SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.

28
SBC | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September 2019
Dodatna priporočila za boljše
usklajevanje dela od doma:
delodajalec naj izda pisni akt, ki določa, kdaj in
a) kako naj se delavec vključuje v delovni proces z
drugimi sodelavci, denimo z navedbo sestankov, ter
kolikokrat in kdaj mora biti na voljo v pisarni oziroma
na sedežu delodajalca, kdaj in pod kakšnimi pogoji pa
lahko delo opravlja od doma; pisni akt je lahko sklep
ali interni akt, o katerem je pred izdajo priporočljivo
pridobiti mnenje zaposlenih;
delodajalec lahko vnaprej določi število dni v
b) mesecu ali letu, ki jih delavec po vnaprejšnjem
dogovoru z delodajalcem lahko izkoristi za delo od
doma;
delodajalec naj pripravi pisni dokument (obrazec),
c) ki ga izpolnijo zaposleni in v katerem neposredno
nadrejenega, na primer osebo, ki odloča o njihovih
odsotnostih, vnaprej zaprosijo za opravljanje dela od
doma, ki ustreza vnaprej določenim pogojem v pisnem
aktu iz alineje a). V internem aktu je mogoče določiti
tudi drugačen način dogovarjanja dela od doma, na
primer po e-pošti ali ustno;
delodajalec naj poskrbi za informacijsko varnost
d) in varnost morebitnih občutljivih podatkov, na
primer za varen prenos osebnih podatkov, varno
omrežje, če se delo opravlja ob pomoči IT-tehnologije,
in podobno.
REGRES V DVEH DELIH ZARADI
VELIKE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH
13 prenehajo delati, ne da bi uredili
Delodajalec v velikem deležu zaposluje
tujce iz tretjih držav, ki pogosto
prekinitev delovnega razmerja v skladu z
zakonom (odpoved, sporazum in podobno).
Zaradi tega ima delodajalec težavo, saj ne dobi
soglasja delavca za odtegnitev neto zneska
preveč izplačanega regresa ob odhodu delavca
v drugi polovici leta. Konec junija zato izplačuje
regres za prvih šest mesecev tekočega leta in v
decembru še drugo polovico regresa. Delodajalec
nima likvidnostih težav. Zaveda se, da ne ravna v
skladu z zakonom (ZDR-1), in želi vedeti, ali lahko
na kakšen drug način izplača regres, ne da bi bil
v prekršku, obenem pa se izogne neupravičenim
izplačilom regresa delavcem, ki odidejo sredi leta.
Ne glede na to, katere delavce delodajalec zaposluje,
je za osnovo polnega plačila regresa vedno treba
opredeliti celotno koledarsko leto. Vsaka vnaprej
predvidena krajša zaposlitev v posameznem koledarskem
letu – bodisi zaposlitev med letom bodisi
prekinitev med letom – daje delodajalcu možnost,
da izplača sorazmerni del regresa.
Delodajalec je v primeru, ko na podlagi pogodbe
o zaposlitvi pričakuje, da bo delavec zaposlen
celotno leto ali pa tudi le del leta, plačilo regresa, torej
celotno pravico, ki delavcu pripada glede na dolžino
časa zaposlitve v določenem koledarskem letu, dolžan
opraviti do 30. 6. istega koledarskega leta.
Izjema od te obveznosti nastopi, kadar je bila
zaposlitev delavca sklenjena 30. 6. tekočega koledarskega
leta (v tem primeru se lahko izplača sorazmerni
del regresa do konca koledarskega leta) ali kadar gre
za izjemo zaradi težav z likvidnostjo v skladu s 3.
odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Ta izjema določa, da se lahko s kolektivno pogodbo
na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca
določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje
do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Kadar se po polnem izplačilu regresa zgodi
nepredviden dogodek, na primer prekinitev delovnega
razmerja, ima delodajalec na voljo dve možnosti: od
delavca lahko naknadno pridobi soglasje o odtegnitvi
(pobotu) preveč plačanega zneska regresa, druga
možnost pa je, da delodajalec pravico in iztožljivo
obveznost predhodno določi že v pogodbi o zaposlitvi
in si s tem pridrži možnost uveljavljanja zahtevka
za povračilo preveč plačanega zneska od delavca. V
primeru, da delavec tako opredeljene obveznosti ni
pripravljen izpolniti prostovoljno, je treba pogodbeni
dogovor uveljavljati v sodnem postopku.
RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA
14
Delodajalec, pri katerem je polni
delovni čas 40 ur na teden, ima enoto
– delavnico z obratovalnim časom od
ponedeljka do petka od 7. do 21. ure in v soboto
od 7. do 12. ure. Delavci delajo v dveh izmenah:
prva izmena dela od ponedeljka do petka od 7.
do 14. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur) ter v soboto od 7.
do 12. ure (5 ur). Delavec pri delodajalcu na teden
opravi 40 ur dela.
Popoldanska izmena dela od ponedeljka do petka
od 14. do 21. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur). V soboto
delavec popoldanske izmene praviloma ne pride
na delo, ker je med dvema delovnima dnema (med
21. in 7. uro) na voljo manj kot 11 ur počitka in tako
delavec opravi le 35 delovnih ur.
Delodajalca zanima, kako lahko delavcu, ki dela
v petek v popoldanski izmeni, v primeru dopustov
in bolniške odsotnosti drugih delavcev za naslednji
dan odredi delo od 7. ure dalje, na način, da ne bo
kršil zakona?
Splošno pravilo določa, da mora imeti delavec
na voljo najmanj 12 nepretrganih ur za dnevni
počitek. Kadar je delavčev delovni čas razporejen
neenakomerno ali začasno prerazporejen, pa mora
imeti delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka v
nepretrganem trajanju 11 ur.
Računanje delovnega časa ter uveljavljanje
dnevnih in tedenskih počitkov je odvisno od tega,