SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.

SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.

28.10.2019 Views

20 SBC | Top nasveti tržnega inšpektorata RS | September 2019 TOP NASVETI TRŽNEGA INŠPEKTORATA RS Na področju garancije, prodaje prek spleta in nastopanja na trgu Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Ali podjetje lahko oglašuje priporočeno ceno namesto prodajne in po tej ceni tudi prodaja? Ali je pri prodaji izdelkov na območju Slovenije obvezna uporaba slovenskega jezika? Je mogoče potrošnike k nakupu izdelka aktivno privabljati z obljubo nesorazmerno visoke nagrade? Foto: Shutterstock Odgovore na aktualna vprašanja članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov in storitev prek spleta in nastopanja na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba SBC – Kluba slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS. Mnenja se nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano konkretno vprašanje, opis dejanskega stanja, dostopne informacije in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo, da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo posebej ter temeljijo na najboljšem znanju in osebni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Prav tako odgovori ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače. Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše POGODBA NA DALJAVO ker pa blaga ni mogoče preveriti, kupcu preostane le zanašanje na prodajalčeve navedbe in njegov opis blaga oziroma storitev. Iz vsega naštetega zato izhajajo nekoliko drugačne pravice in obveznosti potrošnika in prodajalca. 1 Kakšna je razlika med navadno in spletno trgovino (pogodba na daljavo)? Bistvena razlika med navadno in spletno trgovino je v tem, da je pri spletni trgovini pogodba sklenjena na daljavo, kar pomeni, da gre pri tej vrsti nakupa za posebne okoliščine; med drugim je sklepanje pogodbe bolj preprosto, Pravice in obveznosti potrošnika: V primeru pogodbe, sklenjene na daljavo (kamor sodi tudi nakup prek spletne trgovine), ima potrošnik pravico, da v 14 dneh od prevzema blaga prodajalca obvesti, da odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni treba navajati razloga za takšno odločitev. Že prejeto

Top nasveti tržnega inšpektorata RS 21 blago mora potrošnik na svoje stroške vrniti prodajalcu najkasneje v 14 dneh po obvestilu o odstopu od pogodbe. Potrošnik od trenutka prejema blaga do odstopa od pogodbe blaga ne more in ne sme ves čas neovirano uporabljati, temveč sme ogled in preizkus prejetega blaga opraviti zgolj v obsegu, ki je nujno potreben za ugotovitev dejanskega stanja in ki ga dopuščajo prodajalne. Obveznosti trgovca: Če potrošnik odstopi od pogodbe na daljavo, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta plačila, in to nemudoma oziroma najkasneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Pri prodajnih pogodbah lahko podjetje vračilo prejetih plačil zadrži, dokler ne prevzame blaga, ki ga je potrošnik vrnil, ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi možnost, da blago prevzame samo. V primeru odstopa od prodajne pogodbe v običajni trgovini mora potrošnik za to imeti razlog, opredeljen v splošnih pogojih prodaje, ki jih je določil trgovec; nato nastopijo določene obveznosti trgovca, bodisi vračila denarja bodisi zamenjave blaga za drugo blago v trgovini. Pri vseh drugih pravicah in obveznostih prodajalca in potrošnika razlik med navadno in spletno trgovino ni. OGLAŠEVANJE 2 Kaj pomeni izraz priporočena cena in ali podjetje lahko oglašuje ponudbo s takšnimi cenami? V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot) mora podjetje pri poslovanju s potrošniki za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti končno ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena mora biti označena v evrih in mora biti končna. To pomeni, da je podjetje pri svojem poslovanju potrošniku dolžno zagotoviti celovito informacijo o veljavni ceni, ki ne more biti zgolj priporočljiva. Kaj pomeni priporočena cena: to ni končna cena, s katero bi moral biti potrošnik seznanjen še pred odločitvijo o sklenitvi posla oziroma še pred nakupom, ampak gre za ceno, katere višino priporoča dobavitelj. Kadar dobavitelj trgovcem predlaga, naj blago prodajajo po določeni (priporočeni) ceni, to ne pomeni, da bo po takšni ceni trgovec blago tudi dejansko ponudil v prodajo na trg. Končna cena blaga je lahko tudi precej višja od priporočene, potrošnik pa je z oglaševanjem priporočene cene zaveden, saj verjame, da bo želeno blago lahko kupil po oglaševani ceni. Opisani način oglaševanja cen ni dopusten in predstavlja nepošteno, zavajajočo poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana. GARANCIJA IN STVARNA NAPAKA 3 Kakšna je razlika med garancijo in stvarno napako? Ena od ključnih razlik je, da lahko potrošnik garancijo – brezplačno odpravo napake – uveljavlja pri izdelkih, za katere je garancija obvezna, in izdelkih, za katere je bila podana prostovoljna garancija, medtem ko je reklamacija za stvarno napako mogoča za vsak kupljeni izdelek. Druge bistvene razlike med garancijo in stvarno napako so naslednje: Uveljavljanje: Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelek, za katerega je bila oziroma bi morala biti ta podana. Stvarno napako lahko potrošnik uveljavlja za vsak izdelek, ki ga je kupil od podjetja. Rok: Pri garanciji lahko potrošnik napako reklamira kadarkoli v garancijskem roku. Pri stvarni napaki pa mora potrošnik prodajalca o napaki obvestiti v dveh mesecih od odkritja napake (po preteku dveh let od nakupa pa prodajalec za napake ne odgovarja več). Odgovornost: Garancijo lahko potrošnik uveljavlja pri garantu ali njegovem pooblaščenem servisu. Reklamacijo iz naslova stvarne napake je mogoče uveljavljati le pri prodajalcu. Pravice: Pri garanciji lahko potrošnik primarno zahteva odpravo napake šele, če popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne izvrši v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov, brezhiben izdelek. V okviru stvarne napake pa lahko potrošnik po lastni izbiri zahteva: a) odpravo napake ali vračilo dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali b) zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali vračilo plačanega zneska.

Top nasveti tržnega inšpektorata RS<br />

21<br />

blago mora potrošnik na svoje stroške vrniti<br />

prodajalcu najkasneje v 14 dneh po obvestilu o<br />

odstopu od pogodbe.<br />

<br />

Potrošnik od trenutka prejema blaga do<br />

odstopa od pogodbe blaga ne more in ne sme<br />

ves čas neovirano uporabljati, temveč sme<br />

ogled in preizkus prejetega blaga opraviti zgolj<br />

v ob<strong>se</strong>gu, ki je nujno potreben za ugotovitev<br />

dejanskega stanja in ki ga dopuščajo<br />

prodajalne.<br />

Obveznosti trgovca:<br />

<br />

Če potrošnik odstopi od pogodbe na<br />

daljavo, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta<br />

plačila, in to nemudoma oziroma najkasneje<br />

v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od<br />

pogodbe.<br />

<br />

Pri prodajnih pogodbah lahko podjetje<br />

vračilo prejetih plačil zadrži, dokler ne<br />

prevzame blaga, ki ga je potrošnik vrnil, ali<br />

dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je<br />

blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi<br />

možnost, da blago prevzame samo.<br />

<br />

V primeru odstopa od prodajne pogodbe<br />

v običajni trgovini mora potrošnik za to<br />

imeti razlog, opredeljen v splošnih pogojih<br />

prodaje, ki jih je določil trgovec; nato nastopijo<br />

določene obveznosti trgovca, bodisi vračila<br />

denarja bodisi zamenjave blaga za drugo<br />

blago v trgovini.<br />

Pri v<strong>se</strong>h drugih pravicah in obveznostih<br />

prodajalca in potrošnika razlik med navadno in<br />

spletno trgovino ni.<br />

OGLAŠEVANJE<br />

2<br />

Kaj pomeni izraz priporočena cena in ali<br />

podjetje lahko oglašuje ponudbo s takšnimi<br />

cenami?<br />

V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov<br />

(ZVPot) mora podjetje pri poslovanju s potrošniki<br />

za blago oziroma storitve, ki jih ponuja,<br />

vidno označiti končno ceno, ki vključuje davek<br />

na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec<br />

za davek na dodano vrednost. Cena mora<br />

biti označena v evrih in mora biti končna. To<br />

pomeni, da je podjetje pri svojem poslovanju<br />

potrošniku dolžno zagotoviti celovito informacijo<br />

o veljavni ceni, ki ne more biti zgolj<br />

priporočljiva.<br />

Kaj pomeni priporočena cena: to ni<br />

končna cena, s katero bi moral biti potrošnik<br />

<strong>se</strong>znanjen še pred odločitvijo o sklenitvi posla<br />

oziroma še pred nakupom, ampak gre za ceno,<br />

katere višino priporoča dobavitelj. Kadar dobavitelj<br />

trgovcem predlaga, naj blago prodajajo<br />

po določeni (priporočeni) ceni, to ne pomeni,<br />

da bo po takšni ceni trgovec blago tudi dejansko<br />

ponudil v prodajo na trg. Končna cena<br />

blaga je lahko tudi precej višja od priporočene,<br />

potrošnik pa je z oglaševanjem priporočene<br />

cene zaveden, saj verjame, da bo želeno blago<br />

lahko kupil po oglaševani ceni.<br />

Opisani način oglaševanja cen ni dopusten<br />

in predstavlja nepošteno, zavajajočo<br />

poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona<br />

o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi<br />

poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana.<br />

GARANCIJA IN STVARNA NAPAKA<br />

3<br />

Kakšna je razlika med garancijo in stvarno<br />

napako?<br />

Ena od ključnih razlik je, da lahko potrošnik<br />

garancijo – brezplačno odpravo napake –<br />

uveljavlja pri izdelkih, za katere je garancija<br />

obvezna, in izdelkih, za katere je bila podana<br />

prostovoljna garancija, medtem ko je reklamacija<br />

za stvarno napako mogoča za vsak<br />

kupljeni izdelek.<br />

Druge bistvene razlike med garancijo in<br />

stvarno napako so naslednje:<br />

<br />

Uveljavljanje: Garancijo lahko potrošnik<br />

uveljavlja za izdelek, za katerega je bila<br />

oziroma bi morala biti ta podana. Stvarno<br />

napako lahko potrošnik uveljavlja za vsak<br />

izdelek, ki ga je kupil od podjetja.<br />

<br />

Rok: Pri garanciji lahko potrošnik napako<br />

reklamira kadarkoli v garancijskem roku.<br />

<br />

Pri stvarni napaki pa mora potrošnik<br />

prodajalca o napaki obvestiti v dveh me<strong>se</strong>cih<br />

od odkritja napake (po preteku dveh let od<br />

nakupa pa prodajalec za napake ne odgovarja<br />

več).<br />

<br />

Odgovornost: Garancijo lahko<br />

potrošnik uveljavlja pri garantu ali njegovem<br />

pooblaščenem <strong>se</strong>rvisu. Reklamacijo iz naslova<br />

stvarne napake je mogoče uveljavljati le pri<br />

prodajalcu.<br />

<br />

Pravice: Pri garanciji lahko potrošnik<br />

primarno zahteva odpravo napake šele, če<br />

popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne izvrši v<br />

skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva<br />

zamenjavo za nov, brezhiben izdelek.<br />

V okviru stvarne napake pa lahko potrošnik<br />

po lastni izbiri zahteva:<br />

a) odpravo napake ali vračilo dela plačanega<br />

zneska v sorazmerju z napako<br />

ali<br />

b) zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali<br />

vračilo plačanega zneska.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!