14 <strong>SBC</strong> | Študentsko delo | September <strong>2019</strong> Študenti bodo izgubili možnost vključevanja v delovni proces Poudarja predv<strong>se</strong>m, da bodo z zmanjšanjem ponudbe študentskih del mladi izgubili možnost vključevanja v delovni proces v podjetjih, s tem pa jim bo oteženo nabiranje prvih delovnih izkušenj. Danes <strong>se</strong> namreč kar 60 odstotkov študentov redno zaposli v podjetjih, v katerih so opravljali študentska dela, pravi . »Daleč najmočnejši kanal zaposlovanja mladih, kar je danes študentsko delo, bo zelo okrnjen ali bo celo ugasnil,« zatrjuje in dodaja: »Povišanje urne postavke z zakonom zveni kot všečen ukrep, žal pa je realnost ravno nasprotna in bi škodovala tistim, ki jim je namenjena. Zadnja leta trg (ponudba in povpraševanje po delu študentov) sam dviguje povprečno urno postavko za pet odstotkov na leto.« Bo delo na črno nadomestilo študentsko delo? Stranka Levica <strong>se</strong> zavzema tudi za ukinitev študentskih <strong>se</strong>rvisov in za prenos posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje. »To po našem mnenju pomeni konec študentskega dela, ki obstaja že od leta 1958. Podjetja bi izgubila še zadnjo fleksibilno obliko dela. Študentsko delo bodo v tem primeru nadomestili prisilni s. p.-ji in delo na črno, delodajalci pa bodo z nadurami še bolj obremenili redno zaposlene delavce,« je prepričan Česnik. Primerjava: Kot če bi minimalne plače skočile na 2.000 € bruto V <strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov so na predlog podali pripombe, v katerih med drugim opozarjajo na analizo, ki kaže, da bo v primeru uveljavitve predloga Levice v letu 2020 minimalna študentska postavka za 13 % višja od zdajšnje povprečne urne postavke študentov. V izračunu niso upoštevani predlagani dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo, ki zdaj niso administrativno urejeni. Po analogiji bi denimo plače redno zaposlenih na minimalni plači ob tako visokem dvigu minimalne plače nad povprečno morale znašati skoraj 2.000 evrov bruto na me<strong>se</strong>c. V <strong>SBC</strong> poudarjajo še dodatne posledice nerazumnega predloga Levice: višje cene izdelkov in storitev za končne kupce, povečanje javne porabe, saj možnost študentskega dela danes s pridom izkoriščajo tudi številni javni zavodi, ministrstva in druge javne institucije, onemogočanje konkurenčne oblike pokrivanja kadrovskih vrzeli pri številnih delodajalcih, konec pridobivanja prvih delovnih izkušenj mladih na trgu dela in zaviranje njihove finančne osamosvojitve. Ne želimo si ponovitve leta 2010 Povečanje urne postavke študentskega dela, kot ga predlaga Levica, bi povzročilo začetek konca študentskega dela v Sloveniji, opozarjajo v <strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov. Dodajajo, da bi <strong>se</strong> morali o spremembah dogovoriti v socialnem dialogu, na podlagi analiz in enovito, s celovitim konceptom; toliko bolj zato, ker <strong>se</strong> ob povišanih stroških študentskega dela, občutno višjih stroških minimalne plače leta 2020 in negotovih razmerah na evropskih trgih lahko v blažji obliki ponovi leto 2010. To bi pomenilo več dela na črno, manj prihodkov javnih blagajn ter nižjo stopnjo varnosti delavcev in študentov zaradi visokih stroškov, ki jih to prinaša za podjetja. Študentsko delo zelo razvita oblika vajeništva Po njegovem mnenju državni zavod za zaposlovanje v nobenem pogledu ni sposoben fleksibilnih, hitrih in dobrih storitev, kakršne danes ponuja na primer za<strong>se</strong>bno podjetje e-Študentski Servis. <strong>Na</strong> slabšem bi tako bili študenti, dijaki in delodajalci, ki imajo danes v študentskem delu zelo razvito, sodobno in elektronsko podprto obliko vajeništva. Poudarja, da je ujemanje med podjetji in njihovimi bodočimi redno zaposlenimi višje, če predhodno sodelujejo in <strong>se</strong> spoznajo prek študentskega dela; prav tako je razhod tistih, ki <strong>se</strong> med <strong>se</strong>boj ne ujamejo, najlažji in najcenejši prav v času študentskega dela. Slaba zami<strong>se</strong>l, ki lahko prizadene sto tisoč mladih »Nepremišljen ali populistično motiviran po<strong>se</strong>g v najpomembnejši socialni korektiv mladih je resnično slaba zami<strong>se</strong>l. Stranski učinek bi bil, da bi <strong>se</strong>, ob izgubi študentskega dela, ravno ekonomsko najšibkejši študenti za študij morali finančno zadolževati in bi ga končali zadolženi, kar bi prav tako povečalo neenakost med njimi. Ob nedostopnosti stanovanj za mlade v Sloveniji bi tako za ekonomsko najšibkejše študente nedostopen postal tudi študij,« je pojasnil in sklenil: »Ureditev študentskega dela je tradicionalna in odlično deluje že več kot 60 let. Je zelo razvita in utečena, zato mora biti vsaka sprememba resnično premišljena, saj lahko prizadene več kot 100.000 mladih in vpliva na 50.000 slovenskih družin. Po drugi strani <strong>se</strong> na študentsko delo zanaša in prek študentskega dela zelo uspešno kadruje 30.000 podjetij v Sloveniji. Študentsko delo je pomemben vir za javne blagajne, prinaša prihodke v državni proračun in je element konkurenčnosti slovenskih podjetij.«
15