30.12.2019 Views

SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.

SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

18

SBC | globalna tveganja v 2020 | November 2019

z negotovostjo Pride zadržanost,

sPirala se krePi

Naraščajoča negotovost se odslikava v

poslovanju podjetij, ki se sproti prilagajajo

dogajanju. Izražena je zadržanost podjetnikov pri

večjih transakcijah, kajti za investicije velja, da so

nepovratne ali vsaj delno nepovratne.

PODjeTNiKi rAZMišljAjO, DA Se jiM V

NegOTOVih rAZMerAh Ne iZPlAčA iNVeSTirATi,

Ker je TO PreVeč TVegANO. ZATO čAKAjO.

»Podjetniki razmišljajo, da se jim v

negotovih razmerah ne izplača investirati, ker je

to preveč tvegano. Zato čakajo. Temu v ekonomiji

pravimo wait-and-see-effect (učinek čakanja

in spremljanja dogajanja, op. a.). Ta učinek

se ne pojavlja le pri podjetjih, ampak tudi pri

potrošnikih.«

V razmerah negotovosti sledi vprašanje,

kaj bo z davki, zato so vlagatelji pri investicijah

previdnejši. To pa pomeni, da so na delu tudi

posredni učinki, ki prav tako vplivajo na potrošnjo

in vlaganja, pravi Zakrajšek. Kot podkrepitev

navaja primer nemškega avtomobilskega

proizvajalca: »Pred kratkim je Volkswagen

oznanil, da bo v Turčiji počakal z veliko

milijardno investicijo.«

brez ukrePov za oživljanje

gosPodarstva

V trenutnih razmerah nizkih in negativnih

obrestnih mer centralne banke nimajo

več prostora in orodij za uravnavanje

makroekonomskih ciklov. Če so nekoč to lahko

počele z urejanjem kratkoročne obrestne mere, po

kateri si banke čez noč posojajo denar, kar

je pomenilo zadostne posege, da je bilo to

potem vidno v finančnem sistemu, danes

tega ni več, pravi Zakrajšek.

»Danes centralne banke potiskajo

obrestne mere v negativno območje.

To ima občutne posledice za tiste, ki

varčujejo, in za banke. V 'normalni' preteklosti

je monetarna stimulacija pomenila znižanje

nominalne kratkoročne obrestne mere s petih

ali šestih odstotkov na enega do dva v nekaj

kvartalih, kar je imelo hiter in pozitiven učinek

na gospodarsko rast. Ko se je rast vrnila k

dolgoročnemu trendu, so centralne banke

počasi začele zviševati obrestne mere na raven

ravnotežja. Danes govorimo o negativni obrestni

meri, ki traja že leta in bo zelo verjetno trajala

še dolgo. To nenadoma postane bistveno bolj

političen problem,« je prepričan Zakrajšek.

BrexiT je lAhKO ZelO NeVAreN,

SAM VIDIM VZPOREDNICE Z BANKO

LEHMAN BROTHERS.

Poudarja, da je zaradi tega manevrski

prostor centralnih bank za pospeševanje

obtoka denarja v veliki meri izčrpan. Omenja

še dodaten učinek, ki se pri tem pojavi: zaradi

negativnih obrestnih mer banke postajajo manj

dobičkonosne, začnejo manj kreditirati in to se na

koncu spet kaže kot negativen učinek.

»Praksa sicer kaže, da najbolj zdrave

banke negativne obrestne mere preusmerijo v

kreditiranje dobro stoječih podjetij. Težava pa

je, da je v Evropi relativno veliko šibkih bančnih

struktur, denimo v Italiji, kjer še niso očistile

bančnega sistema.«

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!