SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

74
SBC | Napoteni delavci | November 2019
Potrebujemo
davke, ki ščitijo
najboljše slovenske
izvoznike
Nejasna domača ureditev na
področju zavarovanja v tujino
napotenih delavcev in poskus
pritiska tujih držav poslabšujeta
konkurenčnost slovenskih
podjetij na tujih trgih.
Avtor: Igor Knez, direktor za pravne zadeve in lobiranje, SBC
V
letošnjem letu so avstrijski delo v tujini), šteje plača, ki bi bila prejeta za
sindikati s podporo evropskih enako delo v Republiki Sloveniji (zavarovalna
sindikalnih organizacij na podlaga 002). Pri napotenih delavcih, ki
eu naslovili pritožbe glede pridobivajo potrdila A1 po 13. členu Uredbe
slovenskega sistema napotitve 883/2004 (tisti, ki običajno delajo zaporedno ali
delavcev na delo v tujino. sočasno v različnih državah članicah, premor
Konkretne pritožbe v SBC – Klubu slovenskih med obdobji dela pa ni tako dolg ali takšne
podjetnikov nismo uspeli pridobiti.
narave, da bi vplival na delovni vzorec in oseba
Edini izvod hrani Ministrstvo za delo, zato ne bi več »običajno« delala v dveh ali več
družino in socialne zadeve in enake možnosti. državah članicah), pa šteje dejansko izplačana
Ministrstvo bo sicer sodelovalo v pogovorih (prejeta) plača (zavarovalna podlaga 001).
(pripravilo mnenje) z Evropsko komisijo in na
podlagi zadnjih informacij tudi z Avstrijo.
Posebej je treba poudariti, da zakonska podlaga
za takšno razlikovanje v Zakonu o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne obstaja,
zato smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov
mnenja, da bi vsi delavci, ki delajo v tujini, morali
plačevati zavarovanje od iste osnove za delo,
opravljeno v tujini (zavarovalna podlaga 002).
S tem ko Slovenija za večino napotenih delavcev
na delo v tujino omogoča plačilo prispevkov od
plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji,
naj bi v tujini povzročali damping storitev. To
ne drži in to tudi ni namen. Gre za suvereno
odločitev o sistemu socialnih zavarovanj in
pravic, ki iz tega izvirajo, in to nikakor ne vpliva
na tuje države članice v EU.
v Čem je težava?
Sloveniji je očitana nedovoljena državna pomoč
predvsem zaradi domnevno dampinške davčne
ureditve ter po mnenju pritožnikov tudi zaradi
neprimerne zavarovalne osnove. V Sloveniji
od leta 2018 sicer velja ustrezno spremenjena
ureditev oprostitve plačila davkov in prispevkov
za povračilo stroškov za delavce, ki so napoteni
na začasno delo v tujino.
V zvezi z davki je največja sprememba
povezana s povračilom stroškov, ki pripadajo
delavcem, napotenim na delo v tujino. Niti njim
niti delavcem, ki delajo samo v Sloveniji, se
povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v
davčno osnovo do določene višine. V praksi tem
delavcem nastajajo višji stroški zaradi dela v
tujini, kot če bi delali samo v Sloveniji (prehrana,
bivanje, potni stroški). V teh primerih ureditev
zato odstopa od »tradicionalne« ureditve davčne
obravnave povračila stroškov, saj se za delo v
tujini obravnavajo glede na trajanje napotitve.
razliČna tolmaČenja
Na drugi strani pa na področju uporabe pravilne
zavarovalne podlage v Sloveniji prihaja do
različnih tolmačenj. To se kaže v neenaki
obravnavi delavcev, ki delo opravljajo v tujini.
Razlika v praksi nastaja pri osnovi za
plačilo prispevkov. Kot osnova pri napotenih
delavcih, ki pridobivajo potrdila A1 po 12. členu
Uredbe 883/2004 (tisti, ki začasno opravljajo
novosti v letu 2020
Danes (še) velja ureditev, s katero so določene
minimalne varovalke za delavce, ki začasno
delo opravljajo tujini kot napoteni delavci. Sem
spadajo maksimalni delovni čas in minimalni
počitek, minimalni plačani letni dopust, minimalne
urne postavke, zdravje, varnost in higiena pri delu
in drugi.