SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

58 SBC | Družinsko nasledstvo | November 2019
Komaj tretjina jih
preživi prvi prenos
nasledstva, drugega
le desetina
Če lastnik nima vzgojenih
menedžerjev, kupec pogosto
pričakuje, da bo v podjetju ostal
še nekaj let, saj zanj predstavlja
vrednost podjetja, vir znanja in
informacij.
Avtorja: Marko Vidrih, Katarina Pernat
V
Sloveniji se z nasledstvom v
družinskih podjetjih v zadnjih
letih intenzivno ne ukvarjajo
samo lastniki, ampak tudi
finančne institucije; v prvi
vrsti banke, ki imajo pogosto
naravno vlogo finančnega partnerja pri izvedbi
nasledstvenih aktivnosti oziroma korakov.
Pri tem sta zanje v
prvi vrsti pomembni
vprašanji urejenosti in
organizacije podjetja,
poudarja Andrej Meža,
direktor poslovanja z
malimi in srednjimi
podjetji v NLB.
Za reševanje
vprašanja nasledstva ni
enovitega recepta. »V vsakem podjetju je zgodba
drugačna. Danes je aktualno vprašanje prodaja,
saj je presežnega denarja na pretek. Niti ni nujno,
da lastniki prodajajo podjetja, ker bi tako želeli,
temveč ker so za podjetje dobili dobro ponudbo.
Mnogi se tako nezavedno odločajo za prodajo,«
pojasnjuje Meža.
»NASleDNiKA je TreBA VZgOjiTi. TO je
ODgOVOrNOST lASTNiKA. TO NAj POčNejO
TuDi Drugi STrOKOVNjAKi V PODjeTju.«
Glavna vprašanja, ki si jih zastavljajo
lastniki pri prenosu, so pravne in davčne narave.
Precej težko pa se lastniki pogovarjajo o
naslednjem:
kdo je najprimernejši za naslednika,
pod katerimi pogoji so pripravljeni izstopiti
iz podjetja
in v kakšni obliki bi bilo najbolje nadaljevati
obstoj in poslovanje podjetja.
Pri teh vprašanjih močno vlogo igrajo
čustva, kar lahko zavira iskanje najboljših rešitev.
V takih primerih je smiselna zunanja pomoč in
svetovanje, čeprav praksa kaže, da se lastniki k tej
možnosti zatekajo redkeje, ugotavlja Andrej Meža.
odgovoren lastnik razmišlja o
razliČnih scenarijih
Pri razmišljanju o prihodnosti podjetja sta v
ospredju dve vprašanji:
Vzgoja naslednika. Ta bi morala biti
ena od najpomembnejših dejavnosti. »To je
minimalen standard, ki je za lastnike družinskih
podjetij precej pomembnejši kot za menedžerje.
Neurejeno nasledstvo je namreč eden od glavnih
vzrokov za propad družinskih podjetij.«
Način izstopa. Ta je sestavni del
razmišljanja o delovanju podjetja v prihodnje, a se
temu v praksi posveča premalo pozornosti. »Delež
tistih, ki bi se bili o izstopu pripravljeni pogovoriti
ali poiskati nasvet, je majhen.«
Meža povzema dva osnovna scenarija
izvedbe prenosa:
1. če je naslednik v družini …
Če obstaja družinski naslednik, ki je hkrati
najboljša izbira v primerjavi z drugimi možnostmi,
je ta pot najlažja. Treba je poskrbeti za pravni in
davčni vidik, pri katerem praviloma pomagajo
svetovalci, in oblikovati dogovor o izplačilu
lastnika na način, ki ne ogroža obstoja podjetja.
Razmišljanje o načinu izstopa kaže na to, kako
profesionalen pristop ima lastnik. Ta naj bi
spremljal tudi maksimiranje vrednosti svojega
kapitala oziroma lastniškega deleža, pravi
Andrej Meža.
»Če tega ni, potem verjetno prevladajo druge
prioritete, ki niso nujno povezane z doseganjem
čim večje vrednosti kapitala. Dogaja se, da
lastnik začne razmišljati o maksimiranju
vrednosti šele, ko se pripravlja na upokojitev,
če zboli ali se pojavijo težave pri poslovanju.
Takšne razmere pa navadno niso najbolj
optimalne za izstop ali prodajo podjetja, zato
težko govorimo o maksimiranju kapitala.«