SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

26 SBC | intervju: Matej golob Matzele, član uprave Abanke | November 2019
Menim, da je gospodarstvo uspelo pripraviti kar
nekaj samozaščitnih ukrepov. Položaj, sploh kar
zadeva likvidnost in potencial investitorjev, tako
za financiranje projektov kot po dostopnosti
kapitala, namenjenega za lastniško strukturo, je
bistveno boljši, kot je bil.
Kaj banke opažate pri krvni sliki podjetij, s
katerimi poslujete?
Podjetja so se veliko posvečala razdolževanju.
Zdaj bistveno skrbneje in previdneje načrtujejo
investicije; tudi zato, ker so marsikje ugotovili,
da so bile njihove kapacitete zadostne in jih je
treba le optimizirati. Ne usmerjajo se več v širitev
kapacitet, ki potem ostanejo same sebi namen,
saj ni nujno, da bo vedno vse raslo. V čim večji
meri poskušajo investicije financirati iz lastnega
denarnega toka, tega pa danes večina podjetij
obvladuje bistveno bolje kot v preteklosti.
kako najbolje izkoristiti Partnerstvo z bankami?
Podjetja se v tem času ukvarjajo z diverzifikacijo, tako
produktno in teritorialno kot poslovnopartnersko. Kakšen bi
bil tukaj vaš nasvet, ko gre za partnerstvo z bankami?
1Pravna podpora in instrumenti. Pri zunanjetrgovinskih
poslih izkoristite možnost priprave pogodb s tujimi
partnerji in instrumente za zavarovanje plačil:
dokumentarne inkase in akreditive ter bančne garancije.
Kaj pa opažate pri projekcijah denarnih
tokov?
Manj težav. Zlasti če te projekcije primerjamo
s časom pred desetimi leti, ko so prihodki prav
tako rasli, po drugi strani pa se podjetniki morda
niso toliko ukvarjali s tem, kaj se s povečanim
prometom na koncu zgodi z vidika denarja, ki
ostane. Zaželeno je, da promet raste, a če na
koncu ostane manj kot pri manjšem prometu,
potem to ni optimalno. Danes so podjetniki
bistveno bolj senzibilni glede denarnega
toka, namenjenega plačevanju obveznosti in
prihodnjega razvoja družbe.
Podjetniki se znajo primerno lotiti tudi izdelave
stresnih scenarijev. Denarne tokove, ki jih podjetje
predstavi, banke pogledamo s konservativnega
stališča in ocenimo, ali bi v primeru neugodnih
scenarijev to lahko zanj pomenilo težave.
Ugotovimo, ali bo družba v primeru stresnega
scenarija še sposobna odplačevati posojila in
ali bo to morala početi na račun financiranja
dobaviteljev ali bo potrebovala dodatno likvidnost.
Večina podjetnikov to zelo dobro razume. So
primerno pripravljeni na obdobje, ko bo njihov
denarni tok manjši.
izpostavili ste uspešno razdolževanje
podjetij.
Regulatorna meja je določena pri zadolženosti
nad štirikratnikom EBITDA, se pravi približka
prostega denarnega toka. To velja za visoko
zadolženost, seveda pa je odvisno, v kateri fazi je
2Sodelovanje z zavarovalnicami kot dodatno jamstvo.
Sočasno naj podjetja uporabljajo zavarovanje
terjatev pri izvoznih zavarovalnicah. Stroški teh
instrumentov v primerjavi s potencialnimi tveganji na
novih trgih in pri novih poslovnih partnerjih, kjer še ni
dovolj zaupanja, niso visoki.
3Previdnost pri valutnih in obrestnih tveganjih.
Podjetniki naj se udeležujejo predavanj in delavnic
ter svoj čas tako namenijo tudi izobraževanju, zlasti
o obrestnih in valutnih tveganjih. Ta so na nekaterih trgih,
ki se kažejo kot mogoča alternativa za ustaljene (na primer
Nemčijo), močneje prisotna. Na Zahodnem Balkanu so
denimo valute bistveno bolj volatilne. instrumenti, ki so na
voljo za zavarovanje valutnih tveganj za ta območja, niso
cenovno najugodnejši, saj je likvidnost teh valut slaba.
4Zavarovanje pred tveganji neplačil. Bistvena pri
obvladovanju tveganj neplačil je izbira pravega
instrumenta v določeni situaciji in glede na
poslovnega partnerja.
Foto: Barbara Reya