SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

intervju: Matej golob Matzele, član uprave Abanke
25
Časi so dinamični ali bolje rečeno negotovi.
Trenutno imamo kar nekaj dejavnikov, ki to trditev
podpirajo. Poleg ohlajanja gospodarstva v Nemčiji
spremljamo brexit, kjer nihče prav dobro ne ve,
kako se bo razpletel izstop Združenega kraljestva
iz EU. Centralne banke spet začenjajo kupovati
obveznice, na ameriškem trgu vidimo zniževanje
obrestnih mer, da ne omenjam dogajanja v Španiji
in Siriji ter trgovinskih vojn, kjer so ospredju trenja
med ZDA in Kitajsko ter ZDA in EU.
Zagotovo pa ima na slovensko gospodarstvo
najbolj neposreden vpliv stanje v Nemčiji. Kar
se zgodi v Nemčiji, se z določenim zamikom
pokaže v Sloveniji. Opažamo, da kar nekaj družb,
ki so močni izvozniki na nemškega in druge
trge EU, zaznava zniževanje števila naročil.
Njihove napovedi glede prihodkov in dobičkov v
prihodnjem letu se znižujejo in so bistveno bolj
zmerne, kot so bile še pred kratkim.
Kako kot bančnik ocenjujete sedanje stanje
v primerjavi s tistim pred zadnjo krizo leta
2008?
Položaj je morda manj nepredvidljiv, kot je
bil pred 10 leti, ko je kriza presenetila večino
gospodarstvenikov in trgov – tako s svojo
hitrostjo kot z intenzivnostjo. Izkušnja izpred
desetih let je precej spremenila razmišljanje tako
podjetnikov kot bank in tudi prebivalstva. Danes
so podjetja bistveno bolje pripravljena. Tudi banke
smo danes v boljši kondiciji, bolje razumemo in
ocenjujemo tveganja ter jih upravljamo. Ohlajanje
nas torej ni ujelo na levi nogi. Se bo pa to gotovo
poznalo pri nižji stopnji rasti, nižjih prihodkih in
dobičkonosnosti.
Krizo leta 2008 in v letih, ki so sledila, je
neposredno reševala država z milijardnimi
injekcijami. Ali lahko država ravna podobno
kot takrat, sploh če vemo, da pred krizo
Slovenija ni bila tako zadolžena? Vemo tudi,
da se država v času konjunkture nominalno
ni razdolževala. Kje ima danes manevrski
prostor, da bi lahko pomagala, če se položaj
zaostri?
Orodja monetarne in fiskalne politike so bolj
omejena, kot so bila pred desetimi leti. Vprašanje
je, ali bi država danes spet šla v jamstveno
shemo kot takrat. Vprašanje je tudi, ali je ta res
v celoti dosegla svoj prvotno zamišljeni namen.
Monetarna politika nima več nobenega resnega
vzvoda za ukrepanje, glede na to, da so obrestne
mere na medbančnem trgu negativne in da
so obrestne mere za financiranje podjetij na
rekordno nizkih ravneh. V takih razmerah je težko
spodbujati dodatno aktivnost v sistemu, kjer je
likvidnost sicer trenutno odlična, prej presežna kot
slaba.
Kaj pa država lahko naredi? Na področju fiskalne
politike ima precej instrumentov za davčne in
Monetarna politika nima več
nobenega resnega vzvoda za
ukrepanje, glede na to, da so
obrestne mere na medbančnem trgu
negativne in da so obrestne mere za
financiranje podjetij na rekordno nizkih
ravneh.
nekatere druge ukrepe. Na drugi strani imamo
povečan protekcionizem in nacionalizem.
Povečujejo se vstopne ovire na trgih, in to
ne samo formalno, kot se dogaja pri carinah.
Države pa tudi potrošniki več pozornosti
namenjajo lokalnim proizvajalcem in podjetjem,
tudi v večjih evropskih državah, ter tako ščitijo
lokalno gospodarstvo. Tukaj je verjetno nekaj
manevrskega prostora tudi Slovenijo.
So podjetja torej danes bolj zdrava in lahko
uspešno premostijo upad gospodarske
aktivnosti?
V Sloveniji za zdaj ne pričakujem recesije v smislu
izpolnjevanja formalnih pogojev. Podjetja so
bistveno bolje pripravljena na to, da bo manj naročil
in da bodo morala izkoriščati rezerve. Njihova
zadolženost je danes bistveno nižja kot pred
desetletjem. Rezerve namenjajo za obratni kapital
in investicije. Banke tudi ne ponujajo več posojil, ki
bi bila namenjena za nadomestek kapitala, kar bi
predstavljalo dodaten dejavnik tveganja.
Hkrati se na trgu pojavlja precej novih ponudnikov
finančnih virov. Danes imamo tako dva domača
specializirana zasebna sklada, ki nameravata
lastniško vstopati v mala in srednja podjetja, tudi
v manjšinskem deležu.
kam s Presežkom denarja na raČunih?
Delničarji navadno razmišljajo tako: če družba sama ne ve,
kaj s presežno likvidnostjo, potem naj jo vrne lastnikom.
Vprašanje, kaj narediti s prejetimi sredstvi, se potem prenese
na lastnike.
1
Svetoval bi, da ob presežni likvidnosti in določenem
dolgu, ki bi lahko v prihodnje postal težava v
zaostrenih razmerah, podjetja sredstva hranijo na
zalogi, da bodo lahko plačevala obveznosti. hkrati naj
znižujejo zadolženost in izkoristijo prostor za optimizacijo
v poslovanju ter se tako pripravijo na potencialne razmere
v gospodarskem prostoru v prihodnosti.
2
Podjetja naj vložijo presežke v nadgradnjo procesov,
razvoj, inovacije in integracijo, ob upoštevanju
predvidenih sprememb, ki se bodo dogajale na trgu,
ter zahtev kakovosti, panoge in področja poslovanja.