – vrnili.«

Vpliv covida-19 še pred pojavom v

Sloveniji

Covid-19 je na Postojnsko jamo vplival že

februarja, ko se je zmanjšalo število gostov iz

Azije, kjer je virus izbruhnil najprej. Enako se je

zgodilo Jezeršek gostinstvu, kjer so posledice

covida-19 najprej občutili v restavraciji na

Blejskem otoku.

»Kmalu zatem so prišle prve omejitve

večjih prireditev v Sloveniji in Evropi, kar je močno

vplivalo na poslovanje catering dejavnosti.

Dokončno pa je poslovanje obstalo sredi marca,

ko smo morali zapreti celotno dejavnost,«

pojasnjuje generalni direktor Martin Jezeršek.

Prilagodili so kratkoročne poslovne načrte in

uvedli stroge varčevalne ukrepe.

»Takoj po tem smo pripravili novo

srednjeročno strategijo za leti 2020 in 2021.

Osredotočili smo se na področja, za katera

predvidevamo hitrejše okrevanje, in razvili novo

storitev pod imenom Jezeršek e-catering, ki je

usmerjena na organizatorje manjših zasebnih

in poslovnih zabav ter dogodkov. Ta storitev je

cenovno dostopnejša, a ohranja prvotno raven in

kakovost. Naročilo storitve je v celoti preneseno

na splet,« nadaljuje Jezeršek.

Ker se gostinstvo še lep čas ne bo vrnilo

v stare tirnice, so pripravili novo sistematizacijo

delovnih mest in novo plačno sistematizacijo:

»Ocenjujemo, da se do konca leta 2020

poslovanje ne bo stabiliziralo. Osredotočamo se

na pozitiven denarni tok in preživetje ter v to tudi

verjamemo.«

Foto: Postojnska jama

Udarec za dve leti

V podjetju Kamp Zlatorog ocenjujejo, da bo kriza

zaradi epidemije turistično panogo zaznamovala

za najmanj dve leti. Delo v času epidemije je sicer

potekalo dokaj normalno. »Poslovanje kampa

poteka predvsem med poletno sezono, tako da

motnja ni bila tako huda kot drugje,« pravijo za

avtokamp Zlatorog Bohinj.

Kljub temu so morali prestaviti vse večje

investicije: »Težje nam je širiti poslovanje

z dolžniškim financiranjem, ker so banke

prestrašene. Konkretno tudi ne vemo, ali bomo

lahko kupili večjo nepremičnino, kar je bilo sicer

v načrtu.« Zaradi covida-19 in odziva nanj bodo

najverjetneje izgubili dve leti razvoja.

Bisnode D&B Credit TM

RASTI VARNO

IN USPEŠNO!

17

TUDI V ČASIH

VISOKIH

TVEGANJ!

Predstavljamo D&B Credit

D&B Credit TM je platforma nove generacije za inteligentni nadzor nad

tveganji po vsem svetu. Temelji na največji bazi poslovnih podatkov,

ki se osvežuje večkrat dnevno in vsebuje podatke o več kot 250

milijonih podjetij.

Bisnode D&B Southern market d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana

Podpora

rasti

Spremljajte poslovanje

poslovnih partnerjev po

vsem svetu in sprejemajte

uspešne odločitve

za čim manj tvegano

poslovanje.

Večja učinkovitost

poslovanja

Preprost uporabniški

vmesnik z možnostjo

priprave raznovrstnih

poročil in analiz

ter sistemov.

D&B Credit omogoča razširjen portfelj in visoko pokritost obveščanja o pomembnih

globalnih poslovnih dogodkih (monitoring) za podjetja iz celotnega nabora več kot 210 držav!

Članom SBC nudimo 20 % POPUST pri naročnini na D&B CREDIT

za vašo VARNO IN USPEŠNO RAST!

www.bisnode.si 080 39 03

Izboljšanje

denarnega toka

Pregled in razumevanje

celotnega tveganja in

priložnosti v portfelju.

18

SBC | Digitalizacija poslovanja | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Pomeni »Go

Digital« tudi

»Go Future«*

Digitalna preobrazba

je zaradi koronavirusa

izrazito pospešena. Počasi

se vračamo v »novo

normalnost«. Kaj pa zdaj?

Avtor: Marko Vidrih

Izbruh koronavirusa je med drugim

povzročil tudi izjemno hitre spremembe

v načinu dela in uvajanju digitalnih

orodij. Podjetja, ki so digitalizacijo

razumela in jo tudi dodala v svojo

strategijo, imajo danes občutno manjše

težave pri prilagajanju trenutnim razmeram.

Še bolje pa gre podjetjem, ki imajo digitalno v

genih svoje dejavnosti.

Prodaja do 50 odstotkov višja kot lani

Spletni prodajalci so prav zaradi krize dosegali

rekorde. Pri podjetju Gambit trade so samo

13. marca prodali več prenosnikov kot v celem

mesecu decembra lani. Aprila so zabeležili skoraj

trikratnik lanske prodaje, pravi Aljoša Domijan,

partner v podjetju.

»Prešli smo na delo v dveh izmenah, razširili

ekipo, organizirali lastno dostavo v Ljubljani,

obenem pa skoraj vsak dan spreminjali pogoje

poslovanja, skladno

s spremembami

zakonodaje,« navaja

Domijan.

Gambit trade

ima že dolgo največjo

ponudbo v Sloveniji, v

času krize pa so spet

Aljoša Domijan

postali tudi najbolj

obiskana spletna

trgovina, kar so sprejeli kot izhodišče za nadaljnjo

rast. Računajo na vsaj 30 do 50 odstotkov višjo

prodajo kot lani.

Tudi za podjetje Genis je bil eden večjih

izzivov prehod na delo od doma ter s tem povezan

spremenjen način vodenja in koordiniranja skupin.

Kljub obstoječi robustni in varni IT-infrastrukturi

ter izkoriščanju sodobnih videokonferenčnih orodij

je bilo po besedah direktorja Janka Štefančiča

vsaj v začetnem obdobju treba več časa nameniti

Digitalizacija poslovanja

19

koordinaciji sodelavcev. Poleg tega je poseben

izziv komunikacija v okviru prodajnega procesa.

»Izkazalo se je, da je marsikatere delovne

obveznosti možno enako učinkovito opravljati tudi

na daljavo oziroma od doma,« je prepričan Štefančič,

ki glede na te izkušnje pričakuje, da se bodo zahteve

po digitalizaciji in optimizaciji delovnih procesov in

obvladovanju dokumentacije bistveno povečale.

Pričakovana smer: digitalizacija

poslovnih procesov

Kako so krizo »preživeli« njihovi dobavitelji, pri

omenjenih podjetjih še ne morejo oceniti. Nekateri

večino svojega prometa ustvarjajo s klasičnimi

trgovinami, te pa v času krize niso delovale. Zaradi

tega bi lahko imele težave.

Zaradi višjih stroškov prevozov so začele

rasti tudi cene skoraj vseh izdelkov, opaža

Domijan in ocenjuje, da se bo v naslednjih

mesecih celotna prodaja v Sloveniji zmanjšala

za pet do osem odstotkov. Ob tem poudarja, da

se je v zadnjem času nanje obrnilo več domačih

podjetij, ki so spoznala, da brez spletne prodaje ne

morejo računati na dolgoročno rast.

Štefančič v

naslednjem obdobju

pričakuje povečanje

povpraševanja po

digitalizaciji poslovnih

procesov. »Podjetja, ki

so še pred nastopom

koronakrize naredila večje

Janko Štefančič korake v digitalizaciji

svojih poslovnih procesov,

imajo v delovanju v teh izrednih razmerah bistveno

manj težav«. Povečan obseg zahtev in povpraševanj

pa Štefančič zaznava na področju vzdrževanja

informacijske infrastrukture – predvsem pri

zagotavljanju informacijske varnosti.

Priložnost v strategiji »Go Digital«

Poglobljena obsežnejša gospodarska kriza je

največja nevarnost, sta enotna sogovornika.

Čeprav se kupci počasi vračajo k starim

navadam, pa priložnosti vidita v strategiji »Go

Digital« in spoznanju pomembnosti digitalizacije

poslovnih procesov.

*Pomeni »za digitalno« tudi »za prihodnost«

Črnova 53d, 3320 Velenje

T: 03 897 30 90

E: info@elektro-jezernik.si

W: www.elektro-jezernik.si

Električne inštalacije izvajamo od leta 1993. Vseskozi

vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje naših

Električne zaposlenih inštalacije ter nakup izvajamo profesionalne od leta 1993. opreme. Vseskozi

vlagamo Zavedamo v izobraževanje se, da so pridobljeno in izpopolnjevanje znanje, izkušnje, naših

primerna zaposlenih oprema ter nakup ter dobra profesionalne ekipa potrebni opreme. za

kakovostno,

Zavedamo

hitro

se, da

in

so

cenovno

pridobljeno

najugodnejšo

znanje, izkušnje,

izvedbo

električnih inštalacij.

primerna oprema ter dobra ekipa potrebni za

kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo

izvedbo električnih inštalacij.

NUDIMO:

NUDIMO:

- strokovno, kakovostno in ugodno izvedbo električnih inštalacij na novih

zgradbah • ali strokovno, pri adaptacijah, kakovostno na in individualnih ugodno izvedbo hišah, električnih stanovanjih, inštalacij na novih

večstanovanjskih stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah, industrijskih,

zgradbah ali pri adaptacijah, na individualnih hišah, stanovanjih,

trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih ustanovah, hlevih,

javnih razsvetljavah, večstanovanjskih ... stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah,

industrijskih, trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih

- strelovodne inštalacije ustanovah, hlevih, javnih razsvetljavah ...

- strokovne

•

preglede,

strelovodne

preizkuse

inštalacije

in meritve električnih inštalacij jakega in

šibkega toka • ter strokovne strelovodnega preglede, sistema preizkuse in meritve električnih inštalacij jakega in

šibkega toka ter strelovodnega sistema

- izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije

• izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije

- varjenje • optičnih varjenje vlaken optičnih z varilnikom, vlaken z varilnikom, primernim za primernim telekomunikacijski za

sektor telekomunikacijski sektor

• sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi

- sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta

ali ponudbe projekta ali ponudbe

• dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja,

- dokumentacijo nadzor za tehnični pri izvajanju pregled del in (pooblaščeni pridobitev uporabnega inženirji) dovoljenja,

nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)

AKTUALNI PROJEKTI:

- CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje

AKTUALNI PROJEKTI:

- Cukrarna, Ljubljana

• CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje

- Proizvodno poslovni objekt SchäferRolls, Brnik

• Cukrarna, Ljubljana

- Šolski center • Slovenj Proizvodno Gradec poslovni objekt SchäferRolls, Brnik

• Šolski center Slovenj Gradec

- Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec

• Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec

20

SBC | Transport na udaru | Junij 2020

Koronavirus

okužil dobavno

verigo

Odprle so se priložnosti za

razporeditev tržnih deležev

in zahteve po intenzivnih

razvojnih investicijah. Težava

je likvidnost dobaviteljev.

Avtor: Marko Vidrih

Ukrepi za omejitev širjenja

bolezni covid-19 so močno

vplivali na mobilnost oziroma

logistiko. Karantena, zapiranje

mej in omejevanje gibanja so

povzročili občutne motnje v

dobavnih verigah po vsem svetu.

Jernej Vidic iz

podjetja Vitrans, kjer se

ukvarja z mednarodnimi

prevozi kompletnih in

kosovnih pošiljk po

skoraj celotni Evropi,

pravi, da so imeli največ

težav z upadom na

angleškem trgu. Aprila

Jernej Vidic

so se osredotočili na

druge evropske trge, a

kljub temu beležijo 40-odstotni upad mesečnega

prometa.

Za podjetje RCM, ki deluje na področju

celovitih logističnih rešitev za potrebe

mednarodnega okolja, je bil največji izziv

prilagoditev načina dela in nemoteno

zagotavljanje storitev, predvsem na mejnih

prehodih, kjer so bile posledice najbolj vidne.

V finančnih projekcijah v času razmer, ki jih

je zaznamoval covid-19,

so predvideli zmanjšanje

rasti za pet odstotkov

na letni ravni. V tem

obdobju se je pokazalo

dodatno povpraševanje

po storitvah pretovora

ter skladiščenja blaga,

zato padca prihodkov v

Dejan Sušnik

primerjavi s preteklim

poslovnim letom

ne pričakujejo. Prav tako se vse investicije,

načrtovane za poslovno leto 2020/2021, odvijajo

v skladu z načrtovano časovnico, sporočajo iz

podjetja.

»Na dogajanje gledamo optimistično. V

vsaki krizi so tudi priložnosti, ki pa jih očitno

znamo izkoristiti, kar smo dokazali tudi v krizi

2008, ko smo imeli več kot 25-odstotno letno

rast,« pojasnjuje Dejan Sušnik, generalni direktor

podjetja RCM.

Foto: Shutterstock

Nižja potrošnja pomeni nevarnost

Pri podjetju Vitrans pričakujejo, da se bo trg precej

ohladil, težave prav tako vidijo pri likvidnosti

dobaviteljev. Opozarjajo tudi na nevarnosti zaradi

zmanjšane potrošnje – slednje namreč pomeni

manj dela za transport.

Podjetju RCM največjo nevarnost

predstavlja dodaten zmanjšan pretok blaga,

kar vpliva na upad količin v poslu. Priložnost

pa se kaže v pospešenem prehodu podjetij na

digitalizirano poslovanje. S poslovnim letom 2021

bo podjetje RCM na trgu ponudilo novo storitev na

področju carinskega skladiščenja.

21

PRODAJA NOVIH VOZIL znamk AUDI, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil

SERVIS VOZIL Audi, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil

KLEPARSKA POPRAVILA

PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DOPOLNILNE OPREME

PRODAJA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL Das Welt Auto

Lansko leto smo odprli nove salone na Šucevi ulici 28 v Kranju, z več kot 9000 m 2 skupnih površin. Salon je eden izmed

najbolj modernih v Sloveniji. Zaradi velikih kapacitet imamo MINIMALNE ČAKALNE ROKE NA SERVISU (max. 3

delovne dni). Delo poteka v dveh delavnicah - na Primskovem in Stražišču.

IZJEMNO UGODNE CENE ZA NOVA VOZILA NA ZALOGI.

4000 Kranj, Šuceva ulica 28 / Stražišče +386 4 27 00 200 / Primskovo +386 4 27 00 270

info@vrtac.si / www.avtohisavrtac.si

22

SBC | Industrija | Junij 2020

Ni ga junaka,

ki bi znal

napovedati

Industrijska podjetja so že

prilagodila poslovne načrte.

Ali bo to dovolj ali pa bodo

morali uvesti še dodatne

ukrepe, bo jasno že poleti.


Vrednost industrijske

proizvodnje je marca, ko je

bila razglašena epidemija

covida-19, doživela največji

mesečni padec po novembru

2008. Nekatera podjetja so

namreč takoj začela omejevati proizvodnjo.

V podjetju Ecu, ki deluje v kovinarski

panogi, za zdaj še imajo naročila: »Naše

poslovanje je v večji meri vezano na nemški in

avstrijski trg, ki imata praviloma naročila vsaj za

štiri mesece vnaprej, in za zdaj tudi mi od njih

dobivamo naročila. Poleti pa pričakujemo padec

in takrat bomo morda morali začeti razmišljati

o spremembi izdelovanja različnih proizvodov

oziroma usmeritvi v tisto, kar bo aktualno.«

Veliko je odvisno od tega, kako se

bosta s krizo spoprijela nemško in avstrijsko

gospodarstvo ter kako bosta državi priskočili

na pomoč. V podjetju Ecu sicer opozarjajo, da je

bila gospodarska klima slaba že pred pojavom

covida-19, ta pa jo je le še poglobil: »Že v lanskem

letu je naše podjetje zabeležilo 10-odstotni padec

celotnega prometa. Če pa primerjamo po mesecih,

se je že marca letos poznal padec približno 30

odstotkov glede na lanski marec.«

Foto: Shutterstock

Prilagoditev investicij

V Intra Lightingu, kjer ustvarjajo svetila, je bilo

poslovanje sprva primerljivo z lanskim, zdaj pa že

občutijo upad naročil. »Prvi mehak ukrep, ki smo

ga sprejeli, je preložitev kolektivnega dopusta iz

avgusta na junij. Če se zadeve ne izboljšajo, bomo

uvedli skrajšanje delovnega časa,« pojasnjujejo v

podjetju.

Prilagodili so tudi investicije: »Leto 2020

je za Intra Lighting v znamenju investicij. Zaradi

krize smo morali investicijo v novo tovarno in

poslovne prostore oziroma selitev na eno lokacijo

prilagoditi in zmanjšati za 20 odstotkov. Ključni

del, tovarno, bomo izpeljali v celoti, izgradnjo

novih poslovnih prostorov pa bomo prenesli na

prihodnje obdobje.«

Za koliko časa bo kriza zaradi covida-19

zaznamovala njihovo panogo, težko predvidevajo:

»Gradbišča se v različnih državah različno

odpirajo. Ponekod so odprta delno, ponekod

so še zaprta, spet drugod delajo normalno brez

prekinitev. Naše poslovanje je s tem neposredno

povezano. Prej ko se bodo zadeve sprostile, prej

se bo trend spremenil.«

Optimistično v poletje

Podjetje Var, ki proizvaja visokokakovostna

progresivna orodja, je v času epidemije delalo

nemoteno, so pa morali zaradi upada prodaje

narediti rebalans poslovnega načrta za leto 2020.

Maksimalno so skušali uravnotežiti prihodke in

odhodke.

»Zelo smo intenzivirali aktivnosti za

pridobivanje novih kupcev in s tem novih

projektov, čeprav smo ob tej krizi spoznali, da je

naš portfelj kupcev za takšne primere ustrezen.

Prav tako smo krepili aktivnosti na vseh razvojnoinvesticijskih

projektih,« navaja izvršni direktor

podjetja Radovan Žerjav.

Glede napovedi za naprej so previdni: »Ni ga

junaka, ki bi v tem trenutku znal napovedati tok

dogodkov na področju avtomobilske industrije.

Glede na naše podatke bosta maj in junij enako

slaba, medtem ko se za julij, avgust in september

že čuti porast naročil.«

23

MOČ ZVOKA

Izkusite užitek med vožnjo, ki ga prinaša vzdržljiv, zmogljiv in visokokakovosten izpušni sistem, plod skoraj tridesetletnih izkušenj,

mojstrske izdelave in tehnološkega znanja.

PORSCHE CAYENNE (536) / /2020

Evolution Line (Titan)

Akrapovič d.d.

Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com

24

SBC | Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Industrija: kriza

je priložnost za

pogumne

»Nobena kriza ne traja večno in

tudi ta ne bo,« so enotni proizvajalci

industrijskih izdelkov. Slednji v tem

obdobju raziskujejo, načrtujejo in se

razvijajo.

Avtor: Marko Vidrih

se bomo morali

prilagoditi tako kupcem

kot sodelavcem, saj

drugače ne bomo uspešni,«

poudarja Miran Rauter,

»Podjetniki

direktor podjetja Hermi.

Dodaja, da podjetja potrebujejo jasne informacije,

kako bodo lahko delovala v prihodnje. Novim

razmeram so se, tako kot številni drugi, morali

prilagoditi tudi v proizvodnji. Čez noč je bila

namreč potrebna reorganizacija glede zahtev za

varno delo skladno z določili stroke.

Največjo nevarnost Rauter vidi v

preobsežnem izvajanju aktivnosti za obdobje, ki je

že za nami, ter občutno preozkem za bližnjo in bolj

oddaljeno prihodnost. Trenutno obdobje označuje

za priložnost, če je lahko podjetje pogumno in ne

glede na stanje nadaljuje cikle (investicije, razvoj,

digitalizacijo), ki si jih je zadalo pred pandemijo.

Tako lahko na daljše obdobje dohiti ali celo

prehiti svojo konkurenco,

učinkovito odpira nove

trge in je zato uspešno.

»Potrebno je delovanje

s pogledom naprej

– zagotoviti, da se

ohlajanje ne nadaljuje,

pač pa spodbuditi

Miran Rauter

zaupanje v trge in

stimulirati investicijske cikle,« pravi.

Čez noč bili prisiljeni reševati ogromno

stvari

Najprej so se ukvarjali z vprašanjem, pod kakšnimi

pogoji je proizvodnjo sploh mogoče nadaljevati,

intenzivno spremljali svoje kupce in komunicirali

s sodelavci. Podjetje v tem obdobju ni imelo

prodajne ali finančne rasti. So pa nadaljevali vse

cikle, ki so si jih zadali pred pojavom novega

koronavirusa, da bi tako naredili korak naprej in

Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo

25

dohiteli globalno konkurenco. Rauter meni, da se

bodo razmere na trgu spremenile.

Na spletu za 30 odstotkov več

prihodkov

Skupina Roto, družinsko podjetje s 70-letno

tradicijo, ima izkušnje s številnimi gospodarskimi

krizami. Pri vsaki od njih so poslovni izzivi

podobni, ugotavlja Nuša Pavlinjek, ki je v podjetju

odgovorna za poslovanje s tujino.

»Tudi tokrat smo v času krize povečali

marketinške aktivnosti ter povečali vlaganja

v razvoj novih izdelkov in tehnologij,« pravi in

dodaja, da je bila za

uspešno poslovanje

med krizo odločilna tudi

velika prilagodljivost v

poslovanju. V obdobju

pandemije so nekateri

kupci začasno ustavili

svoje obrate, zato so

njihovo blago skladiščili

v svojih prostorih. Pri

Nuša Pavlinjek

poslovnih partnerjih, za katere proizvajajo končne

izdelke, so se dogovorili, da izdelke dostavijo

neposredno njihovim kupcem – uporabnikom.

V skupini Roto v času pandemije ugotavljajo

rast predvsem pri izdelkih za gradbeništvo,

ekologijo in opremljanje vrta (čistilne naprave,

rezervoarji za vodo, cvetlični lončki). Povečali

so aktivnosti pri spletnih trgovcih, še posebej v

Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji in Angliji, kjer

so v času pandemije ustvarili 30 odstotkov več

prihodkov kot lani. Za kakovostno oskrbo trgov so

se osredotočili na tehnično podporo kupcem in

hitro dobavo izdelkov.

Pomembni so odnos, zaupanje in

prožnost

Pavlinjekova izpostavlja še, da kupci iz ZDA

še vedno niso začeli poslovati, kupci z drugih

celin pa so bistveno bolj previdni. V teh državah

namreč še vedno niso začeli poslovati, kupci z

drugih celin pa so, kot pojasnjuje Pavlinjkova,

bistveno bolj previdni. Poudarja tudi, da je v tem

trenutku še posebej pomembno negovati odnose

26

SBC | Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo | Junij 2020

s kupci, ohraniti zaupanje in biti zelo prilagodljiv.

»Zavedamo se, da bodo podjetja, ki v času

pandemije niso poslovala normalno, v prihodnje

imela velike likvidnostne težave. Za zmanjšanje

teh tveganj tesno sodelujemo s kreditnimi

zavarovalnicami, ki zavarujejo naše terjatve do

kupcev in nas usmerjajo glede varnih poslovnih

odločitev,« zaključujejo pri podjetju Roto.

Globalni trg ni bil rešitev, saj je

globalen tudi virus

Drugačne pa so razmere v družbi Alpfrigo, kjer

izvajajo ukrepe za racionalizacijo. Priložnost

vidijo v avtomatizaciji proizvodnje in kljub krizi

investiranje nadaljujejo. Poleg tega pospešujejo

razvojno in marketinško dejavnost na področju

laboratorijev, medicine in farmacije.

Družba Alpfrigo, ki proizvaja investicijske

proizvode, kot so hladilne naprave za gostilne,

restavracije, trgovine, kmetijstvo, laboratorije in

farmacijo, je namreč doživela 50-odstotni upad

naročil. Ker je pojav koronavirusa globalen,

se kljub razpršenosti trgov (prisotni so v 25

državah) upadu naročil niso mogli izogniti. V

doglednem času večjih izboljšanj razmer na trgu

ne pričakujejo, saj je sektor turizma, gostinstva in

restavracijske dejavnosti zelo prizadet.

Optimizem se že čuti

Zaradi ukrepov za zajezitev virusa je upad

gospodarske dejavnosti in zmanjšanje

povpraševanja opazilo tudi podjetje, ki se ukvarja

z dobavo varilne in

rezalne opreme, filtrskih

sistemov in sistemov

za avtomatizacijo,

lendavski Virs. Medtem

ko se ukrepi rahljajo, pa

že čutijo več optimizma

in poguma, pravi direktor

Renato Pahor.

Renato Pahor

»Imamo kar

nekaj poslovnih

razgovorov tako pri starih kot pri novih kupcih.

Verjamemo, da se bo del teh uspešno zaključil,«

je optimističen Pahor, ki sicer na letni ravni

pričakuje manjši obseg prihodkov od načrtovanih.

Aktualne razmere so pri podjetju Virs izkoristili

za intenzivnejše nadaljevanje razvojnih projektov.

Trenutno nadaljujejo dva, ki ju želijo zaključiti do

jeseni. Imajo tudi nov razvojni projekt na področju

robotizacije.

Kot dobavitelju investicijske opreme srednje

in večje vrednosti jim kriza ne ponuja možnosti

za rast, temveč predvsem za razvoj, pojasnjuje

soustanovitelj podjetja. Ob tem dodaja, da je čas

primeren za analize in iskanje novih priložnosti ter

načrtovanje projektov. Prav to so počeli v zadnjih

mesecih. Oblikovali so projektno ekipo, ki se bo

ukvarjala z novo razvojno nalogo na področju

robotizacije.

Lahko

noč,

skrbi.

Zavarujte večino

tveganj svojega

malega ali mikro

podjetja z bogatim

izborom zavarovanj

za podjetja.

27

Triglav podjetniški komplet

Združite

zavarovanja

svojega podjetja

in prihranite

do 25 %.

28

SBC | Mobilnost | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Čas krize je čas za

razvojne nadure

V podjetjih Akrapovič in Polycom

so prilagoditve začeli uvajati še

pred razglasitvijo epidemije.


Po prvih informacijah o virusu

SARS-CoV-2 na Kitajskem so

v podjetju Akrapovič začeli

prilagajati delovanje podjetja. V

Polycomu so se priprav ukrepov

za nov način dela lotili na

začetku marca. Na avtomobilskem trgu je bilo

pretrese pričakovati; vprašanje je bilo le, kako

hudo bo.

Rekorden padec

Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev

avtomobilov (ACEA) je bilo v državah Evropske

unije v aprilu 2020 registriranih 76,3 odstotka

manj novih vozil kot aprila lani, kar je največji

padec, odkar ACEA vodi statistiko.

»Tudi v podjetju Akrapovič je tako prišlo

do upada naročil in zmanjšanja prodaje, zaradi

česar smo morali svoje poslovanje prilagoditi

razmeram na trgu,« pojasnjujejo v podjetju. V

zadnjih letih so zaradi dobrega poslovanja in rasti

veliko zaposlovali, pojav covida-19 pa je v izjemno

kratkem času močno pretresel avtomobilski

trg. Nekatera podjetja so celo prekinila ali vsaj

bistveno zmanjšala svojo proizvodnjo.

»Podjetje Akrapovič je v času razglašene

pandemije poslovalo v omejenem obsegu kljub

številnim omejitvam, ki se jim je prilagodilo.

Preigravamo različne scenarije, kako v teh

spremenljivih in negotovih razmerah najbolje

poskrbeti za zaposlene in zagotavljati kontinuiteto

delovanja delovnih procesov,« pravijo.

Iskanje priložnosti zunaj avtomobilske

industrije

V podjetju Polycom so si že pred epidemijo zadali

cilj povečati delež plastičnih komponent za

neavtomobilsko industrijo, zato so prizadevanja

zdaj še pospešili. »Z novimi, že potrjenimi projekti

se bo delež kupcev zunaj avtomobilske industrije

v dveh letih povečal s 15 na 25 odstotkov,«

napoveduje direktor podjetja Polycom Iztok Novak.

Mobilnost

29

Prav tako se intenzivno posvečajo

strateškim projektom, kot je nadaljnje vpeljevanje

Industrije 4.0. »Ocenjujemo, da imajo zaposleni

zdaj več časa in se jim lažje posvetijo. Z

uresničitvijo teh projektov bo podjetje še bolj

konkurenčno na trgu.«

Z junijem so prešli na skrajšan delovni čas v

proizvodnji in podpornih službah, razvojni center

in strateška prodaja pa delajo polni delovni čas.

Poleg predpisanih še dodatni zaščitni

ukrepi

Poleg standardnih varnostnih ukrepov zaradi

covida-19, kot so razkuževanje, maske in razdalja,

so tako pri Akrapoviču kot pri Polycomu uvedli

še dodatne ukrepe. »Čim večjo razdaljo med

zaposlenimi zagotavljamo tudi z začasnimi

ukrepi, kot je izvajanje večizmenskega dela

nekaterih procesov. Sodelavke in sodelavci, ki

delajo v izmenskem delovnem času, ne prihajajo

ali odhajajo z dela v skupinah, pač pa se menjava

izmene izvrši na delovnem mestu zaposlenih. Na

obeh lokacijah podjetja smo zagotovili posebna

izolacijska prostora za obravnavo oseb s simptomi

okužbe,« razkrivajo v podjetju Akrapovič.

»Za voznike smo uredili zunanjo toaleto

ter nadziran prevzem dokumentov, tako da jim

v nobenem primeru ni treba vstopati v podjetje.

Poleg dnevnega razkuževanja površin, s katerimi

so zaposleni najbolj v stiku, celotno podjetje

enkrat na teden dezinficiramo z meglico, ki

zajame ves prostor,« pa pojasnjujejo v Polycomu.

V državah Evropske unije je bilo v

aprilu 2020 registriranih 76,3 odstotka

manj novih vozil kot aprila lani.

Na vprašanje, ali je kriza prinesla tudi kaj

pozitivnega, pa direktor Polycoma odgovarja:

»Ekipa je veliko bolj povezana. Veseli me, da smo

ohranili optimizem. V razvojnem centru so veseli,

da je dela veliko in da bodo delali tudi nadure. Zelo

pozitivno nas je presenetila pomoč dobaviteljev,

posebej lokalnih, ki so nam zmanjšali fiksne

stroške. Tudi mi smo solidarni v verigi.«

30

SBC | Zdrava hrana | Junij 2020

Delno pečeni kruh

proti množičnim

nakupom kvasa

Čeprav prehrambna industrija velja

za eno izmed panog, ki jih kriza ni

bistveno prizadela oziroma jim je

celo koristila, so znotraj nje velike

razlike.


Ljudje so resda množično

nakupovali velike količine hrane,

a hkrati se je povpraševanje

po nekaterih izdelkih bistveno

zmanjšalo.

»V času, ko smo v Sloveniji

zaostrili ukrepe za zajezitev epidemije, je bilo

povpraševanje po moki in živilskih izdelkih z

daljšim trajanjem izrazito povečano.

Razumljiv odziv določenega deleža ljudi je

bil, da so se lotili peke kruha doma, kar je vplivalo

na dnevno prodajo svežega kruha in pekovskega

peciva. Padec proizvodnje in naročil nas je prisilil

v novo, bolj vitko organizacijo, ki jo bomo zadržali

tudi v prihodnje. Krizne razmere so nas naučile,

da moramo odločitve sprejemati bolj odločno in

izjemno hitro,« pravi direktorica Don Dona Alenka

Mozetič Zavrl.

Na novo realnost so se odzvali z novim izdelkom:

»Na trgovske police smo postavili družino delno

pečenih kruhov za domačo dopeko z daljšim

rokom uporabe.«

Pospešena digitalizacija

Tudi podjetje Kodila je epidemija prizadela.

Gostinski del ni obratoval, proizvodnjo in

maloprodajo so morali prilagoditi razmeram

in povpraševanju. »Lotili smo se investicije v

restavracijo, saj je bila zaprta. Zaradi povečane

prodaje prek spleta smo pospešili vlaganje

v digitalizacijo. Več časa smo posvetili

Foto: Shutterstock

usposabljanju zaposlenih. Delo smo reorganizirali,

razvili nove izdelke, nov način pakiranja in uvedli

nove komunikacijske kanale s strankami B2B in

B2C,« delovanje podjetja opisuje Janko Kodila.

Okrnjena sezona

Zaprtje gostinskih lokalov je za nekatere

pomenilo ukinitev glavnih odjemalcev. »V trenutku

razglašene epidemije se je delo zelo spremenilo,

večina naših kupcev je prenehala poslovati.

Sodelavci so najprej izkoristili letni dopust, nato

jih je moralo nekaj na čakanje. Po prvem šoku

se je delo nekako normaliziralo,« se začetka

krize spominjajo v podjetju Conditus, v katerem

ustvarjajo slaščice.

Njihovo poslovanje je še vedno delno

okrnjeno, vendar razvijajo nove izdelke in aktivno

iščejo nove kupce. »Naša panoga je dokaj

občutljiva, zato krize še ne bo konec. Letna

sezona bo zelo okrnjena, zato ponovni zagon

pričakujemo šele čez nekaj mesecev.«

Komuniciranje kot podpora zaposlenim

V podjetju Lušt so ves čas delali v ustaljenem

sezonskem ritmu. Tudi strogi zaščitni ukrepi zanje

niso bili pretirana novost. »V našem podjetju

že poldrugo leto izvajamo temeljite preventivne

higienske ukrepe, ki vključujejo razkuževanje,

ločitev procesnih poti med različnimi oddelki,

sestankovanje z zunanjimi partnerji v kontejnerju

pred podjetjem in podobno, in sicer zaradi

rastlinskega, človeku nenevarnega virusa ToBRFV,

ki napada plodove paradižnika,« pojasnjujejo v

podjetju.

Poslovni načrt za letošnje leto tako

ostaja bolj ali manj nespremenjen. So se pa

zaradi nastalih razmer veliko več pogovarjali z

zaposlenimi. »Tematika pogovorov se je razširila,

saj smo z usmerjeno komunikacijo poskušali

svojim zaposlenim olajšati psihološke pritiske,

ki so se pojavili zaradi velikega števila na

trenutke nasprotujočih si informacij, povezanih s

covidom-19, v zelo kratkem času.«

Pri Luštu so ugotovili, da so se zaradi razmer še

bolj povezali. Da je ravno povezanost pozitivna

plat sicer negativnih okoliščin, se strinjajo tudi

drugi sogovorniki.

SBC | Gradbeništvo | Junij 2020

31

Globokih ran ne

bo, če bo država

pihnila v jadra

Čeprav so mnoga gradbišča tudi v

času epidemije delovala, je covid-19

zaustavil izdajanje gradbenih

dovoljenj. Novih projektov ni bilo,

težave so se pojavile v prodaji.


Začetek pomladi pomeni začetek

glavne gradbene sezone, a letos ni

bilo tako. Dela so se nadaljevala le

na že začetih projektih. V podjetju

GIC Gradnje so morali od aktivnih

gradbišč zapreti le eno, in sicer v

Nuklearni elektrarni Krško.

Drugje so delo nadaljevali v skladu s

priporočenimi varnostnimi ukrepi. »Še največ

težav je bilo pri poslovanju na programsko-tržnih

področjih prodaje, torej v trgovini, kamnolomih

in tovarni betonskih izdelkov,« pojasnjuje dr. Rok

Cajzek, vodja projektov v GIC Gradnje.

Novi proizvodi, prevetritev stroškov

Tudi v podjetju Armat so delo nadaljevali ter

pri tem uvedli nekaj sprememb v delovanju

in poslovanju. »Intenzivirali smo razvoj novih

produktov in marketing, ponovno smo preverili in

zmanjšali fiksne stroške, še intenzivneje iščemo in

pridobivamo nove posle, delovni proces dodatno

optimiziramo,« prilagoditve navaja direktor Julij

Nemanič. »Potrdilo se je, da je treba ves čas

zagotavljati stabilno poslovanje – finančno,

organizacijsko, kadrovsko – in se hitro prilagajati

novim razmeram,« dodaja.

Tako v GIC Gradnje kot v Armatu poslovnih

načrtov za zdaj sicer niso spremenili. »Napovedi

za našo branžo so še nekoliko preuranjene. Sektor

gradbeništva obratuje s precejšnjim faznim

zamikom, kar se je izkazalo tudi ob zadnji finančni

krizi. V določenem delu pa bodo ukrepi zagotovo

vplivali na višino prometa podjetja v prihodnje,« se

zaveda dr. Cajzek.

Več javnih naročil

Kot pravijo v GIC Gradnje, je zdaj na potezi država,

ki ne sme ponoviti napak iz zadnje krize. Takrat

je bilo gradbeništvo najbolj prizadeta panoga.

»Država je ravno v kriznih časih gradbeništva

zmanjšala obseg javnih naročil. Poskrbeti mora

za kontinuiteto obsega gradbenih del oziroma

jih celo povečati, in

to tudi na segmentih

večjih, srednjih in

manjših projektov.

Če bo v jadrih ostalo

dovolj vetra, potem

koronavirusna kriza v

panogi gradbeništva

ne bo pustila globokih

Rok Cajzek

ran. Vsekakor pa bomo

prisiljeni poiskati

nove naročnike v zasebnem sektorju, v novih

industrijah, ki so in bodo v naslednjem obdobju

uspevale in se krepile. Dolžino trajanja nove krize

težko komentiramo, vendar pa se strinjamo z

rekom, da bo trajala toliko časa, dokler je ne bomo

pozabili.«

Vedno nekaj pozitivnega

V obeh podjetjih pa ugotavljajo, da je nova

kriza prinesla tudi nekaj pozitivnega. V

Armatu opažajo večjo pripadnost in zavzetost

zaposlenih ter intenzivnejše porajanje novih

idej. V GIC Gradnje pa izpostavljajo skrb za

soljudi, odgovorno in povezovalno delovanje

za doseganje skupnih ciljev ter vpeljavo novih

tehnologij.

Foto: Shutterstock

32

SBC | Upad investicij in investicijske priložnosti | Junij 2020

Po krizi: ponekod

70 odstotkov

kadra preveč

Kakovost bivanja postaja

pomembnejša, a kupna

moč pada. Negotovost

gospodarstva se izraža tudi

kot strah pri zaposlenih.

Avtor: Marko Vidrih

Tako kot za vse gospodarstvo in

prebivalstvo je tudi na področju

pametnih domov eden od

največjih izzivov v tem letu

pričakovana recesija in upad

zasebnih investicij.

Dva meseca zaustavitve

Podjetje Lunos je bilo na pričakovano

gospodarsko krizo pripravljeno, a jih je pojav

koronavirusa kljub temu presenetil. Zaradi vladnih

ukrepov so morali za dva meseca popolnoma

ustaviti poslovanje. Največje vprašanje je bilo,

kako pri zaposlenih odpraviti strah pred neznanim,

navajajo pri podjetju.

Največjo nevarnost vidijo v pritiskanju na

ljudi, naj spremenijo življenjske navade, in padcu

kupne moči, največjo priložnost pa v dejstvu,

da ponujajo proizvod, ki je visoko na prioritetni

lestvici povprečno ozaveščenega kupca. Ne

nazadnje bo kakovost bivanja končno postala

pomembnejša kot marsikatera druga materialna

dobrina, so prepričani pri podjetju Lunos.

Množično odpuščanje

Marija Petre, direktorica podjetja Petre Šotori,

pravi, da so na največji izziv naleteli pri popolni

reorganizaciji delavcev, saj so jim iz dejavnosti

najema prireditvenih komponent (šotorov,

pagod, paviljonov, odrov) odpovedali več kot 150

projektov.

Drugi izziv za podjetje je bilo pospeševanje

marketinških prijemov in raziskovanja trga za

nove priložnosti (izdelovanje in najem manjših

objektov, kot so paviljoni za vstopne točke pred

bolnišnicami, šolami, vrtci, ter izdelovanje manjših

ponjav).

Glede na trenutno stanje v Avstriji in pri

nas direktorica pričakuje upad v dejavnosti

najema šotorov in prireditvenih komponent za

najmanj 80 odstotkov. Največja nevarnost pa je

morebiten drugi val okužb, opozarja Petretova, ki

sicer zelo skromne priložnosti vidi v izdelovanju

različnih ponjav, prekritij in manjših šotorov. Na

tem področju se je v podjetju namreč pokazala

minimalna rast, ki jo lahko podprejo z lastnimi

kadri. Ob tem sogovornica poudarja, da se

finančno ne pokrivajo; kljub vsemu imajo namreč

70 odstotkov presežka kadra, ki ga bodo morali

odpustiti.

Foto: Shutterstock

Ključ je povečanje produktivnosti

zaposlenih

Podjetje Armat, ki se ukvarja s projektiranjem in

izvedbo montažnih objektov, pa ima drugačno

usodo. Največji izziv zanje je bilo preprečevanje

okužbe, ohranitev zdravja in motivacije zaposlenih

ter organizacija optimalnega procesa v času

omejitev.

Direktor podjetja Andrej Repše priložnosti

vidi v razvoju novih proizvodov, povečanju

produktivnosti ter dodatni krepitvi zavesti in

pripadnosti zaposlenih. Repše pravi, da so med

epidemijo v Sloveniji zabeležili rast povpraševanja

in prodaj v segmentu programa nadstreškov,

za katerega imajo tako finančni kot kadrovski

potencial.

Tudi pri podjetju Lunos, če jim bo

omogočeno normalno nadaljnje poslovanje,

s povečanjem produktivnosti pričakujejo rast

prihodkov v primerjavi s prejšnjim letom.

33

MOBILNA

BANKA ZA

PODJETNIKE

Za vaš uspeh imamo

pravo orodje: mobilna

banka Abamobi com

Z mobilno banko Abamobi com imate odslej popoln

pregled nad svojimi poslovnimi financami. Brez skrbi

in varno lahko poslujete kjerkoli in kadarkoli.

Za aktivacijo mobilne banke za podjetja in podjetnike,

se oglasite pri poslovnem skrbniku ali v poslovalnici

Abanke. Mobilna aplikacija je brezplačna.

www.abanka.si l Abafon 080 1 360

34

SBC | Lekcije koronakrize | Junij 2020

»Nič na tem

svetu ni

samoumevno«

Ranljivost, nujna

prilagodljivost in pomen

komunikacije so glavne stvari,

ki nas jih je naučila kriza ob

pojavu pandemije.

Avtorji: Polona Movrin, Marko Vidrih, Katarina Klepec Kovač

Foto: Barbara Reya Foto: AVG

Foto: Barbara Reya

Foto: AVG

V času

koronakrize je bilo

vsekakor zelo pomembno

ohranjanje pozitivne

podjetniške klime in

iskanje novih priložnosti,

tako med zaposlenimi v

podjetju kot z

distributerji. Vodilo

skupine Roto je razpršen portfelj kupcev po več

kot 50 državah in v različnih panogah, kar je

bila v tej krizi vsekakor ključna varovalka za

ohranjanje uspešnega poslovanja.

Nuša Pavlinjek, Roto

V času

koronakrize je bilo

najpomembnejše

spoznanje, da v

pričakovanju enotnosti

ljudi ter spoštljivosti do

bolezni in soljudi tega

pravzaprav nismo

doživeli.

Marija Petre, Šotori Petre

Odvisnost od

samoumevnega.

Andrej Repše, Armat

Najpomembnejši

je bil prav gotovo

pravočasen odziv

z reorganizacijo dela ter

stalna komunikacija z

zaposlenimi in

poslovnimi partnerji, da

bi tako preprečili

nepotrebno paniko.

Dejan Sušnik, RCM

Foto: osebni arhiv Foto: AVG Foto: AVG

Foto: AVG

Kljub vsem

pripravam in

mehanizmom na vse (ne)

mogoče dogodke se

moramo zavedati, da se

lahko pojavijo izjemno

nepredvidljive okoliščine.

V takšnih razmerah so

ključni tesno povezana in

motivirana organizacija ter odlični medosebni

odnosi znotraj podjetja in z vsemi deležniki

(dobavitelji, kupci), saj lahko le s skupnimi močmi

poiščemo smiselne rešitve in nadaljujemo pot.

Janko Štefančič, Genis

V poslu moraš biti

hiter.

Aljoša Domijan, Gambit

V poslu ni počitka

in stalnic. Stvari

se čez noč

spremenijo in samo

najbolj fleksibilni ter

poslovno trdni gredo

naprej.

Miran Rauter, Hermi

Mislim, da je

zadnja kriza v

zatonu, a kljub temu bodo

posledice opazne še nekaj

časa. Krize si sledijo

periodično v približno

10-letnih ciklih in iz vsake

se lahko nekaj naučimo.

Po vsaki krizi sledi nova

konjunktura. Naša naloga je, da se na novi

gospodarski zagon čim bolje pripravimo in da

imamo vnaprej pripravljene rešitve, ki nam bodo

v prihodnosti omogočale rast in razvoj.

Renato Pahor, Virs

Lekcije koronakrize

35

Foto: osebni arhiv Foto: AVG

Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv

Iz te krize smo se

naučili, kako krhki

smo in kako

nepredvidljivo je življenje,

kako nepredvidljiv je svet.

Da pravzaprav nič ne

vemo. Stvari, ki so veljale

še včeraj, jutri ne veljajo

več.

Uroš Mlakar, Quadro, Teta Frida

Naučil sem se,

kako pomembno je

proaktivno delovanje in

transparentno

komuniciranje z vsemi

deležniki – predvsem

zaposlenimi. Občutek

imam, da sta se zavzetost

in čut za pripadnost

podjetju v tej krizi okrepila.

Martin Jezeršek, Jezeršek

Naučili smo se, da

nič na tem svetu

ni samoumevno. Tako ni

samoumevno

povpraševanje kupcev,

enako velja za delovne

razmere, prav tako ni

samoumevno, da lahko

vsi skupaj hodimo v

službo … Zelo kruto pa je tudi spoznanje, da smo

še kako ranljivi in da nam lahko neki virus

popolnoma onemogoči delovanje podjetja.

Radovan Žerjav, Var

O tem bomo lahko

govorili čez tri

mesece, ko bomo videli

rezultate svojih dejanj.

Kot organizacija smo se

naučili, da spremembe

niso noben bavbav in da

jih lahko izvajamo.

Iztok Novak, Polycom

Poslovanje in

komuniciranje po

digitalnih kanalih,

M-Teams, Zoom, Skype,

naročanje in kupovanje na

spletu, manj kilometrov na

cesti, več čas za družine,

več časa zase in za svoje

izobraževanje.

Janko Kodila, Kodila

Foto: osebni arhiv

Predvsem smo se

začeli še bolj

zavedati pomembnosti

dobre interne

komunikacije, odzivnosti

in fleksibilnosti na vseh

ravneh.

Dean Virant, Virant

Plastika

Da je lepo imeti

dobre prijatelje,

sodelavce in

zveste poslovne

partnerje.

Conditus

V skupni

izpostavljenosti

smo postali še bolj

povezana skupnost,

začeli pa smo tudi bolj množično in vsak dan

uporabljati že razvite možnosti digitalizacije

(sestankovanje in delo na daljavo).

Lušt

Spoznanje, da

živimo v

čudovitem okolju, v lepi

državi, med dobrimi

ljudmi, da obstajajo

številne nove poslovne priložnosti in predvsem

da skupaj zmoremo več.

Gic Gradnje

To, da nič ni

zanesljivo, da se

lahko stvari spremenijo z

danes na jutri in da moramo biti pripravljeni na

različne dejavnike, ki se lahko pojavijo v

gospodarstvu. Pomembno se nam zdi, da delamo

kakovostno, saj nas bodo po tem prepoznali in

zaradi dobrega sodelovanja s svojimi kupci/

naročniki bomo tako ob ponovnem obujanju

gospodarstva od njih dobili tudi naročila.

Ecu

Kriza nas je

naučila, da je

treba ukrepati takoj; ne

čakati na poteze drugih, temveč iti po svoji poti.

In ne čakati na pomoč, pač pa iskati rešitve.

Intra Lighting

Dobro delaj, bodi

vitek, imej

ustrezno rezervo.

Camp Bohinj

236

Član

Rešitve avtomatizacije

in robotizacije varjenja,

ki so pisane na kožo

kupcem

Podjetje Virs, d. o. o. je bilo

ustanovljeno leta 2004,

sedež ima v Lendavi. Sprva

se je ukvarjalo predvsem

z zastopstvi priznanih

tujih proizvajalcev varilne in rezalne

opreme. V krizi leta 2009 pa so se

odločili za lastno proizvodnjo strojev

za avtomatizirano in robotizirano

varjenje. Danes predstavlja ta del več

kot 50 % njihovih prihodkov, ki na

letni ravni znašajo 7 milijonov evrov.

Delež prihodkov od izvoza nenehno

raste in znaša trenutno 25 %. Podjetje

ima 35 zaposlenih.

»Nastopamo v vsej kovinskopredelovalni

industriji kot dobavitelj

investicijske opreme oziroma rešitev

za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja

in rezanja. V zadnjih letih nam

vse bolj uspeva tudi prodaja na tujem,«

pove direktor podjetja Renato

Pahor. Izvažajo pretežno v sosednje

Srečanja SBC So

priložnoSt za Krepitev

doBrih odnoSov

Podjetje Virs je bilo povabljeno

v članstvo SBC. »Ob podrobnejši

predstavitvi vseh prednosti,

ki nam jih članstvo prinaša,

smo se zanj odločili in nam do

danes nikoli ni bilo žal. Srečanja,

ki jih SBC organizira, so

koristna v smislu pridobivanja

informacij in srečanja z odličnimi

podjetniki, med katerimi

je kar nekaj naših poslovnih

partnerjev,« pove direktor, ki

srečanja vidi kot priložnost za

krepitev dobrih odnosov.

»Za vsakega kupca

pripravimo optimalno

rešitev, ki ni najcenejša,

je pa najboljša v smislu

zanesljivosti, kakovosti

in produktivnosti,

kar mu prinaša

konkurenčne prednosti.«

Renato Pahor, direktor Virsa.

države, kjer so že prepoznani kot

zanesljiv in kakovosten ponudnik

kompleksnih rešitev avtomatizacije

in robotizacije.

KonKurenčni v znanju

in izKušnjah

Rešitve podjetja Virs so, kot poudari

direktor, plod dolgoletnih izkušenj

in znanja, ki ga imajo ključni

sodelavci podjetja. «Naše rešitve so

kupcem pisane na kožo. Za vsakega

pripravimo optimalno rešitev, ki ni

najcenejša, je pa najboljša v smislu

zanesljivosti, kakovosti in produktivnosti.

To našim kupcem pomeni

konkurenčno prednost pred tekmeci,«

pojasni sogovornik.

SlovenSKa gazela 2019,

začrtana pot je tudi uSmeritev

v prihodnje

S čim zagotavljajo hitro rast, ki jim je

lani prinesla naziv slovenska gazela?

»Leta pred tem so bila za podjetje

prelomna. Veliko smo vlagali v razvoj

sodobnih in kakovostnih rešitev za

avtomatizacijo in robotizacijo varjenja,

kar so prepoznali tudi veliki in zelo

zahtevni kupci tako v Sloveniji kot v

tujini,« pojasni Pahor. Njihove rešitve

danes uspešno delujejo pri nekaterih

najbolj znanih proizvajalcih avtodvigal,

avtomobilov, izpušnih sistemov,

gospodinjskih aparatov, energetske

opreme, gastronomije, težke strojegradnje

in drugih. Nenehno razvijajo

nove rešitve, s pomočjo katerih želijo

ostati vodilni na področju ponujanja

najsodobnejših tehnoloških rešitev,

hkrati pa ostajajo zvesti zastopniki

naprav za varjenje in rezanje, ki jih

zastopajo že 15 let.

»Pri začrtani poti bomo vztrajali. Imamo

nekaj novih razvojnih projektov,

ki bi jih želeli do konca leta zaključiti.

Svojo prisotnost na tujem želimo še

okrepiti. Na sedanji lokaciji načrtujemo

širitev prostorskih kapacitet, kar

nam bo omogočalo nadaljnjo rast v

prihodnjih 10 letih. Vzgajamo mlade

sodelavce, ki bodo v naslednjih

letih sposobni prevzemati naše delo

in odgovornost za nadaljnji razvoj,«

direktor Virsa za konec predstavi

njihove načrte.

Promo

+386 2 574 24 45

info@virs.si

www.virs.si

373

ALI IMATE TUDI VI IZZIVE PRI VARJENJU

V VAŠI PROIZVODNJI?

URESNIČUJEMO TUDI

NAJBOLJ NORE IDEJE.

VAŠ PARTNER ZA ZAHTEVNE IN KOMPLEKSNE IZZIVE.

Avtomatizacija in robotizacija proizvodnjih procesov na ključ

Virs d.o.o. | Industrijska ulica 4b | 9220 Lendava

38

SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020

Ekonomist dr. Egon Zakrajšek

o posledicah pandemije:

»Gospodarstva v dveh letih ne

bodo uspela priti na izhodno

točko. Ocenjujem, da bodo imele

konec leta 2021 ZDA realni

BDP okoli 5 % nižji kot pred

krizo, v Evropi bo ta številka

nekoliko višja zaradi izvozne

naravnanosti. Takšen upad BDP

nas lahko skrbi.«

Avtor: Jan Tomše

Foto: Barbara Reya


39

»O odbojnem scenariju V

lahko le sanjamo«

Kje bo zaradi posledic pandemije

najhuje v razvitem, kje v manj

razvitem svetu? Zakaj?

Najbolj prizadeta bodo

gospodarstva, ki temeljijo na

izvozu, saj je ta tesno povezan z

globalnimi verigami vrednosti. Trajalo bo precej

časa, da bodo ta gospodarstva okrevala oziroma

da se bo njihova gospodarska aktivnost vrnila

nad predkrizno raven. Po drugi strani so scenariji,

da se bo vse ustavilo, vključno z globalizacijo

in vsemi povezanimi procesi, precej drastični.

Za podjetja, ki so vključena v globalne verige, je

pomembno zlasti to, da so zdaj dobila informacije,

kaj zanje predstavlja velika tveganja.

Kaj se bo zgodilo z globalnimi verigami

vrednosti?

Gotovo se bodo poenostavile, postale bodo

robustnejše, ponekod se bodo skrajšale. Ni pa

verjeti, da se bo celoten produkcijski proces

na globalni ravni zaustavil, saj je to nemogoče.

Tržni pritiski, na primer stroškov dela, so tako

intenzivni, da to ne pride v poštev. Gotovo pa

se bo spremenila dinamika. Trg bo iskal rešitve.

Nekatera podjetja bodo pri tem zelo inovativna,

druga ne. To se zdaj že dogaja.

Če se vrneva k začetnemu vprašanju:

kako bodo posledice covida-19 čutila

gospodarstva?

Ameriško gospodarstvo je robustnejše od

evropskega. Notranji trgi, kot sta kapitalski trg

in trg dela, so v ZDA bolj razviti in dinamični,

potrošnja pa je intenzivnejša kot v Evropi, ki je

bolj vezana na izvoz. Kitajsko gospodarstvo je

prav tako zelo odvisno od izvoza, kar pomeni, da

je bolj izpostavljeno. Enako velja za trge v razvoju;

tudi ti bodo v veliki meri prizadeti z ekonomskega

in socialnega vidika. Nimajo namreč dovolj

suverene fiskalne in monetarne politike, da bi

lahko ublažili nastale šoke, pa tudi zdravstveni

sistemi v državah v razvoju praviloma niso dobro

razviti. Te države nimajo manevrskega prostora,

kot ga imajo pri denarju ZDA in tudi Evropa kot

enoten prostor, ki v tem pogledu prav tako lahko

do določene mere suvereno ukrepa. Brazilija na

drugi strani tega nima, Indija prav tako ne. To so

– grobo gledano – območja, ki so že zdaj najbolj

prizadeta in bodo tudi v prihodnje.

Kako vse se lahko dodatno zaostrijo

ekonomski odnosi med ZDA, Kitajsko in EU,

tudi z Rusijo?

Zadnje, kar svetovno gospodarstvo v tem trenutku

potrebuje, so trgovinske vojne. A dogaja se prav

to. Eskalacija trenj med ZDA in Kitajsko je v

tem trenutku precej politično motivirana. V ZDA

so jeseni volitve in Trumpova strategija, da bo

predsedniško tekmo gradil na rekordno nizki

brezposelnosti, je s koronavirusno krizo padla v

vodo. Trumpova retorika, da gre za kitajski virus

in da gre v celoti za kitajsko stvar, je igra politike

za mobilizacijo volilne baze. Bo pa stopnjevanje

trgovinskih trenj gotovo prizadelo tudi ZDA. Te si

trenutno ne morejo privoščiti trgovinske vojne, kot

si je ne more privoščiti Kitajska.

Zakaj so trgovinska trenja tako tvegana?

Kratkoročno zato, ker bo imela eskalacija

trgovinskih trenj velik negativen vpliv na finančne

trge. V trenutnih cenah na finančnih trgih sta

že vgrajena optimizem in pozitiven pogled na

prihodnost. Ta optimizem bistveno odstopa od

tega, kar zdaj kažejo realne projekcije. Na primer:

borzni indeks Standard & Poor's je približno

10 odstotkov pod rekordno vrednostjo, ki jo je

dosegel sredi februarja. Realne projekcije za

brezposelnost v ZDA in Evropi pa kažejo, da bo

stanje na trgu letos zelo slabo. To velja tudi za

prihodnje leto. Tukaj so tudi delniški trgi, ki so

osredotočeni na razmeroma majhno število

podjetij, kot so Facebook, Apple in Amazon. Ta

podjetja imajo relativno veliko težo v vrednosti

borznih indeksov. Če se zaostri trgovinska vojna

Najbolj prizadeta bodo

gospodarstva, ki temeljijo na

izvozu, saj je ta tesno povezan

z globalnimi verigami vrednosti.

40 SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020

V trenutne cene na finančnih

trgih sta že vgrajena optimizem

in pozitiven pogled na

prihodnost.

med ZDA in Kitajsko, bo optimizem na finančnih

trgih izhlapel in borze bodo šle navzdol.

Potem imamo še obveznice. Že pred

covidom-19 je bila slaba polovica obveznic v ZDA

na kritični bonitetni meji. Zdaj je Fed, ameriška

centralna banka, prvič začel kupovati korporativne

obveznice in tako za zdaj stabiliziral položaj.

Poleg obveznic investicijskega ranga (angl.

investment grade, op. a.) je začel kupovati tudi

vrednostne papirje padlih angelov (angl. fallen

angels, op. a.). To so tista podjetja, ki so bila pred

covidom-19 na meji, nato pa jih je pandemija

prizadela in postala so tvegana (angl. junk bonds,

op. a.). S temi intervencijami je Fed zagotovil

likvidnost in ohranil povpraševanje. Dokler je tako,

je tveganje pod nadzorom, ampak Fed se bo s

tega trga enkrat umaknil.

Gre za močan intervencionizem.

To je masovni intervencionizem. Monetarna

politika je s tem postala kreditna politika. Ne

samo Fed, tudi druge centralne banke v razvitih

državah so postale de facto finančni trg in

glavni finančni posrednik; tudi na Japonskem

in v Evropi, ki je dobila 750 milijard evrov vreden

paket za pomoč gospodarstvu v okviru sklada

za okrevanje. Ta ukrep Evropske centralne banke

(ECB) bo tako bistveno pripomogel k stabilizaciji

finančnih trgov.

Ali je EU po vašem mnenju ukrepala

ustrezno? Predsednica Evropske komisije

Ursula von der Leyen je predstavila finančni

načrt za okrevanje Evrope v višini 1850

milijard evrov, od tega 1100 milijard za

prihodnji večletni proračun in 750 milijard

za instrument za okrevanje (od tega bo 500

milijard nepovratnih, 250 milijard pa v obliki

posojil). So to po vašem mnenju pravi ukrepi?

Absolutno. To je zgodovinska poteza, ki je bila

nujno potrebna. ECB se je odzvala agresivno,

odločno, kot je bilo v krizi pričakovati. Je pa šok

covida-19 spet izpostavil Ahilovo peto evropske

monetarne politike – ne spremlja je vzporedna

fiskalna politika. Predlagani finančni načrt za

okrevanje Evrope je ta korak, ki je manjkal. Cilji

fiskalne in monetarne politike se prekrivajo, zato

je njuna koordinacija zelo pomembna. Za EU je to

strukturni problem, ki je bil velika težava že leta

2011.

Kako bo potekal izhod iz krize in kateri

scenarij se vam zdi pri tem najbolj verjeten?

O tem, da bo obdobje po krizi ponudilo oster

odboj na predkrizno raven po scenariju V (zelo

optimističen scenarij, op. a.), lahko samo

sanjamo. Morda bodo številke v tretjem in četrtem

kvartalu videti relativno v redu, toda zavedati se

moramo, da so učinki takih šokov dolgotrajni.

To je logično – če zapreš celotno ekonomijo, ne

moreš pričakovati drugačnega izida.

Gospodarstva v dveh letih ne bodo uspela

priti na izhodno točko. Ocenjujem, da bodo

imele konec leta 2021 ZDA realni BDP za okoli

en do dva odstotka nižji kot pred krizo, v Evropi

bo ta številka nekoliko višja zaradi izvozne

naravnanosti in manj učinkovitih ukrepov

na fiskalni ravni. Čeprav govorimo le o nekaj

odstotkih, so to velike številke in takšen upad BDP

nas lahko skrbi.

Kaj napovedujete globalizaciji, kot smo jo

poznali doslej?

Ogromno infrastrukture je zgrajene z namenom,

da privablja tuje investicije. Podjetja bodo zdaj

analizirala verige in poskušala poskrbeti, da bi

Če pride nov šok, bo

bistveno manj

fiskalnega prostora, s

katerim bi ga lahko

blažili.


41

bile te bolj robustne. Morda bodo nekatere člene

izločili in verige skrajšali, ni pa pričakovati, da bi

se globalne verige v kratkem povsem preselile

drugam. Značilnost globalnih vrednostnih verig

je, da so povezane z velikimi stroški, in potreben

je velik šok, da se preselijo drugam. Morebitne

selitve so odvisne od posamezne panoge,

pa tudi od države, okolja; države z velikimi

strukturnimi in političnimi problemi gotovo niso

najbolj atraktivne. Poleg tega gospodarstva,

ki so zaradi krize izgubila investitorje, ne bodo

mirno gledala, kaj se dogaja, ampak bodo

strateško ukrepala.

Katere panoge bodo najbolj prizadete? Kaj

napovedujete globalnemu turizmu?

Najbolj bodo prizadete dejavnosti, ki temeljijo

na osebnih stikih. Turizem, sprejemanje gostov,

restavracije, hoteli, potovanja, letalski prevozi. V

krizi so ljudje ugotovili, da je mogoče učinkovito

delati na daljavo. To bo precej zmanjšalo

povpraševanje po delu na lokaciji delodajalcev.

Ljudje prav tako ne bodo več hoteli potovali,

če bodo vedeli, da jih po vrnitvi čaka nekaj

tednov karantene. Tudi sam sem do konca leta

odpovedal udeležbo na vseh konferencah in

seminarjih.

Avtomobilska industrija?

Ta panoga je z vidika krize zanimiva. Kaj je

alternativa avtomobilski industriji? Javni

prevoz. Značilnost tega je veliko število ljudi.

Ni nemogoče, da se bo v ZDA povpraševanje

po avtomobilih povečalo, dokler ljudje ne bodo

imeli občutka, da je javni prevoz spet varna

oblika potovanja. Vsaj na kratek rok bo lahko

povpraševanje po avtomobilih večje. To bo imelo

še druge splošne učinke. Ceste bodo polnejše,

več bo prometa, večje bo povpraševanje po

gorivu, na račun tega pa bodo ljudje morda

kupovali manj česa drugega. Za avtomobilsko

industrijo je torej težko reči, ali bo res najbolj

na udaru. Vsaj v ZDA bo imela kriza lahko na to

panogo prej pozitiven kot negativen učinek.

Gotovo se bo kriza poznala tudi na trgu

nepremičnin. Več ljudi je začelo delati na daljavo

in ta trend se bo samo krepil; predvsem v ZDA,

mnogo bolj kot v Švici, kjer trenutno delam.

Nekatere panoge z delom na daljavo ne bodo

imele težav. Na trgu nepremičnin se bo zaradi

večjega obsega dela od doma pojavilo več

komercialnih (poslovnih) nepremičnin, če se

podjetja odločijo, da potrebujejo bistveno manj

prostora. Cene se bodo oblikovale na novo. Iz

tega naslova bodo morda mesta in države pobrale

manj davkov, tudi to pa bo imelo splošne učinke.

Če bo manj ljudi delalo v mestnih in poslovnih

središčih, bo to pomenilo tudi manj prometa v

restavracijah in manj povpraševanja po drugih

storitvah.

Politike po svetu bodo po krizi

postale ostrejše, ekstremne

politične opcije in populizmi še

bolj izraziti.

Kako bi ocenili slovenske ukrepe? Kaj bi

storili drugače, kaj je bilo dobro?

Vlada se je po moji oceni odzvala dobro. Očitno

se je zavedala, kaj je treba narediti. Težavo vidim

v velikem številu akterjev oziroma institucij, kar

zmanjšuje učinkovitost ukrepov. Dober primer

hitrega in učinkovitega odzivanja je bila Švica. V

Sloveniji smo se pri oblikovanju ukrepov precej

zgledovali po Nemčiji, toda težava je v tem, da ni

mogoče neposredno kopirati nemških rešitev, saj

so te vezane na značilnosti nemškega prostora.

Treba je ločevati med kriznimi ukrepi, ko

se odzivaš na trenutne razmere in je treba hitro

pomagati, in med posebnostmi gospodarstva. V

Sloveniji je trg dela zelo popačen. Imamo relativno

veliko prekarnega in študentskega dela. Za takšen

trg dela je izredno težko oblikovati program, ki bi

lahko zares pomagal. Slovenija po nujnih ukrepih

in stabilizaciji razmer potrebuje korenite reforme,

zlasti spremembo trga dela. Kriza je lahko torej

tudi priložnost.

Kako naj podjetja ravnajo v prihodnje? Na kaj naj

najbolj pazijo? Kje za slovenska podjetja vidite največje

priložnosti?

Bistveno spoznanje zadnjih mesecev je, da je likvidnost

ključna za premostitev izrednih razmer. Čeprav je imela

potreba po likvidnosti drugačen izvor kot leta 2008, je končni

rezultat dogodkov enak – podjetja morajo imeti v težkih časih

na voljo denar.

V kriznih razmerah je pomembno, kako visoko v produkcijski

verigi je izvozno podjetje. Splošnega recepta ni, položaji so

različni.

Podjetja so lahko dobila vpogled v to, katera tveganja so

zanje res velika. Prepričan sem, da skoraj ni podjetja, ki bi

bilo pripravljeno na razmere, v katerih smo se znašli. Obstaja

precejšnja verjetnost, da se izbruh jeseni ponovi, in zdaj

morajo biti pripravljena. Lahko bodo razvila scenarije in

orodja, kako se odzvati na izredne okoliščine. Podjetja morajo

prepoznati tiste kritične točke, pri katerih so bila najbolj

izpostavljena, to pa je specifično; različno je od panoge do

panoge in od podjetja do podjetja.

Osnovno načelo je, da moraš, če ne dobiš dobave oziroma

preskrbe od nekoga, ki je neposredno prizadet, tveganja

razpršiti in diverzificirati prisotnost v verigah. Kako to storiti?

Podjetja bodo morala poiskati te odgovore.

In še: podjetja bodo morala premisliti, ali so pripravljena v

zelo kratkem času preiti s tradicionalnega na poslovni model

dela na daljavo. V primeru zadnjega je pomembno vlagati v

infrastrukturo, ki to omogoča. To pa je tudi vprašanje kulture;

v ZDA je delo na daljavo bistveno bolj utečena oblika kot

drugod, tudi v Evropi.

42

SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020

V Sloveniji je trg dela zelo

popačen. Imamo relativno

veliko prekarnega in

študentskega dela.

Kaj bi storili letos in prihodnje leto, če bi bili

v vlogi slovenske vlade, da bi bili slovenski

izvozniki čim močnejši?

Gre za težaven položaj. Po takšnem šoku, ko so se

stvari bistveno spremenile, je jasno, da nekatera

podjetja ne bodo preživela. Države so pred dilemo:

ali in v kolikšni meri ohranjati podjetja pri življenju

ali pa v celoti sprostiti tržne sile. Obe skrajnosti,

popoln intervencionizem in na drugi strani laissezfaire,

sta slabi.

Izvozniki so gotovo pomembna gonilna

sila gospodarstva in dosegajo visoko dodano

vrednost. Navadno gre za dobra podjetja, dejavna

v tehnoloških panogah. Še vedno pa ne moremo

mimo tržnih mehanizmov. Ti se bodo morali

spet vzpostaviti in takrat bodo tržne zakonitosti

naredile svoje.

Kaj lahko naredi država? Izvoznikom lahko

ponudi dolgoročne kredite in tako zagotovi

likvidnost. Takšna pomoč bi morala biti časovno

omejena. Ukrepi bodo močno zarezali v proračun,

fiskalnega prostora je manj. Recept bi bil: dokler

je kriza, je treba podjetjem pomagati, potem

pa naj se država postopno umika in začne trg

določati, kdo bo preživel, kdo bo rasel in kdo

izginil. Podjetja se morajo zavedati, kakšen svet

jih čaka po pandemiji.

Za podjetja je najpomembneje, da

vzpostavijo dobro komunikacijo z državnimi organi

Napovedi

Če se zaostri trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, bo

1 optimizem na finančnih trgih izhlapel in borze bodo šle

navzdol.

V krizi so ljudje ugotovili, da je mogoče učinkovito delati

2 na daljavo. To bo precej zmanjšalo povpraševanje po delu

na lokaciji delodajalcev.

Ni nemogoče, da se bo v ZDA povpraševanje po

3 avtomobilih povečalo, dokler ljudje ne bodo imeli občutka,

da je javni prevoz spet varna oblika potovanja.

Ceste bodo polnejše, več bo prometa, večje bo

4 povpraševanje po gorivu, na račun tega pa bodo ljudje

morda kupovali manj česa drugega.

Na trgu nepremičnin se bo zaradi večjega obsega dela od

5 doma pojavilo več komercialnih (poslovnih) nepremičnin,

če se podjetja odločijo, da potrebujejo bistveno manj prostora.

Če bo manj ljudi delalo v mestnih in poslovnih središčih,

6 bo to pomenilo tudi manj prometa v restavracijah in manj

povpraševanja po drugih storitvah.

Kaj lahko naredi država? Izvoznikom lahko ponudi

dolgoročne kredite in tako zagotovi likvidnost.

7

o tem, kdaj nastopijo točke, ko bo tempo spet

začel narekovati trg. Dialog je treba vzpostaviti

vnaprej in v Sloveniji je to izvedljivo. Pomembno

je, da podjetja vedo, kako bo država odpravljala

oziroma preprečevala negotovosti in kje je meja, ko

se bo umaknila. Postopno bodo spet sama začela

narekovati tempo delovanja na trgu.

Bo Slovenija iz krize izšla kot zmagovalka ali

kot poraženka?

Slovenija se je na dogajanje odzvala zelo dobro

in učinkovito obvladovala število okuženih,

kar bo gotovo imelo vpliv tudi v prihodnje – za

investitorje, ki bodo gledali, kako se je država

izkazala v kriznih razmerah, je to pomembno.

Slovenija ima glede tega, sploh v primerjavi z

nekaterimi državami v soseščini, torej dober

ugled. A to je dolgoročen kapital, ki ga je težko

monetizirati in je samo del tega, zaradi česar je

država investicijsko zanimiva.

Kratkoročno je kriza Slovenijo dokaj močno

udarila, saj je zelo vezana na izvoz, zato bo trajalo

precej časa, da se bo spet vzpostavila relativno

normalna rast. Druga težava pa je, da je Slovenija

del EU, ki ima neučinkovito fiskalno politiko in s

tega vidika ne more pomagati.

Kaj pa, če se pandemija ponovi? Ne zaradi

drugega vala, ampak čez čas zaradi novega

virusa; bomo znali bolje ukrepati? Ima svet

nov model, nov recept za odgovor na tovrstne

dogodke?

Gotovo smo se naučili določenih stvari, a po

mojem mnenju še vedno premalo. Recimo, da

smo optimistični in jeseni ne bo ponovitve. Velik

izziv bo izhod iz nastale krize. Globalne posledice

bodo globoke in daljnosežne. Čaka nas visoka

brezposelnost, ki bo v Evropi po napovedih sicer

nižja kot v ZDA. Razmeroma dobro so jo za zdaj

odnesli tisti, ki opravljajo intelektualno delo.

Posledica krize bo gotovo še večja neenakost, kot

smo jo poznali doslej.

Če pride nov šok, bo bistveno manj

fiskalnega prostora, s katerim bi ga lahko blažili.

Kje bodo države, ki najbolj potrebujejo investicije

v javno infrastrukturo, v javno zdravstvo in v druge

podporne sisteme, jemale denar za to, če vemo,

da tega denarja ni? Politike po svetu bodo po krizi

postale ostrejše, ekstremne politične opcije in

populizmi še bolj izraziti. Tukaj nastopi izziv: kako

se ob tem ukvarjati z dolgoročnimi problemi, s

katerimi se spoprijemamo? V razmerah, ko grozijo

trgovinske vojne in populizem, je zelo težko

voditi politiko dolgoročnosti in konstruktivnosti,

saj to poleg notranjih izzivov zahteva tudi veliko

mednarodne koordinacije. Države se ne morejo

kar zapreti. Toda odziv številnih političnih

sistemov ta trenutek je ravno zapiranje mej,

čeprav nam zgodovina jasno govori, da se taka

dinamika ne konča dobro.

HIGIENA NA DELOVNEM MESTU

VHOD

VHOD

43

Stojalo z avtomatskim

dispenzerjem za razkužila

Zaščitna trosloj

maska za obra

PISARNA

Stojalo z avtomatskim

Stojalo avtomatskim



Zaščitna troslojna

Zaščitna troslojna

maska za obraz

maska za obraz

Penilnik za razkužilno

peno, 1L

Razkužilo za roke v

peni Instant FOAM, 1L

Milnik/Penilnik

Inclusive, 500 ml/1L

PISARNA

PISARNA

Podajalnik

Inclusive S



peno, 1L

peno, 1L

Razkužilo za roke v

Razkužilo za roke peni Instant FOAM, 1L

peni Instant FOAM, 1L

Razkužilo za roke

Sutter Dermagel,

500ml

Čistilo z dezinfekcijskim

učinkom Multigienic,

500 ml

Vlažilna krema za

roke Velodes Aloe

Vera, 100 ml

Razkužilo za roke

Razkužilo Sutter Dermagel, za roke

Sutter 500ml Dermagel,

500ml

SANITARIJE

SANITARIJE

SANITARIJE

Čistilo z dezinfekcijskim

Čistilo učinkom dezinfekcijskim

Multigienic,

učinkom 500 Multigienic, ml

500 ml

Vlažilna krema za

Vlažilna roke Velodes krema Aloe za

roke Vera, Velodes 100 ml Aloe

Vera, 100 ml

Milnik/Penilnik

Milnik/Penilnik Inclusive, 500 ml/1L

Inclusive, Milnik/Penilnik 500 ml/1L

Inclusive, 500 ml/1L

Koš s pedalko in

Podajalnik brisač

Podajalnik

obročem Inclusive brisač

za System plastično

Inclusive System

vrečko

Podajalnik br

Inclusive Syst

Koš s pedalko in Koš s pedalko in

Koš pedalko in

Makom trgovina d.o.o. Koroška cesta 64 3320 Velenje www.makom.si makom@makom.si

obročem obročem za za plastično plastično obročem za plastično

vrečko

vrečko

Makom trgovina d.o.o. Koroška cesta 64 3320 Velenje www.makom.si makom@makom.si T:03 896 8080

Makom trgovina d.o.o. d.o.o. Koroška Koroška cesta 64 cesta 64 3320 Velenje 3320 Velenje www.makom.si www.makom.si makom@makom.si makom@makom.si T:03 896 8080 T:

vrečko

44

SBC | Likvidnost | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Finance po

koroni – kje

dobiti sredstva?

Samostojnim podjetnikom ter

malim, srednjim in velikim

podjetjem je na voljo več virov

financiranja za blaženje posledic

epidemije koronavirusa.

Avtorica: Katarina Klepec Kovač

Pri SID banki in Tiko Pro so

pripravili pregled kreditov in

možnosti pridobivanja nepovratnih

sredstev, ki so podjetjem na

voljo v času po koronakrizi.

koronafinanciranj PRI SID

BANKI

1

»Na voljo je 100 milijonov evrov. V primeru,

da bodo potrebe večje, bomo sklad še

povečali,« o svojem osrednjem pokoronskem

likvidnostnem kreditu SDMKV pojasnjujejo na

SID banki.

Kredit je namenjen tistim malim in srednje velikim

podjetjem (MSP) ter velikim podjetjem, pri katerih

je zaradi koronavirusa prišlo do izrednega izpada

dohodkov in težav z likvidnostjo.

Zanj pa lahko zaprosijo tudi tisti, ki izdelujejo

proizvode in ponujajo storitve, povezane z zdravljenjem

in preprečevanjem širjenja koronavirusa.

Program omogoča pridobitev kredita v višini od

100.000 do sedem milijonov evrov za MSP in do 12

milijonov za velika podjetja. Kredit bo na voljo do

porabe sredstev.

2

V kratkem bo pri SID banki na voljo še

likvidnostni kredit MSP 9, ki bo namenjen

s.p.-jem, MSP in zadrugam, za financiranje

nabave osnovnih sredstev, materiala, storitev,

drobnega inventarja in trgovskega blaga ter kritje

stroškov dela in za povračila stroškov v zvezi z

opravljanjem dela podjetnika.

Upravičencem, katerih poslovanje je prizadel izbruh

bolezni covid-19 oziroma izdelujejo proizvode in ponujajo

storitve, povezane z zdravljenjem in prepre-

Likvidnost

45

čevanjem širjenja koronavirusa pri izvajanju javnih

zdravstvenih storitev, je na voljo kredit od 100.000

do sedem milijonov evrov z ročnostjo od 2 do 12 let.

3

Za podjetja (s.p.-je, MSP, velika podjetja in

zadruge), dejavna v turizmu in gostinstvu,

ponujajo financiranje naložb in obratnega

kapitala za trajnostno rast turizma (TURIZEM 1).

Za naložbe v izgradnjo, nakup in obnovo turističnih

objektov ter financiranje obratnega kapitala je

na voljo kredit v višini od 100.000 do 20 milijonov

evrov.

4

Zdravstveni zavodi in ustanove lahko dobijo

kredit za nakup zaščitne opreme, materiala

in storitev zaradi epidemije koronavirusa.

Na voljo so jim tudi garancije za dobavo

zaščitnega materiala in opreme.

230 milijonov evrov likvidnostnih posojil

je SID banka do konca maja odobrila slovenskim

podjetjem.

5

V okviru stalnih programov posrednega

financiranja SID banke prek sodelujočih

poslovnih bank lahko podjetja vseh

velikosti, tudi s.p.-ji in samozaposleni,

prejmejo financiranje za razvoj konkurenčnega

gospodarstva in internacionalizacije, regionalni

in družbeni razvoj, financiranje za razvoj družbe

znanja in inovativnega podjetništva ter razvoj

okolju prijazne družbe in proizvodnje.

Tudi te programe so v SID banki prilagodili razmeram;

tako lahko podjetja prejmejo višje, do 100-odstotno

financiranje stroškov, kredit pa lahko v celoti

namenijo tudi refinanciranju. K prilagoditvam so

pristopile Abanka, Addiko Bank, NKBM in Sberbank.

Prihodnost je svetla.

Izberite paket po vaši meri.

Ne izgubljajte energije

46

SBC | Likvidnost | Junij 2020

6

Poleg drugih aktivnih programov zavarovanj

SID banka po novem v okviru zavarovanja

bančnih garancij ponuja zavarovanje tako

za storitvene kot za plačilne garancije.

Na novo je mogoče tudi zavarovanje kreditov za pripravo

na izvoz, za vse zavarovalne programe pa veljajo

prilagojeni pogoji. Možno je večje, 95-odstotno kritje

za izvoznike za poslovne terjatve, znižana je tudi zahtevana

slovenska komponenta, ki znaša 20 odstotkov,

pri nekaterih zavarovanjih pa te zahteve sploh ni.

Še več podrobnosti: https://www.sid.si

UGODNI KREDITI IN NEPOVRATNA

SREDSTVA

»V tem trenutku je na voljo kar nekaj ugodnih kreditov

ter v drugem delu leta tudi nepovratna sredstva,«

so pojasnili v podjetju Tiko Pro in pripravili

pregled aktualnega stanja.

3

Do konca novembra je na Ministrstvu za

gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)

odprt razpis za pridobitev nepovratnih

sredstev na področju izboljšanja snovne in

energetske učinkovitosti za MSP s področja

turizma.

Na tem razpisu lahko podjetja s področja turizma ter

restavracij in gostiln dobijo 75 odstotkov subvencije,

do 200.000 evrov za energetsko sanacijo svojih

objektov. Na razpis se lahko prijavijo podjetja iz

vzhodne kohezijske regije ter iz nekaterih obmejnih

občin.

4

Za MSP so do leta 2023 na voljo tudi različni

vavčerji malih vrednosti, ki jih razpisuje

SPS: vavčer za prenos lastništva, uvajanje

poslovne odličnosti, certificiranje, priprava

digitalne strategije, udeležba na mednarodnih

forumih, zaščita intelektualne lastnine, digitalni

marketing, statusno preoblikovanje družb in

prototipiranje.

Podjetje lahko zaprosi za več različnih vavčerjev.

Višina subvencije je 60 odstotkov, med 500 in 9.999

evrov. Velikost nepovratnih sredstev se razlikuje

glede na vavčer.

1

Podjetjem je na voljo razpis P1 plus 2020

Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) za

ugodne kredite. Pri Tiko Pro priporočajo, da

se upravičenci čim prej odločijo za prijavo.

2

Prav tako so s strani SPS odprte še prijave

za P7R-mikrokredite na problemskih

območjih z visoko brezposelnostjo in na

obmejnih problemskih območjih.

5

Za krepitev blagovnih znamk na razstavnopromocijskih

prostorih v tujini lahko za

subvencijo pri SPIRIT-u zaprosijo podjetja iz

vzhodne kohezijske regije.

Višina subvencije je kar 75 odstotkov ter do 100.000

evrov nepovratnih sredstev. Rok za prijavo je 30. 9.

2020.

V Planiranju proizvodnje

so virusi stalnica

MSOFT d. o. o.

Stegne 21, Ljubljana

www.msoft.si / msoft@msoft.si

041 696 572

Povzročitelji so znani: kupci s spreminjanjem količin in rokov, naša prodaja s

prioritetami, direktor s "padalci", dobavitelji in kooperanti z roki in kvaliteto,

proizvodnja z izpadi strojev, ljudi, orodij… pa še ta Corona virus verjetno ni bil

zadnji. Cepiva ne bo. Zdravilo je le dober zdravnik-planer, brez katerega ne bo

šlo. Priskrbeti pa mu morate zaščitna sredstva in orodja. Eno od najučinkovitejših

je proizvodno orientiran ERP programski paket SISTEM8:

• Terminiranje integrirano z MRP

Planiranje materialnih potreb sinhronizirano s planiranjem kapacitet in obratno

• Preterminer. Nadgradite vaš ERP

Je samostojno orodje, ki vaša naročil/naloge razporedi po strojih. Z nadaljnim glajenjem in

dispečiranjem zagotavlja obvladovanje kapacitet.

• Orodjar. Za projektno proizvodnjo

SISTEM8 lahko uporabljate za vse vrste proizvodenj.

Naše preko 30-letne izkušnje in številni uporabniki naših rešitev v tujini, so

dokaz da govorimo jezik proizvodnje.

Likvidnost

47

6

Oktobra je ponovno rok za skoraj vsem

že znani razpis e-poslovanje, ki ga prav

tako razpisuje SPIRT, kjer lahko podjetja

dobijo do 30.000,00 subvencije, 70 odstotkov

za stroške zunanjih izvajalcev za elektronsko

izmenjavo med partnerji, digitalizacijo nastopov

na sejmih, pripravo spletne strani za tuje trge,

spletne trgovine, produktno-prodajni video in

usposabljanje zaposlenih.

7

Na področju kmetijstva gre v juniju

pričakovati odprtje razpisa za ukrep 6.4. in

4.2 s strani Ministrstva za kmetijstvo.

V okviru razpisa 6.4. lahko pravne ali fizične osebe

pridobijo nepovratna sredstva do 200.000 evrov za

podporo naložbam v ustanovitev in razvoj nekmetijskih

dejavnosti (turizem, lesarstvo, samooskrba,

socialno varstvo, pridobivanje električne in toplotne

energije iz obnovljivih virov, ravnanje z organskimi

odpadki, ohranjanje naravne in kulturne dediščine).

Razpis 4.2. je namenjen naložbam v predelavo

kmetijskih proizvodov v kmetijske in nekmetijske

proizvode ter trženje kmetijskih proizvodov iz lastne

pridelave in predelave. Višina subvencije je na tem

razpisu kar do 2,5 milijona evrov do 45 odstotkov.

8

Napovedani so tudi novi razpisi s strani

MGRT, ki so vezani na izvajanje ukrepov

proti covidu-19 za zagotovitev likvidnosti za

razvojne projekte MSP, za spodbude likvidnostne

pomoči MSP na obmejnih problemskih območjih

in za sofinanciranje obratovalnih stroškov

podjetjem v gostinstvu in turizmu zaradi

epidemije covida-19.

Še več podrobnosti:

https://www.tiko-pro.si/slovenski-razpisi

Za usklajevanje denarnih tokov in zagotavljanja

likvidnosti za tekoče poslovanje podjetja praviloma

uporabljajo bančne produkte, pred tveganjem

neplačila svojih kupcev pa se lahko zaščitijo tudi

s faktoringom. »Tako pridobljena likvidnost ne

povečuje finančne zadolženosti, hkrati pa izboljša

strukturo bilance in finančne kazalnike ter s tem

boniteto in višino limitov ter stroškov pri bankah,«

so izpostavili pri A. B. S. Factoringu.

FAKTORING JE

NAJUČINKOVITEJŠE

ORODJE ZA VAŠ USPEH!

Če je vaš cilj povečati prodajo ali dobiček in hkrati zagotoviti varnost

plačil, sebi pa brezskrbno finančno prihodnost, potem je A.B.S.

Factoring, d. o. o., prava izbira za vas.

• Si želite izboljšano likvidnost in predvidljiv denarni tok?

• Imate dober izdelek ali storitev in stalne kupce, a predolge plačilne

roke?

• Imate strategijo rasti, vendar se pri poslovanju doma in v tujini

ukvarjate s težavami financiranja hitre rasti?

• Imate premalo virov za širitev dejavnosti in hitrejšo rast?

• So vam banke zavrnile prošnjo za posojilo, ker imate polne limite,

preslabe bilance ali nimate ustreznih zavarovanj? Bi radi po cenovno

ugodni poti prišli do svežih sredstev in si s tem še izboljšali boniteto

in kreditno sposobnost?

• Bi zaradi likvidnostnih težav ali pritiska konkurence želeli skrajšati

plačilne roke kupcem – pa si tega seveda ne morete privoščiti?

• Bi želeli podaljšati plačilne roke kupcem in si s tem zagotoviti

konkurenčno prednost in povečanje prodaje – a ne veste, kako si to

lahko privoščite?

• Želite izboljšati svoj položaj pri dobaviteljih in postati »dober

plačnik« ali celo izkoristiti možnost kasaskontov?

• Bi radi spoznali koncept financiranja s številnimi prednostmi in

ponudbami dodatnih storitev, na primer preverjanje bonitete

kupcev, izboljševanje likvidnosti, zaščita terjatev proti neplačilu

in s tem večja varnost poslovanja, razbremenitev dela in znižanje

stroškov pri unovčevanju in izterjavi terjatev, tako da upravljanje

terjatev prepustite profesionalcem?

Vse to in še več vam omogočamo pri A.B.S. Factoringu, d. o. o., s

storitvijo stalnega popolnega portfeljskega faktoringa.

Prepričajte se, da splošno veljavni miti o faktoringu ne držijo in da je

to odlično poslovno orodje za vsa podjetja, ki prodajajo na odprto z

odloženimi plačilnimi roki do 120 dni.

Ne glede na to, ali ste proizvodno, trgovsko ali storitveno podjetje,

se bomo pri A.B.S. prilagodili vašim željam in potrebam ter vam

ponudili optimalno rešitev za izpolnitev vaših ciljev.

Z našo več kot 20-letno tradicijo v panogi faktoringa, s stabilnimi

zasebnim in od bank neodvisnim lastnikom, zagotovljeno

podporo domačih in tujih bank, hitrostjo in prilagodljivostjo vam

omogočamo nemoteno, stalno in stroškovno ugodno podporo

vašega poslovanja tudi v najtežjih časih.

Kontaktirajte nas in se sami prepričajte o vseh prednostih in koristih

faktoringa.

NAŠ KONTAKT

A.B.S. Factoring, d. o. o.

Dimičeva ulica 16, LJ

Tel.: 01/230 64 80

E-pošta: info@abs-factoring.si

Več informacij dobite tudi

na spletni strani:

www.abs-factoring.si

48

SBC | Varno delovno mesto | Junij 2020

Vizir, ki so ga izdelali

v Plastiki Virant,

omogoča prilagajanje

obliki čela in dobro

kroženje zraka.

Foto: Plastika Virant

Konec epidemije

ne pomeni konca

ukrepov

Podjetja naj ohranijo preventivne

ukrepe, če želijo tudi po koncu

epidemije koronavirusa svojim

delavcem zagotoviti varno

delovno mesto.


Svetuje prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak,

predstojnica Kliničnega inštituta za

medicino dela, prometa in športa.

1Izdelajte oceno tveganja

Sogovornica svetuje, naj ima vsako podjetje

oziroma organizacija izdelano oceno tveganja

glede na trenutne razmere. Pri pripravi te

ocene jim lahko svetujejo oziroma pomagajo

specialisti medicine dela, ki imajo s podjetji

pogodbo. Ti bodo lahko natančno svetovali,

kje je še potrebna previdnost in kje se ukrepov

ni več treba držati tako strogo.

Nov vizir z visoko zaščito

V podjetju Plastika Virant so v času koronakrize

razvili zaščitni vizir, ki je primeren za uporabo

povsod, kjer obstaja nevarnost kapljičnih okužb,

torej tudi okužbe s koronavirusom. »Vizir ne

nadomešča zaščitne maske, temveč ob uporabi

zaščitne maske predstavlja dodatno zaščito oči in

obraza, hkrati pa masko varuje pred kontaminacijo

in zunanjimi vplivi ter ji s tem podaljšuje življenjsko

dobo,« je pojasnil Dean Virant. Vizir je certificiran

v skladu s standardom EN 166:2002, ki pokriva

področje osebne varovalne opreme za varovanje oči.

Okvir je zasnovan tako, da je primeren za večkratno

uporabo z možnostjo menjave folij in ga je mogoče

razkuževati. Uporabnik pod vizirjem lahko nosi vse

vrste očal, tako korekcijska kot zaščitna, ter večino

dentalnih in kirurških lup ter svetilk.

Varno delovno mesto

49

2Ohranite dosedanje ukrepe

Na splošno še vedno velja, naj podjetja ohranjajo

dosedanje preventivne ukrepe. Med te

spadajo predvsem:

vzdrževanje približno 1,5 metra

oddaljenosti med osebami,

umivanje rok,

razkuževanje delovnega mesta,

če je bila vgrajena pregrada, naj ta ostane,

nošenje zaščitnih mask, če razdalje in

svežega zraka ni mogoče redno zagotavljati.

»Virus ni odšel«

Pogosto se zastavlja vprašanje, zakaj se je sploh

še treba držati ukrepov, če pa je razglašen konec

epidemije. »Najverjetneje gre za vmesni čas.

Obstaja realna verjetnost drugega vala po počitnicah

in s spremembo sezone, manjša pa je verjetnost

zanašanja posameznih primerov okužbe na delovna

mesta že zdaj. Virus ni odšel, začenja pa se poletje,

selitev ljudi, gibanje in s tem realna možnost širjenja

virusa,« opozarja prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak.

3Pozor v času malice

Več pozornosti je treba nameniti druženju

ob malicah in odmorih. Tovrstna druženja še

naprej odsvetujejo, še posebno, če potekajo v

zaprtih prostorih.

4Različno od panoge do panoge

Priporočila, kako dosledno naj se zaposleni

držijo preventivnih ukrepov, se razlikujejo glede

na področje dela. Za kozmetične salone, stomatologe,

vzgojitelje, učitelje, natakarje in hotelirje

je tako priporočljivo, da vse ukrepe upoštevajo

še naprej. Nekoliko jih lahko omilijo na primer v

nekaterih tovarnah, ki imajo dovolj prostora, da

delavcem ni več treba nositi mask. Znova velja

nasvet, naj se podjetja za konkretne nasvete

zase obrnejo na svoje specialiste medicine dela.

5Do kdaj?

Ukrepe bo treba upoštevati vsaj do jeseni, ko bo

znano, kako se virus vede. »Po realnem scenariju

se bomo morali naučiti s tem živeti vsaj nekaj

let, po optimističnem pa do ustreznega cepiva,«

pojasnjuje Metoda Dodič-Fikfak in dodaja, da

bi s takšnim ravnanjem ob vsakoletnem pojavu

gripe imeli veliko manj odsotnih delavcev.

250

Član

Tri desetletja

družinske

podjetnosti

V Kozjaku nad Pesnico pri Mariboru je pred tremi desetletji

vzplamtela podjetniška strast, ki piše uspešno zgodbo.

AJM okna-vrata-senčila,

d. o. o., podjetje za proizvodnjo,

prodajo, montažo

in servis stavbnega

pohištva iz vseh materialov

beleži 30 let uspešnega delovanja.

V rokah družine Ajlec zanesljivo

stopa v svoje četrto desetletje.

AJM sta leta 1990 ustanovila zakonca

Janez in Marija Ajlec. Začela sta

proizvodnjo in prodajo PVC oken. Bila

sta prva v Jugoslaviji, ki sta ta novi izdelek

iz tujine pripeljala na domač trg.

S preudarnim vodenjem in jasno vizijo

sta podjetje vztrajno razvijala. Tako

je danes AJM eno največjih družinskih

podjetij v Sloveniji, ki ga zadnjih

pet let vodi druga generacija družine

Ajlec. Podjetje zaposluje 190 ljudi;

zunanjih sodelavcev, neposredno

povezanih z AJM, je še 60. Prodajne

salone imajo po vsej Sloveniji.

Tudi proizvodnja se je v treh desetletjih

razrasla v obsežen proizvodno-

-prodajni program stavbnega pohištva

iz vseh materialov – PVC, aluminija

in lesa. V ponudbi so praktično vse

oblike od oken in balkonskih vrat,

drsno-dvižnih vrat in drugih različic

premičnih/drsnih steklenih sten do

vhodnih vrat, senčil in dodatkov. Za

vse svoje izdelke izvajajo tudi strokovno

montažo.

V zadnjem desetletju pa je AJM svojo

ponudbo dopolnil še s celovito energetsko

sanacijo stavb in zdaj v tem

segmentu ponuja celovite energetske

rešitve, ki ob energetsko učinkovitem

stavbnem pohištvu obsega celoten

ovoj stavbe, s čimer kupcu zagotavljajo

optimalne energetske prihranke.

Promo

513

Usmerjenost h kUpcU

»Verjamemo, da nas od konkurence

loči kakovost izdelkov in izrazita

usmerjenost h kupcu. Naša filozofija

je, da je kupcu najprej treba dati znanje,

da bo lahko razumel zakonitosti

sodobnega stavbnega pohištva, šele

nato pa mu ponuditi najboljše rešitve

za njegov tip gradnje,« pojasnjuje pristop

do kupca direktor podjetja Trivo

Krempl in zaključuje: »Kupcu želimo

ponuditi energetsko učinkovit visoko

kakovosten izdelek za primerno ceno.

Naše storitve so poleg servisa tako v

fazi nakupa kot v ponakupnih aktivnosti

med najbolj zanesljivimi na trgu,

ponujamo pa tudi redno vzdrževanje

svojih izdelkov.«

Izvozna naravnanost

V treh desetletjih je AJM prerasel

domači trg in postal izrazito izvozno

usmerjeno podjetje, ki svoje izdelke

trži v EU in izven nje. Strateško najpomembnejši

tuji trgi podjetja so avstrijski,

švicarski, nemški in hrvaški. »V Avstriji

in Švici poslujemo s hčerinskima

podjetjema, ki upravljata razvejano

mrežo prodajnih zastopnikov,« dodaja

Krempl in sklene: »V tujino izvažamo

tehnološko najbolj zahtevne izdelke –

leseno stavbno pohištvo in inovativno

linijo Zero Sash, ki jo uspešno tržimo

tudi na Japonskem, v Južni Koreji in

Rusiji.« Tako se je obseg poslovanja s

tujino v preteklem letu zaustavil pri

34 %, medtem ko je celotni letni promet

podjetja znašal 20 milijonov.

stavIjo na razvoj

Pri AJM verjamejo, da je formula

za uspeh v razvoju. Pri PVC in

ALU oknih razvoj tesno sodeluje z

dobavitelji profilov, nemškimi podjetji

Aluplast in Wicona. Lesena okna,

ki jih izdelujejo iz slovenskega lesa,

razvijajo sami. Proizvajajo dva profila

lesenih oken, AJM 78 in AJM Pasiv

90. Lastnega razvoja so tudi vhodna

vrata, ki jih vsa izdelujejo v Sloveniji.

Vse svoje izdelke tudi redno testirajo

in certificirajo. Pri tem sodelujejo s

priznanim nemškim inštitutom za

gradbeno tehniko IFT Rosenheim.

InovatIvnI zero sash

Rezultat lastnega znanja in izkušenj je

tudi inovativna linija oken, balkonskih

vrat, steklenih sten in vhodnih vrat

Zero Sash. Značilnost linije Zero Sash

je, da je pri oknih in balkonskih vratih

krilo na videz v celoti iz stekla, tudi

kljuka je montirana v steklo. Stekleni

rob je v črni emajlirani barvi, podboj

okna pa iz kakovostnega lesa slovenskega

porekla. Linija vsebuje tudi

vhodna vrata, ki so prav tako v celoti

– vključno s podbojem – v videzu

stekla. Zero Sash je s svojimi karakteristikami

primeren za energetsko

varčne gradnje, njegove posamezne

tehnične rešitve so patentirane.

prIhodnost je v pametnIh

tehnologIjah

Tudi njihova prihodnost gre v smer

razvoja visokoenergetsko učinkovitega

stavbnega pohištva. Nova generacija

bo tesno povezana z digitalnim

svetom, in sicer s segmentom IOT – t.

i. interneta stvari. Okna in vrata bodo

postala popolnoma vodena s pomočjo

pametnih tehnologij in bodo s tem

še bolj prispevala k udobju življenja,

energetski učinkovitosti in trajnostnemu

razvoju. »Vse vodi v smer digitalizacije.

Z njo se vse tesneje povezujejo

naši izdelki in tudi naši poslovni

procesi,« o poti podjetja v prihodnosti

zaključuje direktor Trivo Krempl.

52

SBC | Odnos z zaposlenimi | Junij 2020

Foto: Shutterstock

5 + 6 nasvetov

za krizno

komuniciranje

Iskrenost, korektnost, optimizem,

pravočasnost in več osebnega stika –

vse to je del uspešne komunikacije z

zaposlenimi in poslovnimi partnerji v

kriznih obdobjih.


Za vzdrževanje odnosov v kriznih

razmerah Miha Bavec iz podjetja

Transformacija, razvoj človeških

virov, predlaga več osebne komunikacije.

Za boljše

komuniciranje z zaposlenimi

v kriznem času

svetuje še:

1Poskrbite za

psihološko vodenje

Čeprav so posli in Miha Bavec

poslovanje podjetja

pomembni, pokažite iskreno skrb za sodelavce.

Prepoznajte njihovo potrebo po transparentnih

informacijah, vpogledu v prihodnost

dogajanja in varnosti. Čeprav v nepredvidljivih

okoliščinah krize tudi sami nimate možnosti

vpogleda dlje v prihodnost, ažurno sprejemajte

odločitve za toliko časa vnaprej, kolikor lahko,

in sodelavce o tem redno obveščajte.

2Osredotočajte se na pojave, ki so

konstruktivni in motivirajo

Prav je, da se zavedate težav, kot so odpovedi

naročil, nezmožnost izvajanja dejavnosti po

ustaljenem postopku in nevarnosti okužbe, a

ne govorite preveč o tem. Raje se osredotočite

na nasprotne pojave, ki vam bodo omogočili,

da se zaščitite in škodo omejite, predvsem pa

na pojave, ki lahko predstavljajo priložnosti.

V krizi lahko na primer hitro osvojimo

nove načine uporabe digitalnih tehnologij,

Odnos z zaposlenimi

53

prilagodimo oblike dela, se posvetimo gradnji

odnosov s strankami, za katere prej ni bilo

dovolj časa, se učimo in utrjujemo določena

strokovna ter druga ključna znanja in kompetence,

reorganiziramo podjetje ...

3Komunikacijo prilagodite delu od doma

Delo od doma ni isto kot delo v podjetju, še

posebej ne v okoliščinah krize. Temu primerno

je treba prilagoditi komunikacijo in vodenje

timov, ki delajo od doma. Vodje morajo več

pozornosti nameniti vzdrževanju odnosov,

motivaciji in osredotočenosti na delo.

4Transparentno odpuščanje

Če pride do odločitve o odpuščanju zaposlenih,

Bavec svetuje, naj vodje za to prevzamejo

odgovornost. Vse ljudi, ki jih odpustite,

obravnavajte spoštljivo in prepoznajte njihove

prispevke. Odpuščajte transparentno, tudi zaradi

tistih, ki ostanejo v kolektivu. Odpuščanje

ne sme postati neskončen proces, ki širi strah

po kolektivu in kjer vsi ugibajo, ali so naslednji

na vrsti.

5Več osebne komunikacije

»Za vzdrževanje odnosov v kriznih razmerah

predlagam več osebne komunikacije. Poleg

pogovora o delovnih aktivnostih dodajte dovolj

časa tudi za bolj oseben pogovor, ki izraža iskreno

zanimanje in skrb za sočloveka,« svetuje

Bavec.

Dodaja, da se v takih okoliščinah pozanimamo,

kako posamezni sodelavci preživljajo

osamitev, ali doživljajo kakšne stiske in ali

so se uspeli organizirati kot družina, ter jim

ponudimo podporo, razumevanje in možnost

strukturiranja delovnega časa po svoje.

Številna podjetja so svojim zaposlenim v

obdobju koronakrize domov pošiljala različna

darilca, za katera Bavec pravi, da so lahko

prijetno dopolnilo, a nikakor ne morejo nadomestiti

dobrega odnosa.

IZVEDITE VEČ:

54

SBC | Odnos z zaposlenimi | Junij 2020

Komuniciranje s poslovnimi

partnerji

V kriznih obdobjih je poleg komunikacije z

zaposlenimi zelo pomembno tudi ustrezno komuniciranje

s poslovnimi partnerji. Pri agenciji

Taman Communications, ki je specializirana za

komunikacijsko svetovanje, so pripravili šest

osnovnih vodil.

1Z vsemi deležniki komunicirajte proaktivno

in pravočasno.

2Deležnike vsak dan seznanjajte s sprejetimi

ukrepi in morebitnim vplivom teh ukrepov

na vašo organizacijo.

Katja Kraškovic

3Upoštevajte le preverjene informacije

in ekspertna znanja strokovnjakov za

posamezna področja, ki jih zadevajo ukrepi.

4Ohranjajte optimizem ter deležnikov po

nepotrebnem ne strašite in ne spravljajte v

negotovost.

5Stopite v stik (virtualno ali po telefonu) s

svojimi strankami – poizvedite, kako jim

gre, ter jim v pomoč ponudite svoje storitve,

znanje in izkušnje.

6Premislite, ali so vaše oglaševalske in

promocijske strategije skladne s trenutnimi

razmerami in duhom časa. Če niso, jih

prilagodite.

Izobraževanje – pomembno vedno, v času

krize še bolj

»Če organizacija želi, da se bo na spremembe, ki

jih kriza prinaša, odzvala agilno in tako na trgu

še naprej uspešno konkurirala, mora vlagati v

izobraževanje zaposlenih, saj bodo ravno oni

poskrbeli za dobre in hitre rešitve. Nova znanja so

orodje zaposlenih in le ti so, če so dobro opremljeni

z veščinami, toliko bolj mirni, samozavestni in

motivirani, da krivuljo obrnejo navzgor,« pomen

izobraževanja tudi v času krize pojasnjuje mag.

Katja Kraškovic, predsednica uprave Gea College.

V izrednih razmerah, kakršnim smo bili priča v času

epidemije, je po besedah sogovornice predvsem

pomembno zagotoviti, da izobraževanje ne glede

na vse poteka kontinuirano in nemoteno, da se

prilagodimo in poiščemo orodja, ki so nam na voljo

(npr. spletna predavanja in spletne učilnice).

Opustitev izobraževanj v kriznem obdobju po njenem

mnenju pušča velike posledice: »Z opolnomočenjem

zaposlenih, kamor uvrščamo tudi izobraževanje,

krepimo kulturo podjetja. Zdrava kultura podjetja

pa je temelj dobrega delovanja organizacije.

Krizne okoliščine prinašajo spremembe, kar pa v

poslovnem svetu pravzaprav ni nič pretresljivega

ali nevsakdanjega. Če želiš (pre)živeti, se moraš

znati dobro odzivati na spremembe; kriza ima sicer

negativen predznak, a obenem predstavlja priložnost

za rast in napredek. Slednja pa lahko zaživita ravno

skozi ustrezno izobraževanje zaposlenih.«

Katja Kraškovic opozarja še, da izobraževanja ne

smejo mimo vodstvenih kadrov. Ti morajo znati

obvladovati stres in negotovosti ter hkrati nositi

odgovornost odločanja in ustvarjanja ustreznega

ozračja in kulture podjetja, to pa dosežejo ravno z

izobraževanjem.

V juniju 2020 objava

Javnega razpisa dodeljevanje posojil za pred-financiranje

podjetniških projektov- PF3

Izvaja spodbude za financiranje

Izvaja spodbude za financiranje

Izvaja spodbude

kmetijskih

za

in gozdarskih

financiranje

projektov,

•

Izvaja

kmetijskih

spodbude

in gozdarskih

za financiranje

projektov,

• podjetniških projektov, projetov,

Sredstva so namenjena pred- financiranju projektov, s katerimi so

podjetja uspešno kandidirala na javne kmetijskih razpise in gozdarskih iz programskega

projektov,

obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti • podjetniških sredstva projektov, projetov, za uspešno izvedbo

odobrenega projekta.

občinskih projektov,

občinskih • kmetijskih projektov, in gozdarskih projektov,

projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi,

projektov • projektov z odobrenimi na območju evropskimi avtohtonih narodnih sredstvi, skupnosti

projektov na območju avtohtonih narodnih skupnosti

NAPOVEDNIK

V juliju 2020 objava

ZA SPODBUDE PROJEKTOM V PODJETNIŠTVU

Javnega razpisa za dodeljevanje likvidnostnih posojil na

problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih - B4, B5


Javnega razpisa dodeljevanje posojil za pred-financiranje


Kot interventni ukrep za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-

Sredstva so namenjena pred-

NAPOVEDNIK

financiranju projektov, s katerimi so

COV-2 podjetja bo objavljen uspešno javni kandidirala razpis, na ki bo javne mikro, razpise malim iz programskega

in srednje velikim

obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti sredstva za uspešno izvedbo

podjetjem ZA omogočil SPODBUDE hiter odobrenega PROJEKTOM dostop do ugodnega projekta. V PODJETNIŠTVU

financiranja in omilil ali

odpravil posledice epidemije na poslovanje.


Javnega razpisa dodeljevanje ODLOGI POSOJIL posojil za pred-financiranje


V juliju 2020 objava

Javnega razpisa za dodeljevanje likvidnostnih posojil na



Omogočamo COV-2 bo objavljen tudi odlog javni plačila razpis, obveznosti ki bo mikro, skladovim malim in kreditojemalcem

srednje velikim

podjetjem omogočil hiter dostop do ugodnega financiranja in omilil ali

odpravil posledice epidemije na poslovanje.

vsled Sredstva interventnim so namenjena ukrepom pred- za zajezitev financiranju epidemije projektov, covid-19 s katerimi in omilitev so

podjetja uspešno kandidirala njenih posledic.

ODLOGI

na

POSOJIL

javne razpise iz programskega

obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti sredstva za uspešno izvedbo

Omogočamo tudi odlog plačila obveznosti skladovim kreditojemalcem

vsled interventnim ukrepom

odobrenega

za zajezitev

projekta.

epidemije covid-19 in omilitev

njenih posledic.

Več informacij najdete na naši spletni strani

Sklad omogoča tudi elektronsko oddajo vloge



• občinskih projektov,

občinskih projektov,

• projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi,

projektov • projektov z odobrenimi na območju evropskimi avtohtonih narodnih sredstvi, skupnosti

projektov na območju avtohtonih narodnih skupnosti

www.regionalnisklad.si

V juliju 2020 objava www.regionalnisklad.si

www.r-sklad.si

www.r-sklad.si



Več informacij Javnega najdete na naši spletni strani

Sklad omogoča razpisa tudi elektronsko za dodeljevanje oddajo vloge likvidnostnih posojil na



www.r-sklad.si

www.r-sklad.si


55


56

SBC | Pokoronsko komuniciranje | Junij 2020

10 pravil spletnih

sestankov

Spletni seminarji in sestanki so

zaradi epidemije postali vsakdanji

del poslovanja. Na kaj paziti?

Avtorica: Jasmina Spahalić, Umetnost besede

A. Tehnična

priprava

1Ozadje snemanja

Ozadje za vami naj ne

bo preobremenjeno s

slikami in različnimi

napisi; naj bo to raje Jasmina Spahalić

bela stena ali knjižne

police. Določene aplikacije omogočajo tudi

namestitev virtualnega ozadja, vendar bodite pri

tem previdni, saj se lahko ob hitrih nezavednih

premikih prikaže ozadje, ki je dejansko za vami.

B. Učinkovito komuniciranje

7Upoštevajte splošno etiketo

Sem spada spoštljiva komunikacija, ki vključuje

ustrezno naslavljanje, še posebej, če imate na

nasprotni strani poslovnega partnerja: vikajte

ga ter se izražajte jasno, jedrnato in razumljivo.

Pazite, da ne uporabljate polvikanja, saj je

to žaljiva in neprimerna oblika naslavljanja. Za

moškega in žensko uporabljamo isto obliko vikanja

– kaj ste povedali? In ne: Kaj ste povedala?

Nikakor: V vašem podjetju ste vzpostavila odličen

način dela z ljudmi. Ustrezno: ste vzpostavili!

2Internetna povezava

Internetna povezava je pomembna, da je lahko

vaše sporočilo ustrezno slišano. Tako je bolje, da

računalnik priklopite na internetni kabel kot pa

na brezžično omrežje, če imate dovolj podatkov,

pa si lahko pomagate tudi z mobilnim omrežjem.

3Način komuniciranja

Poskrbite, da je naprava, prek katere komunicirate,

v višini vaših oči, in pogled usmerite v

kamero. Če uporabljate telefon, ga postavite

na stojalo in v ležeči položaj. Pomembno je

tudi, da sedite dovolj daleč, da ste vidni od

pasu oziroma od ramen navzgor.

4Zvok

Primerno je, da uporabljate slušalke, saj je

zvok tako boljši. Če vas na spletnem sestanku

sodeluje več, imejte mikrofon izklopljen in

ga vklopite takrat, ko ga potrebujete in ko ste

povabljeni, da spregovorite.

5Svetloba

Vir svetlobe naj ne bo za vami, saj boste tako

videti zgolj kot silhueta. Svetloba naj bo pred

vami; to je lahko okno ali dodatna namizna luč.

6Oblačila

Naj bodo urejena, izogibajte se pretiranim vzorcem.

Priporočljivo je uporabljati nevtralne barve.

8Pazite na čas

Držite se časovnih omejitev in spoštujte čas

drug drugega.

9Glas

Bodite dovolj glasni, in če želite, da bi bil vaš glas

prijetnejši, register glasu tudi malce znižajte.

izražanje

a) Stavčni poudarek: poudarjena je tista

10Ustrezno

beseda, ki je v stavku najpomembnejša,

zato jo izgovorimo najglasneje.

b) Predlogi: pogosta pravorečna napaka je

izgovarjanje predlogov ločeno od besedila.

Predlogi so breznaglasnice in jih povežemo

z besedo, pred katero stojijo.

c) Mašila: to so besede, besedne zveze ali pa

zgolj medmeti, s katerimi govorec zapolni

tišino, medtem ko izbira misel ali besedo.

Najpogosteje uporabljena mašila so »mhm«,

»torej«, »skratka«, »v bistvu« in podobno. Ob

pretirani uporabi mašil se lahko zgodi, da

sogovornik preneha slediti govoru in presliši

bistvo povedanega. Prav nič ni narobe, če

naredimo premor. To je celo dobrodošlo,

posebno takrat, ko želimo, da sogovornik o

izrečenem razmisli ali poda svoje mnenje;

tako si celo pridobimo več pozornosti.

d) Govor: treba je paziti na intonacijo, hitrost

govora in barvo glasu. Številni govorijo prehitro,

saj želijo v čim krajšem času povedati

čim več. Vendar velja – manj je več.

Pokoronsko komuniciranje

57

Krediti za MSP

kriti s prvovrstnim

jamstvom SID Banke

Krediti za:

samostojne podjetnike

mikro, mala in srednje velika podjetja

zavode in zadruge

od 30.000€ do 10.000.000€ kredita

doba kreditiranja od 3 do 10 let

ugodna obrestna mera

moratorij na odplačilo glavnice do ½ ročnosti kredita

brezplačno, brezpogojno jamstvo za 62,5% glavnice

kredita

Kredite z jamstvom SID banke lahko pridobite pri Novi ljubljanski banki,

Delavski hranilnici in Primorski hranilnici Vipava.

Sofinanciranje Republike Slovenije in EU iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Več informacij:

www.skladskladov.si

58

Član

Stremimo k varnosti

in izobraževanju

serviserjev

Serviserji in posebna skrb za varnost in zdravje strank

sta v vodilnem podjetju na področju popravil in zamenjav

avtomobilskih stekel vedno na prvem mestu.

O

podjetju največkrat

najbolje govorijo kar

rezultati. Carglass® je

vodilno svetovno in

slovensko podjetje na

področju popravil in zamenjav avtomobilskih,

traktorskih, tovornih in

avtobusnih stekel. Hitro in enostavno

rešujemo težave s poškodovanimi

stekli in samo v Sloveniji nam vsako

leto zaupa med 18.000 in 20.000 vozniki.

Statistika je še bolj zanimiva, ko

vanjo vključimo preostalih 38 držav,

v katerih smo prisotni. Carglass® je

namreč del skupine Belron®, znotraj

katere je zaposlenih več kot 29.000

ljudi na šestih kontinentih in letno

pomagamo več kot 18,2 milijona

voznikom letno. To pomeni, da v

povprečju vsake tri sekunde nekje

na svetu popravimo ali zamenjamo

steklo na vozilu.

Posebno Pozornost

namenjamo izobraževanju

in napredku

Predanost odličnosti in zadovoljstvu

strank raste že od prvega dne

našega obstoja. Naši serviserji delajo

po najvišjih standardih kakovosti in

varnosti (Belron® Way of fitting), ki

so znotraj skupine strogo postavljeni,

upoštevani in preverjani. Serviserji

so naši junaki. Zavedamo se, da se

trendi ves čas spreminjajo, zato si

prizadevamo omogočiti neprekinjeno

nadgradnjo njihovega znanja. To nam

omogoča, da smernicam velikokrat ne

le sledimo, ampak jih postavljamo tudi

sami. Tako nas je prepoznal tudi IMI

(Inštitut avtomobilske industrije), ki je

vodilna neodvisna organizacija odlič-

Promo

59

nosti za učenje in razvoj na področju

avtomobilizma. Posvečajo se podpori

napredka industrije s poudarjanjem

pomena učenja znotraj poklica in

strokovnih dosežkov posameznikov.

Vsi naši serviserji so uspešno prestali

preverjanje in prejeli njihov certifikat.

z lastnim razvojnim

centrom od hitrih popravil

do kalibracij kamer

Vir našega znanja in inovativnih orodij

je razvojni center Belron Technical.

Naše procese so izboljšali do te mere,

da s popravilom poškodovanemu

steklu povrnemo 100-odstotno

trdnost le v pol ure, za menjavo vetrobranskega

stekla pa potrebujemo

samo uro in pol. Z rednim izvajanjem

raziskav na področju poškodb stekel

in 93-letnimi izkušnjami pa skrbijo,

da smo vedno tisti, ki smo najboljši

in najbolje prilagojeni spremembam

v avtomobilistični industriji. Tako smo

prvi na svojem področju po menjavi

začeli tudi ponovno kalibracijo kamer

v vetrobranskih steklih vozil. To je

najpomembnejši postopek po menjavi

stekla, saj zagotavlja vašo varno vožnjo

in nemoteno delovanje vseh asistenčnih

in varnostnih sistemov (ADAS), na

katere se zanašate pri vožnji.

Najboljša orodja in znanje nam ne nazadnje

omogočajo, da za vse storitve

nudimo neomejeno garancijo.

z nami do hitre in

enostavne rešitve

Vedno stremimo k celovitosti svojih

rešitev. Z enim klicem prijavite škodo

poškodovanega stekla, mi pa uredimo

vse potrebno z vašo zavarovalnico in

opravimo cenitev škode. Sodelujemo z

večino zavarovalnic. Uredimo tudi nadomestno

vinjeto, ki ob menjavi ostane

na poškodovanem steklu. Prijazni glasovi

našega klicnega centra so na voljo

za vsakršna in vsa vprašanja, rezervacijo

termina pa je mogoče opraviti tudi

preko spleta na www.carglass.si, četudi

se vam škoda na steklu zgodi v tujini.

Še posebej udobna in varna izbira

je servis z mobilno enoto, s katero

lahko popravilo ali menjavo opravimo

na domu, v službi oziroma na želeni

lokaciji. Servis je pri tem opravljen na

enak način kot v kateri izmed naših

osmih poslovalnic v Sloveniji.

kako poteka servis pri

carglassu® po epidemiji?

Skrb za varnost in zdravje strank in

zaposlenih nista pri Carglassu® pravzaprav

nič novega. Ob nedavni epidemiji

smo temu posvetili še posebno

pozornost, zavedamo pa se tudi, da

morajo naše rešitve za voznike ostati

hitre in enostavne. Zagotovili smo

najvišji nivo varnostnih ukrepov in

poskrbeli, da bo servis pri nas popolnoma

varen. Vsako vozilo pred in po

servisu razkužimo na dvajsetih najbolj

izpostavljenih točkah. Koronavirus

lahko na površinah v vozilu preživi

namreč dva do tri dni. Razkuževanje

pa je seveda ukrep, ki to prepreči. Ob

tem uporabljamo sredstva, ki so varna

za vas, za naše zaposlene ter tudi za

materiale v vašem vozilu. Za varnost

in ohranitev zdravja svojih strank in

zaposlenih pa upoštevamo tudi ostale

splošne ukrepe.

www.carglass.si

082 804 846

info@carglass.si

60

SBC | Digitalne rešitve | Junij 2020

Foto: Shutterstock

Kako organizirati

in izvesti odličen

spletinar?

V času epidemije

koronavirusa so dogodke

v živo v veliki meri

nadomestili spletinarji

(webinarji).

Avtor: Jan Tomše

O

tem z digitalnima specialistoma

Mitjo Špendetom iz podjetja

Creatim (član SBC) in Alenom

Rebičem iz podjetja openIT.

Predpriprava

1Preverite, ali je splet primerna oblika

Preden se lotite organizacije spletinarja, je

najprej treba preveriti, ali je izbrano temo

izobraževanja možno izvesti tudi v spletni

obliki. Programov delavnic in seminarjev, ki jih

drugače izvajamo v živo, namreč ne moremo

samo prekopirati in izvesti v popolnoma enaki

obliki, saj so določene delavnice zelo praktično

naravnane (z uporabo računalnikov in računalniških

orodij). To pomeni, da bi bil takšen

pristop precej otežen oziroma skoraj nemogoč,

kljub tehnološki podpori, ki je že na voljo na

platformah za izvedbo spletinarjev.

2Oglaševanje dogodka

Če je spletinar odprte (tržne) narave, se oglaševanja

lotite po različnih kanalih. Najbolj pridejo

v poštev e-mail marketing ter oglaševanja po

Facebooku in LinkedInu. Če je namenjen notranji

javnosti, uporabite kanale, ki jih tudi sicer

uporabljate za obveščanje.

Nujno je tudi, da je pri ustvarjanju e-poštnih

kampanj dovolj pozornosti namenjene

segmentaciji prejemnikov. Tako bo nagovarjanje

bolj učinkovito, poleg tega pa se s tem

Digitalne rešitve

61

izognete pošiljanju vsebine prejemnikom, ki jih

določena vsebina ne bi zanimala.

3Prijava na dogodek

Udeleženci prijavo opravijo na vaši spletni

strani, ob prijavi pa dobijo potrditveni mail, kjer

so napisani tudi vsi potrebni podatki za plačilo

kotizacije (če je plačljiv).

Dodaten opomnik s točnimi informacijami

glede spletinarja in povezavo, ki omogoča

dostop do predavanja, dobijo en dan pred

dogodkom.

Izvedba

4Vsebino prilagodite dolžini spletinarja

Ker so programi spletinarjev večinoma vsebinsko

enaki ali podobni programom dogodkov, ki

jih (podjetja in ustanove) izvajajo v živo, je treba

vsebino prilagoditi dolžini. Spletni seminarji, ki jih

izvaja openIT, največkrat trajajo dve uri, zato morajo

predavatelji pripraviti strukturirano predavanje,

v katero vključijo najpomembnejše informacije

o predavani temi, poudarja Alen Rebič.

Optimalna dolžina je dve, največ tri ure,

pravi Rebič. To je dolžina, ko udeleženci še

lahko zbrano spremljajo vsebino. Če je vsebine

za več kot tri ure, je treba spletni seminar

smiselno razdeliti na dva ali več delov.

5Izberite platformo, ki omogoča čim več

interaktivnosti

Za izvedbo spletinarja Rebič priporoča platformo

WebinarGeek, v kateri imajo udeleženci

v tako imenovani klepetalnici možnost postavljati

vprašanja že med predavanjem. Predavatelji

jim navadno odgovarjajo kar sproti,

saj to zelo pripomore k interakciji. Zadnji del

spletinarja je vedno namenjen vprašanjem, na

katera med predavanjem niso dobili odgovorov,

in morebitnim dodatnim vprašanjem.

Zelo priljubljeni in uporabni orodji sta tudi

Zoom in Microsoft Teams. Obe imata možnost

vklopa kamere udeležencev. Videovklop udeležencev

ni nujna sestavina spletinarja, lahko

pa koristi predavateljem, saj tako lahko vidijo

udeležence predavanja.

PRENOVA OBSTOJEČIH KOTLOVNIC

ENERGETSKO VZDRŽEVANJE IN SVETOVANJE

ZEMELJSKI PLIN ZA POSLOVNI ODJEM

IZVAJANJE MERITEV ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ

IZVAJANJE MERITEV STRELOVODNIH INŠTALACIJ

INŽENIRING, PROJEKTIRANJE

M-energetika d.o.o., Plese 2, 9000 Murska Sobota

PE Ljutomer: Prešernova ulica 29a, 9240 Ljutomer

Mobitel: 041 31 001; Telefon: (02) 513 28 28; Telefaks: (02) 513 28 27

Elektronska pošta: info@m-energetika.si; Spletna stran: www.m-energetika.si

62

SBC | Digitalne rešitve | Junij 2020

Značilnost vseh naštetih orodij je, da delujejo

na približno enak način, torej z možnostjo

prikaza prezentacije, videoprikaza predavatelja

in delitve zaslona, pojasnjuje Alen Rebič.

6Priprava je pomembna

Na predavanje se morajo predavatelji tako kot

na vse druge sestanke in seminarje pripraviti

vnaprej. To pomeni, da nekaj dni pred izvedbo

spletinarja pošljejo končno različico prezentacije,

ki jo bodo uporabili na predavanju. Ta

mora vsebovati zapiske, ki bodo jasni tudi udeležencem,

saj bodo ti prezentacijo po koncu

prejeli po mailu.

Zelo pomembna zadeva pri izvedbi je tudi

točnost – seminar naj se začne in konča ob

navedeni uri.

7Pred izvedbo testirajte

Pred predavanjem je treba s predavateljem

preveriti tudi tehnično plat. Najbolje je, da

z njim opravite testni zagon spletinarja, kar

pomeni, da je predavatelj v prostoru, kjer bo

tudi med predavanjem, saj boste tako lahko

preverili internetno hitrost, svetlobo v prostoru

in zvok.

Da se že vnaprej izognete določenim

tehničnim težavam, je zaželeno, da je predavateljev

računalnik povezan z internetnim

kablom, saj se s tem izognemo morebitnemu

izpadu signala, ki je pri brezžični povezavi zelo

verjeten, to pa se nato prenese tudi na kakovost

slike in zvoka.

8Poskrbite, da bo zvok dovolj kakovosten

Prav tako je zaželeno, da predavatelj med

predavanjem uporablja slušalke z mikrofonom

(zadostujejo slušalke, ki jih ob nakupu dobimo

poleg mobilnega telefona), saj se s tem izognemo

slabši kakovosti zvoka, ki zna biti med

predavanjem zelo moteč dejavnik.

Pet hitrih nasvetov Alena Rebiča in

Mitje Špendeta

Izberite ustrezno platformo.

Premislite o izbiri predavatelja. Vsi namreč niso

primerni, čeprav predavajo v živo. Predavatelj

naj bo energičen, saj je to ključno za pozornost

udeležencev.

Priprava je izjemno pomembna. Program

prilagodite dolžini spletinarja. Pred začetkom

testirajte tehnični del. Predavatelj naj bo na

predavanje odlično pripravljen.

Prezentacija naj bo smiselna in jasna,

razumljiva tudi laikom.

Ne pozabite na točnost.

9V primeru tehničnih težav …

Če med predavanji pride do tehničnih težav,

kot sta slab signal in slaba kakovost slike

ali zvoka, ne smemo zagnati panike, temveč

udeležence opozorimo, da smo s tehničnimi

težavami seznanjeni in da jih bomo v najkrajšem

možnem času odpravili. Če se napaka

pojavi na sredini predavanja in ocenimo, da

je ne bomo mogli odpraviti takoj, lahko ta čas

izkoristimo za krajši odmor.

za navodila

Zelo pomembno je tudi, da udeležence

10Poskrbite

že pred začetkom predavanja seznanimo

z osnovnimi navodili uporabe platforme, prek

katere bomo izvajali spletinar.

Za marsikoga bo to prva tovrstna izkušnja,

zato je zelo pomembno, da udeleženci

prejmejo natančna navodila, saj nekateri

morda niso dovolj računalniško podkovani, da

bi se lahko znašli sami.

Določena navodila udeležencem pošljite

že v opomniku pred spletinarjem, druge pomembne

informacije pa naj dobijo ob začetku

predavanja, poleg kratke predstavitve predavatelja.

in moderator

Nujno je, je med predavanjem poleg

11Predavatelj

predavatelja navzoč moderator, ki skrbi za

morebitne tehnične težave udeležencev, lahko

pa tudi odgovarja na vprašanja, ki jih udeleženci

pošiljajo v času spletinarja.

Če predavatelj prvič predava v tej obliki, se

mora psihološko pripraviti na drugačno okolje.

Ker ne vidi odzivov udeležencev, namreč ne

more preveriti, ali ga ti aktivno poslušajo. To

so za predavatelja nove okoliščine, odločiti pa

se mora tudi, ali bo vprašanja sprejemal med

seminarjem ali na koncu.

Po dogodku

predavanje

Vsem prijavljenim na spletinar, ne

12Pošljite

glede na udeležbo, po koncu predavanja

na e-mail pošljite:

posnetek predavanja,

gradivo, uporabljeno na predavanju, in

predavateljeve podatke za stik ob

morebitnih dodatnih vprašanjih.

Tovrstna metoda se je v praksi izkazala

za zelo uspešno, saj tako praktično ni razlike

med udeležbo na spletinarju v živo in ogledom

posnetka, udeležencem pa je omogočen tudi

stik s predavateljem.

63

BTC pogodbe

obvladuje

digitalno

Član

Podjetje BTC ima digitalizacijo in stremljenje k nenehnemu

inoviranju v svojem DNK.

Obvladovanje pogodb

je za upravljavce z

nepremičninami med

ključnimi procesi. V

BTC, ki je eden vodilnih

upravljavcev z nepremičninami,

so z digitalizacijo celotnega procesa

upravljanja s pogodbami pospešili

izvedbo postopka priprave pogodb

in vzpostavili osnovo za avtomatizacijo

ostalih postopkov, povezanih

s pogodbami. »Gre predvsem za

komercialne pogodbe, kjer mora biti

posel sklenjen v določenem roku in

partnerji ne morejo čakati zaradi notranjih

postopkov,« je razložil Matej

Bregar, direktor enote za IT in digitalizacijo

poslovanja v družbi BTC.

Hitrejša priprava

Vsaka pogodba je predstavljala 'ad-

-hoc' proces, kar je bilo kaotično in počasno.

Z modulom e-GenDoc e-Procesi

so standardizirali proces priprave

in pridobili pregled, kdo in v kateri fazi

se mora vključiti v pripravo. »Največ

smo pridobili s tem, da je proces hitrejši

in preglednejši in da njegova izvedba

ni več odvisna od procesnega znanja

zaposlenih,« je povedal Bregar. Podprli

so tudi vračanje pogodb v predhodne

faze ter komunikacijo med udeleženci

v povezavi s potekom procesa in

vsebino pogodbe. Celoten proces je

revizijsko sledljiv, od uporabniških aktivnosti

do sprememb v dokumentih.

popoln pregled

Za spremljanje aktivnih in preteklih

pogodb so uvedli modul e-Pisarna,

s katerim so vzpostavili osrednji

register pogodb in aneksov. Register

bodo povezali s poslovnimi rešitvami,

kot sta ERP in CRM. Na tak način

bodo avtomatizirali prenos podatkov

s pogodb na pogodbeno fakturiranje,

ki ga izvajajo v sistemu CRM, pa tudi

v proces obdelave, razdeljevanja in

prefakturiranja prejetih računov, ki ga

izvajajo v sistemu ERP.

Prenova vložišča

V BTC že od leta 2003 skenirajo vso

vhodno in izhodno pošto. Ob uvedbi

sistema e-GenDoc so želeli zmanjšati

število uporabljenih platform, poenostaviti

vzdrževanje sistemske programske

opreme, znižati stroške informacijske

infrastrukture ter uporabnikom

omogočiti dostop do dokumentov prek

različnih naprav. Novo vložišče so vzpostavili

v modulu e-Pisarna. »S prenosom

vložišča v e-GenDoc smo v prvi vrsti

optimizirali vzdrževanje, po eni strani

Kje najti denar za

oKrevanje

Izredni ukrepi so odkrili številne

težave zaradi uporabe papirnih

pogodb. Vendar odločitev za

digitalizacijo vodenja pogodb

zahteva konkretnejše poslovne

koristi. Še toliko bolj v času

okrevanja, ko se gleda na vsak

evro. Podjetja skozi pomanjkljivo

upravljanje s pogodbami

izgubljajo ogromno denarja – po

Delloitovih podatkih od 2 do 5

odstotkov pri posrednih stroških

in od 0,5 do 1 odstotka pri neposrednih

stroških. Pri International

Association for Contract

& Commercial Managemen pa

ocenjujejo, da lahko podjetja

skozi pogodbe izgubijo celo do

10 odstotkov letnega prihodka!

zaradi prehoda na uporabo spletnih

aplikacij, po drugi strani pa zaradi poenotenja

platform,« je izpostavil Bregar.

Vložišče, kjer vodijo celotno vhodno

in izhodno pošto, bodo povezali z

različnimi poslovnimi procesi, in tako

vzpostavili celovite digitalne postopke

in neprekinjeno sledljivost dokumentov.

Promo

64

SBC | Novice | Junij 2020

Dr. Jure Knez na čelu

SBC nasledil Marjana

Batagelja

Tri prioritete novega

predsednika SBC: dvig

ugleda podjetništva, boljša

podjetniška klima in

spoštovanje vrednote dela.

Avtor: Jan Tomše

Novi predsednik SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov je dr. Jure

Knez, ki ga je na to mesto izvolila

skupščina kluba.

Knez, ki je solastnik mednarodno

uspešnega podjetja Dewesoft, se je

ob izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril:

»SBC obstaja z zelo jasnim namenom: da dviguje

ugled podjetništva, v družbo

vrača vrednoto dela in ustvarja

podjetniško klimo. Do danes

nam je uspelo doseči veliko. Klub

je svoj ugled gradil s politično

nevtralnostjo in soustvarjanjem

gospodarske politike v državi. To

bomo nadaljevali tudi v prihodnje in

čaka nas veliko dela.«

»Nihče ne sme odstopati od

petih zlatih pravil kluba«

Z nastopom dr. Jureta Kneza se je z mesta predsednika

SBC poslovil Marjan Batagelj, ki je klub vodil šest

zaporednih mandatov. V času Batageljevega vodenja je

klub z začetnih 36 zrasel na 217 članov, kolikor jih šteje

danes. Člani upravnega odbora so napovedali, da ga bodo

predlagali za častnega člana upravnega odbora kluba.

Batagelj je pred glasovanjem podprl Knezovo

kandidaturo za predsednika SBC: »Jure Knez je najboljši

kandidat v tem trenutku. Prinaša svežino, ki jo ta klub

potrebuje, ta pa bo združenje skupaj z izkušnjami, ki jih

lahko posredujemo člani, kadar bo to potrebno, vodila v

prihodnje.«

Preteklo delo na čelu kluba je Batagelj strnil takole:

»Ob ustanovitvi SBC smo zapisali pet zlatih pravil kluba

in od teh ne sme odstopati nihče v klubu. Ta pravila

bodo ostala in spoštovati jih moramo tako podjetniki

kot klub.« Izpostavil pa je tudi uspešne projekte SBC.

Med njimi sta odmevni akciji ZA podjetno Slovenijo in

Mladi so prihodnost podjetne Slovenije, prek katerih SBC

predlaga izboljševanje podjetniškega okolja v državi.

Enoletni mandat na mesto

nadomestnih članov v upravnem

odboru kluba sta z izvolitvijo na

skupščini prejela Tone Stanovnik,

solastnik in direktor podjetja Špica

International, in Štefan Pavlinjek,

ustanovitelj in direktor podjetja Roto.

Vračilo 500 evrov članarine

Skupščina SBC, ki se po statutu

sestane enkrat na leto, je potrdila letno

poročilo za leto 2019 in poslovni plan

kluba za leto 2020.

Strateška smer kluba je tudi povezovanje med člani

treh sekcij – uveljavljenih podjetnikov članov SBC, SBC

Naslednikov in SBC Mladih – prek strokovnih dogodkov,

neposrednega in digitalnega mreženja ter svetovanja in

medsebojne prijateljske pomoči. Poseben poudarek SBC

namenja tudi zdravi rasti članstva.

Zaradi dobrih poslovnih rezultatov kluba, ki vsa

leta od ustanovitve beleži rast, je skupščina članom na

predlog vodstva kluba (sestavljata ga upravni odbor in

Goran Novković, izvršni direktor SBC) potrdila vračilo dela

članarine za leto 2020 v višini 500 evrov.

Družinska podjetja

Lotriču nagrada odličnosti za družinsko podjetje

EY Slovenija je letos nagrado

odličnosti za družinsko podjetje

podelila podjetju Lotrič Meroslovje.

Uspešnost podjetja, dolgoročno

naravnana strategija, inovativnost

ter dobro in pregledno vodenje so

bili ključni razlogi za nagrado. Marko

Lotrič, lastnik in generalni direktor

podjetja, je ob razglasitvi nagrade

izrazil veliko zadovoljstvo, saj gre za

potrditev, da kot družinsko podjetje

dobro delajo v svetovnem merilu.

V času koronakrize so izkazali svojo

prilagodljivost: ob razglasitvi epidemije

so vzpostavili preskusni laboratorij

in certifikacijski organ, s katerim so

želeli pomagati pri zagonu slovenske

proizvodnje zaščitnih mask. Hkrati

so skupaj s podjetji Domel, EKWB,

BPMC, Tehnološkim parkom Ljubljana

in Zavodom 404 razvili nov, slovenski

medicinski ventilator, imenovan Diham.

V družinskem podjetju Lotrič

Meroslovje je aktivnih pet družinskih

članov.

Novice

65

Dobrodelnost članov SBC v času koronakrize

Člani kluba SBC so se po razglasitvi epidemije ob pojavu koronavirusa odzvali izjemno

hitro. V samo treh urah so zbrali več kot 34 tisoč evrov za nakup naprave EMCO.

Ta dobrodelna akcija je stekla na

pobudo člana SBC, podjetja Rokus

Klett, poleg več drugih članov kluba pa

so v njej sodelovali tudi organizatorji

teka Hop na Grad in družbeno

angažirani posamezniki.

ECMO je naprava za izventelesno

oksigenacijo krvi. Podarili so jo

Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, kjer

jo uporabljajo za zdravljenje hudo bolnih

odraslih in otrok, ki se lahko v kritičnem

stanju znajdejo zaradi koronavirusa.

»V času, ko je pacient odvisen od

naprave ECMO, ta namesto pacienta

dovaja kisik v njegovo kri, odvaja odvečni

ogljikov dioksid in poganja kri po

njegovem telesu. Naprava nadomešča

tako ventilator kot srčno črpalko. Ko si

pacientovo telo opomore od bolezni,

ga zdravstveno osebje postopoma

odklopi od naprave, da ponovno začne

živeti samostojno,« je pojasnil strokovni

direktor Pediatrične klinike, izredni

profesor dr. Damijan Osredkar.

Maske v vrednosti 10.000

evrov

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je

na podlagi odločitve upravnega odbora

kluba šestim zdravstvenim in varstvenim

ustanovam, v katerih bivajo ranljivi

oskrbovanci, sredi aprila podaril 4880

zaščitnih mask tipa KN 95 v vrednosti 10

tisoč evrov. Akcija je stekla v povezavi s

članom SBC, podjetjem Dewesoft, ki je

ustanovam po državi prav tako predal

večjo količino zaščitnih mask za pomoč

pri zajezitvi širjenja koronavirusa.

Sredstva za 178 računalnikov

Na pobudo podjetij Rokus Klett in

Modrijan izobraževanje so podjetja in

fizične osebezbirala sredstva za nakup

178 računalnikov in tablic za otroke.

Akcija, ki jo je soorganiziral SBC, je stekla

prek Fundacije ROK (Razširimo otrokom

Napravo EMCO so na ljubljanski pediatriji

prevzeli doc. dr. Marko Pokorn, DMS

Nedisa Bosankić, glavna medicinska

sestra v ECMO timu, in prim. Ivan Vidmar

(vodja EIT- in ECMO-tima).

krila), ki že vrsto let pomaga nadarjenih

otrokom iz socialno ogroženih družin, in

je bila del širše pobude Skupaj solidarni.

Skoraj 63 tisoč evrov vredna

donacija je šolarjem na 59 slovenskih

osnovnih šolah omogočila, da so ob

pomoči računalnikov udeleževali pouka

na daljavo. Med donatorji so podjetja

in fizične osebe, člani SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov, poleg njih pa

tudi druga podjetja in fizične osebe.

Donacije računalnikov so omogočili

Igor Akrapovič, Rok Kvaternik, Katarina

Ložar, Elena Doren, Lions klub Ilirija/

Ljubljana, Založba Rokus Klett, Modrijan

izobraževanje, Mladinska knjiga založba,

Kopija-nova, Tipteh, Maar, Elektronika

Borak, Povše metal, Don don, Schwarz

print, Eventus, Novo mesto, Plevnik,

Tiskara Zrinski, RLS merilna tehnika,

Ream, Trm filter, Fragmat, Genis,

Optiprint, Riko Ekos in Maja Stopajnik,

IBM Slovenija.

Priznanje

Kronotermu znak

kakovosti v graditeljstvu

Podjetje Kronoterm je za svoje visokokakovostne in okolju prijazne

toplotne črpalke prejelo priznanje znak kakovosti v graditeljstvu. V

podjetju so na priznanje izjemno ponosni, saj gre za potrditev njihove

usmeritve v inovativne razvojne rešitve.

Ključen proizvod, ki je prejemnik zaslužnega certifikata, je

Kronotermova najnaprednejša toplotna črpalka Adapt. Toplotna črpalka,

tipa zrak/voda, je plod lastnega razvoja podjetja, ki že od leta 1976

razvija, zadnjih 30 let pa proizvaja in trži, kvalitetne toplotne črpalke

po zahtevah vseh predpisov. Razvoj v veliki meri posveča pozornost

energetski učinkovitosti in iskanju trajnostnih, okolju prijaznih rešitev,

tako za domači kot za

tuji trg. Toplotna črpalka

Adapt je bila zasnovana

z namenom, da bi se

popolnoma prilagodila

uporabnikovim potrebam v

vseh pogledih – v delovanju,

vgradnji in videzu.

Obletnice

Obletnice članov SBC

V preteklih mesecih so trije člani kluba SBC

praznovali obletnice delovanja. Najvišjo – 35

let – so obeležili pri podjetju Polycom, ki sta ga

soustanovila Iztok in Igor Stanonik. Od podjetja z

enim zaposlenim so zrasli v podjetje z več kot 280

zaposlenimi.

Pet let krajša je uspešna zgodba podjetja

MIK Celje. »Ponosni smo na svoja okna, stavbno

pohištvo in prezračevalni sistem MIKrovent,

ki deluje globalno in v oblaku ter rešuje in bo

reševal veliko bolezni sodobnega časa,« je

ob 30-letnici povedal direktor podjetja Franci

Pliberšek.

Deseto obletnico delovanja letos obeležujejo

pri podjetju Tiko Pro. Kristina Kočet Hudrap ga

je ustanovila z vizijo, da zažene podjetje, ki bo

podpiralo deležnike vseh profilov pri pridobivanju

sredstev. Do danes jim je uspelo doseči več kot

850 odobrenih projektov v vrednosti 130 milijonov

evrov za več kot 650 naročnikov iz celotne Evrope.

66

SBC | Obiskanost spletne strani SBC | Junij 2020

Za skokovitih

360 % več

uporabnikov sbc.si

Rubrika INFO KORONAVIRUS

je spletni strani sbc.si v

obdobju od marca do maja

2020 prinesla izjemno rast

števila uporabnikov.

Avtor: Jan Tomše

V

prvih petih mesecih leta je

spletna stran SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov (www.

sbc.si) v primerjavi z lanskim

letom zabeležila izjemno

rast obiska in števila novih

uporabnikov.

Stran je imela med januarjem in majem

letos skoraj 30 tisoč uporabnikov, kar je v

primerjavi z enakim obdobjem lani povečanje za

skoraj 170 odstotkov. Za skoraj 100 odstotkov

se je v omenjenem obdobju povečalo tudi število

klikov spletne strani, z lanskih dobrih 41 tisoč na

letošnjih skoraj 83 tisoč.

Uporabnost spletne strani

Spletna stran SBC je namenjena predstavitvi

kluba ter njegovega delovanja in poslanstva,

njen napredni iskalnik pa omogoča iskanje

med člani SBC po različnih kriterijih. Tako smo

vzpostavili digitalno platformo za povezovanje

članov, medsebojno izmenjavo informacij in

krepitev poslovnih prijateljstev. Stran ponuja tudi

praktične, takoj uporabne nasvete za poslovanje

in dostop do izdaj revije SBC Podjetnik v digitalni

obliki.

Odziv na aktualno stanje

Na razmere ob pojavu koronavirusa smo se

odzivali v rubrikah INFO KORONAVIRUS, kjer smo

od marca dalje objavljali aktualne informacije

o predpisih in zakonskih rešitvah za pomoč

gospodarstvu, informacije o dostopu do virov za

krepitev likvidnosti in druge uporabne nasvete,

ki podjetjem pomagajo pri poslovanju v času

koronakrize.

V največji meri prav zaradi rubrike INFO

KORONAVIRUS je število uporabnikov spletne

strani v obdobju od marca do maja 2020 v

primerjavi z enakim obdobjem lani izjemno

naraslo – za več kot 360 odstotkov. Število

obiskov strani med marcem in majem 2020 se je

v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za

več kot 200 odstotkov.

+99 %

je bilo višje število ogledov spletne

strani www.sbc.si v obdobju

januar–maj 2020 v primerjavi z

enakim obdobjem lani. +168 %

je v obdobju januar–maj 2020 v

primerjavi z obdobjem januar–maj

2019 naraslo število uporabnikov

na spletni strani www.sbc.si.

Skoraj 30 tisoč uporabnikov

je imela spletna stran www.sbc.si v obdobju januar–maj

2020, z izjemnim porastom uporabnikov v času epidemije

koronavirusa in vzpostavitve točke INFO KORONAVIRUS.

20 let Celovite visokokakovostnih storitvene jezikovnih kompetence storitev

in za celovitih upravljanje informacijskih vaših informacij rešitev

Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu

Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu

ion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma

ion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma

rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijske

rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijske

t Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme

Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme

67

Inženiring vsebin

Inženiring vsebin

Pospešitev inovacijskih ciklov

proizvodov

Korporativne jezikovne

Korporativne jezikovne

storitve

Dostop do globalnih trgov

Dostop do globalnih trgov

Dostava vsebin

Dostava vsebin

Prilagojena uporabniška

izkušnja

www.star-group.net

V podjetju STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana nas veseli, da z visokokakovostnimi jezikovnimi storitvami in celovitimi

Your single-source partner for corporate product communication

informacijskimi rešitvami že več kot dvajset let uspešno povezujemo vaše vizije in tehnologije s potrebami in pričakovanji vaših strank.

Z nami lahko načrtovane cilje vselej in zanesljivo dosegate v predvidenih rokih. Ob praznovanju te obletnice se zato še posebej veselimo

ne le nadaljnjega sodelovanja z dolgoletnimi strankami, temveč tudi sklepanja novih partnerstev s podjetji, ki za uspešen nastop na

STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd 1 11.06.2018 09:56:43

STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd domačem in tujih ciljnih 1 trgih potrebujejo zanesljivega in inovativnega partnerja ter visokokakovostne storitve. Prijazno vabljeni! 11.06.2018 09:56:43

Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke

STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana

ljubljana@star-group.net

+386 1 232 10 10

www.star-group.net

68

SBC Podjetnik: Bomo zmagali ali ne? (junij 2020)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?