SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
76SBC | Napoteni delavci | November 2019Napoteni delavci: povežite se z lokalnimistrokovnjakiAlbert Kekec iz podjetja Dorssen, ki je specializirano zaavtomatizacijo skladišč in logističnih centrov, problematikonapotenih delavcev dobro pozna.Izziv tako ostaja, kakoizobraziti kader napodročju menedžmentanapotitev in urejanjadokumentacije, da bodota ustrezna zahtevamtujih zakonodaj ter podjetja nebodo imela težav z inšpektorjiin drugimi nadzornimi organi,ki spremljajo delo napotenih delavcev nadeloviščih v tujini, opozarja Albert Kekec. Obtem svetuje naslednje korake:1Deljenje dobrih praks in izobraževanja o tujizakonodaji.Podjetja naj se medsebojno povežejo in aktivnosodelujejo v interesnih združenjih, zbornicah inpodobno, si izmenjajo dobre prakse ter si medseboj svetujejo ter pomagajo. V Sloveniji se sproblematiko napotenih delavcev resno ukvarjaveč sto podjetij, ki pa med seboj premalosodelujejo.Izobraževanja: v Sloveniji je na voljo kar nekajizobraževanj na temo napotenih delavcev,vendar ta napotitev večinoma obravnavajoz vidika slovenske zakonodaje, podjetja pamorajo pri napotenih delavcih spoštovati tudilokalno zakonodajo države napotitve. Smiselnoje torej, da se podjetja udeležujejo izobraževanj insvetovanj v državah, kjer storitve opravljajo.2V tuji državi se povežite z lokalnimisvetovalci.Pravno in davčno svetovanjeTuja svetovalna podjetja pogosto lahko svetujejona obeh področjih. Poleg tega zakonodajav številnih državah navadno zahteva, da moraimeti podjetje, ki je pri izvajanju storitev določenčas prisotno na nekem območju, lokalnegazastopnika.Kdo je lokalni zastopnik? Lokalni zastopnikipogosto hranijo dokumentacijo za delavce,ki opravljajo dela na tujih deloviščih, ta pa jenajvečkrat v lokalnem jeziku. Lokalni zastopniklahko tudi najučinkoviteje komunicira z inšpekcijo,ki bo opravljala morebiten nadzor.Računovodsko in davčno svetovanjeKadar podjetja pretežni del dejavnosti opravljajov tujini, so v določeni državi (na območju EU)tudi zavezanci za plačilo davkov, prispevkov indobička. Zato je v takšnih primerih smiselnorazmišljati o lokalnem računovodskem in davčnemsvetovalcu, saj ta lahko najbolje svetuje priizpolnjevanju računovodskih zahtev in rešitvah,ki so v skladu z zahtevami določene države.Primer iz prakse: podjetje je izvajalo storitvev Nemčiji na treh različnih deloviščih, ki sobila v radiju 50 kilometrov. Na vsakem so storitveizvajali pet mesecev, v skupnem časovnemobsegu pa več kot leto dni. V Nemčiji velja pravilo,da lahko inšpekcijski organ delovišča v smiselnovelikem radiju opredeli kot eno deloviščein ga tako obravnava tudi z davčnega vidika.Podjetje je moralo pripraviti bilance zaposlovno enoto v Nemčiji in tam plačati davekiz naslova dobička poslovne enote. Ta postopekso učinkovito izvedli ob pomoči lokalnega zastopnika,ki je tudi davčni in finančni svetovalec.»PO NAVADI IMAMO V TUJINI VSAK MESECiNšPeKCijSKi NADZOr, lAhKO PA jih jeTuDi Več.« AlBerT KeKeC, DOrSSeN3izigravanje tuje zakonodaje se ne izplača:delavce v tujini obvezno prijavljajte.Ob napotitvi v tujino je praviloma obveznaprijava delavcev na deloviščih. Ko je ta izvedena,je to razvidno v centralnih evidencah, kiso dostopne pristojnim organom več držav.Slednja izvajajo navzkrižen nadzor podatkov inpreverjajo, ali so delodajalci izpolnili zahteve.»Priporočam res dosledno spoštovanje zakonodajedoma in v tujini. Podjetja naj podatkovv nobenem primeru ne prirejajo,« opozarjaKekec.4Delo na premičnini ali nepremičnini: razlikaje bistvena.Zelo pomembna je razlika med opravljanjemstoritev na premičnini in na nepremičnini. Otem podjetniki pogosto niso dovolj podkovani,ugotavlja Albert Kekec. »Pravilno bi bilo, da bipri naročilu določene storitve naročnik opredelil,ali gre za delo na premičnini ali na nepremičnini.Toda to se ne zgodi pogosto, zato je dolžnost
Napoteni delavci77izvajalca, da ugotovi in opredeli, ali dela potekajona premičnini ali na nepremičnini. Kadar sedelo izvaja na nepremičnini, se namreč davekna dodano vrednost obračuna po zakonodajidržave, v kateri nepremičnina stoji.Primer: slovensko podjetje je podizvajalecdrugega slovenskega podjetja in obe podjetjiizvajata dela na nepremičnini v tujini. Podjetje,ki je podizvajalec, drugemu slovenskemu podjetjuzaračuna opravljeno storitev in obračunadavek na dodano vrednost po zakonodajiRepublike Slovenije, kot da bi delal v Sloveniji.To ni pravilno. Ustrezno bi bilo najprej proučitizakonodajo države, kjer se dela opravljajo.Ugotoviti bi morali, ali je treba zaradi spoštovanjazakonodaje katero od podjetij v državidavčno registrirati in pridobiti davčno številko.Šele ko so nejasnosti razčiščene, se strankilahko dogovorita za posel.uPorabne Povezave: ureditev PodroČja naPotenih delavcev v tujiniSpletna stran Evropske komisije: https://ec.europa.eu/info/departments/taxation-and-customs-union_slSpletna stran o carinah v Nemčiji: https://www.zoll.de/DE/Unternehmen/unternehmen_node.htmlSpletna stran Nemške gospodarske zbornice: https://www.ahk.deNemško združenje obrtnikov: https://www.zdh.deAvstrijska gospodarska zbornica: https://www.wko.atAvstrijsko finančno ministrstvo: https://www.bmf.gv.atizvoz storitev v slabih časih stabilnejšiod izvoza blaga1Presežek storitvene menjave je v letu 2017znašal skoraj 2,6 milijarde evrov, kar je za 391milijonov evrov več kot leta 2016. Izvoz storitevse je povečal za 11,5 % oziroma za 740 milijonovevrov, uvoz pa za 8,2 %.Glavne skupine izvoznih storitev so potovanja(tretjinski delež; potrošnja tujih turistov v Sloveniji),transport (29 %; posli domače transportne verige zatuje plačnike, v največji meri srednjeevropske trge) ingradbene ter druge poslovne storitve (17,5 % izvoza).2izvoz storitev predstavlja približno četrtinoustvarjenega izvoza. Njegovo medletnonihanje je precej nižje kot pri blagu, kar jepovezano tudi z naravo storitev, ki ni vezana zgoljna ozko določen segment.Na kratek rok je pri povprečni storitvi manjša nevarnostnadomestila v primerjavi z blagom. To je šeposebej pomembno za Slovenijo, saj se je v časukrize izvoz blaga znižal precej bolj kot izvoz storitev.Prav tako so storitve manj nihale v ceni kot blago.3Dodana vrednost v izvozu storitev jev osnovi višja kot pri blagu. Natančnihpodatkov za Slovenijo sicer ni. Institucija, ki seukvarja z raziskovanjem na tem področju, je Inštitutza ekonomska raziskovanja.V ceni storitve je namreč v večji meri vključen domačistrošek dela, kar polni socialni blagajno povečujedomačo potrošnjo ter povečuje priliv od davkovna potrošnjo. Pri blagu je delež uvožene dodanevrednosti okoli 40 %, kar je posledica oblikovanihvrednostih verig v avtomobilski dejavnosti, elektroinelektronski industriji.Povzeto po analizi o pomenu napotenih delavcev zaslovensko gospodarstvo, avtor: Bojan Ivanc, GZS.sodišČe: avstrija igrala nePošteno dotujih Podjetij, tak PristoP ni doPusten.Severna soseda je začela v zadnjih letih močnejenadzirati tuja podjetja. Ugotovljene kršitve jesankcionirala strožje od kršitev domačih podjetij.Običajno je to pomenilo zelo visoke kazni zaneustrezne ali nepopolne papirje po najvišjihpredpisanih stopnjah.Da je bilo takšno ravnanje neustrezno in v nasprotjuz evropskimi pravili, je pred kratkim odločilo SodiščeEU v Luksemburgu. Odvetnik Rudi Vovk je v tožbi protidržavi Avstriji zastopal hrvaško podjetje, ki je prejeloizjemno visoke kazni, za Večer pa je povedal, da so bilekazni za formalne prekrške, povezane s pomanjkljivimipapirji, absurdno visoke, kar je v nasprotju z evropskosvobodo opravljanja storitev. Avstrijska sodišča, vsedo ustavnega, so pritožbe zavračala, čeprav v večiniprimerov ni šlo za plačilni damping, saj so delavciprejeli pošteno plačilo po predpisih.Številni so v tem videli poskuse, da bi Avstrija ssvojega trga pregnala tuje podjetnike. Avstrija bomorala po odločitvi sodišča EU protidampinškizakon napisati na novo, je poudaril Vovk.
- Page 25 and 26: intervju: Matej golob Matzele, čla
- Page 27 and 28: intervju: Matej golob Matzele, čla
- Page 29 and 30: 29elektronsko naročanje in izmenja
- Page 31 and 32: Obvladovanje tveganj31Kaj naj stori
- Page 33 and 34: 33MODRI VAL Academy je plod modrost
- Page 35 and 36: 35Poudarijo, da v proizvodnji upora
- Page 37 and 38: Novosti 202037Dohodnina - dohodek i
- Page 39 and 40: Novosti 2020393Davek na kapitalske
- Page 41 and 42: 41pa nenehno nadgrajujejo znanje,zd
- Page 43 and 44: 43Zdravstvena ustanovanove generaci
- Page 45 and 46: Iskanje naslednika45Kako poiskatipr
- Page 47 and 48: Iskanje naslednika472. recept:»Pra
- Page 49 and 50: Iskanje naslednika494. recept:»Pod
- Page 51 and 52: 51Nasledstvo družinskega podjetja
- Page 53 and 54: Nasledniki53Recept 2:če ni skupnih
- Page 55 and 56: onSvetovanjermacijske storitveCelov
- Page 57 and 58: 573
- Page 59 and 60: Družinsko nasledstvo592. če nasle
- Page 61 and 62: 61VODILNI NA PODROČJUINDUSTRIJSKEG
- Page 63 and 64: 63
- Page 65 and 66: intervju: Branko roglić65Branko ro
- Page 67 and 68: Poskrbiteza varnost naspletu pri va
- Page 69 and 70: Plače in produktivnost69Letos bo r
- Page 71 and 72: 71Bibav novih prefinjenih barvahGol
- Page 73 and 74: 73njihovih distributerjev nahajajo
- Page 75: Napoteni delavci75Po spremembi evro
- Page 79 and 80: 79Da bi se približali tudi stranka
- Page 81 and 82: Pravni vidik napotenih delavcev81dr
- Page 83 and 84: ISO 9001Kota d.o.o. Petrov~e, SI-33
- Page 85 and 86: Inšpekcija in zaposlovanje85(koli
- Page 87 and 88: 87Podjetje Mebor je biloustanovljen
- Page 89 and 90: Spletna trgovina895 ključnih korak
- Page 91 and 92: Spletna trgovina91Povejte, da obsta
- Page 93 and 94: odjetje je v želji, da bi izdelalo
- Page 95 and 96: Digitalizacija procesov95Prehoda na
- Page 97 and 98: 97
- Page 99 and 100: 99Dosežki poDjetja tiko pro:860odo
- Page 101 and 102: izobraževanja zaposlenih1012korak:
- Page 103 and 104: 103VIZIJA PRO je sestavljena iz pos
- Page 105 and 106: Slovenija in Švica105švicarsko po
- Page 107 and 108: 1073IZOLIRAMOOD TEMELJEVDO STREHEww
- Page 109 and 110: Dobrodelnost in člani SBC109Foto:
- Page 111 and 112: 111 Podjetje MR redno sodeluje pri
- Page 113 and 114: 113NAJVEČJI PONUDNIK TALNIH OBLOGD
- Page 115 and 116: 115so visoko kakovostne plastične
- Page 117 and 118: PREDSTAVLJAMONOVIPREDSTAVLJAMORANGE
- Page 119 and 120: 119Multivan 6.1Posodobljena ikonaRo
Napoteni delavci
77
izvajalca, da ugotovi in opredeli, ali dela potekajo
na premičnini ali na nepremičnini. Kadar se
delo izvaja na nepremičnini, se namreč davek
na dodano vrednost obračuna po zakonodaji
države, v kateri nepremičnina stoji.
Primer: slovensko podjetje je podizvajalec
drugega slovenskega podjetja in obe podjetji
izvajata dela na nepremičnini v tujini. Podjetje,
ki je podizvajalec, drugemu slovenskemu podjetju
zaračuna opravljeno storitev in obračuna
davek na dodano vrednost po zakonodaji
Republike Slovenije, kot da bi delal v Sloveniji.
To ni pravilno. Ustrezno bi bilo najprej proučiti
zakonodajo države, kjer se dela opravljajo.
Ugotoviti bi morali, ali je treba zaradi spoštovanja
zakonodaje katero od podjetij v državi
davčno registrirati in pridobiti davčno številko.
Šele ko so nejasnosti razčiščene, se stranki
lahko dogovorita za posel.
uPorabne Povezave: ureditev PodroČja naPotenih delavcev v tujini
Spletna stran Evropske komisije: https://ec.europa.eu/info/departments/taxation-and-customs-union_sl
Spletna stran o carinah v Nemčiji: https://www.zoll.de/DE/Unternehmen/unternehmen_node.html
Spletna stran Nemške gospodarske zbornice: https://www.ahk.de
Nemško združenje obrtnikov: https://www.zdh.de
Avstrijska gospodarska zbornica: https://www.wko.at
Avstrijsko finančno ministrstvo: https://www.bmf.gv.at
izvoz storitev v slabih časih stabilnejši
od izvoza blaga
1Presežek storitvene menjave je v letu 2017
znašal skoraj 2,6 milijarde evrov, kar je za 391
milijonov evrov več kot leta 2016. Izvoz storitev
se je povečal za 11,5 % oziroma za 740 milijonov
evrov, uvoz pa za 8,2 %.
Glavne skupine izvoznih storitev so potovanja
(tretjinski delež; potrošnja tujih turistov v Sloveniji),
transport (29 %; posli domače transportne verige za
tuje plačnike, v največji meri srednjeevropske trge) in
gradbene ter druge poslovne storitve (17,5 % izvoza).
2izvoz storitev predstavlja približno četrtino
ustvarjenega izvoza. Njegovo medletno
nihanje je precej nižje kot pri blagu, kar je
povezano tudi z naravo storitev, ki ni vezana zgolj
na ozko določen segment.
Na kratek rok je pri povprečni storitvi manjša nevarnost
nadomestila v primerjavi z blagom. To je še
posebej pomembno za Slovenijo, saj se je v času
krize izvoz blaga znižal precej bolj kot izvoz storitev.
Prav tako so storitve manj nihale v ceni kot blago.
3Dodana vrednost v izvozu storitev je
v osnovi višja kot pri blagu. Natančnih
podatkov za Slovenijo sicer ni. Institucija, ki se
ukvarja z raziskovanjem na tem področju, je Inštitut
za ekonomska raziskovanja.
V ceni storitve je namreč v večji meri vključen domači
strošek dela, kar polni socialni blagajno povečuje
domačo potrošnjo ter povečuje priliv od davkov
na potrošnjo. Pri blagu je delež uvožene dodane
vrednosti okoli 40 %, kar je posledica oblikovanih
vrednostih verig v avtomobilski dejavnosti, elektroin
elektronski industriji.
Povzeto po analizi o pomenu napotenih delavcev za
slovensko gospodarstvo, avtor: Bojan Ivanc, GZS.
sodišČe: avstrija igrala nePošteno do
tujih Podjetij, tak PristoP ni doPusten.
Severna soseda je začela v zadnjih letih močneje
nadzirati tuja podjetja. Ugotovljene kršitve je
sankcionirala strožje od kršitev domačih podjetij.
Običajno je to pomenilo zelo visoke kazni za
neustrezne ali nepopolne papirje po najvišjih
predpisanih stopnjah.
Da je bilo takšno ravnanje neustrezno in v nasprotju
z evropskimi pravili, je pred kratkim odločilo Sodišče
EU v Luksemburgu. Odvetnik Rudi Vovk je v tožbi proti
državi Avstriji zastopal hrvaško podjetje, ki je prejelo
izjemno visoke kazni, za Večer pa je povedal, da so bile
kazni za formalne prekrške, povezane s pomanjkljivimi
papirji, absurdno visoke, kar je v nasprotju z evropsko
svobodo opravljanja storitev. Avstrijska sodišča, vse
do ustavnega, so pritožbe zavračala, čeprav v večini
primerov ni šlo za plačilni damping, saj so delavci
prejeli pošteno plačilo po predpisih.
Številni so v tem videli poskuse, da bi Avstrija s
svojega trga pregnala tuje podjetnike. Avstrija bo
morala po odločitvi sodišča EU protidampinški
zakon napisati na novo, je poudaril Vovk.
Change language