SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

70
SBC | Plače in produktivnost | November 2019
na Potezi tudi država
Da bi se lahko z vprašanjem nesorazmerja plač
in produktivnosti v veliki meri ukvarjala država,
pa meni Damir Popović iz podjetja IMP Pumps,
kjer imajo težave z zaposlovanjem določenih
kakovostnih profilov. Med dejavniki, ki povečujejo
razkorak med plačami in produktivnostjo, Popović
izpostavlja naslednje:
Število študirajočih v Sloveniji je previsoko
ter ni ogledalo slovenske industrije in drugih
panog, saj bi v določenih panogah potrebovali
več proizvajalcev in manj tako imenovanih
izobražencev.
Zaradi odhajajočih kadrov so podjetja
prisiljena povečevati plače, ne da bi se temu
primerno krepila tudi produktivnost.
Velika težava je po Popovićevih besedah
tudi rigorozen Zakon o minimalni plači, ki
določa bistveno višjo minimalno plačo, od leta
2021 naprej pa bo ta še veliko višja, in s tem
prav tako prispeva k razkoraku med plačami in
produktivnostjo, hkrati pa davčnih razbremenitev
ne uveljavlja v zadostni meri.
V zadnjih letih je država z ukrepi (dvig plač v javnem
sektorju, sprememba minimalne plače …) vplivala predvsem
na rast plač, bistveno premalo pa je storila pri spodbujanju
produktivnosti. Slovenija je zato pri indeksu inovativnosti
(Global Innovation Index) v letu 2019 v primerjavi z 2018
nazadovala za eno mesto, torej na 31. mesto.
Dodatna javna sredstva za raziskave in razvoj ter jasna pravila
glede uveljavljanja olajšav za raziskave in razvoj bi lahko
veliko prispevala k rasti produktivnosti. Težave so tudi z
olajšavami: teh podjetja zaradi prezapletenih administrativnih
obveznosti in neenotnih ali preozkih razlag davčnih organov
ne morejo ali ne želijo izkoristiti. Za resne spremembe bi
morala biti na strani države volja stvari dodatno spremeniti na
bolje.
mnogi zaPosleni se ne zavedajo, koliko
jim Pobere država
Podobno kot Popović tudi v podjetjih Akrapovič
in AJM-Okna-vrata senčila menijo, da bi morala
država čim prej oblikovati novo davčno politiko, ki
bi delavcem omogočila izplačilo višjega zneska.
»Zaposlene zanima predvsem, kakšno neto
izplačilo bodo prejeli, le redkokdo pa se zaveda,
kaj za podjetje pomeni izplačilo bruto plače in
davka na plače, koliko podjetje plača za vsakega
zaposlenega in koliko od tega, kar podjetje da,
posameznik dobi na svoj račun. V nekaterih
sosednjih državah je razlika med bruto in neto
izplačilom veliko manjša, kar ugodno vpliva na
mesečni dohodek in s tem tudi na motivacijo
zaposlenega,« pojasnjujejo pri Akrapoviču.
Trivo Krempl dodaja, da bi država z ustrezno
in konkurenčno davčno politiko lahko storila
več, »saj so denimo v Avstriji prispevne stopnje
na obremenitve plač nižje kot v Sloveniji in
tako zaposleni ob isti bruto osnovi prejme višje
neto izplačilo. Prav tako je v Avstriji socialna
in davčna politika prijaznejša družinam in tako
imajo zaposleni, ki imajo otroke, tam še dodatne
ugodnosti.«
Podjetniki dodatno obremenjeni z višjo
minimalno PlaČo
S sprejemom novele zakona o minimalni plači se
je znesek minimalne plače v letu 2019 s prejšnjih
842,79 evra bruto (638 evrov neto) povišal na
886,63 evra bruto (667 evrov neto), medtem ko
bo s 1. januarjem 2020 bruto znesek pri izplačilu
minimalne plače znašal 940,58 evra (700 evrov
neto).
Leta 2021 bo začel veljati nov sistem
določanja minimalne plače, ki bo temeljil
na formuli, po kateri bo najnižji prejemek za
polni delovni čas za 20 % presegal izračunane
minimalne življenjske stroške, zgornja meja
minimalne plače pa ne bo smela presegati 140
% minimalnih življenjskih stroškov. Ob naštetih
izhodiščih in upoštevanju izračuna življenjskih
stroškov, ki trenutno znašajo 613,41 evra, to
pomeni, da se bo bruto plača z letom 2021
gibala med 1027,54 evra in 1250,16 evra. To bo
delodajalcem povečalo strošek izplačila plače
za več kot 40 %, delavci bodo prejeli dobrih 38 %
višje izplačilo, država pa iz naslova davkov skoraj
45 %.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov si
prizadeva za to, da ima rast plač podlago v višji
dodani vrednosti, ne pa v političnih ukrepih, ki ne
temeljijo na analizah, niti na socialnem dialogu,
ki ga v primeru sprejemanja novele zakona o
minimalni plači ni bilo. Takšni enostranski ukrepi
vodijo v nezaupanje podjetnikov v državo in
spodkopavajo predvidljivost gospodarskega
okolja, kar ima za gospodarstvo škodljive
posledice.
Ureditev minimalne plače vodi v
nesorazmeren dvig mase in uravnilovko, največ
koristi od tega pa bo imela država, ne delavci, saj
bo iz naslova višjih davkov, ki pomenijo dodatno
obremenitev za podjetja, dobila več od delavcev.