SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
26 SBC | intervju: Matej golob Matzele, član uprave Abanke | November 2019Menim, da je gospodarstvo uspelo pripraviti karnekaj samozaščitnih ukrepov. Položaj, sploh karzadeva likvidnost in potencial investitorjev, takoza financiranje projektov kot po dostopnostikapitala, namenjenega za lastniško strukturo, jebistveno boljši, kot je bil.Kaj banke opažate pri krvni sliki podjetij, skaterimi poslujete?Podjetja so se veliko posvečala razdolževanju.Zdaj bistveno skrbneje in previdneje načrtujejoinvesticije; tudi zato, ker so marsikje ugotovili,da so bile njihove kapacitete zadostne in jih jetreba le optimizirati. Ne usmerjajo se več v širitevkapacitet, ki potem ostanejo same sebi namen,saj ni nujno, da bo vedno vse raslo. V čim večjimeri poskušajo investicije financirati iz lastnegadenarnega toka, tega pa danes večina podjetijobvladuje bistveno bolje kot v preteklosti.kako najbolje izkoristiti Partnerstvo z bankami?Podjetja se v tem času ukvarjajo z diverzifikacijo, takoproduktno in teritorialno kot poslovnopartnersko. Kakšen bibil tukaj vaš nasvet, ko gre za partnerstvo z bankami?1Pravna podpora in instrumenti. Pri zunanjetrgovinskihposlih izkoristite možnost priprave pogodb s tujimipartnerji in instrumente za zavarovanje plačil:dokumentarne inkase in akreditive ter bančne garancije.Kaj pa opažate pri projekcijah denarnihtokov?Manj težav. Zlasti če te projekcije primerjamos časom pred desetimi leti, ko so prihodki pravtako rasli, po drugi strani pa se podjetniki mordaniso toliko ukvarjali s tem, kaj se s povečanimprometom na koncu zgodi z vidika denarja, kiostane. Zaželeno je, da promet raste, a če nakoncu ostane manj kot pri manjšem prometu,potem to ni optimalno. Danes so podjetnikibistveno bolj senzibilni glede denarnegatoka, namenjenega plačevanju obveznosti inprihodnjega razvoja družbe.Podjetniki se znajo primerno lotiti tudi izdelavestresnih scenarijev. Denarne tokove, ki jih podjetjepredstavi, banke pogledamo s konservativnegastališča in ocenimo, ali bi v primeru neugodnihscenarijev to lahko zanj pomenilo težave.Ugotovimo, ali bo družba v primeru stresnegascenarija še sposobna odplačevati posojila inali bo to morala početi na račun financiranjadobaviteljev ali bo potrebovala dodatno likvidnost.Večina podjetnikov to zelo dobro razume. Soprimerno pripravljeni na obdobje, ko bo njihovdenarni tok manjši.izpostavili ste uspešno razdolževanjepodjetij.Regulatorna meja je določena pri zadolženostinad štirikratnikom EBITDA, se pravi približkaprostega denarnega toka. To velja za visokozadolženost, seveda pa je odvisno, v kateri fazi je2Sodelovanje z zavarovalnicami kot dodatno jamstvo.Sočasno naj podjetja uporabljajo zavarovanjeterjatev pri izvoznih zavarovalnicah. Stroški tehinstrumentov v primerjavi s potencialnimi tveganji nanovih trgih in pri novih poslovnih partnerjih, kjer še nidovolj zaupanja, niso visoki.3Previdnost pri valutnih in obrestnih tveganjih.Podjetniki naj se udeležujejo predavanj in delavnicter svoj čas tako namenijo tudi izobraževanju, zlastio obrestnih in valutnih tveganjih. Ta so na nekaterih trgih,ki se kažejo kot mogoča alternativa za ustaljene (na primerNemčijo), močneje prisotna. Na Zahodnem Balkanu sodenimo valute bistveno bolj volatilne. instrumenti, ki so navoljo za zavarovanje valutnih tveganj za ta območja, nisocenovno najugodnejši, saj je likvidnost teh valut slaba.4Zavarovanje pred tveganji neplačil. Bistvena priobvladovanju tveganj neplačil je izbira pravegainstrumenta v določeni situaciji in glede naposlovnega partnerja.Foto: Barbara Reya
intervju: Matej golob Matzele, član uprave Abanke27Podjetja so se velikoposvečalarazdolževanju. Zdajbistveno skrbneje in previdnejenačrtujejo investicije.podjetje. Če je v intenzivni fazi investiranja, je torazmerje drugačno, kot če je v fazi konsolidiranjain optimiziranja svojega poslovanja. Poleg tegaso pri razmerjih določene razlike med panogami.Trgovska podjetja načeloma potrebujejo le obratnikapital za financiranje zaloge in financiranjemateriala ter premostitev plačilnih rokov.Proizvodna in storitvena podjetja imajo sevedalahko drugačna razmerja.A na splošno velja, da so podjetja, ki so zadolženana ravni dvakratnika EBITDA ali manj, dobropripravljena na slabše čase. Pri omenjenemrazmerju, ki se je uveljavilo kot ključni benchmarkpri presoji (pre)zadolženosti, je bistveno to, datežava ni toliko v obsegu dolga kot v nižanjumarž v slabših časih in s tem EBITDA. PadecEBITDA v negativno polje izrecno kaže na to, daposlovni model očitno ni dolgoročno vzdržen alipa se je zgodil dogodek, ki je pomembno vplivalna dobičkonosnost podjetja. Zato poskušamov Abanki pri tem vselej ocenjevati, kakšenje zgornji del izkaza uspeha, torej kakšen jeoperativni denarni tok iz poslovanja, ki ga podjetjelahko ustvari. Presojamo, ali je ta denarni tokdovolj močan, da lahko podjetje servisira svojeobveznosti in financira lastne investicije, potrebneza ohranjanje in krepitev lastne konkurenčnosti.Kakšno je danes povpraševanje po bančnihstoritvah na strani podjetij? V čem jedrugačno v primerjavi s časom pred desetimileti? Kaj opažate?Razmere na trgih se spreminjajo, tudi za banke.Obrestne mere za podjetja še nikoli niso biletako nizke kot zdaj. Obenem obseg kreditiranjapodjetij ne narašča. Imamo veliko količino denarjav obtoku in zelo dobro likvidnost v bančnemsistemu, na drugi strani pa stagnacijo kreditiranja.V preteklosti je bilo pravilo palca, da je stopnjakreditiranja podjetij rasla z dvakratno stopnjo rastiBDP. Tega zadnjih pet let ni. Nasprotno, imamozniževanje posojil podjetij in stagnacijo tega trga,stopnja rasti pa je letos kljub vsemu pozitivna.Kaj se bo zgodilo z ležarinami na bankah?Nekateri namreč napovedujejo, da bodobanke pri nas uvedle negativne obrestnemere na depozite.Banke ne zaračunavamo negativnih obrestnihmer na depozite. Zaračunavamo pa nadomestiloza presežno stanje na računu, oziroma se je zav Primeru visoke zadolženosti: dobrakomunikacija Podlaga za Pravo diagnozo invzdržno rešitev1Zelo pomembna je odprta komunikacija podjetja zbanko in izmenjava informacij. če ima podjetje z njoodprt odnos, sporoča težave in izkazuje pripravljenostza iskanje rešitev, potem je mogoče uspešno pripravitinačrt, ki vključuje lastnike in vodstvo podjetja, banke,dobavitelje, kupce in druge deležnike, povezane sposlovanjem podjetja.2Sestavni del iskanja rešitve je identifikacija pravegarazloga za visoko zadolženost: so to spremenjenerazmere na trgu, izguba pomembnega poslovnegapartnerja/kupca, težave pri investiciji ...?3Na podlagi vhodnih podatkov lahko banka skupajs podjetjem, kupci, dobavitelji in drugimi deležnikipripravi vzdržen načrt prestrukturiranja dolga.Vključevanje deležnikov je izjemno pomembno zaučinkovito izvedbo načrta.»Slabo novico je banki dobro povedati čim prej, saj takoostane več časa za iskanje rešitev. Dobra novica je, da je natrgu na voljo kar nekaj dodatnega kapitala, ki čaka nalastniški vstop v podjetja. To je dobrodošlo, saj se v iskanjenajboljše rešitve vključuje tudi ta vidik. Ne gre samo zazagotavljanje dodatnega kapitala, temveč zraven pridejonovo znanje, novi pogledi in nova struktura, vse to palahko prispeva k pozitivnim učinkom.«to pojavil izraz ležarina. Dejstvo je, da je obrestnamera na medbančnem trgu že kar nekaj časanegativna. Trenutno je na ravni –0,5 odstotkana leto. Nekateri analitiki velikih mednarodnihbank ocenjujejo, da obstaja možnost za dodatnoznižanje medbančne obrestne mere že v tem letu,na –0,6 odstotka, prav tako za nadaljnja znižanjav naslednjem letu.Vemo, da se tudi Fed, Ameriška centralna banka,spopada s pritiski za dodatno znižanje obrestnihmer. ECB napoveduje dodatne odkupe obveznic,kar pomeni dodatne spodbude likvidnosti vbančnem sistemu. Banke moramo sredstva, ki sona računih (avista), same posredovati na centralnobanko ali na medbančni trg in tu je obrestna meranegativna. Vedno bolj se tudi kaže, da pri negativniobrestni meri ne gre za začasno stanje, kot smomenili sprva – da bo trajalo leto ali dve –, temvečgre za strukturno spremembo: celoten evropski trgima negativno osnovno bančno obrestno mero.Ležarine so tako posledica in strošek monetarnepolitike ECB, kar očitno predstavlja strukturnospremembo in spremenjene okoliščine, na katerese moramo navaditi.
- Page 1 and 2: SlovenskiISSN 2630-1539Št. 5. | le
- Page 3 and 4: SBC | Kazalo | Kolofon | November 2
- Page 5 and 6: 5ZVOKZMOGLJIVOSTIAkrapovičev izpu
- Page 7 and 8: ZA podjetno Slovenijo7Štefan Pavli
- Page 9 and 10: ZA podjetno Slovenijo9zakaj je Podj
- Page 11 and 12: SBC Mladi11Pridobijo vsi: mreženje
- Page 13 and 14: 13
- Page 15 and 16: globalna tveganja v 202015Ali bodoA
- Page 17 and 18: globalna tveganja v 202017dolg, cen
- Page 19 and 20: ®19Aassociate companyKompaktna in
- Page 21 and 22: globalna tveganja v 2020Rogaška Ho
- Page 23 and 24: 23DIGITALIZIRAJTE SVOJO PROIZVODNJO
- Page 25: intervju: Matej golob Matzele, čla
- Page 29 and 30: 29elektronsko naročanje in izmenja
- Page 31 and 32: Obvladovanje tveganj31Kaj naj stori
- Page 33 and 34: 33MODRI VAL Academy je plod modrost
- Page 35 and 36: 35Poudarijo, da v proizvodnji upora
- Page 37 and 38: Novosti 202037Dohodnina - dohodek i
- Page 39 and 40: Novosti 2020393Davek na kapitalske
- Page 41 and 42: 41pa nenehno nadgrajujejo znanje,zd
- Page 43 and 44: 43Zdravstvena ustanovanove generaci
- Page 45 and 46: Iskanje naslednika45Kako poiskatipr
- Page 47 and 48: Iskanje naslednika472. recept:»Pra
- Page 49 and 50: Iskanje naslednika494. recept:»Pod
- Page 51 and 52: 51Nasledstvo družinskega podjetja
- Page 53 and 54: Nasledniki53Recept 2:če ni skupnih
- Page 55 and 56: onSvetovanjermacijske storitveCelov
- Page 57 and 58: 573
- Page 59 and 60: Družinsko nasledstvo592. če nasle
- Page 61 and 62: 61VODILNI NA PODROČJUINDUSTRIJSKEG
- Page 63 and 64: 63
- Page 65 and 66: intervju: Branko roglić65Branko ro
- Page 67 and 68: Poskrbiteza varnost naspletu pri va
- Page 69 and 70: Plače in produktivnost69Letos bo r
- Page 71 and 72: 71Bibav novih prefinjenih barvahGol
- Page 73 and 74: 73njihovih distributerjev nahajajo
- Page 75 and 76: Napoteni delavci75Po spremembi evro
intervju: Matej golob Matzele, član uprave Abanke
27
Podjetja so se veliko
posvečala
razdolževanju. Zdaj
bistveno skrbneje in previdneje
načrtujejo investicije.
podjetje. Če je v intenzivni fazi investiranja, je to
razmerje drugačno, kot če je v fazi konsolidiranja
in optimiziranja svojega poslovanja. Poleg tega
so pri razmerjih določene razlike med panogami.
Trgovska podjetja načeloma potrebujejo le obratni
kapital za financiranje zaloge in financiranje
materiala ter premostitev plačilnih rokov.
Proizvodna in storitvena podjetja imajo seveda
lahko drugačna razmerja.
A na splošno velja, da so podjetja, ki so zadolžena
na ravni dvakratnika EBITDA ali manj, dobro
pripravljena na slabše čase. Pri omenjenem
razmerju, ki se je uveljavilo kot ključni benchmark
pri presoji (pre)zadolženosti, je bistveno to, da
težava ni toliko v obsegu dolga kot v nižanju
marž v slabših časih in s tem EBITDA. Padec
EBITDA v negativno polje izrecno kaže na to, da
poslovni model očitno ni dolgoročno vzdržen ali
pa se je zgodil dogodek, ki je pomembno vplival
na dobičkonosnost podjetja. Zato poskušamo
v Abanki pri tem vselej ocenjevati, kakšen
je zgornji del izkaza uspeha, torej kakšen je
operativni denarni tok iz poslovanja, ki ga podjetje
lahko ustvari. Presojamo, ali je ta denarni tok
dovolj močan, da lahko podjetje servisira svoje
obveznosti in financira lastne investicije, potrebne
za ohranjanje in krepitev lastne konkurenčnosti.
Kakšno je danes povpraševanje po bančnih
storitvah na strani podjetij? V čem je
drugačno v primerjavi s časom pred desetimi
leti? Kaj opažate?
Razmere na trgih se spreminjajo, tudi za banke.
Obrestne mere za podjetja še nikoli niso bile
tako nizke kot zdaj. Obenem obseg kreditiranja
podjetij ne narašča. Imamo veliko količino denarja
v obtoku in zelo dobro likvidnost v bančnem
sistemu, na drugi strani pa stagnacijo kreditiranja.
V preteklosti je bilo pravilo palca, da je stopnja
kreditiranja podjetij rasla z dvakratno stopnjo rasti
BDP. Tega zadnjih pet let ni. Nasprotno, imamo
zniževanje posojil podjetij in stagnacijo tega trga,
stopnja rasti pa je letos kljub vsemu pozitivna.
Kaj se bo zgodilo z ležarinami na bankah?
Nekateri namreč napovedujejo, da bodo
banke pri nas uvedle negativne obrestne
mere na depozite.
Banke ne zaračunavamo negativnih obrestnih
mer na depozite. Zaračunavamo pa nadomestilo
za presežno stanje na računu, oziroma se je za
v Primeru visoke zadolženosti: dobra
komunikacija Podlaga za Pravo diagnozo in
vzdržno rešitev
1Zelo pomembna je odprta komunikacija podjetja z
banko in izmenjava informacij. če ima podjetje z njo
odprt odnos, sporoča težave in izkazuje pripravljenost
za iskanje rešitev, potem je mogoče uspešno pripraviti
načrt, ki vključuje lastnike in vodstvo podjetja, banke,
dobavitelje, kupce in druge deležnike, povezane s
poslovanjem podjetja.
2Sestavni del iskanja rešitve je identifikacija pravega
razloga za visoko zadolženost: so to spremenjene
razmere na trgu, izguba pomembnega poslovnega
partnerja/kupca, težave pri investiciji ...?
3Na podlagi vhodnih podatkov lahko banka skupaj
s podjetjem, kupci, dobavitelji in drugimi deležniki
pripravi vzdržen načrt prestrukturiranja dolga.
Vključevanje deležnikov je izjemno pomembno za
učinkovito izvedbo načrta.
»Slabo novico je banki dobro povedati čim prej, saj tako
ostane več časa za iskanje rešitev. Dobra novica je, da je na
trgu na voljo kar nekaj dodatnega kapitala, ki čaka na
lastniški vstop v podjetja. To je dobrodošlo, saj se v iskanje
najboljše rešitve vključuje tudi ta vidik. Ne gre samo za
zagotavljanje dodatnega kapitala, temveč zraven pridejo
novo znanje, novi pogledi in nova struktura, vse to pa
lahko prispeva k pozitivnim učinkom.«
to pojavil izraz ležarina. Dejstvo je, da je obrestna
mera na medbančnem trgu že kar nekaj časa
negativna. Trenutno je na ravni –0,5 odstotka
na leto. Nekateri analitiki velikih mednarodnih
bank ocenjujejo, da obstaja možnost za dodatno
znižanje medbančne obrestne mere že v tem letu,
na –0,6 odstotka, prav tako za nadaljnja znižanja
v naslednjem letu.
Vemo, da se tudi Fed, Ameriška centralna banka,
spopada s pritiski za dodatno znižanje obrestnih
mer. ECB napoveduje dodatne odkupe obveznic,
kar pomeni dodatne spodbude likvidnosti v
bančnem sistemu. Banke moramo sredstva, ki so
na računih (avista), same posredovati na centralno
banko ali na medbančni trg in tu je obrestna mera
negativna. Vedno bolj se tudi kaže, da pri negativni
obrestni meri ne gre za začasno stanje, kot smo
menili sprva – da bo trajalo leto ali dve –, temveč
gre za strukturno spremembo: celoten evropski trg
ima negativno osnovno bančno obrestno mero.
Ležarine so tako posledica in strošek monetarne
politike ECB, kar očitno predstavlja strukturno
spremembo in spremenjene okoliščine, na katere
se moramo navaditi.
Change language