36 <strong>SBC</strong> | Top nasveti finančne uprave RS | September <strong>2019</strong> listino so prodajalci na podlagi davčne zakonodaje dolžni izdati ob 26Katero dejanski izročitvi blaga, pri kateri je kupnina prejeta v obliki enonamenskega kupona? V skladu z zakonodajo, ki ureja davek na dodano vrednost (DDV), <strong>se</strong> za enonamenske kupone, izdane po 1. januarju <strong>2019</strong>, šteje, da je dobava opravljena že ob prenosu oziroma ob prodaji enonamenskega kupona. Davčni zavezanec mora zato zagotoviti, da je za namene DDV račun izdan že ob prenosu (prodaji) enonamenskega kupona. Dejanska izročitev blaga v zameno za enonamenski kupon <strong>se</strong> v sistemu DDV ne obravnava kot ločena transakcija, zato na strani davčnega zavezanca ob dejanski izročitvi blaga v zameno za enonamenski kupon po določbah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ne nastane obveznost izdaje računa. Vprašanje o listini: poslovni dogodek, ki predstavlja povečanje prihodkov in s tem davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih o<strong>se</strong>b, je treba evidentirati z ustrezno knjigovodsko listino. Kot ustrezna knjigovodska listina velja takšen oblični zapis, ki poslovni dogodek izkazuje verodostojno in pošteno ter v skladu s pravili skrbnega računovodenja (Pravila skrbnega računovodenja (2016), ki jih je sprejel Slovenski inštitut za revizijo http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/psr-2016.pdf). Pomembna je torej materialna pravilnost <strong>se</strong>stavljene knjigovodske listine, in ne njena formalna obličnost. Ta listina <strong>se</strong> lahko poimenuje račun ali kako drugače. TOP DAVČNI NASVETI DAVČNIH SVETOVALCEV Strokovna odgovora na vprašanji, povezani z davčnim področjem, sta pripravila mag. Ivan Simič, član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, in mag. Nevenka Simić Mićunović, davčna svetovalka podjetja Simič & partnerji, d. o. o., ki izvaja davčno svetovanje podjetnikom, gospodarskim družbam, drugim oblikam organizacij in fizičnim o<strong>se</strong>bam. Podjetje Simič & partnerji, d. o. o., davčne nasvete objavlja v strokovni reviji Denar, ki je namenjena uporabnemu davčnemu znanju in davčnim informacijam (http://www.simic-partnerji.si/revija-denar.html). POSLOVANJE Z BANKAMI financiranja terorizma ter ukrepi zoper podjetja iz davčno ugodnejših območij, ki evropskim bankam dajejo diskrecijsko pravico, da <strong>se</strong> po lastnem občutku odločijo, komu bodo odprle transakcijski račun in komu ne. Razlogi za zavrnitev odprtja transakcijskega računa so lahko različni, na primer: o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je politično izpostavljena, o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je imela v preteklosti težave z banko, banka iz registrirane dejavnosti podjetja in po opravljenem intervjuju z direktorjem novoustanovljenega podjetja oceni, da gre za rizične posle ali pa za posle, ki <strong>se</strong> bodo opravljali v rizičnih državah in podobno. V Sloveniji še dodatno težavo predstavlja tretji odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), v katerem je določeno, da morajo imeti o<strong>se</strong>be iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih storitev, to je pri banki, odprt transakcijski račun. Če računa nimajo odprtega, podjetja kršijo določbo 14. a) točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, zaradi česar jim grozijo globe od 800 do 10.000 evrov (samostojni podjetnik), od 1.200 do 15.000 evrov (mala podjetja) oziroma od 3.200 do 30.000 evrov (srednja in velika podjetja). Podjetjem, ki imajo odprte transakcijske račune pri bankah, svetujemo: naj spoštujejo pogodbe, ki jih imajo sklenjene s poslovnimi bankami, naj bodo pozorna na morebitne blokade bančnega računa, saj poznamo primere, ko banka zaradi dalj časa trajajoče blokade bančnega računa in zaradi tega natečenih bančnih stroškov, ki niso bili plačani, enostransko zapre transakcijski račun. Po tem, ko banka podjetju zapre transakcijski račun, je lahko postopek ponovnega odpiranja pri kateri drugi poslovni banki otežen, saj so banke med <strong>se</strong>boj povezane. Znani so primeri, ko so banke podjetju zaprle transakcijski račun, to pa nato v nobeni drugi banki ni moglo odpreti novega. Ker podjetje ni imelo odprtega transakcijskega računa, mu je Furs izdal odločbo o prekršku in podjetje je moralo plačati globo. 27Po odprtju transakcijskega računa za vplačilo osnovnega kapitala in uspešnem vpisu v sodni register pri bankah podjetja lahko naletijo na težave pri odpiranju transakcijskega računa za poslovanje. Razlogi so različni. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti primerom, ko banka podjetju zavrne odprtje transakcijskega računa? Tovrstne težave opažamo v zadnjem letu in <strong>se</strong> ne pojavljajo le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Očitno gre za navodila z vrha EU, povezana z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in ZASTARANJE IZTERJAVE preneha pravica Fursa do izterjave davka? 28Kdaj Pravica Finančne uprave RS do izterjave (prisilne izpolnitve plačila) davka nastopi s prvim dnem zamude (dan po dnevu, ko bi davek moral biti plačan). Prvi dan zamude tako predstavlja začetek teka absolutnega zastaralnega roka. Zastaralni (absolutni) rok davčnih obveznosti:
Top nasveti finančne uprave RS 37 bodisi na podlagi zakona (npr. s predložitvijo davčnega obračuna) bodisi na podlagi odločbe (npr. z vložitvijo davčne napovedi) je 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Začetka teka zastaralnega roka davčni organ ne more preložiti na pozneje z izdajo (nove) odločbe, s katero je zgolj ugotovljeno, da davčni zavezanec dolguje davek, ki je zapadel v plačilo (npr. kasnejši sklep o izvršbi). Če bi to držalo, bi davčni organ lahko izdajal vedno nove odločbe in pravica davčnega organa do izterjave davčnega dolga ne bi nikoli zastarala. Pojasnilo Pri tolmačenju določb o zastaranju <strong>se</strong> Furs razhaja z nekaterimi sodišči, saj sodna praksa glede nekaterih vprašanj ni enotna. GENERALNI PARTNER 6 Akademija SREBRNI PARTNERJI BRONASTA PARTNERJA VSEBINSKI PARTNERJI
Change language