SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Top nasveti inšpektorata RS za delo<br />
29<br />
katera kolektivna pogodba za dejavnost velja za<br />
delodajalca (določilo 158. člena Zakona o delovnih<br />
razmerjih, ZDR-1). Nekatere kolektivne pogodbe<br />
namreč pri urejanju počitka med dvema delovnima<br />
dnevoma določajo izjeme. Preveriti je torej treba<br />
kolektivno pogodbo za konkretno dejavnost.<br />
pa <strong>se</strong> zgodi v primeru, če za<br />
delodajalca iz prejšnje točke ne velja<br />
15Kaj<br />
nobena od kolektivnih pogodb za<br />
dejavnosti, ki bi dovoljevala izjeme?<br />
V tem primeru izjem ni dovoljeno uporabiti in je treba<br />
zagotavljati počitek v skladu s 155. členom Zakona o<br />
delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da mora imeti<br />
delavec v primeru neenakomerne in začasne prerazporeditve<br />
delovnega časa na voljo najmanj 11 ur neprekinjenega<br />
odmora med dvema delovnima dnevoma.<br />
Položaj je mogoče urediti tudi z delnim prilagajanjem<br />
časovnice dela. V konkretnem primeru, ki <strong>se</strong><br />
nanaša na 13. vprašanje, lahko en delavec prejšnji<br />
dan delo zaključi uro prej, kot je ustaljeno (recimo<br />
ob 20. uri), dan pozneje pa ga začne ob 7. uri. Vsi<br />
drugi delavci pa tisti dan delo končajo ob 21. uri in<br />
naslednji dan na delo pridejo ob 8. uri zjutraj.<br />
Konkretna rešitev je odvisna tudi od upoštevanja<br />
ostalih omejitev, zato priporočamo pregled<br />
časovne razporeditve dela za določen me<strong>se</strong>c, kjer<br />
<strong>se</strong> bo jasno videlo, ali so izpolnjene v<strong>se</strong> omejitve in<br />
pogoji, ki jih narekuje Zakon o delovnih razmerjih.<br />
PRETEKLO DELO V OSNOVNI PLAČI<br />
lahko delodajalec v pogodbi o<br />
zaposlitvi dodatek za delovno dobo<br />
16Ali<br />
vključi že v osnovno plačo, kadar<br />
ne gre za poslovno o<strong>se</strong>bo, torej direktorja, za<br />
katerega velja po<strong>se</strong>bna ureditev, ki takšno prakso<br />
dopušča?<br />
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je<br />
plača zaposlenega <strong>se</strong>stavljena iz osnovne plače,<br />
dodatkov, dela plače za poslovno uspešnost in dela<br />
plače za delovno uspešnost. To pomeni, da je treba,<br />
če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da osnovna<br />
plača v<strong>se</strong>buje dodatek za preteklo delo, osnovno plačo<br />
po preteku vsakega leta zvišati za 0,5 %. Osnovna<br />
plača z vključenim preteklim delom tako ne more biti<br />
leta nespremenjena, saj to pomeni, da <strong>se</strong> dejanska<br />
osnovna plača delavca vsako leto zniža; razen kadar<br />
o tem obstaja izrecen in ja<strong>se</strong>n dogovor med delodajalcem<br />
in delavcem.<br />
Za dodatek za delovno dobo ni obvezno, da <strong>se</strong><br />
na plačilni listi izkazuje ločeno, mora pa biti obračunan<br />
in <strong>se</strong> vsako leto izkazuje z višjo bruto plačo.<br />
Po<strong>se</strong>bej je treba opozoriti, da je v vsakem<br />
primeru treba tudi preveriti, kaj v zvezi z vprašanjem<br />
dodatka za delovno dobo določa kolektivna pogodba<br />
za posamezno dejavnost, ki velja za delodajalca.<br />
Kolektivna pogodba namreč lahko dopušča možnost<br />
drugačnega urejanja vprašanja dodatka za<br />
delovno dobo. Stranke kolektivne pogodbe na ravni<br />
dejavnosti lahko namreč samostojno uredijo izplačevanje<br />
dodatka za delovno dobo: dolžino, način<br />
upoštevanja delovne dobe in odmerni odstotek.<br />
V pogodbi o zaposlitvi <strong>se</strong> v nobenem primeru ni<br />
mogoče dogovoriti, da zaposlenemu pravica do dodatka<br />
za delovno dobo, ki je določen v kolektivni pogodbi,<br />
ne pripada ali da zaposlenemu ta pravica pripada v<br />
nižjem znesku, kot je opredeljen v kolektivni pogodbi<br />
ali kolektivni pogodbi za primerljivo dejavnost, kadar<br />
kolektivne pogodbe za dejavnost delodajalca ni.<br />
Za več informacij o tem vprašanju priporočamo<br />
sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 10/2013 in<br />
sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 168/2018.<br />
POVRAČILO ZA PREHRANO<br />
DELAVCEV<br />
pri delodajalcu prejemajo<br />
povračilo za prehrano v različnih<br />
17Delavci<br />
zneskih: nekateri za prehrano prejemajo<br />
po 5 evrov na dan, nekateri 6 evrov na dan, en<br />
delavec pa za prehrano dnevno prejema 6,12 evra,<br />
kar je najvišje mogoče povračilo prehrane po<br />
Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in<br />
drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Je takšen<br />
pristop pri povračilu za prehrano dovoljen?<br />
Menimo, da so delavci upravičeni do enakega zneska<br />
povračila prehrane, razen kadar ima delodajalec določene<br />
kriterije, po katerih za nekatera delovna mesta<br />
določi višje povračilo stroškov prehrane. Tako povračila<br />
stroškov za prehrano kot drugi prejemki ali druge<br />
pravice iz delovnega razmerja morajo biti v skladu z<br />
upoštevanjem enakopravnosti delavcev. Z namenom<br />
preprečevanja diskriminacije je treba praviloma zagotoviti<br />
enotne kriterije za v<strong>se</strong> delavce. Mogoče bi sicer<br />
bilo, da delodajalec določi kriterije, ki bi omogočili<br />
drugačno izplačilo te pravice. Primer: nekateri delavci<br />
delajo v poslovni enoti v regiji, kjer je hrana, torej<br />
malica, dražja. Vendar morajo biti ti kriteriji objektivni<br />
in ne smejo temeljiti na o<strong>se</strong>bnih lastnostih delavca,<br />
veri, rasi in podobnih o<strong>se</strong>bnih okoliščinah.<br />
pri delodajalcu (gradbeništvo)<br />
v času <strong>se</strong>zone na dan opravijo 10 ali<br />
18Delavci<br />
več ur dela. Delodajalec jim povrne<br />
strošek prehrane v višini 5 evrov na dan. Ali<br />
mora delodajalec za čas, ko delavci delajo več kot<br />
10 ur, tem obvezno plačati dodatnega 0,76 evra<br />
za vsako uro nad dopolnjenimi 8 urami dela? Ali<br />
mora dodatek pri prehrani v primeru, ko delo
Change language