SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
40 SBC | Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa | September 2019 neposredno bližino robota. Kolaborativni ali sodelujoči roboti pa stojijo in delujejo ob človeku. Skratka, robot je v neposredni interakciji s človekom, brez kabine. Kako je to mogoče? Tako, da ima robot dodatno vgrajene senzorje sile in momentov, s katerimi zaznava bližino človeka, ob morebitnem stiku z njim pa se takoj ustavi. Takšen robot deluje v počasnem ritmu, v režimu z nižjo varnostno hitrostjo, če pa je na delovnem mestu tudi kabina, lahko robot v območju kabine deluje z višjo hitrostjo. To imenujemo hibridni način delovanja robota. MLADI DANAŠNJE TEHNOLOGIJE UPORABLJAJO Z LAHKOTO, TEŽAVO PA VIDIM PRI MEDGENERACIJSKIH LETNIKIH. TODA GOVORITI »OSTAL BOM BREZ SLUŽBE« … DOKLER SI ZDRAV, JE POMEMBNO LE, ALI ŽELIŠ NAPREJ. Izraz »neproduktivni roboti« pa uporabljamo za robote, ki delujejo v laboratorijih in medicini. Kot primer lahko navedem robote, ki so namenjeni za radiofarmacijo, za pripravo radiofarmakov. To delo danes opravljajo radiofarmacevti, ki morajo biti dobro zaščiteni pred sevanjem, in roboti jih lahko tu učinkovito nadomeščajo. Družba prihodnosti oziroma družba 5.0 bo prevzela najboljše rešitve industrije 4.0 in jih prenesla na vsa ključna področja človekovega življenja. Tako napovedujejo Japonci, ki so razvili vizijo 5.0. Kako bo v to družbo vpeta robotika? Japonci z označbo družbe 5.0 imenujejo vpliv in aplikacijo rešitev industrije 4.0 na celotno družbo. Govorimo o pametni družbi oziroma angleško smart society. Naše podjetje prihodnost 5.0 vidi kot družbo, v kateri imajo svoje mesto mehatronske rešitve, vključno z robotiko, poleg tega pa tudi motorji, regulacija, inverterji in zelena energija, kamor spadajo inverterji za vetrne elektrarne. Že danes lahko vidimo tako imenovane negovalne robote, ki so v pomoč pri oskrbi Tovarna Yaskawe v Kočevju postavljena je bila izjemno hitro, spomladi 2019, komaj leto in pol po začetku del v tovarni bodo izdelovali 6000 robotov na leto, kar bo pokrilo 80 % potreb na evropskem ter trgih Bližnjega vzhoda, Afrike in Rusije trenutno v tovarni proizvedejo okoli 125 robotov na mesec, proizvodnjo bodo pozneje podvojili v tovarni proizvajajo tri vrste robotov: male z nosilnostjo 7 in 8 kilogramov, srednje z nosilnostjo 12 in 25 kilogramov ter velike z nosilnostjo 50, 180 in 225 kilogramov v tovarni deluje tudi oddelek za raziskave in razvoj (R&D), ki je namenjen razvoju specialnih robotov, prilagojenih željam naročnikov onemoglih in bolnih, čeprav Yaskawa na tem področju v Evropi še ni aktivna. Pravite, da je kljub digitalizaciji, avtomatizaciji in robotiki v ospredju še vedno človek. Zakaj? Yaskawina vizija v kontekstu družbe 5.0 govori o dobrobiti družbe, o tako imenovani serving society. Razvijamo robote za boljše življenje, pri čemer pomagajo tehnologije. Pri Yaskawi industrijo 4.0, na podlagi katere bo potekal prehod v družbo 5.0, imenujemo i3 mehatronika, ki govori o inovativnosti, integraciji in inteligenci; pri zadnjem imamo v mislih umetno inteligenco in algoritme, ki bodo znali odločati na osnovi vhodnih podatkov. V osredju vsega naštetega pa so človek in storitve za boljše življenje ljudi. Kakšen bo videti svet čez nekaj desetletij? Posebne vizionarske slike si ne upam podajati, saj je težko napovedovati. Veliko ljudi sprašuje, ali bodo roboti nadvladali svet. Ne bodo ga; v bistvu jih razvija in izdeluje človek. Tudi intuicije ne bodo imeli. Bilo pa je pomenljivo, ko je predsednik danskega grozda Cluster na poslovni konferenci na predstavitvi pokazal zadnjo prosojnico, na kateri je bila ženska v postelji z robotom. Češ, to je the future of robotics (prihodnost robotike, op. a.). To bi bila huda zaušnica in svarilo moškim, kaj se lahko zgodi (smeh). Prej ste rekli, da je uporaba robotike v Sloveniji v vzponu. Med naprednejšimi na tem področju je gotovo avtomobilska industrija. Kaj pa druge panoge? Poleg avtomobilske industrije se pri krepitvi robotike vedno bolj profilirajo tudi drugi sektorji. Lahko se pohvalim, da smo z robotiko uspeli prodreti v steklarstvo, saj smo v tej branži dobili zelo zanimiv projekt. Steklarstvo je luksuzni sektor, drugačen od avtoindustrije in večine drugih, potrošniki pa so fizične osebe. Ogromno prostora za rast je tudi v logistiki. Logistični centri prevzamejo palete istovrstnih artiklov, nato pa formirajo palete z mešanimi artikli, ki jih potem dostavijo v svoje trgovske centre. Sestava palet z mešanimi artikli je velik izziv, saj zahteva ogromno dela, obenem pa gre za težaško manualno delo. Rešitev zanj bi lahko bila robotika. »Robote, ki vam jemljejo delo, je treba obdavčiti.« Stavek je izrekel ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Vaše mnenje? To temo spremljam tudi sam, prav velikih koristi pa v obdavčitvi strojev ne vidim. Potem bi morali obdavčiti tudi CNC-stroje, ki so že dolgo na trgu. Je kdo kdaj pomislil na to, da bi obdavčil
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa 41 Veliko ljudi sprašuje, ali bodo roboti nadvladali svet. Ne bodo ga; v bistvu jih razvija in izdeluje človek. Tudi intuicije ne bodo imeli. CNC-stroj? Podoben odgovor velja za robote. Ali ni dovolj, da na določenih delovnih mestih, ki ustvarjajo invalide, namesto ljudi uporabiš robota, ki lahko dela 24 ur, pri tem pa ne bo postal invalid in breme družbe? To je prihodnost, ki prihaja k nam. Ne vem, kaj želijo predlagatelji doseči z davki na robote. Z dodatnim obdavčevanjem bi samo omejili investicije in ne vem, kakšno korist bi družba lahko imela od tega. Najprej bi morali narediti analizo, kaj bi z davki povzročili. Davki ne smejo biti destruktivni. Uvajanje robotizacije in digitalizacije ustvarja nova delovna mesta, ki so bolj kakovostna in zdravju manj škodljiva, zato tudi menim, da uvedba davkov na visoko tehnologijo ni prava smer. Yaskawa in kadri V tovarni v Kočevju je trenutno okoli 70 zaposlenih, s kadri pa nimajo težav, saj se ljudje ves čas javljajo na razpise, za delo pa prejemajo tudi prošnje iz Hrvaške. Iščejo izobražene kadre, ki imajo končano najmanj triletno srednjo šolo za proizvodnjo, zelo dobro pa sodelujejo tudi z lokalnim inkubatorjem, ki je v osnovnih šolah na območju Kočevja pomagal vpeljati prostovoljni program robotike za otroke, kar je dolgoročno pomembno. Srednja šola v Kočevju je pred kratkim uvedla program strojni tehnik, Yaskawa pa sodeluje tudi s fakultetami, štipendira študente in tako pridobiva strokovnjake neposredno s fakultete. za luksuzni trg. Tisti klic je bil pravzaprav prošnja, ali lahko naročilo dobavimo prej, kot smo bili prvotno dogovorjeni. Vprašal sem ga, ali me kliče samo zaradi tega. Pritrdil je. Dobavo smo izpeljali dva tedna pred rokom. Povedati želim, da trg luksuznih dobrin tudi v največji recesiji ni upadel toliko kot druge dobrine. Na spremenjene razmere je vedno treba gledati kot na priložnosti. Nemško gospodarstvo, na katerega je Slovenija precej vezana, se ohlaja. Kako se kot podjetnik pripravljate na prihodnja leta? Ohlajanje in cikli so normalna stvar. Vsi beležimo rahle upade, toda upajmo, da se trenutni upad ne bo razvil v hudo recesijo. A če pogledam tri leta nazaj, ko smo imeli izjemno rast, smo se ukvarjali z naročili in z realizacijo naročil, manj pa z organizacijo, reorganizacijo, izobraževanjem … Manjša recesija je včasih dobrodošla, saj tako prevetriš vse načrte in cilje ter to lahko izkoristiš za nadaljnji razvoj podjetja. Primer: takoj ko smo videli, da se bo pri nas pojavila določena rezerva v času, smo startali z izobraževalnimi programi. V vaših podjetjih morda beležite upad naročil? Za zdaj ne. Malo počitka po treh letih izjemne rasti, ki prinese tudi utrujenost, je lahko dobrodošlo, če to ne traja predolgo. Nižja rast ima tako dva vidika. Ali je kriza za vas lahko tudi priložnost? Na krizo sem vedno gledal kot na priložnost, seveda pa je pri tem bistveno, da takoj ukrepaš in racionaliziraš poslovanje ter ga prilagodiš novim razmeram. Da je lahko priložnost, potrjuje naš primer; ko smo leta 2008 zašli v recesijo, smo imeli veliko pogodbo s proizvajalcem izpušnih sistemov za prestižne avtomobile AMG. Klical me je direktor podjetja in mislil sem si, da prihaja stornacija, saj so šli takrat posli navzdol. A šlo je Foto: Barbara Reya
- Page 1 and 2: Slovenski ISSN 2630-1539 Št. 4. |
- Page 3 and 4: SBC | Kazalo | Kolofon | September
- Page 5 and 6: 5
- Page 7 and 8: 7 Pridruži se SBC Klubu slovenskih
- Page 9 and 10: SBC Mladi 9 najodmevnejšimi poslov
- Page 11 and 12: Davčne spremembe 11 Če se bo dave
- Page 13 and 14: Študentsko delo 13 Sebastjan Česn
- Page 15 and 16: 15
- Page 17 and 18: Letalski prevozi v EU 17 ali in kda
- Page 19 and 20: SBC | Najnovejši podjetniški nasv
- Page 21 and 22: Top nasveti tržnega inšpektorata
- Page 23 and 24: Top nasveti tržnega inšpektorata
- Page 25 and 26: 25 površine, ki vključuje tri eno
- Page 27 and 28: Top nasveti inšpektorata RS za del
- Page 29 and 30: Top nasveti inšpektorata RS za del
- Page 31 and 32: 31 Krediti za financiranje naložb
- Page 33 and 34: 33 POHIŠTVO PO MERI Prihranite z n
- Page 35 and 36: Top nasveti finančne uprave RS 35
- Page 37 and 38: Top nasveti finančne uprave RS 37
- Page 39: Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa 39
- Page 43 and 44: Evropska komisija 2019-2024 43 2Gos
- Page 45 and 46: 45 082 80 9000 051 380 838 www.palm
- Page 47 and 48: Kibernetski napadi 47 NAJPOGOSTEJŠ
- Page 49 and 50: 49 breZpapirna prOiZvOdnja vrača u
- Page 51 and 52: 51 Z naprednimi rešitvami ciljajo
- Page 53 and 54: 53 20 let uspehov na področju meri
- Page 55 and 56: Hekerji ne mirujejo 55 V preteklost
- Page 57 and 58: CARINSKO POSREDOVANJE_NON-STOP 575
- Page 59 and 60: Varnost gesel in spletnih strani 59
- Page 61 and 62: Kibernetska tveganja 61 4Operacije
- Page 63 and 64: Zavarovanje kibernetskih tveganj 63
- Page 65 and 66: 65
- Page 67 and 68: Kovis je mednarodno inovativno podj
- Page 69 and 70: PAMETNA ENERGIJA Z lastno sončno e
- Page 71 and 72: 71 3M 1/2M 3 x 2M 2/3M 4 x 2M 7M 4M
- Page 73 and 74: Razpisi 73 območjih zahodne kohezi
- Page 75 and 76: 75 jih ogledujemo, preučujemo in a
- Page 77 and 78: Spletna trgovina B2B 77 7 korakov d
- Page 79 and 80: 793 Cleangrad postavlja nove standa
- Page 81 and 82: 81 Genis e-GenDoc Celovita procesno
- Page 83 and 84: Kadrovske evidence 83 Slovenija: km
- Page 85 and 86: Lahko noč, skrbi. Zavarujte večin
- Page 87 and 88: njevanju razvoja znanj in veščin,
- Page 89 and 90: Turizem 89 Globalni turizem bo po n
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
41<br />
Veliko ljudi sprašuje,<br />
ali bodo roboti<br />
nadvladali svet. Ne<br />
bodo ga; v bistvu jih razvija in<br />
izdeluje človek. Tudi intuicije<br />
ne bodo imeli.<br />
CNC-stroj? Podoben odgovor velja za robote.<br />
Ali ni dovolj, da na določenih delovnih mestih, ki<br />
ustvarjajo invalide, namesto ljudi uporabiš robota,<br />
ki lahko dela 24 ur, pri tem pa ne bo postal invalid<br />
in breme družbe?<br />
To je prihodnost, ki prihaja k nam. Ne<br />
vem, kaj želijo predlagatelji do<strong>se</strong>či z davki na<br />
robote. Z dodatnim obdavčevanjem bi samo<br />
omejili investicije in ne vem, kakšno korist bi<br />
družba lahko imela od tega. <strong>Na</strong>jprej bi morali<br />
narediti analizo, kaj bi z davki povzročili. Davki<br />
ne smejo biti destruktivni. Uvajanje robotizacije<br />
in digitalizacije ustvarja nova delovna mesta,<br />
ki so bolj kakovostna in zdravju manj škodljiva,<br />
zato tudi menim, da uvedba davkov na visoko<br />
tehnologijo ni prava smer.<br />
Yaskawa in kadri<br />
V tovarni v Kočevju je trenutno okoli 70<br />
zaposlenih, s kadri pa nimajo težav, saj <strong>se</strong> ljudje<br />
ves čas javljajo na razpi<strong>se</strong>, za delo pa prejemajo<br />
tudi prošnje iz Hrvaške. Iščejo izobražene kadre,<br />
ki imajo končano najmanj triletno srednjo šolo<br />
za proizvodnjo, zelo dobro pa sodelujejo tudi z<br />
lokalnim inkubatorjem, ki je v osnovnih šolah na<br />
območju Kočevja pomagal vpeljati prostovoljni<br />
program robotike za otroke, kar je dolgoročno<br />
pomembno. Srednja šola v Kočevju je pred<br />
kratkim uvedla program strojni tehnik, Yaskawa<br />
pa sodeluje tudi s fakultetami, štipendira<br />
študente in tako pridobiva strokovnjake<br />
neposredno s fakultete.<br />
za luksuzni trg. Tisti klic je bil pravzaprav prošnja,<br />
ali lahko naročilo dobavimo prej, kot smo bili<br />
prvotno dogovorjeni. Vprašal <strong>se</strong>m ga, ali me kliče<br />
samo zaradi tega. Pritrdil je. Dobavo smo izpeljali<br />
dva tedna pred rokom. Povedati želim, da trg<br />
luksuznih dobrin tudi v največji recesiji ni upadel<br />
toliko kot druge dobrine. <strong>Na</strong> spremenjene razmere<br />
je vedno treba gledati kot na priložnosti.<br />
Nemško gospodarstvo, na katerega je<br />
Slovenija precej vezana, <strong>se</strong> ohlaja. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong><br />
kot podjetnik pripravljate na prihodnja leta?<br />
Ohlajanje in cikli so normalna stvar. Vsi<br />
beležimo rahle upade, toda upajmo, da <strong>se</strong> trenutni<br />
upad ne bo razvil v hudo recesijo. A če pogledam<br />
tri leta nazaj, ko smo imeli izjemno rast, smo <strong>se</strong><br />
ukvarjali z naročili in z realizacijo naročil, manj<br />
pa z organizacijo, reorganizacijo, izobraževanjem<br />
… Manjša recesija je včasih dobrodošla, saj tako<br />
prevetriš v<strong>se</strong> načrte in cilje ter to lahko izkoristiš<br />
za nadaljnji razvoj podjetja. Primer: takoj ko smo<br />
videli, da <strong>se</strong> bo pri nas pojavila določena rezerva v<br />
času, smo startali z izobraževalnimi programi.<br />
V vaših podjetjih morda beležite upad<br />
naročil?<br />
Za zdaj ne. Malo počitka po treh letih izjemne<br />
rasti, ki prine<strong>se</strong> tudi utrujenost, je lahko<br />
dobrodošlo, če to ne traja predolgo. Nižja rast ima<br />
tako dva vidika.<br />
Ali je kriza za vas lahko tudi priložnost?<br />
<strong>Na</strong> krizo <strong>se</strong>m vedno gledal kot na priložnost,<br />
<strong>se</strong>veda pa je pri tem bistveno, da takoj ukrepaš in<br />
racionaliziraš poslovanje ter ga prilagodiš novim<br />
razmeram. Da je lahko priložnost, potrjuje naš<br />
primer; ko smo leta 2008 zašli v recesijo, smo<br />
imeli veliko pogodbo s proizvajalcem izpušnih<br />
sistemov za prestižne avtomobile AMG. Klical<br />
me je direktor podjetja in mislil <strong>se</strong>m si, da prihaja<br />
stornacija, saj so šli takrat posli navzdol. A šlo je<br />
Foto: Barbara Reya
Change language