SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
18
SBC | globalna tveganja v 2020 | November 2019
z negotovostjo Pride zadržanost,
sPirala se krePi
Naraščajoča negotovost se odslikava v
poslovanju podjetij, ki se sproti prilagajajo
dogajanju. Izražena je zadržanost podjetnikov pri
večjih transakcijah, kajti za investicije velja, da so
nepovratne ali vsaj delno nepovratne.
PODjeTNiKi rAZMišljAjO, DA Se jiM V
NegOTOVih rAZMerAh Ne iZPlAčA iNVeSTirATi,
Ker je TO PreVeč TVegANO. ZATO čAKAjO.
»Podjetniki razmišljajo, da se jim v
negotovih razmerah ne izplača investirati, ker je
to preveč tvegano. Zato čakajo. Temu v ekonomiji
pravimo wait-and-see-effect (učinek čakanja
in spremljanja dogajanja, op. a.). Ta učinek
se ne pojavlja le pri podjetjih, ampak tudi pri
potrošnikih.«
V razmerah negotovosti sledi vprašanje,
kaj bo z davki, zato so vlagatelji pri investicijah
previdnejši. To pa pomeni, da so na delu tudi
posredni učinki, ki prav tako vplivajo na potrošnjo
in vlaganja, pravi Zakrajšek. Kot podkrepitev
navaja primer nemškega avtomobilskega
proizvajalca: »Pred kratkim je Volkswagen
oznanil, da bo v Turčiji počakal z veliko
milijardno investicijo.«
brez ukrePov za oživljanje
gosPodarstva
V trenutnih razmerah nizkih in negativnih
obrestnih mer centralne banke nimajo
več prostora in orodij za uravnavanje
makroekonomskih ciklov. Če so nekoč to lahko
počele z urejanjem kratkoročne obrestne mere, po
kateri si banke čez noč posojajo denar, kar
je pomenilo zadostne posege, da je bilo to
potem vidno v finančnem sistemu, danes
tega ni več, pravi Zakrajšek.
»Danes centralne banke potiskajo
obrestne mere v negativno območje.
To ima občutne posledice za tiste, ki
varčujejo, in za banke. V 'normalni' preteklosti
je monetarna stimulacija pomenila znižanje
nominalne kratkoročne obrestne mere s petih
ali šestih odstotkov na enega do dva v nekaj
kvartalih, kar je imelo hiter in pozitiven učinek
na gospodarsko rast. Ko se je rast vrnila k
dolgoročnemu trendu, so centralne banke
počasi začele zviševati obrestne mere na raven
ravnotežja. Danes govorimo o negativni obrestni
meri, ki traja že leta in bo zelo verjetno trajala
še dolgo. To nenadoma postane bistveno bolj
političen problem,« je prepričan Zakrajšek.
BrexiT je lAhKO ZelO NeVAreN,
SAM VIDIM VZPOREDNICE Z BANKO
LEHMAN BROTHERS.
Poudarja, da je zaradi tega manevrski
prostor centralnih bank za pospeševanje
obtoka denarja v veliki meri izčrpan. Omenja
še dodaten učinek, ki se pri tem pojavi: zaradi
negativnih obrestnih mer banke postajajo manj
dobičkonosne, začnejo manj kreditirati in to se na
koncu spet kaže kot negativen učinek.
»Praksa sicer kaže, da najbolj zdrave
banke negativne obrestne mere preusmerijo v
kreditiranje dobro stoječih podjetij. Težava pa
je, da je v Evropi relativno veliko šibkih bančnih
struktur, denimo v Italiji, kjer še niso očistile
bančnega sistema.«