SBC Podjetnik – november 2019: ZA podjetno Slovenijo. Več bo podjetnosti, bolje bomo živeli.

12
SBC | SBC Mladi | November 2019
Matija Kovač in Jana Fleišer
Ukrepi za vračanje in zadržanje slovenskih
talentov. Uvedba posebne davčne olajšave po
zgledu Italije, Avstrije in drugih držav, ki ponujajo
znižanje osnove za plačilo davkov za 3–5-letno
obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo v
Slovenijo in svojo raziskovalno pot nadaljujejo v
javnem ali zasebnem sektorju v Sloveniji.
Proaktivno javno objavljanje podatkov
o zaposljivosti diplomantov po programih
in fakultetah, kot ga poznajo nekatere druge
države (Avstrija, Italija, Francija). Predlog
kluba je, da se v zakonodaji vzpostavi podlaga
za anonimno povezovanje administrativnih
podatkov izobraževalnih institucij (npr. sistem
eVŠ) z osebnimi podatki diplomantov (podatki
o vključitvi v socialna zavarovanja in davčnimi
podatki posameznika) ob upoštevanju vseh kavtel
varstva osebnih podatkov. A ne le to. Te podatke
moramo javno in proaktivno objavljati, ker imajo
mladi do njih pravico. Bistvo nacionalnega zbiranja
Foto: Barbara Reya
podatkov je, da so ti med seboj primerljivi in s
tem kakovostnejši. Analize tovrstnih podatkov se
tako lahko uporabljajo na področju izobraževanja
za spremljanje uspešnosti visokega šolstva,
strateško načrtovanje, zagotavljanje kakovosti
izobraževalnega procesa, karierno orientacijo
študentov ter za obveščanje delodajalcev o ponudbi
na trgu dela. S takšno rešitvijo bodo pridobile tako
fakultete, univerze in študentje kot gospodarstvo in
družba kot celota. Predvsem pa mladi.
Akcijski načrt za promocijo Slovenije kot
kadrovske destinacije. Nujna je celovita državna
politika, ki bi delodajalce podprla z akcijskim
programom za privabljanje nujno potrebnih,
deficitarnih in visoko strokovnih kadrov iz tujine.
Takšna politika bi na ciljnih kadrovskih trgih
promovirala Slovenijo kot privlačno destinacijo,
odpravila nepotrebno birokracijo, povezano
s prihodi takšnih kadrov v državo, in podprla
skupinske nastope slovenskih podjetij na ključnih
tujih kadrovskih trgih. Akcijski načrt za promocijo
bi moral vključevati komparativne prednosti
slovenskega trga dela (davčno okolje, socialna
država, potenciali spodbudnega nagrajevanja
zaposlenih, stanovanjska politika).
V klubu so prepričani, da je z omenjenimi
ukrepi Slovenijo mogoče spremeniti v destinacijo,
ki bi bila privlačnejša za mlade, in jo kot takšno
tudi promovirati.
V iniciativnem odboru sekcije SBC Mladi je
trenutno 24 članov, perspektivnih mladih
podjetnikov z zelo dobrimi poslovnimi rezultati,
ki ambiciozno vodijo lastna podjetja. Klub je
prejel številne predloge za vstop v članstvo,
kandidature pa obravnava po presoji prej
naštetih kriterijev: nekaznovanosti, večinsko
slovenskega lastništva, poravnanih obveznosti
in apolitičnosti. Določeni so tudi finančni/
poslovni kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati člani.
Vsi se sprašujejo,
kako mlade zadržati
doma, recept pa je
preprost: treba jih je ustrezno
nagraditi, saj ne vidim razloga,
da perspektivni ljudje ne bi
imeli enake bruto plače, kot jih
imajo v primerljivih podjetjih v
tujini.
dr. Jure Knez, solastnik podjetja
Dewesoft in član SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov