SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
20
SBC | globalna tveganja v 2020 | November 2019
Poskrbite za likvidnost
in pravočasno
pripravite preživetveni
načrt
Ekonomist dr. Egon Zakrajšek, med
ukrepi, s katerimi naj se podjetja
pripravijo na hladno fronto, našteva
naslednje:
1iskanje novih trgov, ki niso sinhronizirani z
globalnimi gospodarskimi središči.
Podjetniki naj poiščejo nove trge, ki so manj
sinhronizirani z najbolj utečenimi globalnimi
trgi. Teritorialna diverzifikacija ciljnih trgov
namreč zmanjšuje izpostavljenost določenim
globalnim dogodkom.
Morda so ti novi trgi bistveno bolj tvegani,
toda pomembno je, zlasti za mala in srednje
velika podjetja, da iščejo trge, ki so izolirani
od najbolj ustaljenih globalnih trgov, poudarja
Zakrajšek.
2Spremljanje globalne gospodarske slike,
tudi trgov, kjer podjetje nima poslovnih
partnerjev.
Podjetja, ki so zelo vezana na izvoz, se morajo
zavedati tveganja, da so zaradi trgovinskih
zaostritev bistveno bolj izpostavljena; ne samo
gospodarskemu dogajanju v ciljni državi partnerici,
temveč globalno.
Primer: če slovensko podjetje izvaža v
Nemčijo in Italijo, to neposredno ni velika
težava; ta se pojavi zaradi njegove odvisnosti
od povpraševanja v Nemčiji, saj je slednje
odvisno od ZDA in Kitajske, trgovinski odnosi
med omenjenima državama pa so zaostreni.
3Nepretrgan dostop do likvidnih sredstev. Ne
samo do internih, temveč tudi pri finančnih
institucijah.
Podjetja naj poskrbijo za kreditne linije, ki
omogočajo, da v primeru potrebe po likvidnosti
sredstva hitro in dostopno tudi dobijo.
4Priprava preživetvenega načrta. Ključna sta
fleksibilnost stroškov in obvladljiv dolg.
Pojasnilo: stališča dr. Egona Zakrajška so njegova
osebna in niso nujno tudi stališča institucije, v kateri je
zaposlen.
»Nadaljnje upadanje inflacije bi lahko znižalo
dolgoročna inflacijska pričakovanja, to pa lahko
vodi v likvidnostno past. Pričakovanje, da bodo
cene v prihodnosti še nižje, pomeni nižjo potrošnjo
danes, saj potrošniki čakajo na nižje cene, ta pa
pomeni danes še nižje cene, s čimer se inflacijska
pričakovanja spet znižajo in tako naprej. Centralne
banke pa v trenutnih razmerah nimajo orodja, da bi
to dinamiko spremenile. Inflacijska pričakovanja
se začenjajo zniževati, spirala se obrne navzdol in
gospodarstvo lahko pade v dolgoročno deflacijo,«
razlaga dr. Egon Zakrajšek.