SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
26 SBC | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September 2019 TOP NASVETI INŠPEKTORATA RS ZA DELO Na področju urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Je intervencijsko delo mogoče vključiti v sistem neenakomerne razporeditve delovnega časa? Kako rešiti vprašanje preplačila, kadar delodajalec izplača poln regres za letni dopust, kmalu zatem pa z delavcem razdreta pogodbo o zaposlitvi? Lahko podjetje v pogodbi o zaposlitvi dodatek za delovno dobo vključi v osnovno plačo? Foto: Shutterstock Odgovore na aktualna vprašanja članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba SBC – Kluba slovenskih podjetnikov v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo. Mnenja se nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano konkretno vprašanje, morebiten opis dejanskega stanja in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo, da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo posebej ter temeljijo na najboljšem znanju in osebni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Odgovori tudi ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače. Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše STROŠKI S PRIDOBIVANJEM DELOVNIH DOVOLJENJ ZA TUJCE avtoprevoznik kot voznike večinoma zaposluje tujce in krije vse 10Delodajalec stroške njihovega zaposlovanja, ki so povezani z delom, tudi stroške pridobivanja delovnih dovoljenj. Zanima ga, ali lahko del stroška zaposlovanja prenese na delavce, ki pri njem ne ostanejo toliko časa, za kolikor je z njimi dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in sorodne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu je delodajalec za stroške, ki so povezani z delom ali iz njega izvirajo, v celoti odgovoren sam. Gre za primere z izobraževanjem povezanih stroškov, ko je delodajalec delavce napotil na izobraževanje, četudi vsi stroški niso povezani z delom, ter tistih izobraževanj, ki so povezana z delom, ki ga delavec opravlja, še posebej, če potekajo znotraj delovnega časa. Delodajalec je dolžan plačati vse zdravniške preglede ter poskrbeti za delovno opremo in vse potrebne ukrepe, da je delavcu zagotovljeno varno in zdravo delovno okolje. Enako velja za plačilo delovnih dovoljenj (po sporazumu z Bosno in Hercegovino ter po novem tudi s Srbijo), ne pa tudi v primeru enotnih dovoljenj za delo
Top nasveti inšpektorata RS za delo 27 in bivanje. Pri enotnih dovoljenjih je stroške dolžan nositi posameznik, ki za takšno dovoljenje zaprosi. Pojavlja se vprašanje, ali lahko delodajalec stroške, ki so povezani z zaposlovanjem delavca oziroma z njegovim delom, v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi naknadno pobota. Takšna enostranska prevalitev stroškov na delavca, na primer poznejši pobot stroškov po zadnjem izplačilu plače, ni v skladu z ZDR-1. Zakon namreč zahteva, da v primeru pobota delavec za pobot poda jasno soglasje. Vnaprej dano soglasje tega standarda ne dosega, saj zakon pobota ali soglasja k pobotu pred nastankom terjatve delodajalca ne priznava. To pa pomeni, da soglasje delavca, ki bi bilo zapisano v pogodbi o zaposlitvi za bodoče stroške delodajalca, ki izvirajo iz delovnega razmerja in pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi niso mogli zakonito nastati, ni mogoče. Delovna dovoljenja: ker delovna dovoljenja v Sloveniji izdajajo samo za delavce iz Bosne in Hercegovine in Srbije – v nasprotju z enotnimi dovoljenji za delo in bivanje –, ti sporazumi pa delodajalcu določajo obveznost plačila omenjenega stroška, menimo, da tega stroška in stroškov, ki izvirajo ali so povezani z delom, praviloma ni dovoljeno enostransko prevaliti na delavca pred začetkom, med trajanjem in po zaključku delovnega razmerja. Pojasnilo Konkretno vprašanje izpostavlja tujce, zato je treba posebej opozoriti, da je različna obravnava delavcev zaradi narodnosti prepovedana, vsak dogovor ali aktivnost delodajalca, ki je utemeljen na omenjeni podlagi, pa je iz tega razloga ničen. Posledica tovrstnih diskriminatornih pogojev je namreč lahko tudi odškodninska odgovornost delodajalca v skladu z 8. členom ZDR-1. delodajalec od delavca, ki je pogodbo o zaposlitvi prekinil predčasno, 11Lahko zahteva odškodninsko odgovornost za morebitno škodo, ki je bila delodajalcu pri tem povzročena? Kadar delodajalec ugotavlja odškodninsko odgovornost delavca, ki je nastala zaradi »predčasnega« odhoda delavca, je treba upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (1. odstavek 177. člena ZDR-1), ki določajo odškodninsko odgovornost delavca. Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti delodajalcu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti. Subjektivna oz. krivdna odškodninska odgovornost je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (1. odstavek 131. člena): ta določa, da je tisti, ki povzroči škodo drugemu, to dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (v konkretnem primeru namenoma ali iz hude malomarnosti). Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti sočasno izpolnjene naslednje predpostavke: nastanek škode, škoda mora izvi- rati iz protipravnega ravnanja, podana mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem, povzročitelj pa mora biti odškodninsko odgovoren. Posebnosti odškodninske odgovornosti iz delovnega razmerja so predvsem: delavec je odgovoren le za škodo, ki jo povzroči na delu – pri opravljanju svojih del in nalog – ali v zvezi z delom, pri čemer mora biti ugotovljeno, da je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (177. člen ZDR-1). Kadar delavec delodajalcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonskimi določbami, je naklep ali hudo malomarnost, ki je vodila do povzročitve škode, izredno težko dokazati. Delavec bi moral namreč pogodbo odpovedati izključno z naklepom, da škoduje delodajalcu. Če delavec odide od delodajalca brez obrazložitve in formalne odpovedi, kar je pogosta praksa in lahko kaže na hudo malomarnost, pa bi bilo za morebitno škodo, ki je zaradi tega nastala delodajalcu, zoper delavca mogoče uveljavljati odškodninski zahtevek. OBČASNO OPRAVLJANJE DELA OD DOMA se v podjetje vozi na delo iz uro in pol oddaljenega kraja. Z delodajalcem se 12Delavec je dogovoril, da bo v dneh, ko v podjetju ni sestankov, delo opravljal od doma. Kako naj delodajalec zakonito uredi takšno vrsto dela? Delo od doma ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Gre za institut večje fleksibilnosti delovnega razmerja, ki je še posebej zanimiv za dejavnosti, ki jih je možno kakovostno opravljati tudi zunaj pisarne. Delo od doma je mogoče zakonito urediti na naslednji način: a) podlago za to vrsto dela je najprej treba urediti v pogodbi o zaposlitvi: zadostuje preprost aneks k pogodbi, s katerim se na splošno določi možnost opravljanja dela od doma s sklicem na interni akt delodajalca in na podlagi dogovora z delodajalcem; b) delodajalec naj preveri, ali bi opravljanje dela od doma za delavca lahko pomenilo kakšno tveganje za zdravje in varnost (zlasti z vidika izjave o varnosti z oceno tveganja, ki jo ima delodajalec, in z vidika delovnega mesta ali vrste dela, ki ga bo delavec opravljal od doma), zagotoviti je treba tudi varne razmere za delo od doma (na primer delo za računalnikom praviloma ni tvegano in posebni ukrepi niso potrebni); c) delodajalec naj o uvedbi občasnega dela od doma enkrat na leto pisno obvesti Inšpektorat RS za delo: omenite delavca in dogovorjeno možnost dela od doma z navedbo dela oziroma dejavnosti (na primer delo za računalnikom).
- Page 1 and 2: Slovenski ISSN 2630-1539 Št. 4. |
- Page 3 and 4: SBC | Kazalo | Kolofon | September
- Page 5 and 6: 5
- Page 7 and 8: 7 Pridruži se SBC Klubu slovenskih
- Page 9 and 10: SBC Mladi 9 najodmevnejšimi poslov
- Page 11 and 12: Davčne spremembe 11 Če se bo dave
- Page 13 and 14: Študentsko delo 13 Sebastjan Česn
- Page 15 and 16: 15
- Page 17 and 18: Letalski prevozi v EU 17 ali in kda
- Page 19 and 20: SBC | Najnovejši podjetniški nasv
- Page 21 and 22: Top nasveti tržnega inšpektorata
- Page 23 and 24: Top nasveti tržnega inšpektorata
- Page 25: 25 površine, ki vključuje tri eno
- Page 29 and 30: Top nasveti inšpektorata RS za del
- Page 31 and 32: 31 Krediti za financiranje naložb
- Page 33 and 34: 33 POHIŠTVO PO MERI Prihranite z n
- Page 35 and 36: Top nasveti finančne uprave RS 35
- Page 37 and 38: Top nasveti finančne uprave RS 37
- Page 39 and 40: Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa 39
- Page 41 and 42: Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa 41
- Page 43 and 44: Evropska komisija 2019-2024 43 2Gos
- Page 45 and 46: 45 082 80 9000 051 380 838 www.palm
- Page 47 and 48: Kibernetski napadi 47 NAJPOGOSTEJŠ
- Page 49 and 50: 49 breZpapirna prOiZvOdnja vrača u
- Page 51 and 52: 51 Z naprednimi rešitvami ciljajo
- Page 53 and 54: 53 20 let uspehov na področju meri
- Page 55 and 56: Hekerji ne mirujejo 55 V preteklost
- Page 57 and 58: CARINSKO POSREDOVANJE_NON-STOP 575
- Page 59 and 60: Varnost gesel in spletnih strani 59
- Page 61 and 62: Kibernetska tveganja 61 4Operacije
- Page 63 and 64: Zavarovanje kibernetskih tveganj 63
- Page 65 and 66: 65
- Page 67 and 68: Kovis je mednarodno inovativno podj
- Page 69 and 70: PAMETNA ENERGIJA Z lastno sončno e
- Page 71 and 72: 71 3M 1/2M 3 x 2M 2/3M 4 x 2M 7M 4M
- Page 73 and 74: Razpisi 73 območjih zahodne kohezi
- Page 75 and 76: 75 jih ogledujemo, preučujemo in a
26<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI INŠPEKTORATA RS ZA DELO<br />
<strong>Na</strong> področju urejanja pravic in<br />
obveznosti iz delovnega razmerja<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Je intervencijsko delo<br />
mogoče vključiti v sistem neenakomerne razporeditve delovnega<br />
časa? <strong>Kako</strong> rešiti vprašanje preplačila, kadar delodajalec izplača<br />
poln regres za letni dopust, kmalu zatem pa z delavcem razdreta<br />
pogodbo o zaposlitvi? Lahko podjetje v pogodbi o zaposlitvi dodatek<br />
za delovno dobo vključi v osnovno plačo?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo.<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, morebiten opis dejanskega stanja in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo, da so<br />
predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo po<strong>se</strong>bej ter<br />
temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih pa v nobenem<br />
primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč najboljši mogoč<br />
nasvet v posameznem primeru. Odgovori tudi ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel<br />
odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
STROŠKI S PRIDOBIVANJEM<br />
DELOVNIH DOVOLJENJ ZA TUJCE<br />
avtoprevoznik kot voznike<br />
večinoma zaposluje tujce in krije v<strong>se</strong><br />
10Delodajalec<br />
stroške njihovega zaposlovanja, ki<br />
so povezani z delom, tudi stroške pridobivanja<br />
delovnih dovoljenj. Zanima ga, ali lahko del<br />
stroška zaposlovanja prene<strong>se</strong> na delavce, ki pri<br />
njem ne ostanejo toliko časa, za kolikor je z njimi<br />
dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.<br />
<strong>Na</strong> podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in<br />
sorodne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri<br />
delu je delodajalec za stroške, ki so povezani z delom<br />
ali iz njega izvirajo, v celoti odgovoren sam. Gre za<br />
primere z izobraževanjem povezanih stroškov, ko je<br />
delodajalec delavce napotil na izobraževanje, četudi<br />
vsi stroški niso povezani z delom, ter tistih izobraževanj,<br />
ki so povezana z delom, ki ga delavec opravlja, še<br />
po<strong>se</strong>bej, če potekajo znotraj delovnega časa. Delodajalec<br />
je dolžan plačati v<strong>se</strong> zdravniške preglede ter<br />
poskrbeti za delovno opremo in v<strong>se</strong> potrebne ukrepe,<br />
da je delavcu zagotovljeno varno in zdravo delovno<br />
okolje. Enako velja za plačilo delovnih dovoljenj (po<br />
sporazumu z Bosno in Hercegovino ter po novem tudi<br />
s Srbijo), ne pa tudi v primeru enotnih dovoljenj za delo
Change language