SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenski<br />
ISSN 2630-1539<br />
Št. 4. | letnik 2<br />
| September <strong>2019</strong><br />
Revija za odgovorno podjetništvo<br />
www.sbc.si<br />
Ste<br />
pripravljeni?<br />
<strong>Na</strong> <strong>inšpekcijo</strong><br />
19-37<br />
<strong>Na</strong> <strong>hekerje</strong><br />
46-63<br />
V TOKRATNI IZDAJI<br />
38 8 72 12 22<br />
Hubert Kosler Jure Knez<br />
Kristina Kočet Hudrap Sebastjan Česnik<br />
Mojca Erman
2<br />
NOVI OPEL<br />
VIVARO<br />
NEMŠKO ORODJE,<br />
KI PELJE VAŠ POSEL<br />
PREIZKUSITE NOVI OPEL VIVARO!<br />
ŽE NA ZALOGI PRI VAŠEM TRGOVCU.<br />
WWW.OPEL.SI<br />
Povprečna poraba goriva (kombinirano): 4,7 – 5,7 l/100 km. Emisije CO 2 (kombinirano): 125 – 152 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6. Specifične emisije NO X : 0,0609 – 0,0820 g/km.<br />
Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,0008 – 0,0063 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,02E11 – 4,96E11/km. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši<br />
toplogredni plin, ki povzroča globalno <strong>se</strong>grevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam<br />
ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične. Opel Southeast Europe LCC, 2040 Budaörs, Szabadság u. 117, Madžarska.
<strong>SBC</strong> | Kazalo | Kolofon | September <strong>2019</strong><br />
3<br />
Slovenski<br />
Uvodnik<br />
Multi tveganja – velika priložnost 4<br />
Združenje najboljših<br />
V <strong>SBC</strong> že več kot 200 uspešnih slovenskih podjetnikov 6<br />
<strong>SBC</strong> Mladi<br />
V <strong>SBC</strong> <strong>se</strong> rojeva podjetniška sila, ki bo čez 10 let vodila podjetno<br />
Slovenijo 8<br />
Davčne spremembe<br />
Kje je minister za finance prisluhnil in kje ne? 10<br />
Študentsko delo<br />
V Sloveniji ne smejo izgubiti edine alternative vajeništvu 12<br />
Letalski prevozi v EU<br />
Letalska zamuda in odpoved leta: to so vaše pravice 16<br />
<strong>Na</strong>jnovejši podjetniški nasveti<br />
Top 30 praktičnih, strokovnih nasvetov o inšpekcijskih temah 19<br />
<strong>Na</strong> področju garancije, prodaje prek spleta in nastopanja na trgu 20<br />
<strong>Na</strong> področju urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja 26<br />
<strong>Na</strong> področju obračuna davkov, izdaje kuponov, poslovanja<br />
z bankami in izterjave 34<br />
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
Je kdo kdaj pomislil, da bi obdavčil stroje? Enako velja za robote. 38<br />
Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024<br />
Obljuba: za podjetja manj papirologije in lažji dostop do denarja 42<br />
Kibernetski napadi<br />
Izigrani direktorji morajo v povprečju plačati po 40 tisoč evrov 46<br />
Kibernetska ozaveščenost<br />
<strong>Kako</strong> varni ste pred hekerji, lahko pokaže zelo preprost test 52<br />
Hekerji ne mirujejo<br />
<strong>Na</strong>padi, ki dokazujejo, da nihče ni varen 54<br />
Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani<br />
Geslo naj ima vsaj 14 znakov 58<br />
Kibernetska tveganja<br />
Kontrolni <strong>se</strong>znam za direktorje 60<br />
Zavarovanje kibernetskih tveganj<br />
Poznate v<strong>se</strong> svoje kritične točke? 62<br />
Lestvici<br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja 64<br />
Razpisi<br />
Kje nas do konca leta čakajo nepovratna sredstva? 72<br />
Spletna trgovina B2B<br />
Kvaliteta spletne trgovine = kvaliteta in število artiklov 76<br />
Učinkoviti na spletu<br />
Pospeševanje spletne prodaje: praktični nasveti z globalnih trgov 78<br />
Kadrovske evidence<br />
Pomaga vam lahko digitalna pamet 82<br />
Turizem<br />
Umik v naravi, a ne brez interneta in luksuza 88<br />
<strong>Na</strong>sveti<br />
Dragocene ure: kako ločiti original od ponaredka 92<br />
Št. 4. | letnik 2 |<br />
September <strong>2019</strong><br />
Odgovorni urednik:<br />
Goran Novković<br />
Izvršni urednik:<br />
Jan Tomše<br />
Oblikovanje:<br />
Nenad Bebić<br />
Uredništvo:<br />
Klub slovenskih podjetnikov GIZ<br />
Dimičeva ulica 16<br />
1000 Ljubljana<br />
info@sbc.si<br />
Trženje oglasnega prostora:<br />
Eko dežela, d. o. o.<br />
trzenje@sbc.si<br />
01 5130 824<br />
<strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> je revija <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov,<br />
namenjena najboljšim slovenskim<br />
malim in srednjim podjetjem,<br />
največjim podjetjem in ključnim<br />
posameznikom ter ustanovam<br />
v državi, ki bi vsak na svojem<br />
področju morali skrbeti za čim<br />
bolj podjetno in podjetniško<br />
Slovenijo.<br />
ISSN 2630-1539<br />
<strong>SBC</strong> Novice 96
4<br />
<strong>SBC</strong> | Uvodnik | September <strong>2019</strong><br />
Multi tveganja –<br />
velika priložnost<br />
Svet, z njim pa podjetniki, <strong>se</strong> v zadnjem času sooča<br />
z veliko tveganji in negotovostmi:<br />
Geostrateška tveganja. Nihče ne ve, kako <strong>se</strong> bo<br />
1. razpletel brexit. Nihče ne ve, kako <strong>se</strong> bo končala<br />
ameriško-kitajska trgovinska vojna. Nihče ne ve, kaj <strong>se</strong><br />
bo zgodilo s korejsko, hormuško, bližnjevzhodno in številnimi drugimi<br />
konflikti. Nihče ne ve, kaj <strong>se</strong> bo zgodilo s političnimi in gospodarskimi<br />
krizami v Južni Ameriki (Venezuela, Brazilija, Argentina) …<br />
Klimatska tveganja. Ne le, da zagotovo doživljamo ogrevanje Zemlje. Težava je hujša.<br />
2. Nihče ne ve natančno, kakšne bodo posledice. Zato pretiravajo eni in drugi. Zanikovalci<br />
klimatskih sprememb <strong>se</strong> obnašajo, kot da <strong>se</strong> nič ne dogaja. Mnogi, ki sicer upravičeno<br />
opozarjajo na klimatske spremembe, pa pretiravajo. Vsaka malo večja vremenska katastrofa je<br />
posledica ogrevanja Zemlje. Kot da jih v preteklosti ne bi bilo. A ne glede na to, posledice bodo,<br />
če <strong>se</strong> bomo še naprej obnašali neodgovorno.<br />
Ameriško tveganje. Ne gre samo za nepredvidljivo obnašanje<br />
3. pred<strong>se</strong>dnika Donalda Trumpa in za njegova sunkovita<br />
zaostrovanja in popuščanja v zunanji politiki. <strong>Na</strong>čin njegove<br />
komunikacije je pov<strong>se</strong>m najedel spodobnost svetovnega<br />
diplomatskega žargona, to pa povzroča vzpon radikalizmov. Še bolj<br />
nevarno je dogajanje v ekonomiji ZDA. Podjetja <strong>se</strong> strmo zadolžujejo,<br />
lastniki pa izčrpavajo dividende.<br />
<strong>Na</strong>juspešnejši podjetniki<br />
so v krizi še boljši kot<br />
gospodarstvo v celoti.<br />
Znajo izkoristiti vsako<br />
priložnost.<br />
4.<br />
Avtor: Goran Novković, odgovorni urednik<br />
Evropska tveganja. Poleg brexita je v zadnjem času v ospredju<br />
velika ohladitev nemškega gospodarskega motorja EU. Očitna<br />
je čedalje močnejša delitev na stare zahodne in nove vzhodne<br />
članice. Drzno <strong>se</strong> oglašajo tako skrajno desni kot skrajno levi<br />
radikalci. Zmerni desnica in levica <strong>se</strong> morata povezovati, da bi<br />
onemogočita radikalce na obeh skrajnih polih.<br />
Kibernetska tveganja. O tem pišemo v tokratni reviji. Kibernetski napadi so postali<br />
5. vsakodnevnica. Od polja spopadov med državami ali med teroristi in državami prehajajo na<br />
polja poslovanja velika podjetja, v zadnjem času pa tudi malih in srednjih podjetij. V prihodnje<br />
jih bo z digitalizacijo še več. Zaradi slednje bodo še bolj nevarni.<br />
Birokratsko-inšpektorska tveganja. Žal na domačih tleh še vedno vrvi od birokratskih<br />
6. nesmislov, včasih tudi inšpektorskih nebuloz. Inšpektorji so samostojni pri odločanju,<br />
nemalokrat imajo svoje muhe. Zato smo poleti na <strong>SBC</strong> Akademijo povabili vrh tržne, finančne in<br />
delovne inšpekcije. V tej reviji si lahko preberete, kaj svetujejo pri najbolj aktualnih temah.<br />
Slovensko politično tveganje. <strong>Na</strong>v<strong>se</strong>zadnje je zelo nepredvidljivo, kaj bo storila naša<br />
7. vlada. Lani januarja smo na 1. <strong>SBC</strong> Forumu opozorili, da je za strukturne reforme časa<br />
maksimalno dve leti. Strukturne reforme so nujne, da podjetniško okolje pripravimo na manj<br />
prijazne ča<strong>se</strong>. Nismo preroki, a sodeč po zadnji ohladitvi napovedi gospodarske rasti smo imeli<br />
prav.<br />
<strong>Na</strong> prvi pogled v<strong>se</strong> podjetnike lahko boli glava od številnih tveganj. Toda številna tveganja so<br />
lahko tudi velika priložnost. V <strong>se</strong>ptembru je število članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov<br />
pre<strong>se</strong>glo 200 zelo uspešnih. To dokazujejo podatki. Izvoz 202 članov <strong>se</strong> je v zadnjih 5 letih<br />
povečal kar za 137 odstotkov, dobiček za skoraj trikrat. <strong>Na</strong> lestvici top 500 slovenskih<br />
izvoznikov je več kot 50 naših članov, čeprav je večina pred 30 leti ali pozneje začela v garaži.<br />
Ne vemo, kaj nas čaka jutri. Vemo pa, da so nadpovprečno uspešni podjetniki v času krize v<br />
primerjavi s celotnim gospodarstvom poslovali še bistveno bolje. Zato smo lahko optimisti.<br />
V<strong>se</strong> <strong>se</strong> da.
5
6 <strong>SBC</strong> | Združenje najboljših | September <strong>2019</strong><br />
V <strong>SBC</strong> že več kot<br />
200 uspešnih<br />
slovenskih<br />
podjetnikov<br />
Kar 82 % članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov do<strong>se</strong>ga standard bonitetne<br />
odličnosti, med top 200 slovenskimi<br />
malimi in srednjimi podjetji po<br />
poslovnih rezultatih v letu 2018 pa je član<br />
kluba že vsako <strong>se</strong>dmo podjetje.<br />
Avtorja: Aleksander Kolednik, Jan Tomše<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov<br />
združuje uspešne lastnike slovenskih<br />
podjetij, ki so poslovne rezultate<br />
do<strong>se</strong>gli na pošten način z lastno<br />
idejo ali kot nasledniki družinskih<br />
podjetij in z lastnim trudom.<br />
Z 202 članoma je klub vodilno slovensko<br />
združenje, v katerem <strong>se</strong> družijo politično<br />
neodvisni podjetniki, ki do<strong>se</strong>gajo nadpovprečne<br />
rezultate, poslujejo etično, med <strong>se</strong>boj negujejo<br />
»gentlemansko kulturo« in podpirajo mlade<br />
talente, od podjetnikov do nadarjenih športnikov.<br />
Vidno izstopajo po nadpovprečnosti<br />
Poslovno uspešnost članov <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov, ki občutno pre<strong>se</strong>ga raven<br />
preostalega gospodarstva, jasno kažejo bonitetne<br />
številke. Po podatkih nedavne analize analitične<br />
in svetovalne hiše Bisnode bonitetno odličnost<br />
<strong>2019</strong> do<strong>se</strong>ga kar 82 % podjetij – članov kluba.<br />
Bonitetna odličnost vključuje bonitetne standarde<br />
A, AA, AAA in Zlati AAA. Za primerjavo: na ravni<br />
celotnega slovenskega gospodarstva omenjeno<br />
raven do<strong>se</strong>ga le 25 % podjetij.<br />
Poslovno izjemnost članov <strong>SBC</strong> potrjuje<br />
tudi podatek, da med bonitetno odličnimi člani<br />
<strong>SBC</strong> skoraj vsak drugi (48 %) že tri leta zapored<br />
do<strong>se</strong>ga raven Zlati AAA, tako imenovano<br />
platinasto odličnost. To je bistveno več od<br />
slovenskega gospodarstva, kjer ta bonitetni<br />
status do<strong>se</strong>ga le 1 % podjetij.<br />
Vsak <strong>se</strong>dmi član med top 200<br />
slovenskimi MSP-ji<br />
Povprečna rast dodane vrednosti članov kluba<br />
v zadnjih petih letih je 23 % .Člani <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov so v zadnjih petih letih<br />
prodajo povečali za 54 %, izvoz pa kar za 137<br />
%. Celoten ob<strong>se</strong>g prodaje članov kluba znaša<br />
2,2 milijarde evrov. V zadnjih petih letih so člani<br />
število zaposlenih povečali za 38 %, zdaj njihovo<br />
skupno število pre<strong>se</strong>ga 12 tisoč. Povprečna<br />
dodana vrednost na zaposlenega med člani kluba<br />
je skoraj 52 tisoč evrov.<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov med<br />
svoja pomembna poslanstva šteje prizadevanje za<br />
boljše, spodbudnejše poslovno okolje v Sloveniji<br />
in za okrepitev zavedanja, kako pomembna za<br />
blaginjo, razvoj in ustvarjalnost sta podjetnost<br />
in podjetništvo. Del teh prizadevanj je tudi akcija<br />
Podjetni za uspeh, ki <strong>se</strong> začne konec <strong>se</strong>ptembra<br />
in s katero bo klub javnosti predstavil, zakaj sta<br />
podjetnost in podjetništvo tako pomembna za<br />
različne družbene skupine. Z omenjenimi zgodbami<br />
želi klub sporočiti, kako pomembna gonilna sila je<br />
podjetnost, saj bogati družbo, prinaša napredek in<br />
deluje povezovalno. Več o akciji boste lahko prebrali<br />
v prihodnji številki revije <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong>.<br />
202<br />
člana kluba<br />
Ob<strong>se</strong>g<br />
prodaje:<br />
2,2<br />
milijarde €<br />
Čisti<br />
dobiček:<br />
171<br />
milijonov €<br />
<strong>SBC</strong> v številkah<br />
Število<br />
zaposlenih:<br />
12.278<br />
Dodana<br />
vrednost na<br />
zaposlenega:<br />
51.666 €<br />
Delež<br />
dolgov v<br />
financiranju:<br />
43 %<br />
Čista<br />
donosnost<br />
kapitala:<br />
16,18 %<br />
Izvoz:<br />
903<br />
milijonov €<br />
Kapital:<br />
1,06<br />
milijarde €<br />
Poslovni rezultati v zadnjih petih letih<br />
(2018/2013)<br />
Rast prodaje:<br />
+ 54 %<br />
Rast št. zaposlenih:<br />
+ 38 %<br />
Rast čistega dobička:<br />
+ 174 %<br />
Rast DV/<br />
zaposlenega:<br />
+ 23 %<br />
Rast čiste donosnosti<br />
kapitala:<br />
+ 41 %<br />
Rast izvoza:<br />
+ 137 %<br />
Rast kapitala:<br />
+ 86 %<br />
https://sbc.si<br />
https://sbcakademija.si
7<br />
Pridruži <strong>se</strong> <strong>SBC</strong> Klubu slovenskih<br />
podjetnikov DANES<br />
za boljši poslovni rezultat JUTRI.<br />
info@sbc.si
8<br />
<strong>SBC</strong> | <strong>SBC</strong> Mladi | September <strong>2019</strong><br />
V <strong>SBC</strong> <strong>se</strong> rojeva<br />
podjetniška sila, ki<br />
bo čez 10 let vodila<br />
podjetno Slovenijo<br />
Pred dnevi je bila v okviru <strong>SBC</strong><br />
ustanovljena <strong>se</strong>kcija <strong>SBC</strong> Mladi, ki<br />
povezuje nadpovprečno uspešne<br />
mlade podjetnike. Že takoj <strong>se</strong> je<br />
včlanilo 20 perspektivnih mladih<br />
podjetnic in podjetnikov.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Ustanovitveni zbor <strong>se</strong>kcije<br />
<strong>SBC</strong> Mladi je bil sklican na<br />
začetku <strong>se</strong>ptembra v Ljubljani.<br />
Povezava združuje najbolj<br />
obetavne mlade podjetniške<br />
talente in jim omogoča, da<br />
pod okriljem združenja, ki v Sloveniji povezuje<br />
najboljše, prispevajo k razvoju podjetniškega<br />
okolja, si med<strong>se</strong>bojno pomagajo z izkušnjami<br />
in nasveti ter sodelujejo na dogodkih kluba.<br />
<strong>SBC</strong> Mladi tako ob članih in naslednikih<br />
družinskih podjetij predstavljajo tretji nosilni<br />
steber platforme <strong>SBC</strong>, v okviru katere so povezani<br />
nadpovprečno uspešni slovenski podjetniki.<br />
Več kot 100 predlogov za članstvo<br />
Pobudnik <strong>se</strong>kcije dr. Jure Knez, direktor podjetja<br />
Dewesoft in član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, izpostavlja pomen povezovanja mladih<br />
nadpovprečnih podjetnikov, ki bodo v prihodnje<br />
gonilna sila najboljših podjetniških zgodb v državi.<br />
Poudarja, da gre za uresničevanje enega od petih<br />
vodil delovanja kluba, ki <strong>se</strong> udejanja v negovanju<br />
in podpori mladim talentom in podjetnikom.<br />
»Z novo <strong>se</strong>kcijo klub postaja stičišče<br />
starejših in mlajših generacij. Starejši lahko<br />
pomagajo z izkušnjami,<br />
mlajši pa prinašajo zagon<br />
in nove ideje.«<br />
V klubu so od<br />
partnerskih organizacij<br />
(inkubatorjev,<br />
ustvarjalnikov, tehnoloških<br />
parkov, ki skrbijo za mlade<br />
Dr. Jure Knez<br />
podjetnice in podjetnike,<br />
ter poznavalcev inovativnih<br />
mladih kmetov) takoj po vzpostavitvi začetnih<br />
aktivnosti prejeli več kot 120 predlogov za članstvo;<br />
pri 81 predlogih so prepoznali potencial. Kriteriji<br />
za mlade podjetnike so poleg vsaj 50-odstotnega<br />
slovenskega lastništva enaki kot za članstvo med<br />
top slovenskimi podjetniki, kjer sta v tem trenutku že<br />
202 člana. To so: nadpovprečnost, odgovornost in<br />
poštenost, nekaznovanost, politična nevtralnost in<br />
poravnane obveznosti do države. Med <strong>SBC</strong> Mladimi<br />
so dobrodošli podjetniki, ki:<br />
<br />
so lastniki podjetij, starih med 1 in 7 let,<br />
<br />
imajo med 30.000 in 3 milijone evrov<br />
letnega prometa.<br />
»RAČUNAM, DA BODO <strong>SBC</strong> MLADI<br />
TUDI <strong>SBC</strong> DALI VELIK POSPEŠEK.«<br />
Dr. Jure Knez<br />
Foto: Barbara Reya<br />
Kandidate je predlagalo kar 17<br />
organizacij<br />
»<strong>SBC</strong> je organizacija, ki je v eni bistveni stvari<br />
drugačna od v<strong>se</strong>h drugih: povezuje lastnike,<br />
torej podjetnike in podjetnice, ki <strong>se</strong> združujejo po<br />
kriteriju kakovosti. Ne gre za množično članstvo,<br />
temveč za članstvo na podlagi meril, med<br />
katerimi sta na prvem mestu etično delovanje<br />
in nadpovprečna poslovna uspešnost. Pov<strong>se</strong>m<br />
enaka merila veljajo za <strong>se</strong>kcijo <strong>SBC</strong> Mladi,«<br />
izpostavlja izvršni direktor kluba Goran Novković.<br />
Včlanjeni v <strong>se</strong>kcijo <strong>SBC</strong> Mladi poleg<br />
druženja s somišljeniki in možnosti izmenjave<br />
izkušenj pridobijo tudi možnost za tesnejše<br />
stike s člani <strong>SBC</strong>, priložnost za mentorstvo top<br />
članov kluba, večji vpliv na javno mnenje ter<br />
možnost udeležbe na dogodkih <strong>SBC</strong>, ki so med
<strong>SBC</strong> Mladi<br />
9<br />
najodmevnejšimi poslovnimi dogodki v državi.<br />
Novković dodaja, da mlade podjetniške sile<br />
v <strong>se</strong>kciji predstavljajo pomemben prispevek tudi<br />
za klub in v<strong>se</strong> njegove top člane, saj jih povezujejo<br />
z najboljšimi mladimi podjetniki, krepijo<br />
verodostojnost kluba, prinašajo svežino pogledov<br />
in nove predloge ter prispevajo k moči skupnega<br />
medijskega nastopa.<br />
Po be<strong>se</strong>dah dr. Jureta Kneza je dodaten<br />
razlog za zadovoljstvo v tem, da je pobudo za<br />
ustanovitev nove <strong>se</strong>kcije podprlo kar 17 različnih<br />
točk po državi, ki delujejo na področju podpore<br />
zagonskim (startup) podjetjem.<br />
»<strong>SBC</strong> MLADI BODO ČEZ DESETLETJE<br />
POSTALI TO, KAR SO DANES TOP<br />
ČLANI <strong>SBC</strong>. NAJBOLJŠI V DRŽAVI.«<br />
Goran Novković<br />
Delovali bodo po lastnem programu<br />
<strong>SBC</strong> Mladi bodo delovali v okviru poslanstva <strong>SBC</strong>,<br />
a bodo imeli v razmerju do <strong>SBC</strong> jasno ločeno<br />
področje in pristojnosti. Imeli bodo svoj upravni<br />
odbor, ki bo sprejel lasten statut in si zastavil<br />
programske cilje. Pred<strong>se</strong>dnik upravnega odbora<br />
bo glas mladih podjetnikov prenašal naprej<br />
do vodstva <strong>SBC</strong>, saj bo obenem predvidoma<br />
član upravnega odbora <strong>SBC</strong>. Ustanovna <strong>se</strong>ja<br />
začasnega odbora <strong>SBC</strong> Mladi bo na začetku<br />
oktobra. Klub bo <strong>SBC</strong> Mlade v svoj statut umestil<br />
spomladi leta 2020, ko bo na sporedu letna<br />
skupščina.<br />
<strong>Na</strong> ustanovnem srečanju na začetku<br />
<strong>se</strong>ptembra je k <strong>SBC</strong> Mladim pristopilo 20<br />
podjetnikov, v začasni upravni odbor <strong>se</strong>kcije, ki<br />
bo imel ustanovno <strong>se</strong>jo v prihodnjih tednih, pa so<br />
imenovali naslednje mlade uspešne podjetnike:<br />
Nejc Apšner Achilles, d. o. o.<br />
Matic Vizjak<br />
Matic Vizjak, nosilec<br />
dopolnilne dejavnosti na<br />
kmetiji, Kmetija Vizjak<br />
Uroš Požgan Kokica, d. o. o.<br />
Milan Šebalj OECO, d. o. o.<br />
Vanja Rainer Rainer, d. o. o.<br />
Rok Starič Rok's Nut Butter, d. o. o.<br />
Manca<br />
Kodermac<br />
Taman, d. o. o.<br />
Jana Fleišer Dobra teta, d. o. o.<br />
<strong>Na</strong>stja<br />
Kramer<br />
Malinca, d. o. o.<br />
Tjaša Ban Protocamel, d. o. o.<br />
Srdan <strong>Na</strong>d Grupo H, d. o. o.<br />
O <strong>SBC</strong> Mladih so povedali<br />
Jure Knez, Dewesoft<br />
Do danes so člani <strong>SBC</strong> zbrali milijardo kapitala.<br />
Verjamem, da bo tega pri <strong>SBC</strong> Mladih petkrat ali<br />
de<strong>se</strong>tkrat več. <strong>SBC</strong> Mladi bodo ustvarjali podjetniški<br />
program, ki bo za prihodnost Slovenije pomenil<br />
ogromno. Torej: dobrodošli, ustanovitveni člani <strong>SBC</strong><br />
Mladih in vsi drugi, ki <strong>se</strong> želite pridružiti.<br />
Andrej Repše, Armat<br />
Verjamem, da bodo mladi v <strong>SBC</strong> v nekaj letih<br />
bistveno povečali moč podjetništva v Sloveniji. To je<br />
vrsta povezovanja, ki ga Slovenija potrebuje.<br />
Tomaž Lah, Nektar <strong>Na</strong>tura<br />
Mladi <strong>se</strong> lahko v <strong>SBC</strong> uspešno mrežijo ter tako<br />
izkoristijo odlično priložnost za nove stike in<br />
poslovanje. Zasnova in struktura <strong>SBC</strong> sta odlični. To<br />
je stanovska organizacija najboljših podjetnikov,<br />
zato nimajo kaj oklevati.<br />
Katja Kraškovic, Gea College<br />
Mladi imajo možnost, da ustvarijo nekaj po svojih,<br />
ne tujih merilih. To je prihodnost Slovenije. Želim,<br />
da polni in ambiciozni, kot so, ustvarijo nekaj<br />
prodornega in velikega.<br />
Opravičilo zaradi napačne<br />
navedbe imena podjetja<br />
BUHEXPO.si<br />
Opravičilo<br />
V majski številki revije <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> <strong>se</strong> nam<br />
je v članku Praktični nasveti za nastop na <strong>se</strong>jmih<br />
na straneh 87 in 88 primerila nenamerna napaka<br />
pri zapisu imena člana <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, podjetja BUHEXPO.si, d. o. o., iz<br />
Ljubljane, ki je specializirano za rešitve <strong>se</strong>jemskega<br />
inženiringa s poudarkom na izvedbi razstavnih<br />
prostorov na ključ.<br />
Podjetju BUHEXPO.si <strong>se</strong> za napako iskreno<br />
opravičujemo, obenem pa bralce revije vabimo k<br />
branju uporabnih nasvetov za praktičen nastop<br />
na <strong>se</strong>jmih, ki so jih pripravili v podjetju, skupaj s<br />
slikovnimi primeri dobrih praks. Članek, objavljen na<br />
spletni strani <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, je<br />
dostopen na povezavi:<br />
https://www.sbc.si/<strong>2019</strong>/08/20/prakticni-nasvetiza-nastop-na-<strong>se</strong>jmih-buhexpo-si-ekspertisvetujejo/<br />
Uredništvo
10<br />
<strong>SBC</strong> | Davčne spremembe | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Voranc Vogel/Delo<br />
Kje je minister<br />
za finance<br />
prisluhnil in<br />
kje ne?<br />
Ministrstvo za finance je v predlogu<br />
sprememb davčne zakonodaje<br />
upoštevalo poziv <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov. Toda ne v<br />
celoti, saj nekateri predlogi kluba,<br />
zlasti za najbolj kreativne in uspešne<br />
zaposlene, za zdaj ostajajo neuslišani.<br />
Avtor: Igor Knez, direktor za pravne zadeve in lobiranje, <strong>SBC</strong><br />
Ministrstvo za finance je v<br />
poletnem času pripravilo<br />
predlog sprememb davčne<br />
zakonodaje, do katerega <strong>se</strong><br />
bodo v prihodnjih tednih<br />
opredeljevali ključni<br />
deležniki.<br />
Predlog sprememb je odziv na poziv k<br />
izboljšanju poslovnega okolja, ki ga je <strong>SBC</strong> –<br />
Klub slovenskih podjetnikov predstavil februarja<br />
letos na <strong>SBC</strong> Forumu v Postojni, nato pa dodatno<br />
utemeljeval v me<strong>se</strong>cih, ki so sledili. Očitno so<br />
opozorila in predlogi <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov čez poletje v precejšnji meri do<strong>se</strong>gli<br />
namen. A vendar ne vsi. Poglejmo:<br />
Prisluhnili argumentu, naj ne znižujejo<br />
konkurenčnosti podjetij<br />
Ministrstvo ohranja v junijskem predlogu zapisano<br />
7% minimalno stopnjo davka na dobiček pravnih<br />
o<strong>se</strong>b (DDPO), s čimer v celoti sledi predlogom<br />
<strong>SBC</strong>. Uslišalo je tudi opozorila <strong>SBC</strong> po ohranitvi<br />
19% stopnje DDPO. Oboje je kot zadnjo pobudo<br />
pred poletjem podal UO <strong>SBC</strong>. Tako je bil upoštevan<br />
pomemben pozitiven korak v smer zagotavljanja<br />
konkurenčnega položaja slovenskega podjetništva<br />
v primerjavi z drugimi državami. Te intenzivno<br />
znižujejo ali pa ohranjajo nizke davčne stopnje,<br />
kar koristi podjetjem, zato bi z višjo davčno<br />
obremenitvijo položaj slovenskih podjetij otežili.<br />
Obdavčitev delavcev: negativno<br />
pre<strong>se</strong>nečenje<br />
Toda ministrstvo je na področju, ki zadeva<br />
obdavčitev delavcev, negativno pre<strong>se</strong>netilo,<br />
saj je v 3. dohodninskem razredu, ki je z vidika<br />
visokokvalificiranih kadrov ključen, naredilo manj<br />
od pričakovanega. <strong>Na</strong>mesto višje razbremenitve<br />
stroška dela, s 34 % na 32 %, zdaj predlaga<br />
znižanje dohodninske stopnje v 3. razredu samo<br />
za eno odstotno točko, s 34 % na 33 %.<br />
Če k temu prištejemo še, da je popolnoma<br />
umaknilo predloge glede nadaljevanja<br />
razbremenitve nagrad za poslovno uspešnost (13.<br />
in 14. plača), ministrstvo na področju razbremenitve<br />
dela, ki bi vodilo k višji produktivnosti in slovenskim<br />
podjetjem zagotavljalo zadostno kadrovsko<br />
kapaciteto visokostrokovnih kadrov, ni pokazalo<br />
dovolj razumevanja za konkurenčni položaj<br />
slovenskih podjetij na trgu ključnih kadrov. <strong>Na</strong>j<br />
spomnimo: <strong>SBC</strong> predlaga, da zne<strong>se</strong>k do višine 200<br />
% povprečne plače ne bi bil obremenjen z davki.
Davčne spremembe<br />
11<br />
Če <strong>se</strong> bo davek na kapitalske dobičke<br />
povišal, bo to edinstven ukrep v EU<br />
Čeprav obdavčitev kapitalskih dobičkov v<br />
Sloveniji že danes krepko pre<strong>se</strong>ga obdavčitev<br />
v naših so<strong>se</strong>dnjih državah in celo Nemčija<br />
razmišlja, da bi stopnjo tega davka krepko<br />
znižala, je Slovenija po našem védenju edina<br />
država EU, ki razmišlja o zvišanju stopnje davka<br />
na kapitalske dobičke.<br />
Res je, da je predlog zvišanja bistveno milejši<br />
od radikalnih napovedi v koalicijski pogodbi, zoper<br />
katerega smo v <strong>SBC</strong> lansko je<strong>se</strong>n skupaj s koalicijo<br />
gospodarskih organizacij, ki imajo skupno več kot<br />
150.000 članov, odločno dvignili glas v javnosti.<br />
Vendar v <strong>SBC</strong> še vedno menimo, da mora stopnja<br />
davka na kapitalske dobičke ostati na ravni 25 % in<br />
da ni potrebe po zviševanju, zlasti če upoštevamo<br />
mednarodne primerjave.<br />
Zdaj na potezi ESS, nato vlada, končni<br />
predlog novembra<br />
Še v tem me<strong>se</strong>cu naj bi predloge davčnih<br />
sprememb obravnaval Ekonomsko-socialni svet<br />
(ESS) in takoj zatem Vlada RS. Če ne bo večjih<br />
pretresov, bo zakonodaja sprejeta novembra, po<br />
zelo optimističnem scenariju pa že oktobra.<br />
6 najpomembnejših informacij o predlaganih ukrepih<br />
7 % je predlagana minimalna stopnja DPPO (ni sprememb v<br />
primerjavi s prejšnjim predlogom ministrstva)<br />
19 % je predlagana stopnja DDPO, torej takšna, kot je zdaj (prejšnja<br />
dva predloga sta bila pri 20 % in 22 %)<br />
27,5 % je predlagana stopnja davka na kapitalske dobičke (ni<br />
sprememb v predlogu ministrstva)<br />
predlagana stopnja davka za 2. dohodninski razred <strong>se</strong> s 27 %<br />
znižuje na 26 % (ni sprememb)<br />
predlagana stopnja davka za 3. dohodninski razred <strong>se</strong> s 34 %<br />
znižuje na 33 % (prejšnji predlog: s 34 % na 32 %)<br />
v predlogu NI dodatne razbremenitve nagrad<br />
v sklop letošnjih davčnih sprememb sicer spada tudi popolna<br />
razbremenitev regresa, po načelu bruto = neto, do višine povprečne<br />
plače v državi, kar pa je bilo spomladi že uzakonjeno<br />
V <strong>SBC</strong> verjamemo, da je še dovolj prostora<br />
za spremembe, ki ne bodo dodatno obremenjevale<br />
podjetnikov in podjetij, saj so še vedno na voljo<br />
možnosti za optimizacijo javne porabe, ki jih<br />
politika v tem trenutku ne proučuje.<br />
Pojasnilo<br />
V članku so najnovejši podatki in informacije v zvezi s predlogom<br />
ministrstva ob oddaji revije v tisk 16. <strong>se</strong>ptembra <strong>2019</strong>.<br />
09:53:00<br />
Cisto vsakdanje dopoldne, kjer<br />
<strong>se</strong> financira edinstvena ideja: Vaša.<br />
Podjetja z edinstvenimi idejami potrebujejo prava financiranja.<br />
<strong>Na</strong> Vaši strani - Raiffei<strong>se</strong>n Landesbank Kärnten.<br />
Svetovanje v slovenskem jeziku.<br />
rlb-bank.at<br />
Raiffei<strong>se</strong>n Landesbank Kärnten | International Financing<br />
T +43 463 993 00-12388 | Internationaldept@rbgk.raiffei<strong>se</strong>n.at
12<br />
<strong>SBC</strong> | Študentsko delo | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
V Sloveniji ne<br />
smejo izgubiti<br />
edine alternative<br />
vajeništvu<br />
Prav tisti študenti in dijaki, ki<br />
delo najbolj potrebujejo, da si<br />
lahko plačujejo študij, bodo tako<br />
ostali brez dela, kar bo vodilo v<br />
povečevanje neenakosti med<br />
njimi.<br />
Avtor: Aleksander Kolednik<br />
Stranka Levica je pred poletjem<br />
v Državni zbor vložila predlog<br />
novele zakona o uravnoteženju<br />
javnih financ, s katerim bi <strong>se</strong><br />
minimalna urna postavka za<br />
študentsko delo z zdajšnjih 4,89<br />
evra bruto povečala na 5,9 evra bruto. Gre za<br />
tako imenovani prvi bruto, saj delodajalci<br />
dodatno plačajo tudi prispevke za ZPIZ,<br />
zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri<br />
delu. Celoten bruto prispevek delodajalca za<br />
minimalno urno postavko znaša 6,54 evra,<br />
študent pa prejme 4,13 evra za uro dela.<br />
S predlaganim povišanjem bi študent prejel<br />
5 evrov neto za uro dela, delodajalec pa bi imel<br />
ob minimalni postavki strošek 7,89 evra na uro.<br />
V letu <strong>2019</strong> bi <strong>se</strong> po predlagani ureditvi tako<br />
minimalna urna postavka povišala za 30 %, v letu<br />
2020 pa za dodatnih 8 %.<br />
Po predlogu Levice bi bili s predlagano<br />
ureditvijo uvedeni tudi naslednji dodatki za<br />
študentsko delo:<br />
<br />
nedeljsko delo v višini sto odstotkov,<br />
<br />
nočno delo v višini 75 odstotkov in<br />
<br />
praznično delo v višini 250 odstotkov.<br />
Predlog Levice predvideva tudi letno<br />
usklajevanje minimalne postavke z minimalno<br />
plačo, za katero je, kot je znano, do leta 2021<br />
prav tako z zakonom predvideno postopno<br />
poviševanje. Po veljavni ureditvi <strong>se</strong> minimalna<br />
urna postavka za študentsko delo danes usklajuje<br />
s povprečno plačo.<br />
Državni zbor bo o predlogu predvidoma<br />
odločal na oktobrski <strong>se</strong>ji, po nekaterih<br />
informacijah pa pred tem tudi že na <strong>se</strong>ji<br />
Ekonomsko-socialnega sveta, kar v <strong>SBC</strong> – Klubu<br />
slovenskih podjetnikov podpirajo.
Študentsko delo<br />
13<br />
Sebastjan Česnik<br />
»To je nelogično in<br />
nevzdržno«<br />
Sebastjan Česnik<br />
iz podjetja K8,<br />
ponudnika finančnih in<br />
informacijskih storitev,<br />
opozarja, da bi <strong>se</strong> s<br />
takim dvigom minimalna<br />
postavka dvignila nad<br />
<strong>se</strong>danjo povprečno<br />
študentsko postavko, ki<br />
znaša 5,56 evra bruto, kar je po njegovih be<strong>se</strong>dah<br />
nelogično in nevzdržno.<br />
Kot pravi, je po predlagani postavki trenutno<br />
plačanih le 20 odstotkov del, študentsko delo pa<br />
je že zdaj za podjetja izredno visoko obdavčeno.<br />
<strong>Na</strong> podlagi tega ocenjuje, da bo ponudba del<br />
zelo upadla, še po<strong>se</strong>bej zunaj osrednjeslovenske<br />
regije.<br />
»Ravno tisti študenti in dijaki, ki delo najbolj<br />
potrebujejo, da si lahko plačujejo študij, bodo<br />
tako ostali brez dela, kar bo vodilo v povečevanje<br />
neenakosti med njimi. Otežen jim bo dostop do<br />
študija, in to ravno tistim iz najšibkejših regij in iz<br />
ekonomsko najbolj ranljivih družin,« meni.<br />
Bo še več konfliktov med študenti in<br />
redno zaposlenimi?<br />
Pojasnjuje, da s predlaganimi dodatki za<br />
nočno, nedeljsko in praznično delo pridemo<br />
do tako visoke urne postavke, kot jo danes pri<br />
študentskem delu dobi zgolj en odstotek najbolje<br />
plačanih študentov. Skrbi ga, da je to prevelika<br />
podražitev za podjetja in da <strong>se</strong> bodo ta zato<br />
»znašla« na druge načine, bistveno slabše za<br />
študente, na primer s plačilom na črno.<br />
Dvig minimalne postavke in uvedba<br />
dodatkov bi povzročila tudi velika trenja med<br />
redno zaposlenimi ter dijaki in študenti, saj bodo<br />
slednji pri plačilu na boljšem od redno zaposlenih.<br />
Že zdaj <strong>se</strong> namreč srečujejo s konflikti med redno<br />
zaposlenimi in študenti, kadar ima študent višjo<br />
urno postavko od zaposlenega.
14<br />
<strong>SBC</strong> | Študentsko delo | September <strong>2019</strong><br />
Študenti bodo izgubili možnost<br />
vključevanja v delovni proces<br />
Poudarja predv<strong>se</strong>m, da bodo z zmanjšanjem<br />
ponudbe študentskih del mladi izgubili možnost<br />
vključevanja v delovni proces v podjetjih, s tem pa<br />
jim bo oteženo nabiranje prvih delovnih izkušenj.<br />
Danes <strong>se</strong> namreč kar 60 odstotkov<br />
študentov redno zaposli v podjetjih, v katerih<br />
so opravljali študentska dela, pravi . »Daleč<br />
najmočnejši kanal zaposlovanja mladih, kar je<br />
danes študentsko delo, bo zelo okrnjen ali bo celo<br />
ugasnil,« zatrjuje in dodaja:<br />
»Povišanje urne postavke z zakonom<br />
zveni kot všečen ukrep, žal pa je realnost<br />
ravno nasprotna in bi škodovala tistim, ki jim<br />
je namenjena. Zadnja leta trg (ponudba in<br />
povpraševanje po delu študentov) sam dviguje<br />
povprečno urno postavko za pet odstotkov na<br />
leto.«<br />
Bo delo na črno nadomestilo<br />
študentsko delo?<br />
Stranka Levica <strong>se</strong> zavzema tudi za ukinitev<br />
študentskih <strong>se</strong>rvisov in za prenos posredovanja<br />
študentskega dela na zavod za zaposlovanje.<br />
»To po našem mnenju pomeni konec<br />
študentskega dela, ki obstaja že od leta 1958.<br />
Podjetja bi izgubila še zadnjo fleksibilno obliko<br />
dela. Študentsko delo bodo v tem primeru<br />
nadomestili prisilni s. p.-ji in delo na črno,<br />
delodajalci pa bodo z nadurami še bolj obremenili<br />
redno zaposlene delavce,« je prepričan Česnik.<br />
Primerjava: Kot če bi minimalne plače skočile na<br />
2.000 € bruto<br />
V <strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov so na predlog podali<br />
pripombe, v katerih med drugim opozarjajo na analizo, ki<br />
kaže, da bo v primeru uveljavitve predloga Levice v letu<br />
2020 minimalna študentska postavka za 13 % višja od<br />
zdajšnje povprečne urne postavke študentov. V izračunu<br />
niso upoštevani predlagani dodatki za nedeljsko, nočno<br />
in praznično delo, ki zdaj niso administrativno urejeni. Po<br />
analogiji bi denimo plače redno zaposlenih na minimalni<br />
plači ob tako visokem dvigu minimalne plače nad povprečno<br />
morale znašati skoraj 2.000 evrov bruto na me<strong>se</strong>c.<br />
V <strong>SBC</strong> poudarjajo še dodatne posledice nerazumnega<br />
predloga Levice:<br />
višje cene izdelkov in storitev za končne kupce,<br />
povečanje javne porabe, saj možnost študentskega dela<br />
danes s pridom izkoriščajo tudi številni javni zavodi,<br />
ministrstva in druge javne institucije,<br />
onemogočanje konkurenčne oblike pokrivanja kadrovskih<br />
vrzeli pri številnih delodajalcih,<br />
konec pridobivanja prvih delovnih izkušenj mladih na trgu<br />
dela in zaviranje njihove finančne osamosvojitve.<br />
Ne želimo si ponovitve leta 2010<br />
Povečanje urne postavke študentskega dela, kot<br />
ga predlaga Levica, bi povzročilo začetek konca<br />
študentskega dela v Sloveniji, opozarjajo v <strong>SBC</strong><br />
– Klubu slovenskih podjetnikov. Dodajajo, da bi<br />
<strong>se</strong> morali o spremembah dogovoriti v socialnem<br />
dialogu, na podlagi analiz in enovito, s celovitim<br />
konceptom; toliko bolj zato, ker <strong>se</strong> ob povišanih<br />
stroških študentskega dela, občutno višjih<br />
stroških minimalne plače leta 2020 in negotovih<br />
razmerah na evropskih trgih lahko v blažji obliki<br />
ponovi leto 2010. To bi pomenilo več dela na<br />
črno, manj prihodkov javnih blagajn ter nižjo<br />
stopnjo varnosti delavcev in študentov zaradi<br />
visokih stroškov, ki jih to prinaša za podjetja.<br />
Študentsko delo zelo razvita oblika<br />
vajeništva<br />
Po njegovem mnenju državni zavod za<br />
zaposlovanje v nobenem pogledu ni sposoben<br />
fleksibilnih, hitrih in dobrih storitev, kakršne danes<br />
ponuja na primer za<strong>se</strong>bno podjetje e-Študentski<br />
Servis.<br />
<strong>Na</strong> slabšem bi tako bili študenti, dijaki in<br />
delodajalci, ki imajo danes v študentskem delu<br />
zelo razvito, sodobno in elektronsko podprto<br />
obliko vajeništva. Poudarja, da je ujemanje med<br />
podjetji in njihovimi bodočimi redno zaposlenimi<br />
višje, če predhodno sodelujejo in <strong>se</strong> spoznajo prek<br />
študentskega dela; prav tako je razhod tistih, ki <strong>se</strong><br />
med <strong>se</strong>boj ne ujamejo, najlažji in najcenejši prav v<br />
času študentskega dela.<br />
Slaba zami<strong>se</strong>l, ki lahko prizadene sto<br />
tisoč mladih<br />
»Nepremišljen ali populistično motiviran po<strong>se</strong>g<br />
v najpomembnejši socialni korektiv mladih je<br />
resnično slaba zami<strong>se</strong>l. Stranski učinek bi bil,<br />
da bi <strong>se</strong>, ob izgubi študentskega dela, ravno<br />
ekonomsko najšibkejši študenti za študij morali<br />
finančno zadolževati in bi ga končali zadolženi,<br />
kar bi prav tako povečalo neenakost med njimi.<br />
Ob nedostopnosti stanovanj za mlade v Sloveniji<br />
bi tako za ekonomsko najšibkejše študente<br />
nedostopen postal tudi študij,« je pojasnil in<br />
sklenil:<br />
»Ureditev študentskega dela je tradicionalna<br />
in odlično deluje že več kot 60 let. Je zelo razvita<br />
in utečena, zato mora biti vsaka sprememba<br />
resnično premišljena, saj lahko prizadene več kot<br />
100.000 mladih in vpliva na 50.000 slovenskih<br />
družin. Po drugi strani <strong>se</strong> na študentsko delo<br />
zanaša in prek študentskega dela zelo uspešno<br />
kadruje 30.000 podjetij v Sloveniji. Študentsko<br />
delo je pomemben vir za javne blagajne, prinaša<br />
prihodke v državni proračun in je element<br />
konkurenčnosti slovenskih podjetij.«
15
16<br />
<strong>SBC</strong> | Letalski prevozi v EU | September <strong>2019</strong><br />
Letalska zamuda in<br />
odpoved leta: to so<br />
vaše pravice<br />
Če je let odpovedan, lahko izbirate<br />
med tremi osnovnimi možnostmi,<br />
imate pa tudi pravico do pomoči<br />
in odškodnine.<br />
Avtor: Igor Knez, direktor za pravne zadeve in lobiranje, <strong>SBC</strong><br />
Poslovneži, ki obiskujejo poslovne<br />
partnerje, predstavljajo izdelke<br />
na <strong>se</strong>jmih in sklepajo nove posle,<br />
lahko v zadnjem času na nekaterih<br />
letalskih linijah občutijo pogostejše<br />
zamude in odpovedi letov.<br />
Razlog so med drugim stavke letaliških<br />
delavcev in pilotov ponekod po Evropi. S finančnimi<br />
težavami <strong>se</strong> že nekaj časa otepa Adria Airways,<br />
o odpovedih in zamudah na letih tega prevoznika<br />
v zadnjih me<strong>se</strong>cih mediji prav tako pogosto<br />
poročajo.<br />
Uredba EU o pravicah letalskih potnikov<br />
določa pravice, ki jih imajo potniki v primeru<br />
odpovedi letov ali zamud na letališčih v EU,<br />
na katera ali s katerih potujejo z letalskim<br />
prevoznikom iz EU.<br />
Odpoved leta<br />
pravice, ki vam jih mora letalski<br />
a)Tri<br />
prevoznik ponuditi na izbiro, so:<br />
- povračilo kupnine,<br />
- sprememba poti do končnega cilja<br />
- ali preložitev leta na poznejši datum,<br />
ki vam ustreza, pod primerljivimi pogoji<br />
prevoza, glede na razpoložljivost<br />
(ponovna rezervacija).<br />
Ko izberete eno od naštetih treh možnosti,<br />
ste svojo pravico izčrpali, zato ne morete več<br />
izbrati drugih dveh.<br />
tako imate pravico do pomoči,<br />
b)Prav<br />
na primer do hrane in osvežilnih pijač,<br />
dostopa do komunikacijskih sredstev (dva<br />
telefonska klica), nastanitve (po potrebi)<br />
ter prevoza do kraja nastanitve in nazaj. V<br />
primeru velike zamude je opisana pomoč<br />
na voljo po:<br />
<br />
dveh ali več urah, če je dolžina leta 1500<br />
kilometrov ali manj,<br />
<br />
treh ali več urah v primeru daljših letov<br />
znotraj Evropske unije ali drugih letov na razdalji<br />
med 1500 in 3500 kilometri,<br />
<br />
štirih ali več urah, če je dolžina leta večja od<br />
3500 kilometrov, zunaj Evropske unije.<br />
imate tudi do odškodnine v višini<br />
c)Pravico<br />
od 125 do 600 evrov, odvisno od dolžine<br />
leta (glej zgoraj). Do odškodnine niste<br />
upravičeni:<br />
- če ste bili o odpovedi obveščeni najmanj<br />
14 dni pred letom,<br />
- če so vam ponudili spremembo poti s<br />
podobnimi potovalnimi časi<br />
- ali če letalska družba lahko dokaže, da je<br />
odpoved posledica izrednih razmer (vojna,<br />
terorizem, izbruh vulkana in podobno).<br />
Letalski prevoznik mora obvezno dokazati,
Letalski prevozi v EU<br />
17<br />
ali in kdaj ste bili o<strong>se</strong>bno obveščeni o odpovedi<br />
leta. Odškodnina <strong>se</strong> zniža, če prevoznik zagotovi<br />
nadomestni let in potnik na cilj prispe z manjšo<br />
zamudo.<br />
Zamuda<br />
V primeru zamude uredba določa naslednje<br />
pravice potnikov:<br />
Pravica do pomoči: potnik je upravičen do<br />
obrokov hrane in osvežilnih napitkov, primernih<br />
čakalnemu času, do dveh brezplačnih telefonskih<br />
klicev, sporočil po telefaksu ali po elektronski<br />
pošti ter do namestitve v hotelu in prevoza od<br />
letališča do hotela ter od hotela do letališča (če<br />
morate prenočiti). Če letalski prevoznik potniku<br />
ne ponudi pomoči ali potnik sam plača obroke<br />
hrane in osvežilne napitke, je potnik upravičen do<br />
tega, da mu prevoznik povrne stroške, če so bili ti<br />
izdatki potrebni, razumni in primerni. V ta namen<br />
kot potnik shranite v<strong>se</strong> račune.<br />
Povračilo kupnine s strani prevoznika: če<br />
ima let najmanj peturno zamudo pri odhodu, ima<br />
potnik pravico do povračila kupnine, v primeru<br />
povezovalnega leta pa je prevoznik dolžan<br />
ponuditi povratni let do letališča odhoda, takoj ko<br />
je mogoče.<br />
Odškodnina, če je potnik do končnega cilja<br />
prispel z več kot triurno zamudo, razen če je do<br />
zamude prišlo zaradi izrednih razmer. Odškodnina<br />
je določena po naslednjem ključu:<br />
<br />
250 evrov za razdaljo do 1500 km<br />
<br />
400 evrov za razdaljo nad 1500 km znotraj<br />
EU in pri v<strong>se</strong>h drugih letih za razdaljo med 1500 in<br />
3500 km<br />
<br />
600 evrov za razdaljo nad 3500 km<br />
V PRIMERU, DA POTREBUJETE PRAVNI<br />
NASVET, SE LAHKO OBRNETE NA IGORJA<br />
KNEZA, DIREKTORJA ZA PRAVNE ZADEVE IN<br />
LOBIRANJE PRI <strong>SBC</strong>: IGOR.KNEZ@<strong>SBC</strong>.SI<br />
info@ravnepres<strong>se</strong>s.com | www.ravnepres<strong>se</strong>s.com<br />
ZADOVOLJSTVO<br />
KUPCEV ŽE VEČ KOT<br />
50 LET<br />
RAVNE Pres<strong>se</strong>s– svetovna blagovna znamka<br />
Več kot 1.500 referenc, več kot 150 strank<br />
Optimalna rešitev za potrebe kupca<br />
in specifičen razvoj<br />
Inovativna in preizkušena tehnologija<br />
Rezervni deli in <strong>se</strong>rvis za<br />
v<strong>se</strong>življenjsko dobo stiskalnice<br />
Fleksibilnost
18<br />
STE ZAŠČITENI PRED<br />
KIBERNETSKIMI NAPADI?<br />
Vsak dan po omrežju potuje ogromna količina različnih podatkov, ti<br />
pa imajo danes veliko tržno vrednost. Zato so podjetja izpostavljena<br />
vdorom ter krajam in zlorabam podatkov. Poskrbite za ustrezno<br />
zaščito in nadzorujte vsa tveganja kibernetskih napadov s pomočjo<br />
Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije.<br />
OPERATIVNI CENTER KIBERNETSKE VARNOSTI<br />
TELEKOMA SLOVENIJE ZAGOTAVLJA:<br />
ZNIŽEVANJE OPERATIVNIH<br />
TVEGANJ POVEZANIH S<br />
KIBERNETSKO<br />
VARNOSTJO<br />
+<br />
DOSEGANJE IN OHRANJANJE<br />
SKLADNOSTI S STANDARDI IN<br />
REGULATIVO<br />
+<br />
ZAZNAVANJE VARNOSTNIH<br />
DOGODKOV, ODZIVANJE,<br />
OMEJITEV IN POVRNITEV<br />
PODATKOV IN STORITEV<br />
www.telekom.si/poslovni
<strong>SBC</strong> | <strong>Na</strong>jnovejši podjetniški nasveti | September <strong>2019</strong><br />
19<br />
Top 30 praktičnih,<br />
strokovnih nasvetov<br />
o inšpekcijskih<br />
temah<br />
ZA TRŽNO, DELOVNOPRAVNO,<br />
DAVČNO-FINANČNO<br />
PODROČJE IN PODROČJE<br />
VARSTVA POTROŠNIKOV<br />
Inšpektorji in strokovnjaki na tržnem, delovnopravnem,<br />
davčno-finančnem in področju varstva potrošnikov odgovarjajo<br />
na trenutno najbolj aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov.<br />
Odgovori na konkretna vprašanja<br />
so nastali ob pripravi 6. <strong>SBC</strong><br />
Akademije, ki je 9. julija <strong>2019</strong><br />
potekala v Centru inovativnega<br />
podjetništva NLB v Ljubljani.<br />
<strong>Na</strong> njej so predstavniki treh<br />
inšpekcijskih služb predstavili trenutno<br />
najzanimivejša področja in primere ter<br />
odgovarjali na konkretna vprašanja članov <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov. Odgovore so<br />
v sodelovanju z Igorjem Knezom, direktorjem<br />
za lobiranje in pravne zadeve pri <strong>SBC</strong> – Klubu<br />
slovenskih podjetnikov, pripravili strokovnjaki<br />
Tržnega inšpektorata RS, Inšpektorata RS za<br />
delo in Finančne uprave RS. Pri pripravi nasvetov<br />
za revijo <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> so sodelovali tudi<br />
mag. Ivan Simič, član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, in mag. Nevenka Simić Mićunović,<br />
davčna svetovalca iz svetovalnega podjetja Simič<br />
& partnerji d.o.o. , ter Mojca Erman, odvetnica<br />
in tolmačka, iz Društva za varstvo lojalne<br />
konkurence.<br />
Pojasnilo: odgovori so informativni in<br />
pripravljeni za konkretno dejansko stanje na podlagi<br />
razpoložljivih podatkov in v nobenem primeru ne<br />
morejo prejudicirati odločitve uradnih organov, ki so<br />
pomagali pri njihovi pripravi.
20 <strong>SBC</strong> | Top nasveti tržnega inšpektorata RS | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI TRŽNEGA INŠPEKTORATA RS<br />
<strong>Na</strong> področju garancije, prodaje<br />
prek spleta in nastopanja na trgu<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Ali podjetje lahko oglašuje<br />
priporočeno ceno namesto prodajne in po tej ceni tudi prodaja?<br />
Ali je pri prodaji izdelkov na območju Slovenije obvezna uporaba<br />
slovenskega jezika? Je mogoče potrošnike k nakupu izdelka<br />
aktivno privabljati z obljubo nesorazmerno visoke nagrade?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanja na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS.<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, opis dejanskega stanja, dostopne informacije in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo,<br />
da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo<br />
po<strong>se</strong>bej ter temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih<br />
pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč<br />
najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Prav tako odgovori ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo<br />
zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
POGODBA NA DALJAVO<br />
ker pa blaga ni mogoče preveriti, kupcu preostane<br />
le zanašanje na prodajalčeve navedbe<br />
in njegov opis blaga oziroma storitev. Iz v<strong>se</strong>ga<br />
naštetega zato izhajajo nekoliko drugačne<br />
pravice in obveznosti potrošnika in prodajalca.<br />
1<br />
Kakšna je razlika med navadno in spletno<br />
trgovino (pogodba na daljavo)?<br />
Bistvena razlika med navadno in spletno trgovino<br />
je v tem, da je pri spletni trgovini pogodba<br />
sklenjena na daljavo, kar pomeni, da gre pri<br />
tej vrsti nakupa za po<strong>se</strong>bne okoliščine; med<br />
drugim je sklepanje pogodbe bolj preprosto,<br />
Pravice in obveznosti potrošnika:<br />
<br />
V primeru pogodbe, sklenjene na<br />
daljavo (kamor sodi tudi nakup prek spletne<br />
trgovine), ima potrošnik pravico, da v 14 dneh<br />
od prevzema blaga prodajalca obvesti, da<br />
odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni treba<br />
navajati razloga za takšno odločitev. Že prejeto
Top nasveti tržnega inšpektorata RS<br />
21<br />
blago mora potrošnik na svoje stroške vrniti<br />
prodajalcu najkasneje v 14 dneh po obvestilu o<br />
odstopu od pogodbe.<br />
<br />
Potrošnik od trenutka prejema blaga do<br />
odstopa od pogodbe blaga ne more in ne sme<br />
ves čas neovirano uporabljati, temveč sme<br />
ogled in preizkus prejetega blaga opraviti zgolj<br />
v ob<strong>se</strong>gu, ki je nujno potreben za ugotovitev<br />
dejanskega stanja in ki ga dopuščajo<br />
prodajalne.<br />
Obveznosti trgovca:<br />
<br />
Če potrošnik odstopi od pogodbe na<br />
daljavo, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta<br />
plačila, in to nemudoma oziroma najkasneje<br />
v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od<br />
pogodbe.<br />
<br />
Pri prodajnih pogodbah lahko podjetje<br />
vračilo prejetih plačil zadrži, dokler ne<br />
prevzame blaga, ki ga je potrošnik vrnil, ali<br />
dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je<br />
blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi<br />
možnost, da blago prevzame samo.<br />
<br />
V primeru odstopa od prodajne pogodbe<br />
v običajni trgovini mora potrošnik za to<br />
imeti razlog, opredeljen v splošnih pogojih<br />
prodaje, ki jih je določil trgovec; nato nastopijo<br />
določene obveznosti trgovca, bodisi vračila<br />
denarja bodisi zamenjave blaga za drugo<br />
blago v trgovini.<br />
Pri v<strong>se</strong>h drugih pravicah in obveznostih<br />
prodajalca in potrošnika razlik med navadno in<br />
spletno trgovino ni.<br />
OGLAŠEVANJE<br />
2<br />
Kaj pomeni izraz priporočena cena in ali<br />
podjetje lahko oglašuje ponudbo s takšnimi<br />
cenami?<br />
V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov<br />
(ZVPot) mora podjetje pri poslovanju s potrošniki<br />
za blago oziroma storitve, ki jih ponuja,<br />
vidno označiti končno ceno, ki vključuje davek<br />
na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec<br />
za davek na dodano vrednost. Cena mora<br />
biti označena v evrih in mora biti končna. To<br />
pomeni, da je podjetje pri svojem poslovanju<br />
potrošniku dolžno zagotoviti celovito informacijo<br />
o veljavni ceni, ki ne more biti zgolj<br />
priporočljiva.<br />
Kaj pomeni priporočena cena: to ni<br />
končna cena, s katero bi moral biti potrošnik<br />
<strong>se</strong>znanjen še pred odločitvijo o sklenitvi posla<br />
oziroma še pred nakupom, ampak gre za ceno,<br />
katere višino priporoča dobavitelj. Kadar dobavitelj<br />
trgovcem predlaga, naj blago prodajajo<br />
po določeni (priporočeni) ceni, to ne pomeni,<br />
da bo po takšni ceni trgovec blago tudi dejansko<br />
ponudil v prodajo na trg. Končna cena<br />
blaga je lahko tudi precej višja od priporočene,<br />
potrošnik pa je z oglaševanjem priporočene<br />
cene zaveden, saj verjame, da bo želeno blago<br />
lahko kupil po oglaševani ceni.<br />
Opisani način oglaševanja cen ni dopusten<br />
in predstavlja nepošteno, zavajajočo<br />
poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona<br />
o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi<br />
poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana.<br />
GARANCIJA IN STVARNA NAPAKA<br />
3<br />
Kakšna je razlika med garancijo in stvarno<br />
napako?<br />
Ena od ključnih razlik je, da lahko potrošnik<br />
garancijo – brezplačno odpravo napake –<br />
uveljavlja pri izdelkih, za katere je garancija<br />
obvezna, in izdelkih, za katere je bila podana<br />
prostovoljna garancija, medtem ko je reklamacija<br />
za stvarno napako mogoča za vsak<br />
kupljeni izdelek.<br />
Druge bistvene razlike med garancijo in<br />
stvarno napako so naslednje:<br />
<br />
Uveljavljanje: Garancijo lahko potrošnik<br />
uveljavlja za izdelek, za katerega je bila<br />
oziroma bi morala biti ta podana. Stvarno<br />
napako lahko potrošnik uveljavlja za vsak<br />
izdelek, ki ga je kupil od podjetja.<br />
<br />
Rok: Pri garanciji lahko potrošnik napako<br />
reklamira kadarkoli v garancijskem roku.<br />
<br />
Pri stvarni napaki pa mora potrošnik<br />
prodajalca o napaki obvestiti v dveh me<strong>se</strong>cih<br />
od odkritja napake (po preteku dveh let od<br />
nakupa pa prodajalec za napake ne odgovarja<br />
več).<br />
<br />
Odgovornost: Garancijo lahko<br />
potrošnik uveljavlja pri garantu ali njegovem<br />
pooblaščenem <strong>se</strong>rvisu. Reklamacijo iz naslova<br />
stvarne napake je mogoče uveljavljati le pri<br />
prodajalcu.<br />
<br />
Pravice: Pri garanciji lahko potrošnik<br />
primarno zahteva odpravo napake šele, če<br />
popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne izvrši v<br />
skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva<br />
zamenjavo za nov, brezhiben izdelek.<br />
V okviru stvarne napake pa lahko potrošnik<br />
po lastni izbiri zahteva:<br />
a) odpravo napake ali vračilo dela plačanega<br />
zneska v sorazmerju z napako<br />
ali<br />
b) zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali<br />
vračilo plačanega zneska.
22<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti tržnega inšpektorata RS | September <strong>2019</strong><br />
4Ali lahko podjetje uveljavljanje reklamacije<br />
(stvarne napake) pogojuje s predložitvijo<br />
računa?<br />
Zakon o varstvu potrošnikov reklamacije<br />
izdelka ne pogojuje s predložitvijo računa.<br />
V primeru dvoma je potrošnik tisti, ki mora<br />
dokazati, kdaj in kje je izdelek kupil. Potrošnik<br />
pri tem lahko na primer uporabi izpi<strong>se</strong>k, ki<br />
dokazuje plačilo računa s kartico. Če potrošnik<br />
lahko dokaže, kdaj in kje je izdelek kupil, prodajalec<br />
lahko izda dvojnik računa, vendar tega<br />
ni dolžan storiti.<br />
UPORABA SLOVENŠČINE<br />
5<br />
Ali mora podjetje pri prodaji izdelkov<br />
obvezno uporabljati slovenščino?<br />
Zakon o javni rabi slovenščine določa, da morajo<br />
ponudniki potrošniku potrebne informacije<br />
pri označevanju in predstavljanju izdelkov in<br />
storitev glede:<br />
<br />
značilnosti,<br />
<br />
prodajnih pogojev,<br />
<br />
uporabe in<br />
<br />
namembnosti izdelka ali storitve<br />
posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku<br />
zlahka razumljivem jeziku na območju<br />
Republike Slovenije. <strong>Na</strong>mesto be<strong>se</strong>dnega<br />
sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi<br />
simboli in slike.<br />
6<strong>Kako</strong> pa je z navodili za uporabo prodajanih<br />
izdelkov v slovenskem jeziku?<br />
Zakona o varstvu potrošnikov v 2. in 33. členu<br />
določa, da mora navodila za uporabo izdelka<br />
zagotoviti proizvajalec, navodilo za uporabo<br />
pa je dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji<br />
blaga potrošnikom. Za blago, ki je namenjeno<br />
prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora<br />
biti navodilo v celoti v slovenskem jeziku. Poleg<br />
tega mora podjetje za blago, ki je namenjeno<br />
prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj<br />
prodajaln in na podlagi pogodbe, sklenjene na<br />
daljavo, izročiti tudi:<br />
<br />
predpisane označbe,<br />
<br />
certifikate,<br />
<br />
izjavo o skladnosti,<br />
<br />
garancijski list,<br />
<br />
navodilo za <strong>se</strong>stavo in uporabo,<br />
<br />
<strong>se</strong>znam pooblaščenih <strong>se</strong>rvisov oziroma<br />
druge predpisane spremne dokumente.<br />
Podjetja in trgovce, vključno s spletnimi prodajalnami,<br />
naj torej potrebno pozornost namenijo<br />
rabi slovenskega jezika pri prodaji izdelkov:<br />
navodila in druge podatke o lastnostih proizvodov<br />
naj zagotovijo v slovenščini.<br />
TOP NASVETI:<br />
POTROŠNIKI IN LOJALNA<br />
KONKURENCA<br />
Strokovne odgovore na<br />
vprašanja, povezana z<br />
varstvom konkurence in<br />
ravnanjem podjetij na trgu,<br />
je pripravila Mojca Erman,<br />
odvetnica in tolmačka, iz<br />
Društva za varstvo lojalne<br />
Mojca Erman<br />
konkurence, nevtralnega in neodvisnega društva,<br />
ki <strong>se</strong> ukvarja s svetovanjem in opozarjanjem na<br />
sporna ravnanja podjetij, povezana z nelojalnimi in<br />
nepoštenimi tržnimi praksami. Društvo si dejavno<br />
prizadeva za razvoj prava ter zavedanje pravic<br />
potrošnikov in podjetij na področju varstva lojalne<br />
konkurence. Več informacij o delovanju društva na<br />
spletni strani: http://lojalna-konkurenca.si/<br />
NAGRADA V VISOKI VREDNOSTI<br />
7<br />
Dobili smo informacijo, da moramo biti pri<br />
vrednosti nagrade, ki jo ob nakupu našega<br />
izdelka obljubljamo svojim strankam,<br />
previdni, saj lahko tako dejanje predstavlja<br />
nelojalno konkurenco. Ali informacija drži?<br />
Informacija je pravilna. Če podjetje kupce pridobiva<br />
z obljubljanjem in dajanjem nagrad, ki<br />
občutneje pre<strong>se</strong>gajo vrednost ponujenega blaga,<br />
lahko tako dejanje predstavlja prepovedano<br />
agresivno poslovno prakso. Vrednost nagrade<br />
sicer ni določena v zakonih in sodna praksa je<br />
tista, ki postavlja meje. Sodišče je tako že odločilo,<br />
da gre za dejanje nelojalne konkurence, če<br />
podjetje ob nakupu časopisa denimo obljublja<br />
avto, prav tako govorimo o agresivni poslovni<br />
praksi, če je vrednost obljubljene nagrade<br />
12.000 evrov, vrednost izdelkov, ki <strong>se</strong> kupujejo,<br />
pa med 10 in 20 evri.<br />
Agresivna praksa je obenem prepovedana<br />
praksa. Po zakonski definiciji <strong>se</strong> praksa šteje<br />
za agresivno, če z nadlegovanjem, prisilo,<br />
vključno z uporabo sile ali nedopustnim<br />
vplivanjem, bistveno zmanjša ali bi utegnila<br />
bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja<br />
povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom<br />
ter s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da<br />
potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer<br />
ne bi sprejel.
Top nasveti tržnega inšpektorata RS<br />
23<br />
8Zavarovalnica bi ob sklenitvi pogodbe<br />
stranki želela podariti mobilni telefon<br />
iPhone. Ali je tako dejanje dopustno?<br />
Bistveno vprašanje v tem primeru je, ali je<br />
vrednost nagrade nesorazmerna vrednosti<br />
pogodbe, ki <strong>se</strong> sklepa. V Avstriji obstaja precej<br />
obširna sodna praksa na temo zavarovalnic in<br />
sodišče je že odločilo, da gre v primeru zavarovalne<br />
ponudbe za visok strošek in navadno<br />
za večletno vrednost zavarovanja ter da drag<br />
telefon ne more vplivati na odločitev potrošnika<br />
glede sklenitve zavarovanja, saj si razumen<br />
potrošnik vzame čas za pregled takšne<br />
zavarovalne ponudbe. Tudi če zavarovalnica<br />
na potrošnika pritiska, naj <strong>se</strong> odloči hitro, je<br />
sodišče odločilo, da <strong>se</strong> razumen potrošnik ne<br />
bo odločal impulzivno, na podlagi obljubljene<br />
nagrade, temveč bo zavarovalni pogodbi<br />
namenil več časa in pozornosti.<br />
ZAVAJAJOČE OGLAŠEVANJE<br />
9Ali gre lahko za nelojalno oglaševanje v<br />
primeru, da <strong>se</strong> hotel oglašuje kot »eko<br />
hotel«, obenem pa streže le vodo iz<br />
plastenke in steklenice, in ne pitne vode iz pipe?<br />
Povprečen potrošnik od »eko hotela« razumno<br />
pričakuje, da je okolju prijazen hotel, zato<br />
bi tovrstno prakso lahko šteli za zavajajoče<br />
oglaševanje, saj dejansko v<strong>se</strong>buje neustrezne<br />
informacije in ustvarja napačen vtis glede<br />
ravnanja z okoljem. S tem potrošnika zavede<br />
v odločitev za bivanje v hotelu, v katerem sicer<br />
ne bi bival, če bi imel na voljo pravilne informacije<br />
glede postrežbe vode.
24<br />
Član<br />
Sodobni kirurški<br />
center za bolnikom<br />
prijazno zdravljenje<br />
Avelana, ki deluje na Otočcu, <strong>se</strong> je razvila v sodoben center,<br />
kjer uporabljajo najnovejše kirurške metode, ki omogočajo<br />
bolnikom prijazno in neinvazivno zdravljenje.<br />
Kirurški center Avelana<br />
leži med zelenimi dolenjskimi<br />
griči nad romantično<br />
reko Krko v na<strong>se</strong>lju<br />
Otočec. Prva za<strong>se</strong>bna<br />
bolnišnica na Dolenjskem je oddaljena<br />
le nekaj kilometrov od avtocestne<br />
povezave Ljubljana–Zagreb in<br />
natanko na polovici poti med obema<br />
glavnima mestoma.<br />
Podjetje Avelana, d. o. o., ki je<br />
zgradilo bolnišnico pod vodstvom<br />
primarija mag. Andreja Šikovca, dr.<br />
med., spec. kirurgije, deluje že od<br />
leta 2003. Glavni cilj podjetja je<br />
prenos najnovejših kirurških metod,<br />
ki omogočajo bolniku prijazno in<br />
neinvazivno zdravljenje.<br />
MiniMalno invazivna Metoda<br />
zdravljenja ven<br />
Tako so prvi v Sloveniji in širši regiji<br />
začeli z endovaskularnim la<strong>se</strong>rskim<br />
zdravljenjem bolezni ven. Ta minimalno<br />
invazivna metoda, s katero<br />
odstranijo v<strong>se</strong> vidne površinske vene<br />
brez večjih ran in šivov, je pritegnila<br />
pozornost številnih mednarodnih<br />
kirurgov. Andrej Šikovec je o novi<br />
metodi predaval številnim kolegom<br />
kirurgom v Sloveniji, na Hrvaškem,<br />
v Italiji, Srbiji, Nemčiji, Rusiji, Grčiji,<br />
Turčiji, Čilu ter Združenih Arabskih<br />
Emiratih, Italiji, Indoneziji.<br />
V mnogih državah, kot so Hrvaška,<br />
Srbija, Turčija, Čile, je primarij<br />
Šikovec s to metodo izvedel prve<br />
tovrstne operacije.<br />
Dejavnost so razširili tudi na druga<br />
področja. Postali so center za učenje<br />
la<strong>se</strong>rskih metod zdravljenja bolezni<br />
ven in partner slovenske multinacionalke<br />
Fotona, d. d. V kirurškem centru<br />
<strong>se</strong> izobražujejo specializanti kirurgije<br />
in tudi izkušeni kirurgi iz celega sveta.<br />
Sodobni proStori z<br />
vrhunSko opreMo<br />
Novi in sodobni prostori Kirurškega<br />
centra Avelana ob<strong>se</strong>gajo tri operacijske<br />
dvorane, ki so opremljene z najnovejšo<br />
opremo podjetja Maque (ena<br />
izmed njih omogoča tudi hibridne<br />
po<strong>se</strong>ge, torej odprto in znotraj žilno<br />
kirurgijo), sobo za intenzivni nadzor,<br />
bolniške sobe in dnevno bolnišnico.<br />
Skupaj gre za 12 postelj na 1600 m2<br />
Promo
25<br />
površine, ki vključuje tri enoposteljne<br />
sobe in dva nadstandardna<br />
apartmaja, ki najzahtevnejšim<br />
pacientom nudita najvišjo stopnjo<br />
za<strong>se</strong>bnosti, miru in udobja.<br />
laSerSko zdravljenje na<br />
številnih področjih<br />
Poleg vodilne dejavnosti zdravljenja<br />
bolezni ven, ki je trenutno tudi<br />
edina dejavnost, koncesionirana<br />
s strani Ministrstva za zdravje RS,<br />
<strong>se</strong> kirurški center Avelana ukvarja<br />
tudi z uporabo la<strong>se</strong>rja za estetske<br />
in terapevtske po<strong>se</strong>ge na drugih<br />
področjih. Tako so razvili zdravljenje<br />
uhajanja urina pri ženskah.<br />
Začeli so zdravljenje in diagnostiko<br />
obolenj prebavil (gastroskopija,<br />
kolonoskopija). Imajo tudi dejavnost<br />
otorinolaringologije in la<strong>se</strong>rsko zdravljenje<br />
smrčanja in nočnih apnej.<br />
Za odkrivanje in pravočasno odstranjevanje<br />
rakastih sprememb na koži<br />
imajo tudi z umetno inteligenco podprt<br />
aparat za preiskavo celotne kože<br />
in odkrivanje rakastih sprememb.<br />
Zadnja novost v kirurškem centru<br />
Avelana je aparat za magnetno stimulacijo<br />
mišic medenice in telesnega<br />
jedra. To zdravi uhajanje urina pri<br />
ženskah in moških po operaciji prostate.<br />
Zmanjšuje akutne in kronične<br />
bolečine v križu, izboljšuje držo in postavo<br />
in zdravi erektilno disfunkcijo …<br />
Sebi in najbližjim<br />
privoščite najboljše<br />
Nova za<strong>se</strong>bna bolnišnica za vaskularno<br />
kirurgijo v<strong>se</strong>kakor zagotavlja dodano<br />
vrednost tako zdravstvu, turizmu<br />
kot tudi spremljevalnim dejavnostim<br />
na Dolenjskem in širom Slovenije.<br />
Vabljeni, da <strong>se</strong>bi in svojim najbližjim<br />
privoščite vrhunske zdravstvene<br />
storitve. Za v<strong>se</strong> dodatne informacije<br />
so vam na voljo na e-naslovu:<br />
avelana.pisarna@gmail.com ali tel.<br />
št.: 030-701-701.<br />
Dejavnosti, ki jih<br />
izvajajo v kirurškem<br />
centru Avelana<br />
Zdravljenje bolezni ven in arterij<br />
(endovenska la<strong>se</strong>rska zapora ven,<br />
kirurška odstranitev ven, sklerozacija,<br />
radiofrekvenčna zapora ven …)<br />
Lepotni po<strong>se</strong>gi z najsodobnejšo<br />
la<strong>se</strong>rsko opremo:<br />
la<strong>se</strong>rsko 4D pomlajevanje<br />
obraza<br />
la<strong>se</strong>rska odstranitev kapilar in<br />
metličastih ven<br />
la<strong>se</strong>rsko odstranjevanje dlak<br />
la<strong>se</strong>rska terapija zdravljenja<br />
aken in glivičnih obolenj<br />
nohtov<br />
la<strong>se</strong>rsko ali kirurško odstranjevanje<br />
kožnih sprememb<br />
la<strong>se</strong>rska lipoliza<br />
Ultrazvočna diagnostika:<br />
UZ vratu (ščitnica, slinavka,<br />
bezgavke)<br />
UZ karotidnih arterij (velike<br />
arterije na vratu)<br />
UZ skrotuma in testisov<br />
UZ rame<br />
UZ kolena<br />
UZ mišičnoskeletni<br />
UZ trebuha<br />
UZ arterij trebuha in medenice<br />
UZ mehkih delov<br />
Endoskopske preiskave želodca<br />
in debelega črevesja z najsodobnejšimi<br />
napravami, ki uporabljajo<br />
ogreti ogljikov dioksid, ki zmanjša<br />
neprijetnost preiskav.<br />
Otorinolaringološka ambulanta<br />
Zajema rutinske ORL preglede in<br />
zdravljenje, v letu <strong>2019</strong> pa so začeli<br />
tudi la<strong>se</strong>rsko odpravo smrčanja.<br />
Zdravljenje inkontinence<br />
z neinvazivno metodo TPM (transpelvična<br />
magnetna stimulacija),<br />
ki temelji na elektromagnetnem<br />
pulzirajočem delovanju in krepi<br />
mišice telesnega jedra<br />
Razširjeni pregled kožnih znamenj<br />
z napravo Fotofinder
26<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI INŠPEKTORATA RS ZA DELO<br />
<strong>Na</strong> področju urejanja pravic in<br />
obveznosti iz delovnega razmerja<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Je intervencijsko delo<br />
mogoče vključiti v sistem neenakomerne razporeditve delovnega<br />
časa? <strong>Kako</strong> rešiti vprašanje preplačila, kadar delodajalec izplača<br />
poln regres za letni dopust, kmalu zatem pa z delavcem razdreta<br />
pogodbo o zaposlitvi? Lahko podjetje v pogodbi o zaposlitvi dodatek<br />
za delovno dobo vključi v osnovno plačo?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo.<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, morebiten opis dejanskega stanja in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo, da so<br />
predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo po<strong>se</strong>bej ter<br />
temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih pa v nobenem<br />
primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč najboljši mogoč<br />
nasvet v posameznem primeru. Odgovori tudi ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel<br />
odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
STROŠKI S PRIDOBIVANJEM<br />
DELOVNIH DOVOLJENJ ZA TUJCE<br />
avtoprevoznik kot voznike<br />
večinoma zaposluje tujce in krije v<strong>se</strong><br />
10Delodajalec<br />
stroške njihovega zaposlovanja, ki<br />
so povezani z delom, tudi stroške pridobivanja<br />
delovnih dovoljenj. Zanima ga, ali lahko del<br />
stroška zaposlovanja prene<strong>se</strong> na delavce, ki pri<br />
njem ne ostanejo toliko časa, za kolikor je z njimi<br />
dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.<br />
<strong>Na</strong> podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in<br />
sorodne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri<br />
delu je delodajalec za stroške, ki so povezani z delom<br />
ali iz njega izvirajo, v celoti odgovoren sam. Gre za<br />
primere z izobraževanjem povezanih stroškov, ko je<br />
delodajalec delavce napotil na izobraževanje, četudi<br />
vsi stroški niso povezani z delom, ter tistih izobraževanj,<br />
ki so povezana z delom, ki ga delavec opravlja, še<br />
po<strong>se</strong>bej, če potekajo znotraj delovnega časa. Delodajalec<br />
je dolžan plačati v<strong>se</strong> zdravniške preglede ter<br />
poskrbeti za delovno opremo in v<strong>se</strong> potrebne ukrepe,<br />
da je delavcu zagotovljeno varno in zdravo delovno<br />
okolje. Enako velja za plačilo delovnih dovoljenj (po<br />
sporazumu z Bosno in Hercegovino ter po novem tudi<br />
s Srbijo), ne pa tudi v primeru enotnih dovoljenj za delo
Top nasveti inšpektorata RS za delo<br />
27<br />
in bivanje. Pri enotnih dovoljenjih je stroške dolžan<br />
nositi posameznik, ki za takšno dovoljenje zaprosi.<br />
Pojavlja <strong>se</strong> vprašanje, ali lahko delodajalec stroške,<br />
ki so povezani z zaposlovanjem delavca oziroma<br />
z njegovim delom, v primeru predčasne prekinitve<br />
pogodbe o zaposlitvi naknadno pobota. Takšna enostranska<br />
prevalitev stroškov na delavca, na primer<br />
poznejši pobot stroškov po zadnjem izplačilu plače,<br />
ni v skladu z ZDR-1. Zakon namreč zahteva, da v<br />
primeru pobota delavec za pobot poda jasno soglasje.<br />
Vnaprej dano soglasje tega standarda ne do<strong>se</strong>ga,<br />
saj zakon pobota ali soglasja k pobotu pred nastankom<br />
terjatve delodajalca ne priznava. To pa pomeni,<br />
da soglasje delavca, ki bi bilo zapisano v pogodbi o<br />
zaposlitvi za bodoče stroške delodajalca, ki izvirajo<br />
iz delovnega razmerja in pred sklenitvijo pogodbe o<br />
zaposlitvi niso mogli zakonito nastati, ni mogoče.<br />
Delovna dovoljenja: ker delovna dovoljenja v<br />
Sloveniji izdajajo samo za delavce iz Bosne in Hercegovine<br />
in Srbije – v nasprotju z enotnimi dovoljenji<br />
za delo in bivanje –, ti sporazumi pa delodajalcu<br />
določajo obveznost plačila omenjenega stroška,<br />
menimo, da tega stroška in stroškov, ki izvirajo ali<br />
so povezani z delom, praviloma ni dovoljeno enostransko<br />
prevaliti na delavca pred začetkom, med<br />
trajanjem in po zaključku delovnega razmerja.<br />
Pojasnilo<br />
Konkretno vprašanje izpostavlja tujce, zato je treba<br />
po<strong>se</strong>bej opozoriti, da je različna obravnava delavcev<br />
zaradi narodnosti prepovedana, vsak dogovor ali<br />
aktivnost delodajalca, ki je utemeljen na omenjeni<br />
podlagi, pa je iz tega razloga ničen. Posledica<br />
tovrstnih diskriminatornih pogojev je namreč lahko<br />
tudi odškodninska odgovornost delodajalca v skladu<br />
z 8. členom ZDR-1.<br />
delodajalec od delavca, ki je<br />
pogodbo o zaposlitvi prekinil predčasno,<br />
11Lahko<br />
zahteva odškodninsko odgovornost za<br />
morebitno škodo, ki je bila delodajalcu pri tem<br />
povzročena?<br />
Kadar delodajalec ugotavlja odškodninsko odgovornost<br />
delavca, ki je nastala zaradi »predčasnega«<br />
odhoda delavca, je treba upoštevati določila Zakona<br />
o delovnih razmerjih (1. odstavek 177. člena ZDR-1),<br />
ki določajo odškodninsko odgovornost delavca.<br />
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma<br />
ali iz hude malomarnosti delodajalcu povzroči<br />
škodo, jo je dolžan povrniti. Subjektivna oz. krivdna<br />
odškodninska odgovornost je opredeljena v Obligacijskem<br />
zakoniku (1. odstavek 131. člena): ta<br />
določa, da je tisti, ki povzroči škodo drugemu, to<br />
dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala<br />
brez njegove krivde (v konkretnem primeru namenoma<br />
ali iz hude malomarnosti).<br />
Za uspešno uveljavljanje odškodninskega<br />
zahtevka morajo biti sočasno izpolnjene naslednje<br />
predpostavke: nastanek škode, škoda mora izvi-<br />
rati iz protipravnega ravnanja, podana mora biti<br />
vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim<br />
ravnanjem, povzročitelj pa mora biti odškodninsko<br />
odgovoren.<br />
Po<strong>se</strong>bnosti odškodninske odgovornosti iz<br />
delovnega razmerja so predv<strong>se</strong>m:<br />
<br />
delavec je odgovoren le za škodo, ki jo<br />
povzroči na delu – pri opravljanju svojih del in nalog<br />
– ali v zvezi z delom,<br />
<br />
pri čemer mora biti ugotovljeno,<br />
da je škodo povzročil namenoma ali iz hude<br />
malomarnosti (177. člen ZDR-1).<br />
Kadar delavec delodajalcu poda odpoved<br />
pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonskimi določbami,<br />
je naklep ali hudo malomarnost, ki je vodila do<br />
povzročitve škode, izredno težko dokazati. Delavec<br />
bi moral namreč pogodbo odpovedati izključno<br />
z naklepom, da škoduje delodajalcu. Če delavec<br />
odide od delodajalca brez obrazložitve in formalne<br />
odpovedi, kar je pogosta praksa in lahko kaže na<br />
hudo malomarnost, pa bi bilo za morebitno škodo,<br />
ki je zaradi tega nastala delodajalcu, zoper delavca<br />
mogoče uveljavljati odškodninski zahtevek.<br />
OBČASNO OPRAVLJANJE DELA OD<br />
DOMA<br />
<strong>se</strong> v podjetje vozi na delo iz uro in<br />
pol oddaljenega kraja. Z delodajalcem <strong>se</strong><br />
12Delavec<br />
je dogovoril, da bo v dneh, ko v podjetju<br />
ni <strong>se</strong>stankov, delo opravljal od doma. <strong>Kako</strong> naj<br />
delodajalec zakonito uredi takšno vrsto dela?<br />
Delo od doma ureja Zakon o delovnih razmerjih<br />
(ZDR-1). Gre za institut večje fleksibilnosti delovnega<br />
razmerja, ki je še po<strong>se</strong>bej zanimiv za dejavnosti,<br />
ki jih je možno kakovostno opravljati tudi zunaj<br />
pisarne. Delo od doma je mogoče zakonito urediti<br />
na naslednji način:<br />
a) podlago za to vrsto dela je najprej treba urediti<br />
v pogodbi o zaposlitvi: zadostuje preprost aneks<br />
k pogodbi, s katerim <strong>se</strong> na splošno določi možnost<br />
opravljanja dela od doma s sklicem na interni akt<br />
delodajalca in na podlagi dogovora z delodajalcem;<br />
b) delodajalec naj preveri, ali bi opravljanje dela<br />
od doma za delavca lahko pomenilo kakšno tveganje<br />
za zdravje in varnost (zlasti z vidika izjave o varnosti z<br />
oceno tveganja, ki jo ima delodajalec, in z vidika delovnega<br />
mesta ali vrste dela, ki ga bo delavec opravljal od<br />
doma), zagotoviti je treba tudi varne razmere za delo<br />
od doma (na primer delo za računalnikom praviloma ni<br />
tvegano in po<strong>se</strong>bni ukrepi niso potrebni);<br />
c) delodajalec naj o uvedbi občasnega dela od<br />
doma enkrat na leto pisno obvesti Inšpektorat RS<br />
za delo: omenite delavca in dogovorjeno možnost<br />
dela od doma z navedbo dela oziroma dejavnosti<br />
(na primer delo za računalnikom).
28<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
Dodatna priporočila za boljše<br />
usklajevanje dela od doma:<br />
delodajalec naj izda pisni akt, ki določa, kdaj in<br />
a) kako naj <strong>se</strong> delavec vključuje v delovni proces z<br />
drugimi sodelavci, denimo z navedbo <strong>se</strong>stankov, ter<br />
kolikokrat in kdaj mora biti na voljo v pisarni oziroma<br />
na <strong>se</strong>dežu delodajalca, kdaj in pod kakšnimi pogoji pa<br />
lahko delo opravlja od doma; pisni akt je lahko sklep<br />
ali interni akt, o katerem je pred izdajo priporočljivo<br />
pridobiti mnenje zaposlenih;<br />
delodajalec lahko vnaprej določi število dni v<br />
b) me<strong>se</strong>cu ali letu, ki jih delavec po vnaprejšnjem<br />
dogovoru z delodajalcem lahko izkoristi za delo od<br />
doma;<br />
delodajalec naj pripravi pisni dokument (obrazec),<br />
c) ki ga izpolnijo zaposleni in v katerem neposredno<br />
nadrejenega, na primer o<strong>se</strong>bo, ki odloča o njihovih<br />
odsotnostih, vnaprej zaprosijo za opravljanje dela od<br />
doma, ki ustreza vnaprej določenim pogojem v pisnem<br />
aktu iz alineje a). V internem aktu je mogoče določiti<br />
tudi drugačen način dogovarjanja dela od doma, na<br />
primer po e-pošti ali ustno;<br />
delodajalec naj poskrbi za informacijsko varnost<br />
d) in varnost morebitnih občutljivih podatkov, na<br />
primer za varen prenos o<strong>se</strong>bnih podatkov, varno<br />
omrežje, če <strong>se</strong> delo opravlja ob pomoči IT-tehnologije,<br />
in podobno.<br />
REGRES V DVEH DELIH ZARADI<br />
VELIKE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH<br />
13 prenehajo delati, ne da bi uredili<br />
Delodajalec v velikem deležu zaposluje<br />
tujce iz tretjih držav, ki pogosto<br />
prekinitev delovnega razmerja v skladu z<br />
zakonom (odpoved, sporazum in podobno).<br />
Zaradi tega ima delodajalec težavo, saj ne dobi<br />
soglasja delavca za odtegnitev neto zneska<br />
preveč izplačanega regresa ob odhodu delavca<br />
v drugi polovici leta. Konec junija zato izplačuje<br />
regres za prvih šest me<strong>se</strong>cev tekočega leta in v<br />
decembru še drugo polovico regresa. Delodajalec<br />
nima likvidnostih težav. Zaveda <strong>se</strong>, da ne ravna v<br />
skladu z zakonom (ZDR-1), in želi vedeti, ali lahko<br />
na kakšen drug način izplača regres, ne da bi bil<br />
v prekršku, obenem pa <strong>se</strong> izogne neupravičenim<br />
izplačilom regresa delavcem, ki odidejo sredi leta.<br />
Ne glede na to, katere delavce delodajalec zaposluje,<br />
je za osnovo polnega plačila regresa vedno treba<br />
opredeliti celotno koledarsko leto. Vsaka vnaprej<br />
predvidena krajša zaposlitev v posameznem koledarskem<br />
letu – bodisi zaposlitev med letom bodisi<br />
prekinitev med letom – daje delodajalcu možnost,<br />
da izplača sorazmerni del regresa.<br />
Delodajalec je v primeru, ko na podlagi pogodbe<br />
o zaposlitvi pričakuje, da bo delavec zaposlen<br />
celotno leto ali pa tudi le del leta, plačilo regresa, torej<br />
celotno pravico, ki delavcu pripada glede na dolžino<br />
časa zaposlitve v določenem koledarskem letu, dolžan<br />
opraviti do 30. 6. istega koledarskega leta.<br />
Izjema od te obveznosti nastopi, kadar je bila<br />
zaposlitev delavca sklenjena 30. 6. tekočega koledarskega<br />
leta (v tem primeru <strong>se</strong> lahko izplača sorazmerni<br />
del regresa do konca koledarskega leta) ali kadar gre<br />
za izjemo zaradi težav z likvidnostjo v skladu s 3.<br />
odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih.<br />
Ta izjema določa, da <strong>se</strong> lahko s kolektivno pogodbo<br />
na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca<br />
določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje<br />
do 1. novembra tekočega koledarskega leta.<br />
Kadar <strong>se</strong> po polnem izplačilu regresa zgodi<br />
nepredviden dogodek, na primer prekinitev delovnega<br />
razmerja, ima delodajalec na voljo dve možnosti: od<br />
delavca lahko naknadno pridobi soglasje o odtegnitvi<br />
(pobotu) preveč plačanega zneska regresa, druga<br />
možnost pa je, da delodajalec pravico in iztožljivo<br />
obveznost predhodno določi že v pogodbi o zaposlitvi<br />
in si s tem pridrži možnost uveljavljanja zahtevka<br />
za povračilo preveč plačanega zneska od delavca. V<br />
primeru, da delavec tako opredeljene obveznosti ni<br />
pripravljen izpolniti prostovoljno, je treba pogodbeni<br />
dogovor uveljavljati v sodnem postopku.<br />
RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA<br />
14<br />
Delodajalec, pri katerem je polni<br />
delovni čas 40 ur na teden, ima enoto<br />
– delavnico z obratovalnim časom od<br />
ponedeljka do petka od 7. do 21. ure in v soboto<br />
od 7. do 12. ure. Delavci delajo v dveh izmenah:<br />
prva izmena dela od ponedeljka do petka od 7.<br />
do 14. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur) ter v soboto od 7.<br />
do 12. ure (5 ur). Delavec pri delodajalcu na teden<br />
opravi 40 ur dela.<br />
Popoldanska izmena dela od ponedeljka do petka<br />
od 14. do 21. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur). V soboto<br />
delavec popoldanske izmene praviloma ne pride<br />
na delo, ker je med dvema delovnima dnema (med<br />
21. in 7. uro) na voljo manj kot 11 ur počitka in tako<br />
delavec opravi le 35 delovnih ur.<br />
Delodajalca zanima, kako lahko delavcu, ki dela<br />
v petek v popoldanski izmeni, v primeru dopustov<br />
in bolniške odsotnosti drugih delavcev za naslednji<br />
dan odredi delo od 7. ure dalje, na način, da ne bo<br />
kršil zakona?<br />
Splošno pravilo določa, da mora imeti delavec<br />
na voljo najmanj 12 nepretrganih ur za dnevni<br />
počitek. Kadar je delavčev delovni čas razporejen<br />
neenakomerno ali začasno prerazporejen, pa mora<br />
imeti delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka v<br />
nepretrganem trajanju 11 ur.<br />
Računanje delovnega časa ter uveljavljanje<br />
dnevnih in tedenskih počitkov je odvisno od tega,
Top nasveti inšpektorata RS za delo<br />
29<br />
katera kolektivna pogodba za dejavnost velja za<br />
delodajalca (določilo 158. člena Zakona o delovnih<br />
razmerjih, ZDR-1). Nekatere kolektivne pogodbe<br />
namreč pri urejanju počitka med dvema delovnima<br />
dnevoma določajo izjeme. Preveriti je torej treba<br />
kolektivno pogodbo za konkretno dejavnost.<br />
pa <strong>se</strong> zgodi v primeru, če za<br />
delodajalca iz prejšnje točke ne velja<br />
15Kaj<br />
nobena od kolektivnih pogodb za<br />
dejavnosti, ki bi dovoljevala izjeme?<br />
V tem primeru izjem ni dovoljeno uporabiti in je treba<br />
zagotavljati počitek v skladu s 155. členom Zakona o<br />
delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da mora imeti<br />
delavec v primeru neenakomerne in začasne prerazporeditve<br />
delovnega časa na voljo najmanj 11 ur neprekinjenega<br />
odmora med dvema delovnima dnevoma.<br />
Položaj je mogoče urediti tudi z delnim prilagajanjem<br />
časovnice dela. V konkretnem primeru, ki <strong>se</strong><br />
nanaša na 13. vprašanje, lahko en delavec prejšnji<br />
dan delo zaključi uro prej, kot je ustaljeno (recimo<br />
ob 20. uri), dan pozneje pa ga začne ob 7. uri. Vsi<br />
drugi delavci pa tisti dan delo končajo ob 21. uri in<br />
naslednji dan na delo pridejo ob 8. uri zjutraj.<br />
Konkretna rešitev je odvisna tudi od upoštevanja<br />
ostalih omejitev, zato priporočamo pregled<br />
časovne razporeditve dela za določen me<strong>se</strong>c, kjer<br />
<strong>se</strong> bo jasno videlo, ali so izpolnjene v<strong>se</strong> omejitve in<br />
pogoji, ki jih narekuje Zakon o delovnih razmerjih.<br />
PRETEKLO DELO V OSNOVNI PLAČI<br />
lahko delodajalec v pogodbi o<br />
zaposlitvi dodatek za delovno dobo<br />
16Ali<br />
vključi že v osnovno plačo, kadar<br />
ne gre za poslovno o<strong>se</strong>bo, torej direktorja, za<br />
katerega velja po<strong>se</strong>bna ureditev, ki takšno prakso<br />
dopušča?<br />
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je<br />
plača zaposlenega <strong>se</strong>stavljena iz osnovne plače,<br />
dodatkov, dela plače za poslovno uspešnost in dela<br />
plače za delovno uspešnost. To pomeni, da je treba,<br />
če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da osnovna<br />
plača v<strong>se</strong>buje dodatek za preteklo delo, osnovno plačo<br />
po preteku vsakega leta zvišati za 0,5 %. Osnovna<br />
plača z vključenim preteklim delom tako ne more biti<br />
leta nespremenjena, saj to pomeni, da <strong>se</strong> dejanska<br />
osnovna plača delavca vsako leto zniža; razen kadar<br />
o tem obstaja izrecen in ja<strong>se</strong>n dogovor med delodajalcem<br />
in delavcem.<br />
Za dodatek za delovno dobo ni obvezno, da <strong>se</strong><br />
na plačilni listi izkazuje ločeno, mora pa biti obračunan<br />
in <strong>se</strong> vsako leto izkazuje z višjo bruto plačo.<br />
Po<strong>se</strong>bej je treba opozoriti, da je v vsakem<br />
primeru treba tudi preveriti, kaj v zvezi z vprašanjem<br />
dodatka za delovno dobo določa kolektivna pogodba<br />
za posamezno dejavnost, ki velja za delodajalca.<br />
Kolektivna pogodba namreč lahko dopušča možnost<br />
drugačnega urejanja vprašanja dodatka za<br />
delovno dobo. Stranke kolektivne pogodbe na ravni<br />
dejavnosti lahko namreč samostojno uredijo izplačevanje<br />
dodatka za delovno dobo: dolžino, način<br />
upoštevanja delovne dobe in odmerni odstotek.<br />
V pogodbi o zaposlitvi <strong>se</strong> v nobenem primeru ni<br />
mogoče dogovoriti, da zaposlenemu pravica do dodatka<br />
za delovno dobo, ki je določen v kolektivni pogodbi,<br />
ne pripada ali da zaposlenemu ta pravica pripada v<br />
nižjem znesku, kot je opredeljen v kolektivni pogodbi<br />
ali kolektivni pogodbi za primerljivo dejavnost, kadar<br />
kolektivne pogodbe za dejavnost delodajalca ni.<br />
Za več informacij o tem vprašanju priporočamo<br />
sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 10/2013 in<br />
sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 168/2018.<br />
POVRAČILO ZA PREHRANO<br />
DELAVCEV<br />
pri delodajalcu prejemajo<br />
povračilo za prehrano v različnih<br />
17Delavci<br />
zneskih: nekateri za prehrano prejemajo<br />
po 5 evrov na dan, nekateri 6 evrov na dan, en<br />
delavec pa za prehrano dnevno prejema 6,12 evra,<br />
kar je najvišje mogoče povračilo prehrane po<br />
Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in<br />
drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Je takšen<br />
pristop pri povračilu za prehrano dovoljen?<br />
Menimo, da so delavci upravičeni do enakega zneska<br />
povračila prehrane, razen kadar ima delodajalec določene<br />
kriterije, po katerih za nekatera delovna mesta<br />
določi višje povračilo stroškov prehrane. Tako povračila<br />
stroškov za prehrano kot drugi prejemki ali druge<br />
pravice iz delovnega razmerja morajo biti v skladu z<br />
upoštevanjem enakopravnosti delavcev. Z namenom<br />
preprečevanja diskriminacije je treba praviloma zagotoviti<br />
enotne kriterije za v<strong>se</strong> delavce. Mogoče bi sicer<br />
bilo, da delodajalec določi kriterije, ki bi omogočili<br />
drugačno izplačilo te pravice. Primer: nekateri delavci<br />
delajo v poslovni enoti v regiji, kjer je hrana, torej<br />
malica, dražja. Vendar morajo biti ti kriteriji objektivni<br />
in ne smejo temeljiti na o<strong>se</strong>bnih lastnostih delavca,<br />
veri, rasi in podobnih o<strong>se</strong>bnih okoliščinah.<br />
pri delodajalcu (gradbeništvo)<br />
v času <strong>se</strong>zone na dan opravijo 10 ali<br />
18Delavci<br />
več ur dela. Delodajalec jim povrne<br />
strošek prehrane v višini 5 evrov na dan. Ali<br />
mora delodajalec za čas, ko delavci delajo več kot<br />
10 ur, tem obvezno plačati dodatnega 0,76 evra<br />
za vsako uro nad dopolnjenimi 8 urami dela? Ali<br />
mora dodatek pri prehrani v primeru, ko delo
30<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
ob<strong>se</strong>ga vsaj 10 ur, povrniti tudi delodajalec, ki<br />
nima <strong>se</strong>zonskega dela in ki delavcu ne odobri<br />
nadurnega dela, delavec pa nekajkrat na me<strong>se</strong>c<br />
dela 10 ur ali več, da bi izpolnil roke do strank?<br />
Delodajalec je delavcu dolžan povrniti stroške<br />
prehrane med delom. To je pravica, ki izvira iz delovnega<br />
razmerja in je urejena v Zakonu o delovnih<br />
razmerjih (ZDR-1). Davčno obravnavo tovrstnega<br />
izplačila s strani delodajalca ureja Uredba o davčni<br />
obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz<br />
delovnega razmerja. Uredba pa ne določa same<br />
pravice do povračila stroškov za prehrano.<br />
Delodajalec lahko delavcu povrne le dnevni<br />
zne<strong>se</strong>k v višini neobdavčene malice, če kolektivna<br />
pogodba za dejavnost, v kateri deluje delodajalec, ali<br />
interni akti delodajalca ne določajo drugače. <strong>Na</strong>jprej<br />
je treba preveriti, kakšne pravice ima delavec na<br />
podlagi zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe o<br />
zaposlitvi, nato pa tudi, kakšna je davčna obravnava<br />
takšnega izplačila.<br />
Če je v kolektivni pogodbi določeno, da delavcu<br />
v primeru delovnika, daljšega od 8 ur, denimo v<br />
primeru začasne ali neenakomerne razporeditve<br />
in nadurnega dela, pripada dodatno povračilo za<br />
malico, je to delavčeva pravica. Davčna obravnava<br />
takšnega izplačila je določena v 2. členu Uredbe.<br />
Tudi kadar gre za nadurno delo, ni nujno, da<br />
je delodajalec dolžan plačati dodatno malico ali<br />
dodatno povračilo stroškov za malico. Treba je tudi<br />
opozoriti, da pravice do povračila stroškov za malico<br />
ne gre enačiti s pravico do odmora.<br />
OBRAČUN DELA PRI INTERVENCIJI<br />
ima zaposlene <strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rje,<br />
ki opravljajo intervencije tudi zunaj<br />
19Delodajalec<br />
rednega delovnega časa. <strong>Kako</strong> pravilno<br />
obračunati delo v času intervencije?<br />
Intervencija je nujen in hiter odziv, ki ga ni mogoče<br />
napovedati in predvideti vnaprej. Tovrstnih situacij<br />
zato ni mogoče vključiti v sistem neenakomerne<br />
razporeditve delovnega časa, iz istega razloga pa je<br />
težko govoriti tudi o možnosti začasne prerazporeditve<br />
delovnega časa.<br />
Pri neenakomerni razporeditvi mora biti delovni<br />
razpored za koledarsko leto v celoti določen vnaprej,<br />
o čemer mora biti delavec obveščen. Začasna prerazporeditev<br />
pa mora biti vnaprej napovedana vsaj<br />
en delovni dan, in to v pisni obliki.<br />
V nujnih primerih, kot je intervencija, to ni mogoče,<br />
zato je najprimernejši institut nadurno delo v skladu<br />
s 144. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).<br />
Po tej določbi <strong>se</strong> delovne ure, opravljene v okviru intervencije,<br />
štejejo kot nadurno delo in so plačane v skladu<br />
z določili kolektivne pogodbe za določeno dejavnost<br />
ter z internimi akti ali pogodbo o zaposlitvi.<br />
RAZLIKOVANJE MED »REDNIM«<br />
VOZNIKOM IN »VOZNIKOM<br />
PRIPRAVNIKOM« PRI IZPLAČILU<br />
DNEVNIC<br />
delodajalec delavcu vozniku<br />
tovornjaka v mednarodnem prometu<br />
20Ali<br />
med pripravništvom oziroma<br />
uvajanjem v delo lahko izplača nižje dnevnice za<br />
pot v tujino, ker delavec ni samostojni voznik?<br />
Pripravništvo v prevozni dejavnosti s stališča Zakona<br />
o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki to vprašanje ureja v<br />
členih od 120. do 124., formalno ni mogoče. Kolektivna<br />
pogodba za prevozno dejavnost ali zakonska<br />
osnova, ki bi tovrstno delo omogočala z v<strong>se</strong>mi njegovimi<br />
značilnostmi, namreč trenutno ne obstaja. To pa<br />
ne pomeni, da »pripravniškega« delovnega mesta, za<br />
katerega veljajo v<strong>se</strong> pravice in obveznosti (dlje časa)<br />
zaposlene o<strong>se</strong>be, ni mogoče urediti kako drugače.<br />
V konkretnem primeru »pripravniškega« delovnega<br />
mesta v prevozni dejavnosti bi različno izplačilo<br />
dnevnic zaradi mladosti ali neizkušenosti lahko<br />
šteli za diskriminatoren kriterij, vezan izključno na<br />
dobo opravljanja dela pri delodajalcu.<br />
Razlikovanje med »pripravniškim« in »rednim«<br />
voznikom je sicer dovoljeno pri določitvi višine plače<br />
zaradi konkretnih in objektivnih razlogov, ki lahko<br />
vplivajo na višino plače: izkušenj in znanja, časa dela<br />
pri delodajalcu, izobrazbe in podobnih dejavnikov.<br />
V primeru povračila stroškov za službeno pot<br />
v tujino pa takšen objektiven kriterij ne obstaja, saj<br />
sta tako »redni« voznik v mednarodnem prometu kot<br />
»pripravnik« v enakem položaju z vidika objektivnega<br />
kriterija napotitve v isto državo v tujini. Obema<br />
nastanejo enaki stroški, ne glede na dolžino staža<br />
pri delodajalcu, zato sta oba upravičena do enakega<br />
povračila dnevnic.<br />
DELOVNI ČAS VOZNIKA<br />
v voznikov delovni čas vključen<br />
samo čas vožnje ali tudi čas, ko voznik<br />
21Je<br />
čaka, da mu tovornjak natovorijo in<br />
iztovorijo?<br />
Čas pripravljenosti, ko voznik s svojim delovnim<br />
časom ne more prosto razpolagati, na primer med<br />
natovarjanjem in raztovarjanjem, mora biti vštet v<br />
voznikov delovni čas. Tako določa Zakon o delovnem<br />
času in obveznih počitkih mobilnih delavcev.
31<br />
Krediti za financiranje<br />
naložb za trajnostno<br />
rast turizma<br />
Krediti za:<br />
samostojne podjetnike<br />
mala in srednje velika podjetja<br />
velika podjetja<br />
zadruge<br />
do 20 mio EUR<br />
dolga ročnost (6-30 let)<br />
dolg moratorij (do 5 let)<br />
ugodna obrestna mera<br />
nižji pogoji zavarovanj<br />
Oddaja vlog:<br />
https://vloge.sid.si<br />
SID banka v sodelovanju z:<br />
www.sid.si e: financiranje@sid.si t: 01 2007 480
32<br />
Član<br />
Z nakupom pohištva<br />
Akron si dvignete ugled<br />
in produktivnost ter<br />
privarčujete<br />
Akron že 30 let izdeluje vrhunsko pisarniško pohištvo po<br />
meri svojih strank, in ker ima status invalidskega podjetja,<br />
ga lahko kupite ceneje – če <strong>se</strong> odločite za poslovni najem,<br />
pa lahko tudi izboljšate svojo likvidnost.<br />
Akron je specialist za<br />
opremljanje, ki s strastjo<br />
in ljubeznijo izdeluje<br />
pohištvo po meri. V<br />
številne domove vnaša<br />
toplino in domačnost, v poslovno<br />
okolje pa sodobno urejenost.<br />
V letu <strong>2019</strong> beleži tri de<strong>se</strong>tletja nepozabnih<br />
zgodb. S svojim delovanjem<br />
pre<strong>se</strong>ga pričakovanja kupcev in piše<br />
nove trende na področju opremljanja.<br />
Pohištvo Po meri: narejeno<br />
po okusu in željah strank<br />
Akronovo pohištvo slovi po vrhunski<br />
kakovosti, natančni izdelavi in najboljših<br />
materialih, predv<strong>se</strong>m pa imajo<br />
stranke najraje to, da so vsi elementi<br />
narejeni po meri in v želenih kombinacijah<br />
barv ter materialov.<br />
Vgradnim omaram z drsnimi vrati <strong>se</strong><br />
je pridružilo tudi drugo pohištvo, tako<br />
za opremljanje bivalnih kot poslovnih<br />
prostorov. Po meri opremljene<br />
pisarne izboljšujejo produktivnost in s<br />
tem prispevajo k uspešnosti poslovanja.<br />
Prednost sodobno opremljenih<br />
<strong>se</strong>jnih ter konferenčnih prostorov in<br />
izobraževalnih ustanov je v spodbujanju<br />
mi<strong>se</strong>lnih procesov. Moderna<br />
in funkcionalna recepcija izžareva<br />
kulturo podjetja. Hotelski gostje pri<br />
odločitvi za namestitev vedno večji<br />
poudarek dajejo opremljenosti. Oprema<br />
prodajnih salonov in trgovin mora<br />
kupce navdušiti.<br />
Sodobno opremljene pisarne vplivajo na povečanje storilnosti.<br />
Akron pri opremi poslovnih prostorov<br />
upošteva poslovne proce<strong>se</strong>, ki <strong>se</strong> dopolnjujejo<br />
in prehajajo med <strong>se</strong>boj ter<br />
s tem omogočajo večjo učinkovitost.<br />
Pri načrtovanju in izbiri naročnikom<br />
Akron pomaga s celovitim pristopom:<br />
s svetovanjem, 3D izrisi, izmero, dostavo<br />
in montažo.<br />
Prihranite in obenem Pomagate<br />
invalidom<br />
Ste vedeli, da si lahko znižate obveznost<br />
plačila v Invalidski sklad in si za<br />
ta zne<strong>se</strong>k pri Akronu nabavite poslovno<br />
pohištvo? Pohištvo po vašem izboru,<br />
ki ga potrebujete za poslovanje.<br />
Izkoristite priložnost, hkrati pa pri tem<br />
pomagajte invalidom, ki jim je kvotni<br />
sistem namenjen. Akron ima status<br />
invalidskega podjetja in z nakupom pri<br />
njem podpirate zaposlovanje invalidov.<br />
Privarčujete lahko od 22 % do<br />
33 % nakupne vrednosti pohištva.<br />
s poslovnim najemom do<br />
boljše likvidnosti<br />
Če potrebujete finančno svobodo za<br />
tekoče poslovanje, je poslovni najem<br />
odlična rešitev. Z nakupom <strong>se</strong> bonitetna<br />
ocena podjetja ne zmanjšuje,<br />
lastna finančna sredstva lahko usmerite<br />
v produktivnost, ne bremenijo vas<br />
stroški amortizacije. Poslovni najem<br />
je dolgoročna poslovna odločitev, ki<br />
vam pomaga zagotavljati likvidnost.<br />
Postopek je enostaven in hiter.<br />
Če iščete kakovostno pohištvo, ki<br />
bo vašemu podjetju v čast in ponos,<br />
zagotovo poglejte na www.akron.si.<br />
Ne bo vam žal.<br />
Promo
33<br />
POHIŠTVO<br />
PO MERI<br />
Prihranite z nakupom<br />
poslovnega pohištva Akron<br />
u Znižajte obveznost plačila v invalidski sklad<br />
u Izkoristite prednosti operativnega leasinga<br />
• POSLOVNI PROSTORI<br />
• VGRADNE OMARE • SPALNICE<br />
• OTROŠKE SOBE • PREDSOBE<br />
• KOPALNICE • DNEVNE SOBE<br />
KAK<br />
let<br />
VKLJUČENO<br />
SVETOVANJE<br />
KAKOVOSTI<br />
SALONI AKRON<br />
LJUBLJANA:<br />
T 041 741 911<br />
E salon@akron.si<br />
CELJE:<br />
T 031 720 657<br />
E celje@akron.si<br />
PRODAJNA MESTA<br />
LJUBLJANA • KRANJ<br />
KOPER • JESENICE<br />
CELJE • SLOVENJ GRADEC<br />
POLZELA • MARIBOR<br />
NOVO MESTO • LJUTOMER<br />
POVSOD PO SLOVENIJI<br />
AKROMAT<br />
IZRIŠITE SI<br />
SVOJO VGRADNO<br />
OMARO!<br />
www.akron.si
34<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti finančne uprave RS | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI FINANČNE UPRAVE RS<br />
<strong>Na</strong> področju obračuna davkov, izdaje<br />
kuponov, poslovanja z bankami in<br />
izterjave<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Po kakšni ceni naj gostinec<br />
obračunava reprezentanco, s katero občasno pogosti stalne<br />
stranke? Kateri kuponi štejejo za enonamenske in kako to vpliva na<br />
izdajanje računov? <strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti primerom, ko banka podjetju<br />
zavrne odprtje transakcijskega računa?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Finančno upravo RS (Furs).<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, opis dejanskega stanja, dostopne informacije in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo,<br />
da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo<br />
po<strong>se</strong>bej ter temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih<br />
pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč<br />
najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Prav tako odgovori ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo<br />
zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
REPREZENTANCA<br />
kakšni ceni naj gostinec, ki<br />
občasno brezplačno pogosti svoje<br />
22Po<br />
stalne stranke ali dobavitelje s pijačo<br />
ali kavo, obračuna opisano reprezentanco?<br />
Gostinec namreč po opravljeni tovrstni storitvi<br />
izda dobavnico na svoje podjetje, nato pa konec<br />
me<strong>se</strong>ca tudi zbirni račun teh dobavnic. <strong>Na</strong>j pri<br />
tem za obračun upošteva nabavno ali prodajno<br />
ceno?<br />
Kadar gostinec stranki brezplačno postreže s<br />
kavo ali pijačo oziroma s hrano, to z vidika predpisov,<br />
ki urejajo davek na dodano vrednost (DDV), pomeni,<br />
da zanjo brezplačno opravi gostinsko storitev.<br />
Glede obveznosti obračuna DDV je zato najprej treba<br />
ugotoviti, ali gostinec omenjeno storitev opravi<br />
za namene opravljanja svoje dejavnosti.<br />
Velja naslednje:<br />
<br />
če gostinec brezplačno opravi gostinsko<br />
storitev svoji stalni stranki ali dobavitelju za<br />
namene opravljanja dejavnosti, potem tako<br />
opravljena brezplačna storitev ni predmet DDV,<br />
<br />
če gostinec brezplačno opravi gostinsko<br />
storitev svoji stalni stranki ali dobavitelju<br />
za druge namene kot za namene njegove
Top nasveti finančne uprave RS<br />
35<br />
dejavnosti, <strong>se</strong> takšna storitev v skladu s<br />
točko b) 15. člena Zakona o davku na dodano<br />
vrednost (ZDDV-1) šteje za opravljeno za<br />
plačilo. V tem primeru mora gostinec od tako<br />
opravljene storitve na internem dokumentu<br />
obračunati DDV od davčne osnove, ki jo v<br />
skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZDDV-1<br />
<strong>se</strong>stavljajo celotni stroški davčnega zavezanca<br />
za opravljanje storitve. Od tako opravljene<br />
storitve <strong>se</strong> ne izda račun po ZDDV-1.<br />
Ali je gostinska storitev brezplačno opravljena<br />
za namene opravljanja dejavnosti gostinca ali pa je<br />
opravljena za druge namene, <strong>se</strong> ugotavlja v vsakem<br />
primeru po<strong>se</strong>bej, na podlagi v<strong>se</strong>h dejstev in konkretnih<br />
okoliščin.<br />
LASTNA PORABA V GOSTINSTVU<br />
in kako lahko gostinec in njegovi<br />
zaposleni uporabijo način lastne<br />
23Kdaj<br />
porabe, torej za namen porabe blaga<br />
ali storitev za za<strong>se</strong>ben namen, in ne za namen<br />
opravljanja dejavnosti?<br />
Zakonodaja na področju davka na dodano<br />
vrednost (DDV) določa, v katerih primerih je treba od<br />
tako opravljene dobave blaga ali storitev obračunati<br />
in plačati DDV, ne določa pa, kdaj in na kakšen način<br />
lahko davčni zavezanec ali njegovi zaposleni uporabijo<br />
oziroma izkoristijo ta način.<br />
KUPONI<br />
kuponi <strong>se</strong> od začetka tega<br />
leta, odkar velja nova ureditev tega<br />
24Kateri<br />
področja, štejejo za enonamenske in<br />
kako to vpliva na izdajanje računov za tovrstne<br />
kupone?<br />
Kupon je instrument, v zvezi s katerim velja<br />
obveznost, da ga ponudnik sprejme kot plačilo ali<br />
kot delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev.<br />
Pri tem so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve,<br />
ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih<br />
dobaviteljev navedeni na kuponu ali v pripadajoči<br />
dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega<br />
kupona. Kupon je lahko izdan v fizični ali elektronski<br />
obliki in je lahko enonamenski ali večnamenski. <strong>Na</strong><br />
enonamenskem kuponu je ob izdaji naveden tudi<br />
kraj dobave blaga ali opravljanja storitev in davek<br />
na dodano vrednost DDV, ki ga je treba plačati za<br />
navedeno blago ali storitev. Pogoji, ki morajo biti<br />
izpolnjeni za to, da <strong>se</strong> kupon šteje za enonamenskega,<br />
so razvidni iz spodnje grafike. Vsakokratni<br />
prenos enonamenskega kupona <strong>se</strong> šteje za opravljeno<br />
dobavo, zato je treba izdati račun ob vsakem<br />
prenosu (prodaji) enonamenskega kupona.<br />
ENONAMENSKI KUPON<br />
prvi odstavek 18.a<br />
člena ZDDV-1<br />
in<br />
a) točka drugega odstavka 18.a člena<br />
ZDDV-1<br />
in in in<br />
I. Kupon, na katerem<br />
so<br />
navedeni, ali pa so<br />
navedeni v<br />
pripadajoči<br />
dokumentaciji,<br />
vključno s pogoji<br />
uporabe<br />
blago,<br />
ki bo dobavljeno,<br />
ali storitve, ki bodo<br />
opravljene<br />
ali<br />
identiteta njihovih<br />
morebitnih<br />
dobaviteliev<br />
II. Ob njihovi izdaji<br />
sta znana<br />
kraj dobave blaga<br />
ali kraj opravljanja<br />
storitev,<br />
na katere <strong>se</strong> kupon<br />
nanaša<br />
DDV, ki ga je treba<br />
plačati za navedeno<br />
blago/storitve<br />
III. Obstaja<br />
obveznost, da <strong>se</strong><br />
sprejme kot plačilo<br />
ali delno plačilo za<br />
dobavo blaga ali<br />
storitev<br />
davčni zavezanec, ki ima<br />
<strong>se</strong>dež v Sloveniji in je v Sloveniji tudi<br />
25Podjetje<br />
identificirano za namene davka na<br />
dodano vrednost (DDV), pri prodaji trgovskega<br />
blaga (moških in ženskih majic, jaken, čevljev,<br />
pasov …) obračunava DDV po splošni, 22-odstotni<br />
stopnji. Podjetje izda kupon za 50 evrov, s<br />
katerim je v njegovih trgovinah v Sloveniji<br />
mogoče kupiti katerokoli oblačilo ali obutev.<br />
Kupci kupona so lahko fizične o<strong>se</strong>be (končni<br />
potrošniki) ali davčni zavezanci. Ali <strong>se</strong> tak kupon<br />
šteje za enonamenski kupon?<br />
Če <strong>se</strong> kupon nanaša na različno blago (oblačila,<br />
obutev ali pasove), od katerega <strong>se</strong> v skladu z<br />
Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)<br />
DDV obračunava po enaki stopnji – v tem primeru<br />
<strong>se</strong> v<strong>se</strong> blago obdavči po splošni, 22-odstotni stopnji<br />
–, to pomeni, da je ob izdaji kupona znan tudi DDV,<br />
ki ga je treba plačati za navedeno blago. Gre torej za<br />
enonamenski kupon. Podjetje mora ob prodaji enonamenskega<br />
kupona kupcu, fizični o<strong>se</strong>bi (končnemu<br />
potrošniku) ali davčnemu zavezancu izdati račun<br />
po veljavni zakonodaji, ki ureja DDV, na katerem z<br />
uporabo preračunane 22-odstotne stopnje, ki znaša<br />
18,0328 odstotka, obračuna DDV.<br />
in
36<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti finančne uprave RS | September <strong>2019</strong><br />
listino so prodajalci na podlagi<br />
davčne zakonodaje dolžni izdati ob<br />
26Katero<br />
dejanski izročitvi blaga, pri kateri je<br />
kupnina prejeta v obliki enonamenskega kupona?<br />
V skladu z zakonodajo, ki ureja davek na dodano<br />
vrednost (DDV), <strong>se</strong> za enonamenske kupone, izdane<br />
po 1. januarju <strong>2019</strong>, šteje, da je dobava opravljena že<br />
ob prenosu oziroma ob prodaji enonamenskega kupona.<br />
Davčni zavezanec mora zato zagotoviti, da je<br />
za namene DDV račun izdan že ob prenosu (prodaji)<br />
enonamenskega kupona. Dejanska izročitev blaga<br />
v zameno za enonamenski kupon <strong>se</strong> v sistemu DDV<br />
ne obravnava kot ločena transakcija, zato na strani<br />
davčnega zavezanca ob dejanski izročitvi blaga v<br />
zameno za enonamenski kupon po določbah Zakona<br />
o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ne nastane<br />
obveznost izdaje računa.<br />
Vprašanje o listini: poslovni dogodek, ki predstavlja<br />
povečanje prihodkov in s tem davčno osnovo za<br />
obračun davka od dohodkov pravnih o<strong>se</strong>b, je treba<br />
evidentirati z ustrezno knjigovodsko listino. Kot<br />
ustrezna knjigovodska listina velja takšen oblični<br />
zapis, ki poslovni dogodek izkazuje verodostojno in<br />
pošteno ter v skladu s pravili skrbnega računovodenja<br />
(Pravila skrbnega računovodenja (2016), ki jih je<br />
sprejel Slovenski inštitut za revizijo http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/psr-2016.pdf).<br />
Pomembna je torej materialna pravilnost <strong>se</strong>stavljene<br />
knjigovodske listine, in ne njena formalna obličnost.<br />
Ta listina <strong>se</strong> lahko poimenuje račun ali kako drugače.<br />
TOP DAVČNI NASVETI DAVČNIH<br />
SVETOVALCEV<br />
Strokovna odgovora na vprašanji, povezani z davčnim<br />
področjem, sta pripravila mag. Ivan Simič, član <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov, in mag. Nevenka Simić<br />
Mićunović, davčna svetovalka podjetja Simič & partnerji,<br />
d. o. o., ki izvaja davčno svetovanje podjetnikom,<br />
gospodarskim družbam, drugim oblikam organizacij in<br />
fizičnim o<strong>se</strong>bam. Podjetje Simič & partnerji, d. o. o., davčne<br />
nasvete objavlja v strokovni reviji Denar, ki je namenjena<br />
uporabnemu davčnemu znanju in davčnim informacijam<br />
(http://www.simic-partnerji.si/revija-denar.html).<br />
POSLOVANJE Z BANKAMI<br />
financiranja terorizma ter ukrepi zoper podjetja iz davčno<br />
ugodnejših območij, ki evropskim bankam dajejo<br />
diskrecijsko pravico, da <strong>se</strong> po lastnem občutku odločijo,<br />
komu bodo odprle transakcijski račun in komu ne.<br />
Razlogi za zavrnitev odprtja transakcijskega<br />
računa so lahko različni, na primer:<br />
<br />
o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je politično<br />
izpostavljena,<br />
<br />
o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je imela v<br />
preteklosti težave z banko,<br />
<br />
banka iz registrirane dejavnosti podjetja<br />
in po opravljenem intervjuju z direktorjem<br />
novoustanovljenega podjetja oceni, da gre<br />
za rizične posle ali pa za posle, ki <strong>se</strong> bodo<br />
opravljali v rizičnih državah in podobno.<br />
V Sloveniji še dodatno težavo predstavlja tretji<br />
odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku<br />
(ZDavP-2), v katerem je določeno, da morajo imeti<br />
o<strong>se</strong>be iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih<br />
storitev, to je pri banki, odprt transakcijski račun.<br />
Če računa nimajo odprtega, podjetja kršijo določbo<br />
14. a) točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2,<br />
zaradi česar jim grozijo globe od 800 do 10.000 evrov<br />
(samostojni podjetnik), od 1.200 do 15.000 evrov<br />
(mala podjetja) oziroma od 3.200 do 30.000 evrov<br />
(srednja in velika podjetja).<br />
Podjetjem, ki imajo odprte transakcijske račune<br />
pri bankah, svetujemo:<br />
<br />
naj spoštujejo pogodbe, ki jih imajo<br />
sklenjene s poslovnimi bankami,<br />
<br />
naj bodo pozorna na morebitne blokade<br />
bančnega računa, saj poznamo primere, ko<br />
banka zaradi dalj časa trajajoče blokade<br />
bančnega računa in zaradi tega natečenih<br />
bančnih stroškov, ki niso bili plačani,<br />
enostransko zapre transakcijski račun.<br />
Po tem, ko banka podjetju zapre transakcijski<br />
račun, je lahko postopek ponovnega odpiranja pri<br />
kateri drugi poslovni banki otežen, saj so banke med<br />
<strong>se</strong>boj povezane.<br />
Znani so primeri, ko so banke podjetju zaprle<br />
transakcijski račun, to pa nato v nobeni drugi banki ni<br />
moglo odpreti novega. Ker podjetje ni imelo odprtega<br />
transakcijskega računa, mu je Furs izdal odločbo o<br />
prekršku in podjetje je moralo plačati globo.<br />
27Po odprtju transakcijskega računa za<br />
vplačilo osnovnega kapitala in uspešnem<br />
vpisu v sodni register pri bankah<br />
podjetja lahko naletijo na težave pri odpiranju<br />
transakcijskega računa za poslovanje. Razlogi<br />
so različni. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti primerom, ko banka<br />
podjetju zavrne odprtje transakcijskega računa?<br />
Tovrstne težave opažamo v zadnjem letu in <strong>se</strong> ne<br />
pojavljajo le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih<br />
evropskih državah. Očitno gre za navodila z vrha EU,<br />
povezana z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in<br />
ZASTARANJE IZTERJAVE<br />
preneha pravica Fursa do izterjave<br />
davka?<br />
28Kdaj<br />
Pravica Finančne uprave RS do izterjave<br />
(prisilne izpolnitve plačila) davka nastopi s prvim<br />
dnem zamude (dan po dnevu, ko bi davek moral<br />
biti plačan). Prvi dan zamude tako predstavlja<br />
začetek teka absolutnega zastaralnega roka.<br />
Zastaralni (absolutni) rok davčnih obveznosti:
Top nasveti finančne uprave RS<br />
37<br />
<br />
bodisi na podlagi zakona (npr. s<br />
predložitvijo davčnega obračuna)<br />
<br />
bodisi na podlagi odločbe (npr. z vložitvijo<br />
davčne napovedi)<br />
je 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo<br />
teči.<br />
Začetka teka zastaralnega roka davčni organ<br />
ne more preložiti na pozneje z izdajo (nove) odločbe,<br />
s katero je zgolj ugotovljeno, da davčni zavezanec<br />
dolguje davek, ki je zapadel v plačilo (npr. kasnejši<br />
sklep o izvršbi). Če bi to držalo, bi davčni organ lahko<br />
izdajal vedno nove odločbe in pravica davčnega organa<br />
do izterjave davčnega dolga ne bi nikoli zastarala.<br />
Pojasnilo<br />
Pri tolmačenju določb o zastaranju <strong>se</strong> Furs razhaja z<br />
nekaterimi sodišči, saj sodna praksa glede nekaterih<br />
vprašanj ni enotna.<br />
GENERALNI PARTNER<br />
6<br />
Akademija<br />
SREBRNI PARTNERJI<br />
BRONASTA PARTNERJA<br />
VSEBINSKI PARTNERJI
38<br />
<strong>SBC</strong> | Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Barbara Reya<br />
Uvajanje robotizacije<br />
in digitalizacije<br />
spodbuja odpiranje<br />
novih delovnih mest,<br />
ki so bolj kakovostna<br />
in zdravju manj<br />
škodljiva, pravi<br />
direktor pred kratkim<br />
odprte tovarne<br />
Yaskawa v Kočevju,<br />
ki je za japonsko<br />
multinacionalko<br />
strateška naložba v<br />
svetovnem merilu.<br />
Je kdo kdaj pomislil, da bi<br />
obdavčil stroje? Enako velja<br />
za robote.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
Hubert Kosler je dolgoletni<br />
podjetnik in človek, ki je<br />
Slovenijo pomagal vrisati na<br />
svetovni zemljevid napredne<br />
robotike. Po Yaskawi<br />
Ristro, ki je od leta 1996 v<br />
Ribnici prisotna kot proizvajalec rešitev za<br />
implementacijo robotov za različne tehnološke<br />
proce<strong>se</strong> na ključ, je novopostavljena Yaskawa<br />
v Kočevju že druga lokacija, ki je za japonsko<br />
multinacionalko ključnega pomena.<br />
K hitri postavitvi in pametnim rešitvam<br />
za Kočevje je v znatni meri prispevalo prav<br />
inženirsko znanje iz Ribnice, ki je pripravilo rešitve<br />
za integracijo robotov, testirnico, softverske<br />
in druge zahteve, ki jih je postavila japonska<br />
multinacionalka. S Hubertom Koslerjem smo<br />
govorili o robotiki in o tem, kako vidi družbo<br />
prihodnosti, ki bo temeljila na uporabnih pametnih<br />
rešitvah.<br />
Kaj pomeni danes razmišljati o postavitvi<br />
pametne tovarne? Kaj v<strong>se</strong> to vključuje?<br />
Od samega začetka smo razmišljali o tem, kako<br />
<strong>se</strong> bodo avtomatsko vodeni vozički vozili med<br />
proizvodnimi linijami. V fazi projektiranja smo<br />
»čistili« tloris tovarne – odstranili smo stebre, kjer<br />
je bilo to mogoče, da ne bi pozneje ugotavljali, kje
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
39<br />
so v napoto. Vso dvigalno tehniko smo prenesli<br />
na vi<strong>se</strong>če portale, tako da na tleh ni nobenih ovir.<br />
<strong>Na</strong>črtovani materialni tok, ki ga bodo izvajali<br />
AGV-vozički, omogoča najbolj optimalno dostavo<br />
materiala na vsako delovno mesto.<br />
Inženirji iz Yaskawe Ristro iz Ribnice so<br />
sodelovali pri integracijah robotov v lakirnici, pri<br />
montažnih linijah, v testirnici. V<strong>se</strong> smo zastavili<br />
tako, da lahko tovarno nadgrajujemo v smer<br />
pametne tovarne. Pametne tovarne ne kupiš,<br />
ampak jo trajnostno postavljaš, za to pa okoli<br />
<strong>se</strong>be potrebuješ pametne ljudi in dober tim, ki to<br />
razume in tako tudi usmerja njen razvoj.<br />
Pravite, da je be<strong>se</strong>dna zveza pametna tovarna<br />
danes pogosto na jeziku, a redki razumejo,<br />
kaj to zares pomeni.<br />
Danes <strong>se</strong> veliko govori o pametnih tovarnah, a če<br />
boste ljudi vprašali, kaj to pomeni, jih boste večino<br />
ujeli nepripravljene. To je podobno kot z industrijo<br />
4.0, za katero nekateri mislijo, da je to robotika.<br />
Ali veste, od kdaj že obstaja industrijska robotika?<br />
Od 70. let prejšnjega stoletja. Je to industrija 4.0?<br />
Ne. To je osnovna raven avtomatizacije, 4.0 pa je<br />
nadgradnja tega; je digitalizacija<br />
procesov in njihovo med<strong>se</strong>bojno<br />
povezovanje.<br />
Trgi robotike so v vzponu,<br />
prednjačijo Japonci in Korejci,<br />
največ robotov per capita v Evropi pa je v<br />
Nemčiji. Kaj pa drugi trgi, ki jih nagovarjate?<br />
Yaskawa pri nas je odgovorna za trg Slovenije<br />
in nekdanje Jugoslavije. To so trgi, ki rastejo, še<br />
po<strong>se</strong>bej Srbija. Tam je v zadnjem času veliko tujih<br />
investicij, saj <strong>se</strong> država krepi na industrijskem<br />
področju, zato si obetamo še veliko. Tudi<br />
Slovenija raste in vedno več podjetij <strong>se</strong> odloča za<br />
integracijo robotov. Govorimo tudi o pomanjkanju<br />
delovne sile. Treba je razumeti, da roboti nastopijo<br />
tudi tam, kjer ni dovolj ljudi.<br />
Nekateri so prepričani, da roboti kradejo<br />
delovna mesta ljudem.<br />
Tako govorijo nekateri, drži, toda po drugi strani<br />
za določena dela ljudi primanjkuje. Volkswagnova<br />
študija, opravljena pred leti, je pokazala, da imajo<br />
v podjetju zaposlenih veliko ljudi, starejših od 50<br />
let, ki <strong>se</strong> bližajo upokojitvi in nimajo podmladka.<br />
Kdo pa bo potem delal v proizvodnji? Bodo roboti<br />
torej kradli delovna mesta ali bodo zagotavljali<br />
proizvodnjo? Počeli bodo to drugo.<br />
Govorimo o<br />
pomanjkanju delovne<br />
sile. Treba je<br />
razumeti, da roboti nastopijo<br />
tudi tam, kjer ni dovolj ljudi.<br />
Industrijska robotika, ki je specialno področje<br />
Yaskawe, pomeni nadomeščanje ljudi tam,<br />
kjer gre za repetitivne naloge. Vi poudarjate<br />
pomembno družbeno dobrobit vaših rešitev.<br />
Lahko razložite?<br />
Roboti so dobrodošla rešitev tam, kjer je<br />
veliko ponavljajočih <strong>se</strong> gibov. Za primer vzemimo<br />
voznikov <strong>se</strong>dež v avtu, ki je ključni element vozila<br />
in mora biti med vožnjo stabilen. Ima med 300<br />
in 500 kratkih zvarov, ki jih človek ne bi nikoli<br />
zavaril enako zanesljivo, saj bi jih med 10 % in 15<br />
% vedno pozabil ali pa slabo izvedel. Tukaj robot<br />
opravi delo tako, kot ga človek ne bi.<br />
Pomembna je tudi avtomatizacija del,<br />
pri katerih gre za prenašanje velikih bremen.<br />
O<strong>se</strong>murni delovnik po več me<strong>se</strong>cih, letih zahteva<br />
svoj davek, saj sklepi pri takšnih delavcih prej<br />
ali slej opešajo, <strong>se</strong> vnamejo. Ti ljudje tako<br />
postanejo invalidi, so v breme družbi in nesreča<br />
za družino. Pri Yaskawi zato pravimo, da s svojimi<br />
mehatronskimi produkti in roboti skrbimo za<br />
dobrobit družbe in s tem tudi za srečo družin, saj<br />
zdrav človek doma funkcionira bolje kot bolan.<br />
BODO ROBOTI TOREJ KRADLI DELOVNA MESTA ALI BODO<br />
ZAGOTAVLJALI PROIZVODNJO? POČELI BODO TO DRUGO.<br />
Kaj pravzaprav pomeni vaša teza, da roboti<br />
delovnih mest ne bodo odnesli, temveč jih<br />
bodo le pre<strong>se</strong>lili drugam?<br />
Z nastajanjem novih tehnologij <strong>se</strong> odpirajo nova<br />
delovna mesta. Za nekatera že vemo, kakšna<br />
bodo, za nekatera pa še ne. Ko <strong>se</strong> je Slovenija<br />
odcepila, je izgubila celoten tedanji jugoslovanski<br />
trg in takrat je ogromno ljudi po 50. letu, sploh v<br />
inženirskih poklicih, ostalo brez službe; šlo je za<br />
političen, ne tehničen moment. Potem so <strong>se</strong> stvari<br />
uredile.<br />
Želim povedati, da gredo stvari s tokom in<br />
ljudje <strong>se</strong> prilagodijo. Veliko je odvisno od njihove<br />
fleksibilnosti in interesa. Nekateri so že pri<br />
štiride<strong>se</strong>tih 'komfortni' v glavi, drugi pa <strong>se</strong> učijo do<br />
konca svojega življenja.<br />
Imamo mlade starce in stare mladce. Mladi<br />
današnje tehnologije uporabljajo z lahkoto, težavo<br />
pa vidim pri medgeneracijskih letnikih. Toda<br />
govoriti »ostal bom brez službe« … dokler si zdrav,<br />
je pomembno le, ali želiš naprej.<br />
Večkrat slišimo be<strong>se</strong>do koboti oziroma<br />
kolaborativni roboti. <strong>Kako</strong> bi opisali kobote?<br />
Kolaborativni roboti spadajo v sfero industrijskih<br />
robotov; to ni robot, ki v bolnišnicah ali pa doma<br />
pomaga ljudem. Industrijske robote delimo<br />
na klasične industrijske, ki bližine človeka ne<br />
zaznajo in jih zato zapiramo v kabine, ki služijo<br />
kot varovalo. Človek tako ne more zatavati v
40 <strong>SBC</strong> | Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa | September <strong>2019</strong><br />
neposredno bližino robota. Kolaborativni ali<br />
sodelujoči roboti pa stojijo in delujejo ob človeku.<br />
Skratka, robot je v neposredni interakciji s<br />
človekom, brez kabine.<br />
<strong>Kako</strong> je to mogoče? Tako, da ima robot<br />
dodatno vgrajene <strong>se</strong>nzorje sile in momentov, s<br />
katerimi zaznava bližino človeka, ob morebitnem<br />
stiku z njim pa <strong>se</strong> takoj ustavi. Takšen robot<br />
deluje v počasnem ritmu, v režimu z nižjo<br />
varnostno hitrostjo, če pa je na delovnem mestu<br />
tudi kabina, lahko robot v območju kabine deluje<br />
z višjo hitrostjo. To imenujemo hibridni način<br />
delovanja robota.<br />
MLADI DANAŠNJE TEHNOLOGIJE UPORABLJAJO Z<br />
LAHKOTO, TEŽAVO PA VIDIM PRI MEDGENERACIJSKIH<br />
LETNIKIH. TODA GOVORITI »OSTAL BOM BREZ SLUŽBE«<br />
… DOKLER SI ZDRAV, JE POMEMBNO LE, ALI ŽELIŠ<br />
NAPREJ.<br />
Izraz »neproduktivni roboti« pa uporabljamo<br />
za robote, ki delujejo v laboratorijih in medicini.<br />
Kot primer lahko navedem robote, ki so namenjeni<br />
za radiofarmacijo, za pripravo radiofarmakov. To<br />
delo danes opravljajo radiofarmacevti, ki morajo<br />
biti dobro zaščiteni pred <strong>se</strong>vanjem, in roboti jih<br />
lahko tu učinkovito nadomeščajo.<br />
Družba prihodnosti oziroma družba 5.0 bo<br />
prevzela najboljše rešitve industrije 4.0 in jih<br />
prenesla na vsa ključna področja človekovega<br />
življenja. Tako napovedujejo Japonci, ki so<br />
razvili vizijo 5.0. <strong>Kako</strong> bo v to družbo vpeta<br />
robotika?<br />
Japonci z označbo družbe 5.0 imenujejo vpliv<br />
in aplikacijo rešitev industrije 4.0 na celotno<br />
družbo. Govorimo o pametni družbi oziroma<br />
angleško smart society. <strong>Na</strong>še podjetje prihodnost<br />
5.0 vidi kot družbo, v kateri imajo svoje mesto<br />
mehatronske rešitve, vključno z robotiko, poleg<br />
tega pa tudi motorji, regulacija, inverterji in zelena<br />
energija, kamor spadajo inverterji za vetrne<br />
elektrarne. Že danes lahko vidimo tako imenovane<br />
negovalne robote, ki so v pomoč pri oskrbi<br />
Tovarna Yaskawe v Kočevju<br />
postavljena je bila izjemno hitro, spomladi <strong>2019</strong>, komaj<br />
leto in pol po začetku del<br />
v tovarni bodo izdelovali 6000 robotov na leto, kar bo pokrilo 80 %<br />
potreb na evropskem ter trgih Bližnjega vzhoda, Afrike in Rusije<br />
trenutno v tovarni proizvedejo okoli 125 robotov na me<strong>se</strong>c,<br />
proizvodnjo bodo pozneje podvojili<br />
v tovarni proizvajajo tri vrste robotov: male z nosilnostjo 7 in 8<br />
kilogramov, srednje z nosilnostjo 12 in 25 kilogramov ter velike z<br />
nosilnostjo 50, 180 in 225 kilogramov<br />
v tovarni deluje tudi oddelek za raziskave in razvoj (R&D), ki<br />
je namenjen razvoju specialnih robotov, prilagojenih željam<br />
naročnikov<br />
onemoglih in bolnih, čeprav Yaskawa na tem<br />
področju v Evropi še ni aktivna.<br />
Pravite, da je kljub digitalizaciji,<br />
avtomatizaciji in robotiki v ospredju še vedno<br />
človek. Zakaj?<br />
Yaskawina vizija v kontekstu družbe 5.0 govori<br />
o dobrobiti družbe, o tako imenovani <strong>se</strong>rving<br />
society. Razvijamo robote za boljše življenje,<br />
pri čemer pomagajo tehnologije. Pri Yaskawi<br />
industrijo 4.0, na podlagi katere bo potekal<br />
prehod v družbo 5.0, imenujemo i3 mehatronika,<br />
ki govori o inovativnosti, integraciji in inteligenci;<br />
pri zadnjem imamo v mislih umetno<br />
inteligenco in algoritme, ki bodo<br />
znali odločati na osnovi vhodnih<br />
podatkov. V osredju v<strong>se</strong>ga naštetega<br />
pa so človek in storitve za boljše<br />
življenje ljudi.<br />
Kakšen bo videti svet čez nekaj<br />
de<strong>se</strong>tletij?<br />
Po<strong>se</strong>bne vizionarske slike si ne upam podajati,<br />
saj je težko napovedovati. Veliko ljudi sprašuje, ali<br />
bodo roboti nadvladali svet. Ne bodo ga; v bistvu<br />
jih razvija in izdeluje človek. Tudi intuicije ne<br />
bodo imeli. Bilo pa je pomenljivo, ko je pred<strong>se</strong>dnik<br />
danskega grozda Cluster na poslovni konferenci<br />
na predstavitvi pokazal zadnjo prosojnico, na<br />
kateri je bila ženska v postelji z robotom. Češ, to<br />
je the future of robotics (prihodnost robotike, op.<br />
a.). To bi bila huda zaušnica in svarilo moškim, kaj<br />
<strong>se</strong> lahko zgodi (smeh).<br />
Prej ste rekli, da je uporaba robotike v<br />
Sloveniji v vzponu. Med naprednejšimi<br />
na tem področju je gotovo avtomobilska<br />
industrija. Kaj pa druge panoge?<br />
Poleg avtomobilske industrije <strong>se</strong> pri krepitvi<br />
robotike vedno bolj profilirajo tudi drugi <strong>se</strong>ktorji.<br />
Lahko <strong>se</strong> pohvalim, da smo z robotiko uspeli<br />
prodreti v steklarstvo, saj smo v tej branži dobili<br />
zelo zanimiv projekt. Steklarstvo je luksuzni<br />
<strong>se</strong>ktor, drugačen od avtoindustrije in večine<br />
drugih, potrošniki pa so fizične o<strong>se</strong>be. Ogromno<br />
prostora za rast je tudi v logistiki. Logistični centri<br />
prevzamejo palete istovrstnih artiklov, nato pa<br />
formirajo palete z mešanimi artikli, ki jih potem<br />
dostavijo v svoje trgovske centre. Sestava palet z<br />
mešanimi artikli je velik izziv, saj zahteva ogromno<br />
dela, obenem pa gre za težaško manualno delo.<br />
Rešitev zanj bi lahko bila robotika.<br />
»Robote, ki vam jemljejo delo, je treba<br />
obdavčiti.« Stavek je izrekel ustanovitelj<br />
Microsofta Bill Gates. Vaše mnenje?<br />
To temo spremljam tudi sam, prav velikih koristi<br />
pa v obdavčitvi strojev ne vidim. Potem bi morali<br />
obdavčiti tudi CNC-stroje, ki so že dolgo na<br />
trgu. Je kdo kdaj pomislil na to, da bi obdavčil
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
41<br />
Veliko ljudi sprašuje,<br />
ali bodo roboti<br />
nadvladali svet. Ne<br />
bodo ga; v bistvu jih razvija in<br />
izdeluje človek. Tudi intuicije<br />
ne bodo imeli.<br />
CNC-stroj? Podoben odgovor velja za robote.<br />
Ali ni dovolj, da na določenih delovnih mestih, ki<br />
ustvarjajo invalide, namesto ljudi uporabiš robota,<br />
ki lahko dela 24 ur, pri tem pa ne bo postal invalid<br />
in breme družbe?<br />
To je prihodnost, ki prihaja k nam. Ne<br />
vem, kaj želijo predlagatelji do<strong>se</strong>či z davki na<br />
robote. Z dodatnim obdavčevanjem bi samo<br />
omejili investicije in ne vem, kakšno korist bi<br />
družba lahko imela od tega. <strong>Na</strong>jprej bi morali<br />
narediti analizo, kaj bi z davki povzročili. Davki<br />
ne smejo biti destruktivni. Uvajanje robotizacije<br />
in digitalizacije ustvarja nova delovna mesta,<br />
ki so bolj kakovostna in zdravju manj škodljiva,<br />
zato tudi menim, da uvedba davkov na visoko<br />
tehnologijo ni prava smer.<br />
Yaskawa in kadri<br />
V tovarni v Kočevju je trenutno okoli 70<br />
zaposlenih, s kadri pa nimajo težav, saj <strong>se</strong> ljudje<br />
ves čas javljajo na razpi<strong>se</strong>, za delo pa prejemajo<br />
tudi prošnje iz Hrvaške. Iščejo izobražene kadre,<br />
ki imajo končano najmanj triletno srednjo šolo<br />
za proizvodnjo, zelo dobro pa sodelujejo tudi z<br />
lokalnim inkubatorjem, ki je v osnovnih šolah na<br />
območju Kočevja pomagal vpeljati prostovoljni<br />
program robotike za otroke, kar je dolgoročno<br />
pomembno. Srednja šola v Kočevju je pred<br />
kratkim uvedla program strojni tehnik, Yaskawa<br />
pa sodeluje tudi s fakultetami, štipendira<br />
študente in tako pridobiva strokovnjake<br />
neposredno s fakultete.<br />
za luksuzni trg. Tisti klic je bil pravzaprav prošnja,<br />
ali lahko naročilo dobavimo prej, kot smo bili<br />
prvotno dogovorjeni. Vprašal <strong>se</strong>m ga, ali me kliče<br />
samo zaradi tega. Pritrdil je. Dobavo smo izpeljali<br />
dva tedna pred rokom. Povedati želim, da trg<br />
luksuznih dobrin tudi v največji recesiji ni upadel<br />
toliko kot druge dobrine. <strong>Na</strong> spremenjene razmere<br />
je vedno treba gledati kot na priložnosti.<br />
Nemško gospodarstvo, na katerega je<br />
Slovenija precej vezana, <strong>se</strong> ohlaja. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong><br />
kot podjetnik pripravljate na prihodnja leta?<br />
Ohlajanje in cikli so normalna stvar. Vsi<br />
beležimo rahle upade, toda upajmo, da <strong>se</strong> trenutni<br />
upad ne bo razvil v hudo recesijo. A če pogledam<br />
tri leta nazaj, ko smo imeli izjemno rast, smo <strong>se</strong><br />
ukvarjali z naročili in z realizacijo naročil, manj<br />
pa z organizacijo, reorganizacijo, izobraževanjem<br />
… Manjša recesija je včasih dobrodošla, saj tako<br />
prevetriš v<strong>se</strong> načrte in cilje ter to lahko izkoristiš<br />
za nadaljnji razvoj podjetja. Primer: takoj ko smo<br />
videli, da <strong>se</strong> bo pri nas pojavila določena rezerva v<br />
času, smo startali z izobraževalnimi programi.<br />
V vaših podjetjih morda beležite upad<br />
naročil?<br />
Za zdaj ne. Malo počitka po treh letih izjemne<br />
rasti, ki prine<strong>se</strong> tudi utrujenost, je lahko<br />
dobrodošlo, če to ne traja predolgo. Nižja rast ima<br />
tako dva vidika.<br />
Ali je kriza za vas lahko tudi priložnost?<br />
<strong>Na</strong> krizo <strong>se</strong>m vedno gledal kot na priložnost,<br />
<strong>se</strong>veda pa je pri tem bistveno, da takoj ukrepaš in<br />
racionaliziraš poslovanje ter ga prilagodiš novim<br />
razmeram. Da je lahko priložnost, potrjuje naš<br />
primer; ko smo leta 2008 zašli v recesijo, smo<br />
imeli veliko pogodbo s proizvajalcem izpušnih<br />
sistemov za prestižne avtomobile AMG. Klical<br />
me je direktor podjetja in mislil <strong>se</strong>m si, da prihaja<br />
stornacija, saj so šli takrat posli navzdol. A šlo je<br />
Foto: Barbara Reya
42<br />
<strong>SBC</strong> | Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024 | September <strong>2019</strong><br />
Obljuba: za<br />
podjetja manj<br />
papirologije in<br />
lažji dostop do<br />
denarja<br />
Novo Evropsko komisijo bo od<br />
novembra naprej vodila Ursula<br />
von der Leyen. V političnih<br />
izhodiščih, imenovanih Bolj<br />
ambiciozna Unija, napoveduje<br />
ukrepe za lažje poslovanje,<br />
inoviranje in pridobivanje virov<br />
financiranja.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Nemška političarka Ursula von<br />
der Leyen, ki je julija letos<br />
prejela zadostno podporo<br />
poslancev Evropskega parlamenta,<br />
bo vodenje prihodnje<br />
Evropske komisije prevzela 1.<br />
novembra <strong>2019</strong>. Von der Leynova, ki bo prva<br />
ženska na čelu Evropske komisije, namerava<br />
začrtati pot, po kateri bo Evropa do leta 2050<br />
prva podnebno nevtralna celina. Po<strong>se</strong>bno<br />
pozornost bo namenila področju gospodarstva<br />
in davkov.<br />
V političnih usmeritvah von der Leynove za vodenje<br />
komisije so naslednji glavni poudarki:<br />
1Evropski zeleni dogovor.<br />
Von der Leynova v okviru napovedi, da bo<br />
Evropa do leta 2050 postala prva podnebno<br />
nevtralna celina, obljublja pripravo nove<br />
industrijske strategije za gospodarstvo ter<br />
prevzem vodilnega položaja Evrope v krožnem<br />
gospodarstvu. Med konkretnimi ukrepi našteva<br />
naslednje:<br />
<br />
razširitev sistema za trgovanje z<br />
emisijami na pomorski <strong>se</strong>ktor, promet in<br />
gradbeništvo ter uvedbo davka na meji glede<br />
na emisije ogljika, s katerim bi preprečili <strong>se</strong>litev<br />
virov CO2,<br />
<br />
evropski podnebni pakt, ki bo povezal<br />
regije, lokalne skupnosti, civilno družbo,<br />
industrijo in šole,<br />
<br />
naložbeni načrt za trajnostno Evropo,<br />
vreden bilijon evrov: več proračunskih<br />
sredstev za okolje, preoblikovanje dela<br />
Evropske investicijske banke v Evropsko<br />
podnebno banko, sprejem strategije za zeleno<br />
financiranje,<br />
<br />
evropski zeleni dogovor za biotsko<br />
raznovrstnost do leta 2030,<br />
<br />
podporo kmetom z novo strategijo »od vil<br />
do vilic« za trajnostno hrano vzdolž celotne<br />
vrednostne verige,<br />
<br />
nov akcijski načrt za krožno<br />
gospodarstvo, ki bo osredotočen na trajnostno<br />
rabo virov, zlasti v energetsko potratnih<br />
<strong>se</strong>ktorjih, na primer v tekstilni industriji in<br />
gradbeništvu.
Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024<br />
43<br />
2Gospodarstvo za ljudi.<br />
Ukrepi, ki jih za podjetja napoveduje von der<br />
Leynova, so:<br />
<br />
po<strong>se</strong>bna strategija za manj birokracije<br />
za mala in srednja podjetja (MSP), ki bo MSP<br />
olajšala papirologijo in omogočila boljši<br />
dostop do trgov,<br />
<br />
dokončanje unije kapitalskih trgov, ki<br />
bodo MSP omogočili dostop do financiranja,<br />
potrebnega za rast, inovacije in širitev,<br />
<br />
ustanovitev javno-za<strong>se</strong>bnega sklada, ki bo<br />
specializiran za prve javne ponudbe MSP.<br />
<br />
Von der Leynova napoveduje tudi krepitev<br />
vloge evra ter več ravnovesja med tržnim in<br />
socialnim. Tako imenovani akcijski načrt za<br />
celovito izvajanje evropskega stebra socialnih<br />
pravic bo med drugim v<strong>se</strong>boval:<br />
<br />
evropski sistem pozavarovanja za primer<br />
brezpo<strong>se</strong>lnosti,<br />
<br />
preoblikovanje jamstva za mlade v trajni<br />
instrument za boj proti brezpo<strong>se</strong>lnosti mladih,<br />
tudi s krepitvijo proračuna za ta namen,<br />
<br />
evropsko jamstvo za otroke, ki bo v<strong>se</strong>m<br />
otrokom omogočalo dostop do zdravstvenega<br />
varstva in izobraževanja.<br />
Njene napovedi vključujejo tudi evropsko<br />
strategijo za enakost spolov, s po<strong>se</strong>bnim poudarkom<br />
na enakem plačilu za enako opravljeno<br />
delo, ter prizadevanja za uravnoteženo zastopanost<br />
spolov v upravnih odborih podjetij.<br />
<strong>Na</strong> davčnem področju poudarja nujnost<br />
reforme evropskega in mednarodnega sistema<br />
obdavčitve odhodkov pravnih o<strong>se</strong>b. Med<br />
drugim obljublja:<br />
<br />
obdavčitev velikih tehnoloških podjetij kot<br />
prednostno nalogo in v okviru tega konkretno<br />
prizadevanje za pravičen digitalni davek,<br />
<br />
predlog za izboljšanje obdavčitve<br />
podjetij na enotnem trgu, vključno s skupno<br />
konsolidirano osnovo za davek od dohodkov<br />
pravnih o<strong>se</strong>b, da bi odpravili razlike v davčnih<br />
pravilih, ki ovirajo globlje povezovanje<br />
enotnega trga in rast,<br />
<br />
ukrepe za boj proti davčnim goljufijam<br />
in proti škodljivim davčnim režimom v tretjih<br />
državah.<br />
3Evropa, pripravljena na digitalno dobo.<br />
Von der Leynova napoveduje:<br />
<br />
v prvih dneh mandata predstavitev<br />
zakonodaje o usklajenem pristopu k<br />
družbenim in etičnim posledicam umetne<br />
inteligence,<br />
<br />
sprejem novega zakona o digitalnih<br />
storitvah, ki bo izboljšal pravila o odgovornosti<br />
in varnosti za digitalne platforme, storitve in<br />
izdelke ter omogočil oblikovanje enotnega<br />
digitalnega trga,<br />
<br />
več naložb v izobraževanje in<br />
usposabljanje ljudi na digitalnem področju,<br />
vključno s sprejemom akcijskega načrta za<br />
digitalno izobraževanje, ki bo izkoristil v<strong>se</strong><br />
potenciale interneta.<br />
4Zaščita evropskega načina življenja.<br />
Von der Leynova načrtuje krepitev mehanizmov<br />
pravne države na območju EU, obljublja<br />
pa tudi:<br />
<br />
nov pakt o migracijah in azilu, vključno z<br />
oživitvijo dublinske reforme pravil o azilu, ter<br />
skupen evropski azilni sistem, ki temelji na<br />
med<strong>se</strong>bojni pomoči držav članic,<br />
<br />
vrnitev k popolnoma delujočemu<br />
schengenskemu območju prostega gibanja, pri<br />
čemer je treba določiti nov pristop za delitev<br />
bremena,<br />
<br />
okrepljeno zaščito evropskih zunanjih<br />
meja,<br />
<br />
več notranje varnosti v EU, kar pomeni<br />
več resursov evropskega javnega tožilstva za<br />
preiskovanje in pregon čezmejnega terorizma,<br />
<br />
nove ukrepe za krepitev carinske unije<br />
za obvladovanje carinskih tveganj in zaščito<br />
enotnega trga EU.<br />
5Močnejša Evropa v svetu.<br />
Von der Leynova v sklopu te točke izpostavlja:<br />
<br />
skrb za to, da bo imel vsak trgovinski<br />
sporazum vključene zahteve na področju<br />
varstva podnebja, okolja in dela, s politiko<br />
ničelne tolerance do dela otrok,<br />
<br />
imenovanje glavnega uradnika<br />
za trgovino, ki bo odgovoren za boljše<br />
spoštovanje in izvrševanje trgovinskih<br />
sporazumov,<br />
<br />
prizadevanja za enake konkurenčne<br />
pogoje za Evropo in odločne ukrepe proti<br />
dampingu, deregulaciji in subvencijam,<br />
<br />
potrditev evropske perspektive za Zahodni<br />
Balkan in prizadevanja za sporazumen brexit,<br />
obenem pa krepitev strateškega partnerstva<br />
EU z Veliko Britanijo.<br />
6Nova spodbuda za evropsko demokracijo.<br />
Von der Leynova napoveduje več vključevanja<br />
državljanov EU v politično odločanje, preprečevanje<br />
zunanjega vmešavanja v zadeve EU<br />
ter razvoj skupnih standardov in pristopa za<br />
odpravo dezinformacij in sovražnega govora<br />
na spletu. Prihodnja pred<strong>se</strong>dnica Evropske<br />
komisije namerava cilje opredeliti v akcijskem<br />
načrtu za evropsko demokracijo.
44<br />
Član<br />
Dobrodošli<br />
pod Palmo<br />
Je<strong>se</strong>nsko zimski<br />
namigi<br />
Pod Palmo je mogoče doživeti<br />
365 dni sonca. Po<strong>se</strong>bni poleti<br />
iz Slovenije na počitnice v<br />
Egipt, na toplo tudi v Maroko in<br />
na otok Tenerife. Poleg poletnih<br />
počitnic so korenine Palmine<br />
ponudbe izleti, krožne ture<br />
in daljša potovanja po Evropi,<br />
Bližnjem Vzhodu, Aziji, Združenih<br />
državah Amerike, Srednji in<br />
Južni Ameriki ter Afriki.<br />
Palmovci smo kot družina.<br />
Že tri de<strong>se</strong>tletja nas<br />
povezuje navdušenje<br />
nad odkrivanjem sveta<br />
in želja, da naše poti<br />
delimo z vami. S filozofijo udobnega,<br />
brezskrbnega in celostnega<br />
potovalnega <strong>se</strong>rvisa uresničujemo<br />
vaše sanje kot vodilni slovenski<br />
organizator potovanj in počitnic po<br />
Evropi in svetu. Odkritost in zanesljivost<br />
sta kot v vsakem domu naši<br />
najpomembnejši vrednoti. Zanju<br />
si vsak dan prizadevamo v družini<br />
Palminih gostov in popotnikov.<br />
Ponosni smo, da vam lahko ponudimo<br />
doživetja, ki včasih postanejo<br />
najlepši spomini v življenju.<br />
Tradicija in kakovosT,<br />
vredni zaupanja<br />
Uresničevanje sanj na potovanjih<br />
je ena najlepših in najtežjih nalog.<br />
Pod Palmo <strong>se</strong> za vaše udobje<br />
trudi skoraj 100 organizatorjev<br />
potovanj in počitnic. 100 stalnih<br />
turističnih vodnikov, predstavnikov<br />
in animatorjev skrbi za vaš<br />
oddih, na stotine partnerjev po<br />
v<strong>se</strong>m svetu nam pomaga ustvarjati<br />
doživetja za vas.<br />
palma zagoTavlja najboljši<br />
nakup med slovenskimi<br />
turističnimi agencijami<br />
Smo ponosni člani družine znamk<br />
Super-brands Slovenija, ki zagotavljamo<br />
preverjen nakup.<br />
V izboru za Best Buy Award<br />
<strong>2019</strong>/2020 smo kot edina turistična<br />
agencija v Sloveniji v neodvisni<br />
raziskavi med kupci prejeli<br />
nagrado za najboljše razmerje<br />
med ceno in kakovostjo.<br />
Promo
45<br />
082 80 9000<br />
051 380 838<br />
www.palma.si<br />
Turistična agencija Palma<br />
klicni.center@palma.si<br />
palma_agencija<br />
Pod Palmo uresničujemo sanje
46<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Kibernetska varnost je bila tema 7. <strong>SBC</strong> Akademije z naslovom Hekerji napadajo podjetnike. Zavarujte <strong>se</strong>, da ne<br />
boste tarča!, ki jo je 12. <strong>se</strong>ptembra, na Mednarodnem obrtnem <strong>se</strong>jmu v Celju organiziral <strong>SBC</strong> – Klub slovenskih<br />
podjetnikov. Več o <strong>SBC</strong> Akademiji na spletni strani: https://www.sbc.si/sbc-akademija/<br />
Izigrani direktorji<br />
morajo v povprečju<br />
plačati po 40 tisoč evrov<br />
Ste v vašem<br />
podjetju<br />
že izvedli<br />
kibernetsko vajo?<br />
Avtorja: Jan Tomše, Marko Vidrih<br />
SI-CERT, <strong>Na</strong>cionalni odzivni<br />
center za kibernetsko varnost,<br />
je lani prejel več kot 2400 prijav<br />
kibernetskih incidentov, število pa<br />
je vsako leto višje. Opazno je, da so<br />
tarče v<strong>se</strong> pogosteje podjetja, med<br />
njimi zlasti mala in srednja.<br />
<strong>Na</strong>padalci <strong>se</strong> na mala in srednja podjetja<br />
vedno bolj osredotočajo zato, ker ta nimajo<br />
na voljo v<strong>se</strong>h kadrovskih in drugih resursov za<br />
zagotavljanje informacijske varnosti, je prepričan<br />
dr. Denis Čaleta z Instituta za korporativne<br />
varnostne študije in izredni profesor na Gea<br />
College – Fakulteti za podjetništvo.<br />
»Kibernetski napadi <strong>se</strong> danes v<strong>se</strong> bolj <strong>se</strong>lijo<br />
na področje organiziranega kriminala, napadalci<br />
pa <strong>se</strong> napadov lotevajo zelo organizirano in<br />
načrtovano. Tako izbirajo tudi tarče, predv<strong>se</strong>m<br />
podjetja, in jim prilagajajo oblike napadov,« opaža<br />
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA, ki deluje v sklopu<br />
Arnesa in ima naloge koordinacije reševanja<br />
kibernetskih incidentov, tehničnega svetovanja,<br />
podpore ob vdorih in izdajanja opozoril o<br />
kibernetskih grožnjah.<br />
Kibernetske napade oziroma incidente je v<br />
osnovi mogoče razdeliti na dve skupini: na tiste,<br />
ki izrabljajo tehnične ranljivosti sistemov, in na<br />
goljufije, za katerimi stojijo ljudje, ki računajo na<br />
človeško naivnost in lahkomi<strong>se</strong>lnost. Gre za tako<br />
imenovani socialni inženiring, pojasnjuje Tadej<br />
Hren, namestnik vodje SI-CERT-a.<br />
Tudi zaradi vedno boljše zaščite, ki jo<br />
ponujajo napredne tehnološke rešitve, narašča<br />
število napadov, ki izkoriščajo človeške ranljivosti.<br />
Strokovnjaki zato pogosto opozarjajo, da je v<br />
informacijski varnosti človek najšibkejši člen. Če<br />
odpove ta člen, namreč ne pomaga niti najboljša<br />
tehnologija.<br />
40 milijard škode na leto<br />
Kibernetska tveganja <strong>se</strong> danes po oceni številnih<br />
svetovnih organizacij uvrščajo med poglavitna<br />
tveganja za varnost in gospodarstva po svetu.<br />
Med največje globalne grožnje jih prištevata tako<br />
Svetovni gospodarski forum kot skupina G-20, v<br />
kateri so zbrani predstavniki najmočnejših svetovnih<br />
ekonomij, med drugim ZDA, Kanade, Avstralije,<br />
Japonske in Rusije, ter EU in ki skupaj do<strong>se</strong>ga 90<br />
odstotkov celotnega globalnega BDP. Globalna<br />
škoda zaradi kibernetskih napadov je po navedbah<br />
organizacije Online Trust Alliance (OTA) lani znašala<br />
več kot 40 milijard evrov.
Kibernetski napadi<br />
47<br />
NAJPOGOSTEJŠE TEHNIKE, S<br />
KATERIMI HEKERJI NAPADAJO<br />
PODJETJA<br />
1<strong>Na</strong>padi z izsiljevalskimi virusi (ransomware)<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: <strong>Na</strong>padalci z virusom (na primer<br />
s trojanskim konjem) najprej okužijo delovno<br />
postajo v podjetju in tako dobijo dostop do sistema.<br />
<strong>Na</strong>to <strong>se</strong> razgledujejo po sistemu in ga spoznajo.<br />
Ko dobijo vpogled v delovanje podjetja,<br />
namestijo izsiljevalski virus, ki šifrira določene<br />
podatke in omeji dostop do njih. <strong>Na</strong>padalci nato<br />
od podjetja zahtevajo plačilo za ponovno sprostitev<br />
dostopa do podatkov. Odkupnine znašajo<br />
od nekaj tisoč do več de<strong>se</strong>t tisoč evrov. Znan je<br />
napad na Lekarno Ljubljana avgusta letos, ki pa<br />
odkupnine ni plačala. Po napadu<br />
so nastalo škodo ocenili na<br />
okoli dva milijona evrov.<br />
»Tovrstni napadi so zelo<br />
premišljeni. Računovodski<br />
<strong>se</strong>rvisi denimo pogosto izkusijo<br />
napad v času obračunavanja<br />
plač. Takrat nimajo druge rešitve,<br />
kot da plačajo odkupnino,«<br />
opozarja Tadej Hren.<br />
Tadej Hren<br />
Dejavniki tveganja: Nezavarovana omrežja<br />
podjetij in nepopolna zaščita. Podjetja morda<br />
vlagajo v zaščito, ki varuje pred zunanjimi<br />
vdori, na primer v požarne zidove, nimajo pa<br />
vzpostavljene primerne notranje zaščite.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Vzpostavite primerno<br />
notranjo tehnično zaščito pred virusi, črvi in<br />
trojanskimi konji: <strong>se</strong>m spadajo napredni požarni<br />
zidovi in rešitve, ki omogočajo hitro samodejno<br />
zaznavanje in obveščanje o dogajanju v<br />
sistemu, svetuje Matjaž Katarinčič. Poskrbite<br />
za vzpostavitev kakovostnega režima varnostnega<br />
kopiranja podatkov. Pomembna je tudi<br />
krepitev ozaveščenosti strokovnega kadra, ki<br />
skrbi za kibernetsko varnost. Nevarni so lahko<br />
tudi »izgubljeni« USB-<br />
-ključki, ki v<strong>se</strong>bujejo<br />
škodljive viru<strong>se</strong>, prek<br />
katerih je napadalcem<br />
omogočen dostop do<br />
sistema. Izogibajte <strong>se</strong><br />
preizkušanju naprav,<br />
ki jih ne poznate,<br />
dodaja Katarinčič.<br />
Matjaž Katarinčič<br />
Nova toplotna črpalka<br />
zrak / voda z neverjetnim<br />
SCOP 5,21<br />
Adapt<br />
vaša prijazna<br />
življenjska sopotnica<br />
• neslišno delovanje,<br />
• prilagodljiv design,<br />
• inteligentno prilagajanje.<br />
www.kronoterm.com<br />
080 23 22
48 <strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
2Goljufivi direktor piše, da je treba nakazati<br />
denar (direktorske prevare)<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: Storilci ponaredijo elektronsko<br />
sporočilo, v katerem domnevni direktor<br />
sporoča, kam naj bo nakazan določen zne<strong>se</strong>k<br />
denarja. Sporočilo pošljejo v računovodstvo<br />
oziroma tajništvo podjetja.<br />
Dejavniki tveganja: Mala in srednja podjetja<br />
so tem napadom še po<strong>se</strong>bno izpostavljena,<br />
saj morajo biti v poslu dovolj fleksibilna in <strong>se</strong><br />
hitro odzivati. Direktorske prevare izkoriščajo<br />
dejstvo, da je v podjetju pogosto direktor tisti,<br />
ki pove, komu in kako naj bo nakazan denar.<br />
Računajo tudi na lahkomi<strong>se</strong>lnost in odzivnost<br />
naslovnikov. Gre za zelo preproste, a učinkovite<br />
oblike napadov.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Gre za primer<br />
socialnega inženiringa, ki izkorišča človeške<br />
ranljivosti, zato je poglaviten ukrep dodatno<br />
preverjanje na strani tistih, ki izvajajo denarne<br />
transakcije.<br />
<strong>Na</strong> občuten porast direktorskih prevar je v zadnjih<br />
tednih opozorila slovenska policija. Prijave so prejeli<br />
na območju PU Ljubljana, Maribor, Kranj in Nova<br />
Gorica (več o letošnjih najodmevnejših kibernetskih<br />
napadih lahko preberete na strani 54).<br />
SI-CERT je lani obravnaval 167 primerov direktorskih<br />
prevar. Prijavitelji so bili v povprečju oškodovani za<br />
40 tisoč evrov.<br />
3Vrivanja v poslovno komunikacijo<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: To so tehnično podprti napadi,<br />
o katerih <strong>se</strong> mnogo premalo govori, saj njihovo<br />
število narašča in so finančno tveganje za podjetja,<br />
pojasnjuje Gorazd Božič. <strong>Na</strong>padalci pridobijo<br />
dostop do poštnega predala v podjetju.<br />
<strong>Na</strong>to prikrito spremljajo komunikacijo podjetja<br />
s poslovnimi partnerji. Ko nastopi pravi trenutek<br />
– običajno ob naročilu blaga –, vskočijo v<br />
komunikacijo in plačniku pošljejo pojasnilo, da<br />
je tekoči račun podjetja spremenjen. Plačnik<br />
denar nakaže na tekoči račun tako imenovane<br />
denarne mule, ki je zadolžena za prenos denarja<br />
do napadalcev. Pri tem <strong>se</strong> uporablja veriženje<br />
računov, kar otežuje sledljivost.<br />
Dejavniki tveganja: <strong>Na</strong>padalci so pogosto z<br />
območij, kjer organi pregona pomanjkljivo<br />
opravljajo svoje delo, oteženo pa je tudi mednarodno<br />
sodelovanje, informiranje (države, kot<br />
sta Nigerija in Slonokoščena obala) in sledenje<br />
storilcem.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Pri poslovnem<br />
partnerju preverite, ali je res spremenil številko<br />
transakcijskega računa. To je priporočljivo<br />
storiti tudi kako drugače kot po elektronski<br />
pošti. Tveganje je mogoče zmanjšati z nekaterimi<br />
tehničnimi (zaščita) in organizacijskimi<br />
(postopki v podjetju) ukrepi ter s pravočasnim<br />
odzivanjem, pojasnjuje Gorazd Božič. Lani je<br />
SI-CERT prejel pet prijav vrivanja, kjer je bilo<br />
ugotovljeno oškodovanje. Višina posamezne<br />
škode je navadno okoli 10 tisoč evrov, najvišji<br />
zne<strong>se</strong>k pa je do<strong>se</strong>gel 450 tisoč evrov.<br />
Kaj je »phishing«<br />
Klasična hekerska tehnika je tudi tako imenovani<br />
»phishing«, pri katerem naslovnik prejme<br />
elektronsko sporočilo, ki je videti kot na primer<br />
sporočilo ponudnika elektronske pošte, ki javlja<br />
napako. Priložena je povezava do ciljne spletne<br />
strani, ki deluje prepričljivo, a je lažna in namenjena<br />
pridobivanju o<strong>se</strong>bnih podatkov. Stran uporabnika<br />
prosi, naj vne<strong>se</strong> svoj e-poštni naslov in geslo. Če<br />
naslovnik sledi prošnji, je namen do<strong>se</strong>žen. <strong>Na</strong>pad<br />
ima za cilj spremljanje elektronske komunikacije<br />
žrtve in nato zlorabo, ko napadalec oceni, da je<br />
za to nastopil pravi čas. »Phishing« je priljubljen<br />
tudi zato, ker ga je mogoče učinkovito uporabiti pri<br />
uporabnikih mobilnih telefonov.<br />
KO HEKERJI PREBIJEJO TEHNIČNE<br />
SISTEME<br />
Eden od načinov vdora je prodiranje v sisteme skozi<br />
tehnične luknje (angl. hacking). Prikladne tarče hekerskih<br />
napadov so sistemi, ki so brez nadgradenj in<br />
varnostnih popravkov, ter odprti <strong>se</strong>rvisi za dostop prek<br />
spleta.<br />
Izpostavljenost povečujejo tudi pozabljene nastavitve<br />
iz časov testiranja, ki niso bile spremenjene.<br />
Prav tako ranljivost pomenijo tako imenovane<br />
»zero day« ranljivosti – gre za napake in luknje, ki jih<br />
vzdrževalci sistemov spregledajo ali ne poznajo.<br />
Priljubljena hekerska tehnika so tudi tako imenovani<br />
»brute force« napadi, pri katerih hekerji ob pomoči<br />
tehnologije preizkušajo različne kombinacije ge<strong>se</strong>l in<br />
be<strong>se</strong>dnih sklopov, da bi prebili zaščito.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje?<br />
Boris Krajnc med ukrepi<br />
našteva redna varnostna<br />
posodabljanja informacijske<br />
infrastrukture (strežniki,<br />
delovne postaje …), <strong>se</strong>gmentiranje<br />
omrežja, pisanje<br />
varnostnih pravil oziroma<br />
kontrolnih list in vpeljavo<br />
detekcijskih mehanizmov. Boris Krajnc
49<br />
breZpapirna prOiZvOdnja<br />
vrača upOrabne pOdatke<br />
Brez kalkulacij ne gre več!<br />
Veste, kakšno razliko v ceni ste do<strong>se</strong>gli?<br />
Pred- in po-kalkulacije so osnova za obvladovanje<br />
poslovne uspešnosti.<br />
V podjetju Mersteel SSC delavci<br />
dostopajo do delovnih nalogov z<br />
informacijami o potrebnih materialih<br />
in navodili za razrez samo<br />
še prek računalnikov, ki hkrati<br />
služijo za enostaven zajem podatkov<br />
o porabi delovnega časa<br />
in materiala, o izmetu in zastojih.<br />
Tako v ERP-sistem MIT Orkester<br />
pridobivajo ažurne podatke za<br />
sprotne kalkulacije, optimizacijo<br />
normativov in proizvodnega<br />
plana in za materialno blagovno<br />
knjigovodstvo, kjer podrobno<br />
spremljajo stanje zalog materialov<br />
in nedovršene proizvodnje.<br />
Po-kalkulacije <strong>se</strong> tudi izdelajo v<br />
ERP-sistemu MIT Orkester ob<br />
dokončanju delovnega naloga.<br />
Preživite brez kalkulacij?<br />
Morda, vendar, ali <strong>se</strong><br />
zavedate, da morda prav<br />
zaradi tega ne izkoriščate<br />
optimalno svojih sredstev,<br />
ljudi in časa, ki vam je na razpolago?<br />
To pomeni, da ste daleč od želene<br />
učinkovitosti in produktivnosti, ne<br />
do<strong>se</strong>gate takšne dobičkonosnosti in<br />
dodane vrednosti kot konkurenca,<br />
težje rastete in <strong>se</strong> slabše odzivate na<br />
zahteve trga. Boste ostali pri tem?<br />
Začetek: pred-kalkulacije<br />
<strong>Kako</strong>vostne ERP-rešitve za proizvodna<br />
podjetja, kot je MIT Orkester,<br />
ponujajo finančne, tehnološke in<br />
komercialne kalkulacije. Finančno<br />
pred-kalkulacijo uporabite najprej<br />
za poslovno planiranje in vrednotenje<br />
zalog ob koncu leta. S pomočjo<br />
komercialne pred-kalkulacije kupcu<br />
ponudite ugodno, vendar rentabilno<br />
ceno, tehnološka predkalkulacija<br />
pa vam omogoča optimalno<br />
izvedbo, torej do<strong>se</strong>ganje načrtovane<br />
razlike v ceni.<br />
Odkrijte najbOljše rešitve<br />
MIT-ove komercialne predkalkulacije<br />
vključujejo cenovne simulacije,<br />
ki omogočajo hiter odziv glede na<br />
razmere na trgu končnih izdelkov,<br />
surovin, energije, dela in storitev. Z<br />
njimi prilagajate cenovno politiko,<br />
optimizirate ponudbe in preigravate<br />
poslovne scenarije.<br />
Simulacije lahko izvajate tudi pri<br />
tehnoloških pred-kalkulacijah, recimo<br />
pregledujete vpliv uporabe različnih<br />
materialov in strojev, vrstnega reda<br />
tehnoloških postopkov in celo kadrov.<br />
Tako odkrivate najbolj ugodne rešitve<br />
z različnih vidikov, na primer cene,<br />
kakovosti in izdelavnega časa.<br />
SprOtne infOrmacije O uSpešnOSti<br />
MIT Orkester ponuja tudi izvajanje<br />
sprotnih kalkulacij na osnovi zajema<br />
podatkov iz proizvodnje. Te pokažejo<br />
trenutno stanje na posameznem<br />
delovnem nalogu, na primer RVC,<br />
porabo delovnega in strojnega časa<br />
in materiala za izgotovljeno količino,<br />
izmet … <strong>Na</strong> osnovi pravočasnih<br />
informacij o morebitnih odstopanjih<br />
<strong>se</strong> lažje odločate o ukrepih za izvedbo<br />
naloga v predvidenem cenovnem in<br />
časovnem okviru.<br />
ne ugibajte O dObičku<br />
O uspešnem prihodu na cilj ne bosta<br />
pričala samo zadovoljstvo kupca in<br />
pravočasna dobava, ampak tudi po-<br />
-kalkulacija, ki bo pokazala dejansko<br />
porabo materiala in časa.<br />
V MIT Orkestru so postavke pred- in<br />
po-kalkulacije usklajene, kar poleg<br />
takojšnjega ugotavljanja dejanske<br />
razlike v ceni omogoča takojšnje<br />
odkrivanje razlogov za odstopanje,<br />
bodisi v pozitivno bodisi v negativno<br />
smer. <strong>Na</strong> osnovi teh podatkov <strong>se</strong> v<br />
komerciali odločajo o popravkih cen<br />
in naboru izdelkov, tehnologi pa optimizirajo<br />
material, postopke in normative.<br />
Oboji z jasnim ciljem: povečati<br />
prihodke in donosnost.<br />
MIT informatika, d. o. o. | Smledniška cesta 140 | 4000 Kranj | t: (04) 28 13 100 | e: info@mit-ing.si | www.mit-ing.si<br />
Promo
50<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
KO ODIDEJO, S SEBOJ ODNESEJO ŠE<br />
VARNOST<br />
Kadar iz podjetja odhaja zaposleni, ki je odgovoren<br />
za področje informacijske tehnologije in<br />
kibernetske varnosti, bi moralo podjetje dosledno<br />
poskrbeti za urejeno<br />
primopredajo v<strong>se</strong>h ključnih<br />
dokumentov in prenos<br />
dostopa do najpomembnejših<br />
varnostnih točk, med katere<br />
spada tudi informacijska<br />
tehnologija, opozarja dr. Denis<br />
Čaleta.<br />
Denis Čaleta<br />
ČE ZA VAŠO VARNOST SKRBI ZUNANJI<br />
IZVAJALEC …<br />
… občasno najemite še koga tretjega, da izvede<br />
varnostni pregled in tako imenovani penetracijski<br />
test, s katerim bo preizkusil moč zaščite vašega<br />
sistema. Tako boste dobili boljši vpogled, kako<br />
kakovostna je vaša zaščita, svetuje Gorazd Božič.<br />
7 DEJSTEV O KIBERNETSKI<br />
(NE)VARNOSTI<br />
1Ne računajte na to, da <strong>se</strong> napad ne bo zgodil.<br />
2Stoodstotne zaščite v digitalnem svetu ni. Ne<br />
računajte na to, da preventiva vedno reši v<strong>se</strong>.<br />
3Krepite zavedanje, da elektronska pošta<br />
ni varen način komunikacije. Mogoče jo je<br />
prestreči, spreminjati in zlorabiti.<br />
4V podjetju določite nekoga, ki bo načrtoval<br />
sistem informacijske varnosti.<br />
5Opredelite načrt ukrepanja v primeru<br />
incidenta.<br />
6Sproti delajte varnostne kopije podatkov in<br />
določite režim, pod katerim so do<strong>se</strong>gljive.<br />
7Spodbujajte informiranje in vlagajte v<br />
izobraževanje zaposlenih.<br />
TEST, KI POKAŽE, KAKO RANLJIVI STE<br />
S kibernetsko vajo, ki <strong>se</strong> izvede kot simulacija kibernetskega<br />
napada, podjetje dobi povratne informacije,<br />
kako ranljivo je. Je koristna povratna informacija, katere<br />
ukrepe je treba sprejeti za zmanjševanje tveganj.<br />
Gorazd Božič ob načrtovanju vaje svetuje:<br />
<br />
določite cilj oziroma namen vaje<br />
<br />
opredelite scenarij vaje: kakšne napad bo<br />
izveden, kdo bodo prejemniki sporočil, koliko časa bo<br />
trajala vaja in kako boste določili končno oceno<br />
<br />
določite, kako boste ovrednotili rezultat<br />
oziroma v kakšnem primeru bo vaja štela za uspešno.<br />
Kibernetske vaje izvajajo specializirana podjetja.<br />
Pomembno je, da o vaji pravočasno obvestijo SI-CERT,<br />
izpostavlja Gorazd Božič.<br />
VSE SE ZAČNE IN KONČA PRI KADRIH<br />
<strong>Na</strong>jšibkejši člen je človek, zato <strong>se</strong> vam bo po zagotovilih<br />
Tadeja Hrena in Gorazda Božiča vlaganje v<br />
izobraževanje zaposlenih obrestovalo. Sogovornika<br />
opozarjata tudi na pomanjkanje zavedanja, da je<br />
investicija v informacijsko varnost enako pomembna<br />
kot investicije v druga ključna področja. »Podjetja naj<br />
<strong>se</strong> pri iskanju kadra potrudijo. Informacijska varnost<br />
je specifično področje, zato je zaželen izkušen in<br />
strokoven kader, ki razume, kakšen je namen uporabe<br />
določenih rešitev. Trime<strong>se</strong>čni tečaj, ki ga nekdo opravi,<br />
v tem pogledu <strong>se</strong>veda ne zadošča.«<br />
ČE NE VESTE IN STE V DVOMIH,<br />
VPRAŠAJTE SI-CERT<br />
SI-CERT opravlja koordinacijo razreševanja incidentov,<br />
tehnično svetovanje in podporo ob vdorih, računalniških<br />
okužbah in drugih zlorabah, ter izdaja opozorila<br />
za upravitelje omrežij in širšo javnost o trenutnih<br />
grožnjah na elektronskih omrežjih. <strong>Na</strong>nje <strong>se</strong> lahko<br />
obrnete, če imate težave ali vprašanja, povezana s področjem<br />
kibernetske varnosti. SI-CERT ima tudi največ<br />
podatkov o incidentih ter lahko ustrezno svetuje in<br />
analizira incidente ter predlaga konkretne nasvete za<br />
ukrepanje in zmanjševanje tveganj.<br />
SI-CERT izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni<br />
na internetu (varninainternetu.si) in sodeluje v projektu<br />
SAFE-SI. Deluje v okviru javnega zavoda Arnes.<br />
Zgodil <strong>se</strong> vam je kibernetski incident …<br />
Če <strong>se</strong> odločite za prijavo na SI-CERT, bo ta opravil<br />
analizo napada in vam priskrbel povratne informacije<br />
o napadu. <strong>Na</strong> voljo vam bo tudi za pomoč in nasvete<br />
pri odzivanju na incidente. Pomembno je, da incident<br />
prijavite dovolj hitro po odkritju. Bolj ko <strong>se</strong> incident<br />
časovno odmika, manj sledi je na voljo, zato je težje<br />
ugotoviti, kaj <strong>se</strong> je zgodilo, in ukrepati, poudarja<br />
Tadej Hren.<br />
SI-CERT podatkov o prijavljenih napadih ne razkriva<br />
javno.
51<br />
Z naprednimi rešitvami ciljajo<br />
na poslovne stranke<br />
Z osredotočenostjo na napredne, visokokakovostne in k<br />
uporabnikom usmerjene storitve pri Telemachu poskrbijo,<br />
da je svet zabave, spleta in telekomunikacij ugoden ter<br />
dostopen na v<strong>se</strong>h napravah doma in na poti.<br />
Z<br />
več de<strong>se</strong>t milijonskimi<br />
investicijami jim je pri<br />
Telemachu uspelo zgraditi<br />
lastno fiksno in mobilno<br />
omrežje, ki <strong>se</strong> ponašata<br />
z najsodobnejšo tehnologijo, kapacitetami<br />
in stabilnostjo. <strong>Na</strong>jvečje<br />
GIGA omrežje v Sloveniji zagotavlja<br />
nemoteno in v prihodnost usmerjeno<br />
delovanje interneta in televizije ter<br />
v vsak dom prinaša možnost 1 GB<br />
hitrosti interneta, razvejano mobilno<br />
omrežje pa omogoča neomejeno porabo<br />
prenosa podatkov in brezmejno<br />
do<strong>se</strong>gljivost. Ne nazadnje o zaupanju<br />
uporabnikov in kakovosti storitev<br />
priča neprestana rast tržnega deleža<br />
in števila uporabnikov.<br />
S predstavitvijo televizije prihodnosti<br />
EON Smart Box, uvedbo<br />
prvega mobilnega paketa z neomejeno<br />
količino prenosa podatkov in<br />
največjim GIGA omrežjem v Sloveniji<br />
je Telemach postal gonilec razvoja<br />
telekomunikacij. Infrastruktura, s<br />
katero <strong>se</strong> ponašajo, je pripravljena<br />
tudi na prihod tehnologij prihodnosti,<br />
obenem pa skrbi za brezhibno<br />
delovanje obstoječih storitev.<br />
Personalizirane rešitve za<br />
v<strong>se</strong> vrste Podjetij<br />
Tako fiksne kot mobilne storitve pridejo<br />
do izraza v personaliziranih rešitvah<br />
za v<strong>se</strong> vrste podjetij, kar prinaša prednosti<br />
poslovnim uporabnikom. Za te<br />
Telemach razvija napredne sistemske<br />
rešitve, podatkovno središče in ostale<br />
elemente, ki jih uporabniki potrebujejo,<br />
oziroma jih bodo potrebovali z nadaljnjim<br />
razvojem tehnologije.<br />
»Telemach <strong>se</strong> pri svojem delovanju<br />
drži strategije, s pomočjo katere<br />
smo prva izbira uporabnikov, hkrati<br />
pa <strong>se</strong> trudimo, da zaposlenim, ki so<br />
temelj naše zgodbe, nudimo prijetno<br />
delovno okolje. Poleg zaposlenih naša<br />
strategija temelji na kakovostnem<br />
omrežju in storitvah, ki so ključ do<br />
zadovoljstva uporabnikov. Pri delu <strong>se</strong><br />
držimo vrednot, kot so preprostost,<br />
odgovornost, poštenje, pripadnost in<br />
strast,« poudarja pred<strong>se</strong>dnik poslovodstva<br />
Telemacha Adrian Ježina.<br />
najsodobnejši Podatkovni<br />
center za varnost vaših<br />
Podatkov<br />
S pov<strong>se</strong>m novim podatkovnim<br />
centrom, zgrajenim modularno, bo<br />
Telemach pritegnil pozornost poslovnih<br />
strank, ki potrebujejo tovrstne<br />
storitve. Center, ki ga odlikuje najvišja<br />
stopnja varnosti in Tier III tehnologi-<br />
ja, je prilagodljiv za različne potrebe<br />
poslovnih strank. Podatkovni center<br />
je pripravljen na širjenje tudi na do<br />
1000 kvadratnih metrov in s tem<br />
gostovanje velikih naročnikov.<br />
Promo
52<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetska ozaveščenost | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Kako</strong> varni ste pred<br />
hekerji, lahko pokaže<br />
zelo preprost test<br />
Hekerjem delo zelo olajša<br />
dejstvo, da <strong>se</strong> zaposleni<br />
v podjetjih med sabo ne<br />
pogovarjajo o kibernetski<br />
varnosti.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
1Ključne informacije in novice ne smejo ostati<br />
pri posameznikih.<br />
Podjetja naj bodo proaktivna, ko gre za spremljanje<br />
novic v zvezi s kibernetskim področjem.<br />
Obiskujejo naj dogodke ter spremljajo<br />
točke, kot sta SI-CERT (<strong>Na</strong>cionalni odzivni<br />
center za kibernetsko varnost) in urad informacijskega<br />
pooblaščenca, kjer so objavljene<br />
koristne informacije.<br />
Gre za preprost način za krepitev zavedanja,<br />
na podlagi izkušenj opaža mag. Miloš<br />
Pešič, mednarodni izvedenec za kibernetsko<br />
varnost v britanski multinacionalki ED&F Man<br />
z več kot 7000 zaposlenimi, ki za kibernetsko<br />
varnost na leto namenja nad 3,5 milijona<br />
funtov.<br />
Po be<strong>se</strong>dah izrednega profesorja dr.<br />
Denisa Čalete z Instituta za korporativne varnostne<br />
študije, ICS-Ljubljana, in predavatelja<br />
na Gea College – Fakulteti za podjetništvo,<br />
izkušnje kažejo, da ključne informacije in<br />
znanja, povezani z informacijsko varnostjo,<br />
prepogosto ostajajo pri posameznikih, namesto<br />
da bi krožile. Kot pravi, v večini primerov<br />
ni zadostnega pretoka informacij med procesi<br />
in oddelki – informatiko, kadri, vodstvom in<br />
drugimi zaposlenimi.<br />
2Test, ki pokaže, kako lahke tarče so vaši<br />
zaposleni.<br />
Eden od načinov pridobivanja koristnih informacij<br />
o tem, kako dobro zaposleni poznajo<br />
kibernetska tveganja, je tako imenovani<br />
»phishing« test, ki ga ob pomoči strokovnjakov<br />
načrtno izvede vodstvo podjetja. Tako dobi<br />
povratne informacije, na podlagi katerih lahko<br />
sprejme ustrezne ukrepe za krepitev ozaveščenosti<br />
v podjetju, poudarja Peter Ceferin,<br />
tehnični direktor v podjetju Smart Com.<br />
<strong>Kako</strong> je videti »phishing« test<br />
Gre za simulacijo napada (angl. phishing), katere<br />
cilj je pretentati uporabnika, da izda podatke za<br />
dostop do elektronske pošte ali spletne aplikacije<br />
prek lažnega portala. <strong>Na</strong>pad poteka tako, da<br />
naslovnik prejme prošnjo, naj <strong>se</strong> na primer zaradi<br />
težav z elektronsko pošto ponovno prijavi prek<br />
vmesnika in preveri, ali njegov dostop deluje. Gre<br />
<strong>se</strong>veda za prevaro, ki pa je zelo prepričljiva in ji<br />
na<strong>se</strong>de precej uporabnikov. Po nekaterih podatkih<br />
med 25 in 30 odstotkov uporabnikov na<strong>se</strong>de že<br />
slabše pripravljenim »phishing« testom. Tovrstni<br />
napadi so ena od bolj priljubljenih zvijač <strong>hekerje</strong>v,<br />
saj gre za precej učinkovito tehniko, ki jo je mogoče<br />
s pridom uporabiti tudi pri uporabnikih mobilnih<br />
telefonov.<br />
3Poznavanje kibernetskih tveganj je <strong>se</strong>stavni<br />
del podjetništva.<br />
Popolna odsotnost usposabljanja in izobraževanja<br />
zaposlenih pomeni nizko varnostno<br />
kulturo, kar je poglaviten vzrok, da prav<br />
zaposleni postanejo največji vir tveganja za<br />
varnost informacijskih sistemov in korporativno<br />
varnost nasploh, opozarja dr. Čaleta in kot<br />
primere našteva:<br />
<br />
uporabo službenih računalnikov v<br />
za<strong>se</strong>bne namene,<br />
<br />
uporabo družbenih omrežij,<br />
<br />
neposodobljeno programsko opremo,<br />
kar vodi v tveganja, da zaposleni postanejo<br />
žrtve socialnega inženiringa (manipulacij, ki<br />
izkoriščajo človeške napake), v nenamerno<br />
nalaganje virusov in podobno.<br />
Vodstvo podjetja mora biti prvo, ki razume<br />
zahteve varnostnega okolja, biti mora usposobljeno<br />
in z ravnanjem v podjetju uveljavljati<br />
potrebne spremembe, ki lahko prine<strong>se</strong>jo<br />
ustrezne rezultate na področju varnosti. Del<br />
podjetniškega znanja je danes tudi znanje o<br />
kibernetskih tveganjih, kar prav tako prispeva<br />
k dvigovanju zavedanja pomena tveganj v<br />
podjetjih.
53<br />
20 let uspehov na področju merilne tehnologije.<br />
“Ustvarjamo podjetno okolje.”<br />
Dr. Jure Knez,<br />
ustanovitelj in pred<strong>se</strong>dnik
54<br />
<strong>SBC</strong> | Hekerji ne mirujejo | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>padi, ki<br />
dokazujejo, da<br />
nihče ni varen<br />
Dogajajo <strong>se</strong> v Sloveniji in po<br />
svetu. Tarče so lahko prav vsi:<br />
največje institucije, banke, velika<br />
podjetja in znane o<strong>se</strong>bnosti, od<br />
politikov do zvezdnikov.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
<strong>Na</strong> začetku avgusta je<br />
izsiljevalski virus napadel<br />
informacijski sistem<br />
Lekarne Ljubljana in začasno<br />
onemogočil njegovo delovanje.<br />
Izsiljevalski virus je zašifriral<br />
uporabniške datoteke in v zameno za sprostitev<br />
šifriranja oziroma blokade datotek zahteval<br />
odkupnino, ki pa je Lekarna Ljubljana ni plačala.<br />
Enote zavoda so v dneh po napadu lahko<br />
izdajale zdravila le na papirnati recept, centralni<br />
informacijski sistem pa so vnovič vzpostavili<br />
nekaj dni po napadu. Zaradi okrnjenega delovanja<br />
poslovalnic so imeli v dneh po napadu<br />
za več kot dva milijona evrov izgube, dodatni<br />
stroški pa so nastali zaradi neprestanega dela<br />
ekip, ki so po napadu reševale položaj.<br />
Prevarantski direktorji podjetja<br />
okradli za 300 tisoč evrov<br />
V zadnjih tednih <strong>se</strong> je na spletu občutno povečalo<br />
število tako imenovanih direktorskih prevar, pri<br />
katerih goljufi računovodstvom podjetij pošiljajo<br />
sporočila z navodili za nakazilo več de<strong>se</strong>t tisoč<br />
evrov. Policija je takšne prevare obravnavala na<br />
območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora,<br />
Kranja in Nove Gorice. Skupna škoda, ki so jo<br />
povzročili goljufivi direktorji, pre<strong>se</strong>ga 300 tisoč evrov.<br />
ECB zaradi napada ugasnila eno od<br />
spletnih strani<br />
Hekerji so sredi avgusta letos z zlonamerno<br />
programsko opremo napadli strežnik Evropske<br />
centralne banke (ECB). Njihova tarča je bil slovar<br />
za integrirano poročanje o bankah (BIRD), prek<br />
katerega <strong>se</strong> banke informirajo o metodologiji<br />
<strong>se</strong>stavljanja statističnih in nadzornih poročil.<br />
Hekerji bi lahko po navedbah ECB ukradli<br />
kontaktne podatke 481 naročnikov na BIRD,<br />
med njimi elektronske naslove, imena in funkcije<br />
predplačnikov tega biltena.<br />
V zadnjih letih je bilo tarča <strong>hekerje</strong>v več<br />
centralnih bank po svetu, med drugim v<br />
Maleziji in Ekvadorju. Odmeven je bil napad na<br />
newyorško izpostavo bangladeške centralne<br />
banke leta 2016, v katerem so uspeli z njenega<br />
računa pri newyorški izpostavi ameriške<br />
centralne banke Fed ukrasti 81 milijonov<br />
dolarjev.<br />
Prišel do podatkov o Merklovi in<br />
drugih politikih<br />
Dvaj<strong>se</strong>tletni Nemec je priznal, da je krivec za<br />
množično krajo o<strong>se</strong>bnih podatkov nemških<br />
politikov, novinarjev in zvezdnikov, izpeljano na<br />
začetku letošnjega leta. Heker je uspel zbrati<br />
finančne podatke, telefonske številke, fotografije<br />
in komunikacije pripadnikov več nemških<br />
političnih strank. Med žrtvami <strong>se</strong> je znašla tudi<br />
nemška kanclerka Angela Merkel.<br />
Foto: Shutterstock<br />
<strong>Na</strong>pad, ki je trajal več kot pol leta<br />
Eden najbolj znanih hekerskih napadov <strong>se</strong> je<br />
zgodil konec decembra 2015, ko so hekerji<br />
napadli ukrajinsko elektroenergetsko omrežje in<br />
prekinili dotok električne energije okoli 80 tisoč<br />
gospodinjstvom. Hekerji so napadli razdelilne<br />
transformatorske postaje, onesposobili nadzorne<br />
postaje in preobremenili telefonske linije,<br />
namenjene prijavi napak. <strong>Na</strong>pad so postopno<br />
izvajali več me<strong>se</strong>cev, saj so ga začeli že marca<br />
leta 2015.
Hekerji ne mirujejo<br />
55<br />
V preteklosti so bili tarče <strong>hekerje</strong>v med<br />
drugim Yahoo, LinkedIn in Sony (omrežje<br />
PlayStation Network) ter več drugih svetovno<br />
znanih podjetij.<br />
Podatki o petih milijonih Bolgarov<br />
pristali v napačnih rokah<br />
Bolgarske oblasti so poleti prijele 20-letnika, ki je<br />
vdrl v največjo bazo bolgarske finančne uprave<br />
in <strong>se</strong> dokopal do podatkov o plačah, bančnih<br />
podrobnostih in socialnih prispevkih petih<br />
milijonov Bolgarov. Policija je dejanje označila za<br />
računalniški zločin nad kritično infrastrukturo.<br />
Ena od velikih bank tri me<strong>se</strong>ce ni vedela,<br />
kaj <strong>se</strong> ji dogaja<br />
Kraja podatkov s strežnikov banke Capital<br />
One, ene od največjih ameriških bank, je marca<br />
letos je ogrozila o<strong>se</strong>bne podatke več kot 100<br />
milijonov ameriških in kanadskih strank. Hekerji<br />
so dostopali do podatkov o kreditnih karticah<br />
potrošnikov za zadnjih 14 let, incident pa so<br />
pri ameriški banki odkrili šele julija letos. Med<br />
izpostavljenimi o<strong>se</strong>bnimi podatki so bila imena,<br />
naslovi, datumi rojstva, bonitetni podatki<br />
MSP podj-tij, podatki o transakcijah, številke<br />
socialnega zavarovanja in povezane številke<br />
bančnih računov. Hekerji so izpostavili tudi okoli<br />
140.000 številk socialnega zavarovanja in 80.000<br />
povezanih številk bančnih računov Američanov<br />
ter milijon socialnih zavarovanj kanadskih strank.<br />
35-milijonska škoda za enega največjih<br />
v industriji aluminija<br />
Marca je žrtev kibernetskega napada postal<br />
drugi največji evropski proizvajalec aluminija<br />
Norsk Hydro. Hekerji so <strong>se</strong> nad podjetje spravili<br />
z virusom, ki je ugasnil njegove sisteme po v<strong>se</strong>m<br />
svetu, za odstranitev zlonamernega programa<br />
pa so zahtevali odkupnino. Norsk Hydro je moral<br />
zaradi napada izolirati različne obrate, zaradi<br />
česar na tisoče zaposlenih ni moglo uporabljati<br />
naprav in omrežja podjetja. Finančna škoda je po<br />
ocenah do<strong>se</strong>gla višino okoli 35 milijonov evrov.
56 4<br />
Član<br />
Pomorski zbirniki za<br />
uspešno poslovanje po<br />
celem svetu<br />
Prevaljska družba RCM, d. o. o., ponuja pomorske<br />
zbirniške prevoze med večjimi pristanišči po v<strong>se</strong>m<br />
svetu, storitev pa je poimenovala RCM LCL (Less than<br />
Container load).<br />
Organizirajo prevoz v<strong>se</strong>h<br />
vrst pošiljk v uvozu,<br />
izvozu in tranzitu, tako<br />
paletiziranih kot tudi<br />
nepaletiziranih. Omenjeno<br />
storitev je smi<strong>se</strong>lno uporabiti,<br />
če nimate namena povečevati obratnih<br />
sredstev oziroma zalog blaga ali<br />
nimate zadostnih skladiščnih zmogljivosti.<br />
<strong>Na</strong> ta način lahko ohranite<br />
enakomeren pretok zalog v manjših<br />
količinah. V RCM, d. o. o., jo zagotavljajo<br />
z ob<strong>se</strong>žno mrežo zmogljivosti<br />
in kontejnerskih tovornih postaj.<br />
Več prostora pri<br />
najaVi dostaVe<br />
Med prednostmi pomorskih zbirnikov<br />
velja omeniti tudi lažjo najavo<br />
dostave. Številni končni namembni<br />
kraji namreč zahtevajo imenovanje o<br />
dostavi. To lahko postane težavno s<br />
polno kontejnersko pošiljko (FCL), kjer<br />
morate zabojnik prevzeti, dostaviti in<br />
vrniti v pristanišče v roku osmih dni<br />
(preden je vaš tovor podvržen pristojbinam)<br />
– glede na navedeno nikoli<br />
ne veste, ali boste znotraj časovnega<br />
okvirja. Pri LCL pošiljki imate več časa;<br />
po navadi približno 5 dni v pristanišču<br />
in nato 7 ali več dni v dekonsolidacijskem<br />
skladišču. »Zaradi tega je bolj<br />
verjetno, da boste dobili naročilo za<br />
dostavo, preden <strong>se</strong> začnejo zaračunavati<br />
pristojbine,« razlagajo v RCM.<br />
dosledno pregledan toVor<br />
Po<strong>se</strong>bno pozornost namenjajo<br />
tudi blagu, ki je združeno v<br />
pošiljko LCL – v njem ne sme biti<br />
nevarnih snovi, tekočin ali pokvarljivega<br />
blaga. To pomeni, da,<br />
če pošiljate s RCM LCL, boste<br />
imeli znatno manjše tveganje za<br />
pregled kot pri tradicionalnem<br />
ponudniku LCL.<br />
ZaVaroVanje pri poškodbah<br />
ali iZgubi toVora<br />
V RCM, d. o. o., poskrbijo tudi za<br />
cargo zavarovanje tovora med prevozom,<br />
da stranke ne nosijo tveganj<br />
v primeru poškodb ali izgube tovora.<br />
Z zavarovanjem tovora so tako krite<br />
izgube ali škode med prevozom po<br />
kopnem, vodi ali zraku ter zaradi prihodnjih<br />
in nepričakovanih tveganj.<br />
Promo
CARINSKO POSREDOVANJE_NON-STOP<br />
575<br />
Carinjenje 24/7, 365 dni v letu za v<strong>se</strong> carinske postopke<br />
Z ekipo 50. strokovnjakov z 26. letnimi praktičnimi izkušnjami s področja<br />
logistike in carinskega poslovanja vam nudimo sledeče storitve:<br />
V<strong>se</strong> vrste carinskega zastopanja. <strong>Na</strong> področju carinskega<br />
posredovanja imamo pridobljena dovoljenja za poenostavljene<br />
postopke, s katerimi nam je omogočeno carinjenje 24/7, v<strong>se</strong> dni v letu<br />
(uvoz, izvoz, T1, T2, T2L).<br />
Poslovne enote RCM d.o.o. Slovenija: PE Gruškovje/Macelj, PE<br />
Obrežje/Bregana, PE Novo mesto, PE Koper /Luka Koper.<br />
Poslovne enote RCM Špedicija d.o.o., Hrvaška: PE Zagreb -<br />
Jankomir in PE Tovarnik.<br />
Zakaj RCM d.o.o.?<br />
RCM d.o.o. je pono<strong>se</strong>n dobitnik prenovljenega<br />
standarda ISO 9001 :2015, Sistema vodenja kakovosti.<br />
Skladiščenje (v sodelovanju z Luko Koper vam pri uvozu,<br />
izvozu in tranzitu nudimo skladiščenje na odprtih in zaprtih<br />
površinah znotraj ekonomske cone).<br />
Administrativne storitve (carinsko in davčno zastopanje,<br />
inšpekcijske kontrole, svetovanje uvrščanja blaga pri<br />
kombinirani nomenklaturi carinske tarife, predložitev RP-O in<br />
DDV-O v EU sistemu INTRASTAT).<br />
Organizacija mednarodnega in notranjega transporta<br />
(nudimo vam celostno podporo pri organizaciji železniškega,<br />
cestnega, pomorskega in letalskega prometa).<br />
Certifikat pooblaščen gospodarski subject AEO C. Program<br />
AEO Evropske unije je del svetovne pobude, da <strong>se</strong> zagotovi<br />
varnost celotne dobavne verige.<br />
Po aktualnih finančnih in gospodarskih do<strong>se</strong>žkih nas<br />
bonitetna hiša Bisnode uvrša med prejemnike Zlate<br />
bonitetne odličnosti AAA, ki jo v Sloveniji do<strong>se</strong>ga<br />
zgolj 2.648 registriranih podjetij.<br />
S strani FURS-a smo pridobili dovoljenja za poenostavljene<br />
postopke pri izvajanju carinskih formalnosti v carinskih<br />
postopkih, kar pomeni hitrejšo izvedbo carinskih postopkov.<br />
Član Mednarodnega združenja špediterjev FIATA.<br />
Imetniki certifikata Excellent SME do<strong>se</strong>gajo v<br />
primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti v Sloveniji<br />
izjemne rezultate, imajo 9 % višje prihodke na<br />
zaposlenega od povprečja te velikosti podjetij,<br />
ustvarijo še enkrat višji dobiček na zaposlenega in<br />
imajo za 1/6 višjo dodano vrednost na zaposlenega.<br />
Logistično podjetje je<br />
poslovni partner, ki vam<br />
prihrani čas in denar.<br />
Z logistom do manjših<br />
logističnih stroškov<br />
KAKO VAM LOGISTIČNO PODJETJE<br />
PRIHRANI ČAS IN DENAR?<br />
Logisti imajo dostop do mreže ponudnikov storitev,<br />
njihovo znanje pri dostavi blaga pa izkoristite v<br />
korist logističnih potreb svojega podjetja.<br />
Logistično-špediterska podjetja s svojim strokovnim znanjem<br />
na področju davčne in carinske zakonodaje pomagajo pri izbiri<br />
optimalnega carinskega postopka. S tem lahko drastično izboljšate<br />
svoj denarni tok in čas dostave.<br />
Zaradi velikega števila dostav, lahko logistično podjetje pri svojih<br />
ponudnikih ladjarjih pridobi boljše cenovne pogoje. Tako lahko<br />
še naprej dostavljate blago, kot ste ga doslej, ob tem pa ste<br />
deležni boljših popustov na enake storitve.
58<br />
<strong>SBC</strong> | Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani | September <strong>2019</strong><br />
*************<br />
Geslo naj ima<br />
vsaj 14 znakov<br />
Nekateri virusi <strong>se</strong> ne<br />
pojavijo takoj, ampak<br />
<strong>se</strong> pritajijo.<br />
Avtorja: Marko Vidrih, Jan Tomše<br />
Ko gre za napade na sisteme, so<br />
gesla uporabnikov med najbolj<br />
izpostavljenimi elementi.<br />
Strokovnjaki svetujejo:<br />
<br />
Ne uporabljajte privzetih<br />
uporabniških imen in ge<strong>se</strong>l.<br />
<br />
Ge<strong>se</strong>l ne imejte zapisanih na monitorju in<br />
pod tipkovnico računalnika.<br />
<br />
Ge<strong>se</strong>l ne zaupajte drugim o<strong>se</strong>bam.<br />
<br />
Ne uporabljajte predvidljivih ge<strong>se</strong>l, na<br />
primer: admin, geslo123, poletje<strong>2019</strong> …<br />
<br />
Ne pozabite redno spreminjati ge<strong>se</strong>l.<br />
<br />
Ne uporabljajte istega gesla za več različnih<br />
aplikacij.<br />
IT-služba v podjetju naj:<br />
<br />
ponastavi tovarniška gesla naprav in<br />
sistemov, kot so usmerjevalniki (routerji), tiskalniki<br />
in brezžični internet,<br />
<br />
poskrbi za to, da so gesla dovolj<br />
kompleksna; priporočljiva je uporaba več kot 14<br />
znakov,<br />
<br />
gesla v sistemu redno menja,<br />
<br />
dosledno uporablja certifikate in<br />
dvonivojsko avtentikacijo (2FA), ki poleg<br />
uporabniškega imena in gesla zahteva tudi<br />
verikacijo z nečim, kar ima uporabnik pri <strong>se</strong>bi<br />
(token),<br />
<br />
določi omejitev števila napačnih vnosov<br />
ge<strong>se</strong>l.<br />
<strong>Kako</strong> varna je vaša spletna stran<br />
Spletne strani skoraj vedno v<strong>se</strong>bujejo tudi kritične<br />
podatke o podjetju, opozarja etični heker Boris<br />
Krajnc iz podjetja Smart Com. Osnovno varnost<br />
predstavljajo:<br />
<br />
Zapiranje možnosti dostopa .htaccess,<br />
saj na ta način določimo, s katerih IP-naslovov<br />
uporabniki lahko dostopajo na našo spletno stran.<br />
<br />
Implementacija sistema https://, ki<br />
v primerjavi s http:// predstavlja varnostno<br />
nadgradnjo ter zaščito za<strong>se</strong>bnosti in integritete<br />
podatkov.<br />
<br />
Skrb za ustrezno varnostno arhiviranje<br />
<br />
Izvajanje ustrezne varnostne politike<br />
<br />
Redno posodabljanje vtičnikov in spletnih<br />
strežnikov<br />
<br />
Redni varnostni pregledi spletnih strani in<br />
aplikacij<br />
<br />
Vpeljava sodobnih mehanizmov varovanja:<br />
NGFW, WAF, NGIDP<br />
»Posneli smo vas pri početju, ki vas<br />
lahko spravi v zadrego«<br />
V zadnjem času veliko ljudi prejema elektronska<br />
sporočila, v katerih jim neznan pošiljatelj sporoča,<br />
da jih je prek računalniške kamere posnel pri<br />
početju, ki jih lahko spravi v zadrego, in da bo<br />
posnetek poslal njihovim stikom, opozarja<br />
etični heker Milan Gabor. Za podkrepitev<br />
verodostojnosti, da je imel dostop do sistema,<br />
pošiljatelj lahko doda katero od njihovih starih
Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani<br />
59<br />
ge<strong>se</strong>l. V zameno za molk zahteva denarno<br />
plačilo.<br />
Matjaž Katarinčič iz podjetja Smart Com<br />
svetuje, da <strong>se</strong> je v takšnih primerih najbolje<br />
odzvati po naslednjem postopku:<br />
<br />
Preberite v<strong>se</strong>bino. Ne klikajte na<br />
povezave oziroma pripete datoteke, če<br />
jih sporočilo v<strong>se</strong>buje. Uporabite le način<br />
predogleda (angl. preview).<br />
<br />
Če prepoznate dejavnost, da ste res<br />
obiskali kakšno spletno stran in ne gre za stran<br />
z v<strong>se</strong>bino za odrasle, zamenjajte geslo na tej<br />
strani. Obstaja namreč možnost, da so vam<br />
dejansko ukradli geslo v eni izmed baz, ki so <strong>se</strong><br />
pojavile na spletu. Preverite, kje so dobili vaše<br />
geslo in ali je bilo res ukradeno. To lahko storite<br />
na primer na strani: https://haveibeenpwned.<br />
com/Passwords.<br />
<br />
Preverite vaš računalnik, kjer ste<br />
dostopali do omenjene strani v sporočilu<br />
z orodji, ki odkrivajo viru<strong>se</strong> in zlonamerne<br />
programe.<br />
<br />
Ne ukvarjajte <strong>se</strong> več s tem sporočilom;<br />
preprosto ga izbrišite, forenziko pa prepustite<br />
strokovnjakom. V večini primerov gredo takšna<br />
sporočila že skozi filtre v nabiralnik za vsiljeno<br />
pošto (junk).<br />
Odkrili ste virus, kaj pa zdaj?<br />
<strong>Na</strong>jboljša zaščita pred virusi je v tem trenutku še vedno posodobljena<br />
protivirusna zaščita, saj <strong>se</strong> programska oprema s časom občutno<br />
izboljšuje. Vendar pa to ne more zagotoviti 100-odstotne zaščite, saj <strong>se</strong><br />
pojavljajo vedno novi virusi, ki jih programi ne uspejo zaznati.<br />
Etični heker Milan Gabor iz podjetja Viris svetuje, kateri so priporočljivi<br />
koraki, če v sistemu odkrijete virus:<br />
1Računalnik očistite s primerno programsko opremo<br />
emo.<br />
2Virus je smotrno analizirati in ugotoviti njegov namen<br />
ter tako <strong>se</strong>staviti sliko, zakaj je prišlo do okužbe. Za<br />
to naj poskrbi o<strong>se</strong>ba, ki je v podjetju odgovorna za<br />
kibernetsko varnost.<br />
3. Nekateri virusi ne povzročijo neposredne škode<br />
takoj, temveč <strong>se</strong> pritajijo, zbirajo informacije o sistemu<br />
in jih posredujejo napadalcem. Če zaznate nenavadno<br />
vedenje sistema, je pametno z dodatnim protivirusnim<br />
programom preveriti, ali gre za škodljivo kodo. V<strong>se</strong>kakor pa<br />
<strong>se</strong> obrnite na strokovnjaka znotraj ali zunaj podjetja.<br />
PRIHRANIMO VAŠ ČAS.<br />
Rešitve in storitve<br />
mDocs<br />
Dokumentni sistem<br />
mSef<br />
Certificirana e-hramba<br />
mScan<br />
Skeniranje in validacija<br />
mSignum<br />
E-podpisovanje dokumentov<br />
mSlog<br />
Izmenjava e-računov<br />
Ostale certificirane storitve<br />
ravnanja z dokumenti<br />
080 51 15 | info@mikrografija.si | www.mikrografija.si
60<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetska tveganja | September <strong>2019</strong><br />
Kontrolni <strong>se</strong>znam<br />
za direktorje<br />
Kaj storiti, ko <strong>se</strong> zgodi varnostni<br />
incident? Kaj pa, da <strong>se</strong> ne bo<br />
zgodil?<br />
Avtorja: Marko Vidrih, Jan Tomše<br />
Vzpostavljanje ustrezne kibernetske<br />
zaščite v podjetju predstavlja<br />
velik izziv: zaščita je po navadi<br />
sorazmerna z zavedanjem vodstva,<br />
kako pomembno je zagotavljanje<br />
informacijske varnosti.<br />
Praviloma prepozna ugotovitev, da so <strong>se</strong> informacijsko-<br />
-komunikacijski sistemi v podjetju razvijali stihijsko in brez<br />
pravega razmisleka o informacijski varnosti, je lahko neprijetna.<br />
»Če varčujete tu in vaše računalniško omrežje 'leti' bolj<br />
na 'avtopilot', potem ste iz dneva v dan bolj ranljivi za resne<br />
kibernetske napade,« opozarja Gorazd Božič, vodja nacionalnega<br />
odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.<br />
Foto: Shutterstock<br />
Ko <strong>se</strong> vodstvo odloči, da želi vzpostaviti ustrezno<br />
kibernetsko zaščito, je priporočljivo slediti nekaterim<br />
utečenim korakom, ki naj jih uvedejo IT-službe v<br />
podjetju ali pa naj vodstvo za to angažira zunanje<br />
strokovnjake. Korake našteva Metod Platiše, produktni<br />
vodja za kibernetsko varnost v Telekomu Slovenije:<br />
1Opredelite, kaj je za vas najbolj dragoceno in<br />
kako boste to zaščitili<br />
<br />
Katera sredstva imate<br />
<br />
Kdo so vaše stranke in dobavitelji<br />
<br />
Katerim vrednotam sledite<br />
<br />
Katerim tveganjem ste izpostavljeni<br />
<br />
Katere so vaše prednostne usmeritve<br />
<br />
Katerim zahteve skladnosti upoštevate<br />
<br />
Kakšna je vaša strategija<br />
Uporabite standard ISO 27001. Če <strong>se</strong> boste oprli na<br />
standard ISO 27001, bo ta vodilo pri varnem ravnanju<br />
z informacijami, ki <strong>se</strong> pojavljajo v delovnem procesu.<br />
Pozorni bodite na v<strong>se</strong> vidike kibernetskih tveganj:<br />
krepitev ozaveščanja, pravilno ravnanje z dokumenti,<br />
nadzor nad informacijami in napravami, povečevanje<br />
zaupanja in podobno.<br />
Upoštevajte svojo panogo, pozor pri kritičnih področjih.<br />
Standarde, ki so vam v pomoč, uporabljajte smi<strong>se</strong>lno:<br />
prilagodite jih vaši panogi in naravi vaše dejavnosti.<br />
Upoštevajte vrsto podjetja, dragocenost sredstev in virov,<br />
ključne stranke in dobavitelje, kaj ustvarja dodano vrednost<br />
… Nekatera področja, kot so varovanje o<strong>se</strong>bnih podatkov<br />
ter komunikacije na spletu in po elektronski pošti, je treba<br />
upoštevati brez izjeme.<br />
2<br />
Pripravite krovni dokument informacijske<br />
varnosti<br />
<br />
Opredelite varnostno politiko v podjetju<br />
<br />
Določite konkretna pravila ravnanja<br />
<br />
Spremljajte skladnost poslovanja<br />
<br />
Ozaveščajte zaposlene<br />
<br />
Gradite podjetniško kulturo, ki krepi<br />
kibernetsko varnost<br />
3Zagotovite tehnične ukrepe za zaščito pred<br />
napadi<br />
<br />
Zagotavljajte varnost fizičnih naprav<br />
<br />
Poskrbite za varnost informacijskokomunikacijske<br />
infrastrukture<br />
<br />
Poskrbite za upravljanje in varovanje baz<br />
podatkov in storitev v oblaku<br />
<br />
Uporabljajte napredne požarne zidove<br />
(NGFW – Next-generation Firewall)<br />
<br />
Uporabljajte napredno tehnologijo<br />
za zaznavanje škodljivega delovanja na<br />
računalnikih<br />
<br />
Upravljajte in zaščitite mobilne dostope do<br />
sistema v podjetju (EMM – Enterpri<strong>se</strong> Mobility<br />
Management)
Kibernetska tveganja<br />
61<br />
4Operacije za zagotavljanje kibernetske<br />
varnosti<br />
<br />
Proaktivno spremljajte varnostne<br />
dogodke in ranljiva področja<br />
<br />
Analizirajte varnostno dogajanje<br />
<br />
Obvladujte potencialne grožnje<br />
<br />
Vnaprej pripravite sistem odzivanja na<br />
več ravneh<br />
Zgodil <strong>se</strong> je incident, kaj pa zdaj?<br />
Sledite načrtu ukrepanja, kjer so točno opredeljene<br />
ranljivosti sistema in postopki ravnanja, ki jih izvaja<br />
operativni center.<br />
<strong>Na</strong>črt naj v<strong>se</strong>buje natančno operativno navodilo, kako<br />
ravnati ob posameznem incidentu.<br />
Prvi korak v primeru napada je odstranitev grožnje.<br />
Sledi identifikacija ogroženih podatkov in njihovo<br />
reševanje.<br />
<strong>Na</strong>to je na vrsti obveščanje notranje javnosti (vodstvo,<br />
zaposleni) in zunanje javnosti (dobavitelji, stranke,<br />
drugi poslovni partnerji). Koga obvestiti, je odvisno<br />
od vrste in narave incidenta. Proučiti je treba tudi,<br />
ali bosta o primeru obveščena policija in SI-CERT,<br />
nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.<br />
5Zavarovanje: prenos tveganj na zunanje<br />
partnerje<br />
Katera so 4 vprašanja, ki si jih morate zastaviti,<br />
ko sklepate zavarovanje kibernetskih tveganj, pišemo<br />
na strani 62.<br />
Vabljeni tudi k branju drugih uporabnih<br />
praktičnih nasvetov na spletni strani <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov na povezavi https://www.sbc.<br />
si/sbc-podjetnik/izbrani-nasveti/.<br />
Daljši nasvet o tem, kako ugotoviti, kje ste<br />
najbolj ranljivi, in kako <strong>pripraviti</strong> krovni dokument<br />
informacijske varnosti, tako imenovano »varnostno<br />
ustavo«, smo objavili v prejšnji številki revije <strong>SBC</strong><br />
<strong>Podjetnik</strong> iz maja <strong>2019</strong>, preberete pa ga lahko tudi<br />
na tej povezavi: https://www.sbc.si/<strong>2019</strong>/09/13/<br />
veste-kje-ste-najbolj-ranljivi-11-nasvetov-kakoobvladovati-kibernetska-tveganja/<br />
info@vizija.si, www.nova.vizija.si
62<br />
<strong>SBC</strong> | Zavarovanje kibernetskih tveganj | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Ko želite zavarovati<br />
tveganja, si<br />
zastavite ta štiri<br />
bistvena vprašanja<br />
Zavarovanje kibernetskih tveganj:<br />
poznate v<strong>se</strong> svoje kritične točke?<br />
Zavarovanje kibernetskih<br />
tveganj je lahko ena od<br />
rešitev, kako naj <strong>se</strong> podjetje<br />
zavaruje pred visokimi stroški<br />
odpravljanja škode. Toda pri<br />
sklepanju je priporočljivo<br />
preveriti, ali gre za rešitev, ki<br />
pokriva tri ključne vidike.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
Poleg skrbi za tehnično varnost<br />
in zadostno ozaveščenost<br />
zaposlenih pomemben vidik<br />
pripravljenosti na kibernetska<br />
tveganja predstavlja tudi<br />
zavarovanje, ki ga podjetje za<br />
primer incidenta sklene pri zavarovalnici.<br />
Kibernetskim incidentom so izpostavljena<br />
praktično vsa podjetja, v zadnjem času pa<br />
po<strong>se</strong>bno priljubljene tarče postajajo mala<br />
in srednja, pojasnjuje Peter Filip Jakopič,<br />
direktor službe za zavarovanje premoženja<br />
in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici<br />
Triglav.<br />
Izpostavljenost je po njegovih be<strong>se</strong>dah med<br />
drugim odvisna od:<br />
<br />
dejavnosti podjetja,<br />
<br />
vrste in količine podatkov (predv<strong>se</strong>m<br />
o<strong>se</strong>bnih), ki jih podjetje hrani in obdeluje,<br />
<br />
varnosti informacijskega sistema podjetja.<br />
Bolj ko so poslovni procesi »digitalizirani«,<br />
»oblačni« in temeljijo na trendih odločanja, ki<br />
uporabljajo vzorce »big data« (baze podatkov) in<br />
algoritme umetne inteligence (AI), bolj je podjetje<br />
izpostavljeno kibernetskim tveganjem, opozarja<br />
Jakopič.
Zavarovanje kibernetskih tveganj<br />
63<br />
OB NAPADU: KAJ VKLJUČUJE<br />
ZAVAROVANJE KIBERNETSKEGA<br />
TVEGANJA<br />
Pomembno je, da je zavarovanje celovito in da ob<strong>se</strong>ga<br />
tri glavne stebre, svetuje Jakopič:<br />
1Kritje lastne škode podjetja.<br />
Sem so uvrščeni:<br />
<br />
stroški vzpostavljanja podatkov, sistemov,<br />
programske opreme,<br />
<br />
stroški svetovanja strokovnjaka za<br />
upravljanje in varovanje ugleda,<br />
<br />
izguba dobička,<br />
<br />
stroški, povezani z izsiljevanjem in<br />
kriminalom,<br />
<br />
globa (če ta doleti podjetje).<br />
2Kritje zahtevkov tretjih o<strong>se</strong>b.<br />
Lahko <strong>se</strong> zgodi, da je podjetje odgovorno za<br />
škodo, ki je tretjim o<strong>se</strong>bam ali podjetjem nastala<br />
zaradi kršitve varstva podatkov, kibernetskega<br />
varnostnega incidenta, kraje podatkov<br />
ali napada na njihove računalniške sisteme za<br />
nedo<strong>se</strong>gljivost in ohromitev storitve.<br />
3Kritje odziva na incident oziroma kritje<br />
asistence.<br />
Poleg tehničnega oziroma informacijsko-<br />
-komunikacijskega vidika ta del zavarovanja<br />
vključuje tudi prvine kriznega vodenja, PR-aktivnosti<br />
ter pomoč pri pravnih vidikih incidenta,<br />
kot so prijave organom in lastnikom potencialno<br />
ogroženih o<strong>se</strong>bnih podatkov.<br />
Če <strong>se</strong> zgodi incident: poleg asistence je za podjetja<br />
zelo pomembno svetovanje v zvezi z zagotavljanjem<br />
skladnosti s predpisi, med drugim z GDPR, in<br />
komuniciranje (PR) dogodka z deležniki: kupci,<br />
dobavitelji, zaposlenimi, državnimi organi, lastniki,<br />
mediji in drugimi javnostmi.<br />
KIBERNETSKO TVEGANJE: ŠTIRI<br />
VPRAŠANJA, KI SI JIH ZASTAVITE<br />
1Poznate okolje, v katerem delujete?<br />
Številna podjetja že pri oceni kibernetskega tveganja<br />
ne upoštevajo določenih dejstev: na primer<br />
tega, da hranijo in obdelujejo o<strong>se</strong>bne podatke,<br />
med katere štejejo tudi podatki zaposlenih, ter<br />
da procesi potekajo v kibernetskih okoljih, ki niso<br />
»neprodušno« zaprta.<br />
2Imate dovolj znanja, kako <strong>se</strong> odzvati, ko <strong>se</strong><br />
zgodi napad?<br />
Pogosto <strong>se</strong> dogaja, da podjetja niso pripravljena na<br />
primer kibernetskega incidenta. Ne vedo, kako <strong>se</strong><br />
odzvati, koga obvestiti o potencialni kršitvi, kako<br />
preprečiti nadaljnje incidente, kaj konkretno zahtevajo<br />
predpisi, ki so jim zavezana, in kako komunicirati<br />
z deležniki, potem ko <strong>se</strong> zgodi incident.<br />
3Poznate kritične točke?<br />
Prepoznavanje kritičnih točk v poslovnih procesih<br />
za marsikatero podjetje predstavlja veliko težavo.<br />
Kritične točke niso pri v<strong>se</strong>h podjetjih enake –<br />
odvisne so denimo od poslovnega modela in<br />
infrastrukture za podporo poslovanja.<br />
4Ali izobražujete?<br />
Praksa kaže, da je večina incidentov posledica<br />
nepoznavanja in premajhnega zavedanja kibernetskih<br />
tveganj. Podjetja namreč večinoma ne<br />
izvajajo izobraževanj, kjer bi zaposlenim predala<br />
ustrezna znanja, niti nimajo pripravljenih načrtov<br />
odzivanja za primer incidentov.<br />
Po zavarovanjih kibernetskih tveganj povprašujejo zlasti<br />
podjetja, ki so že bila tarča kibernetskih napadov, opaža<br />
Peter Filip Jakopič. Pričakuje, da bo v prihodnje več<br />
tovrstnih zavarovanj, saj <strong>se</strong> zavedanje, za kako pomembno<br />
področje gre, pri nas šele razvija.<br />
GENERALNI PARTNER<br />
7<br />
Akademija<br />
SREBRNI PARTNERJI<br />
BRONASTA PARTNERJA<br />
VSEBINSKI PARTNERJI
64<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja (po EBITDA)<br />
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:<br />
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR<br />
- Sredstva: 4–20 mio. EUR<br />
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)<br />
- Donos na kapital: najmanj 10 %<br />
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %<br />
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo vsaj štirim od navedenih petih kriterijev.<br />
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici<br />
po<strong>se</strong>bej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo<br />
namreč v lasti več podjetij.<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
1 SALVIOL, D. O. O. 13,29<br />
2 POSTOJNSKA JAMA, D. D 11,51<br />
3 HETA ASSET RESOLUTION, D. O. O. 11,26<br />
4 HOLTEC INTERNATIONAL - PODRUŽNICA<br />
V SLOVENIJI<br />
9,27<br />
5 L'OREAL SLOVENIJA, D. O. O. 9,03<br />
6 RLS, D. O. O. 8,86<br />
7 AREX, D. O. O. ŠENTJERNEJ 8,73<br />
8 KZPS, D. O. O. 8,58<br />
9 NEW YORKER, D. O. O. 8,07<br />
10 PLASTA, D. O. O. 6,92<br />
11 DEWESOFT, D. O. O. 6,90<br />
12 BANKART, D. O. O., LJUBLJANA 6,43<br />
13 MAROVT, D. O. O. 6,10<br />
14 BUTAN PLIN, D. D, LJUBLJANA 6,04<br />
15 NLB SKLADI, D. O. O. 6,03<br />
16 ISOKON, D. O. O., SLOVENSKE KONJICE 5,77<br />
17 PHARMAHEMP, D. O. O. 5,74<br />
18 AQUASYSTEMS, D. O. O. 5,71<br />
19 AVF HOTEL, D. O. O. 5,62<br />
20 COCA-COLA HBC SLOVENIJA, D. O. O. 5,46<br />
21 TERMOPLASTI-PLAMA, D. O. O. 5,37<br />
22 NIL, D. O. O. 5,22<br />
23 WILLY STADLER, D. O. O. 5,13<br />
24 KOVIS, D. O. O. 4,84<br />
25 GABRIJEL ALUMINIUM, D. O. O. 4,83<br />
26 STEKLENI DVOR, D. O. O. 4,75<br />
27 SAXONIA - FRANKE, D. O. O. 4,69<br />
28 DIFA, D. O. O. 4,57<br />
29 SALESIANER MIETTEX PERITEKS, D. O. O. 4,48<br />
30 SIP, D. D ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 4,40<br />
31 MASS, D. O. O. 4,40<br />
32 PLASTOFORM ŠMARJETA, D. O. O. 4,35<br />
33 ROJS, PELJHAN, PRELESNIK &<br />
PARTNERJI O.P., D. O. O.<br />
4,33<br />
34 SLOWATCH, D. O. O. 4,29<br />
35 AKERS VALJI RAVNE, D. O. O. 4,25<br />
36 NEKTAR NATURA, D. O. O. 4,24<br />
37 IMERYS FUSED MINERALS RUŠE, D. O. O. 4,12<br />
38 INTRA LIGHTING, D. O. O. 4,04<br />
39 METREL, D. D 3,96<br />
40 TEKSTINA, D. O. O. 3,95<br />
41 TEHNOS, D. O. O. ŽALEC 3,94<br />
42 JYSK, D. O. O. 3,87<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
43 FIBRAN, D. O. O. 3,83<br />
44 SIEMENS, D. O. O. 3,81<br />
45 PRVA HIŠA, D. O. O. 3,80<br />
46 KONUS KONEX, D. O. O. 3,76<br />
47 C & A, D. O. O. 3,76<br />
48 EMPOR, D. O. O. 3,75<br />
49 JURČIČ & CO., D. O. O. 3,74<br />
50 YASKAWA RISTRO, D. O. O. 3,72<br />
51 PLOJ, D. O. O. 3,66<br />
52 VERDE PROIZVODNJA, D. O. O. 3,60<br />
53 MAX-RENT, D. O. O. 3,51<br />
54 CNC P&K-PUŠNIK, D. O. O. 3,49<br />
55 ADRIA DOM, D. O. O. 3,48<br />
56 T.L.SIRK, D. O. O. 3,46<br />
57 CECOMP, D. O. O. 3,44<br />
58 ABRASIV MUTA, D. O. O. 3,42<br />
59 BELINKA PERKEMIJA, D. O. O. 3,40<br />
60 LESTRO-LEDINEK, D. O. O. 3,34<br />
61 METRONIK, D. O. O. 3,32<br />
62 MERCATOR-EMBA, D. D 3,31<br />
63 IMP PUMPS, D. O. O. 3,29<br />
64 ROLETARSTVO MEDLE, D. O. O. 3,27<br />
65 ZVD, D. O. O. 3,27<br />
66 URSA SLOVENIJA, D. O. O. 3,26<br />
67 TEM ČATEŽ, D. D 3,23<br />
68 ADRIA-TOW, D. O. O. KOPER 3,22<br />
69 UČILA INTERNATIONAL, D. O. O., TRŽIČ 3,20<br />
70 VITANEST, D. O. O. 3,19<br />
71 TAJFUN PLANINA, D. O. O. 3,18<br />
72 ABB, D. O. O. 3,17<br />
73 ALPOD, D. O. O. 3,16<br />
74 GLOBAL SISTEM, D. O. O. 3,15<br />
75 GOSTOL-GOPAN, D. O. O. NOVA GORICA 3,09<br />
76 REGIA GROUP, D. D 3,08<br />
77 BELIMED, D. O. O. 3,05<br />
78 DATALAB, D. D 3,02<br />
79 TIPS, D. O. O. 2,95<br />
80 REM, D. O. O. 2,90<br />
81 HALCOM, D. D 2,88<br />
82 AGM NEMEC, D. O. O. 2,88<br />
83 MINERALKA, D. O. O. 2,87<br />
84 PIPISTREL, D. O. O. 2,87<br />
85 CP PTUJ, D. D 2,84<br />
86 FLUIDMASTER, D. O. O. 2,82
65
66<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
87 PFEIFER, D. O. O. 2,81<br />
88 DDM INVEST V, D. O. O. 2,77<br />
89 KEMIRA KTM, D. O. O. 2,77<br />
90 TINEX, D. O. O. 2,76<br />
91 BAUMULLER DRAVINJA, D. O. O. 2,75<br />
92 H-BIT, D. O. O. 2,74<br />
93 PRIGO, D. O. O. 2,71<br />
94 SYSTEMAIR, D. O. O. 2,71<br />
95 ALUMINIUM KETY EMMI, D. O. O. 2,69<br />
96 OMEGA AIR, D. O. O. LJUBLJANA 2,68<br />
97 RENAULT TECH NOVO MESTO, D. O. O. 2,67<br />
98 PEEK & CLOPPENBURG, D. O. O. 2,67<br />
99 LIN NEPREMIČNINE, D. O. O. 2,66<br />
100 HYPEX, D. O. O. 2,65<br />
101 GEA VIPOLL, D. O. O. 2,65<br />
102 KO-TRANS, D. O. O. 2,65<br />
103 PREVENT NADOMESTNI DELI, D. O. O. 2,62<br />
104 SRC, D. O. O. 2,62<br />
105 MEBOR, D. O. O. 2,60<br />
106 M SORA, D. D 2,57<br />
107 ADACTA, D. O. O., LJUBLJANA 2,57<br />
108 DELIKOMAT, D. O. O. 2,56<br />
109 EHO, D. O. O. 2,56<br />
110 OCEAN KOPER, D. O. O. 2,55<br />
111 MARCHIOL, D. O. O. 2,53<br />
112 LIP BOHINJ, D. O. O. 2,49<br />
113 TT OKROGLICA, D. D 2,49<br />
114 ADRIA TRANSPORT, D. O. O. 2,48<br />
115 MONTER DRAVOGRAD, D. O. O. 2,47<br />
116 TAČ, D. O. O. 2,45<br />
117 SINTAL, D. O. O. 2,45<br />
118 TRANSPAK, D. O. O. 2,44<br />
119 KOLEKTOR ASCOM, D. O. O. 2,42<br />
120 EKIPA2, D. O. O. 2,40<br />
121 SINERGISE, D. O. O. 2,38<br />
122 ŽARN KRŠKO, D. O. O. 2,37<br />
123 SELMAR, D. O. O. 2,36<br />
124 ELEPHANT GROUP, D. O. O. 2,36<br />
125 TAB-IPM, D. O. O. 2,35<br />
126 K8, D. O. O. 2,35<br />
127 KAMNIK-SCHLENK, D. O. O. 2,35<br />
128 DONIT TESNIT, D. O. O. 2,33<br />
129 PETEK TRANSPORT, D. O. O. 2,32<br />
130 KOVIS-LIVARNA, D. O. O. 2,31<br />
131 TELEG-M, D. O. O. 2,31<br />
132 ADRIA KOMBI, D. O. O., LJUBLJANA 2,31<br />
133 HRC, D. O. O. 2,28<br />
134 ROSENBAUER, D. O. O. 2,28<br />
135 RUTAR INTERNATIONAL, D. O. O. 2,27<br />
136 I.H.S., D. O. O. 2,26<br />
137 SELTRON, D. O. O. 2,25<br />
138 IMP PROMONT, D. O. O. 2,24<br />
139 GEP ŠTALEKAR, D. O. O. 2,23<br />
140 LIV SYSTEMS, D. O. O. 2,22<br />
141 RTC ŽIČNICE, KRANJSKA GORA, D. D 2,22<br />
142 SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D. O. O. 2,21<br />
143 KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D. O. O. 2,20<br />
144 ALTA SKLADI, D. D 2,20<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
145 ECOLAB, D. O. O. 2,20<br />
146 EKOPER, D. O. O. 2,19<br />
147 OMAPLAST, D. O. O. 2,16<br />
148 POVŠE METAL, D. O. O. 2,16<br />
149 PP - AGRO, D. O. O. 2,15<br />
150 GENERALI INVESTMENTS, D. O. O. 2,14<br />
151 INSTRUMENTATION TECHNOLOGIES,<br />
D. O. O.<br />
2,13<br />
152 ATOTECH SLOVENIJA, D. D 2,12<br />
153 VRC, D. O. O. 2,12<br />
154 ENOS, D. D 2,11<br />
155 TRANSPORT GAJ, D. O. O. 2,10<br />
156 EUROMARKT, D. O. O. 2,10<br />
157 TECHNOBELL, D. O. O. KOPER 2,10<br />
158 HYLA, D. O. O. 2,10<br />
159 MAHLE ELECTRIC DRIVES BOVEC, D. O. O. 2,09<br />
160 STROJ, D. O. O. 2,08<br />
161 MOS SERVIS, D. O. O. 2,07<br />
162 AVTOMARKET REBERNIK, D. O. O. 2,07<br />
163 ARCONT IP, D. O. O. 2,06<br />
164 HOTEL SLON, D. D 2,05<br />
165 ALIUS, D. O. O. 2,05<br />
166 JAKŠA, D. O. O. 2,04<br />
167 PARADAJZ, D. O. O. 2,04<br />
168 BIA SEPARATIONS, D. O. O. 2,04<br />
169 EUROCOM, D. O. O., KRANJ 2,03<br />
170 ENERGETIKA - ŽJ, D. O. O. 2,02<br />
171 STRABAG 2,02<br />
172 BAUHAUS NEPREMIČNINE, D. O. O. 2,02<br />
173 INTERSOCKS, D. O. O., KOČEVJE 2,02<br />
174 PAPIROTI, D. O. O. 2,02<br />
175 METREL MEHANIKA, D. O. O. 2,01<br />
176 JULIUS MEINL, D. O. O. 2,01<br />
177 SWI-MEDICA, D. O. O. 2,00<br />
178 JUNGHEINRICH, D. O. O. 1,99<br />
179 FORBIZ, D. O. O. 1,97<br />
180 ERTL GLAS STEKLO, D. O. O. 1,97<br />
181 CBE, D. O. O. 1,97<br />
182 OKK, D. O. O. 1,96<br />
183 LANDIS+GYR, D. O. O. 1,95<br />
184 KIG, D. D 1,95<br />
185 VERUDELA, D. O. O. 1,94<br />
186 A&E EUROPE, D. O. O. 1,94<br />
187 BISNODE, D. O. O. 1,93<br />
188 PETRANS, D. O. O. 1,93<br />
189 MERCATOR IP, D. O. O. 1,92<br />
190 ADRIAL, D. O. O. 1,91<br />
191 TREVES, D. O. O. 1,91<br />
192 S. OLIVER S L O, D. O. O. 1,91<br />
193 KOVINAR, D. O. O., JESENICE 1,90<br />
194 HERMI, D. O. O. 1,89<br />
195 PIRNAR, D. O. O. 1,87<br />
196 BAKRA, D. O. O. KRANJ 1,87<br />
197 MAKOTER, D. O. O. 1,87<br />
198 TISKARNA JESENEK, D. O. O. 1,85<br />
199 TRO, D. O. O. 1,85<br />
200 INTEREXPORT, D. O. O. 1,85
Kovis je mednarodno inovativno podjetje za razvoj in proizvodnjo visoko kakovostnih<br />
proizvodov za železniško industrijo ter druge industrijske <strong>se</strong>ktorje. Še zlasti <strong>se</strong> je podjetje<br />
mednarodno uveljavilo s proizvodnji zavornih diskov za v<strong>se</strong> vrste železniških vozil od<br />
lokomotiv, tramvajev, metrojev pa v<strong>se</strong> do hitrih vlakov. Poleg zavornih diskov je Kovis tudi<br />
največji proizvajalec ležajnih ohišij za tovorne vagone v Evropi.<br />
Razvoj in inovativnost podjetju narekujta tempo in odpirata vedno nove poslovne<br />
priložnosti, zato deluje v skladu s sloganom – dobre ideje kreirajo prihodnost.<br />
Drugi proizvodi za železniška<br />
vozila: multikonzole, puše,<br />
prirobnice, ohišja statorjev, ohišja<br />
menjalnikov, različni pokrovi,<br />
ventilatorji, nosilci zavornih oblog,<br />
nosilci zavornjaka, nosilci ležajnega<br />
ohišja, čepi.<br />
Ležajna ohišja za tovorne<br />
in potniške vagone za osne<br />
obremenitve od 22,5t do 25t za<br />
podstavne vozičke tipa Y25/25t.<br />
Kovis je razil lastno ležajno ohišje<br />
tipa Y25/25t ter 25 t ležajno ohišje,<br />
kot menjava za BA386.<br />
Zavorni diski - osni in kolesni,<br />
različnih dimenzij (v proizvodnji več<br />
kot 450 različnih tipov) in različnih<br />
kvalitet materialov (GJL, GJV, GJS,<br />
GS). Izdelava je možna tudi po<br />
želji kupcev ali po posredovanih<br />
specifikacijah.<br />
67<br />
KOVIS d.o.o. Brezina 102, SI-8250 Brežice +386 7 499 11 80 info@kovis-group.com www.kovis-group.com
68<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja (po EBITDA)<br />
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:<br />
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR<br />
- Sredstva: 4–20 mio. EUR<br />
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)<br />
- Donos na kapital: najmanj 10 %<br />
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %<br />
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v<strong>se</strong>m petim kriterijem.<br />
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici<br />
po<strong>se</strong>bej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo<br />
namreč v lasti več podjetij.<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
1 NEW YORKER, D. O. O. 8,07<br />
2 NIL, D. O. O. 5,22<br />
3 GABRIJEL ALUMINIUM, D. O. O. 4,83<br />
4 SAXONIA - FRANKE, D. O. O. 4,69<br />
5 SALESIANER MIETTEX PERITEKS, D. O. O. 4,48<br />
6 PLASTOFORM ŠMARJETA, D. O. O. 4,35<br />
7 IMERYS FUSED MINERALS RUŠE, D. O. O. 4,12<br />
8 TEKSTINA, D. O. O. 3,95<br />
9 TEHNOS, D. O. O. ŽALEC 3,94<br />
10 FIBRAN, D. O. O. 3,83<br />
11 C & A, D. O. O. 3,76<br />
12 YASKAWA RISTRO, D. O. O. 3,72<br />
13 PLOJ, D. O. O. 3,66<br />
14 BELINKA PERKEMIJA, D. O. O. 3,40<br />
15 LESTRO-LEDINEK, D. O. O. 3,34<br />
16 METRONIK, D. O. O. 3,32<br />
17 IMP PUMPS, D. O. O. 3,29<br />
18 ZVD, D. O. O. 3,27<br />
19 TEM ČATEŽ, D. D. 3,23<br />
20 ALPOD, D. O. O. 3,16<br />
21 GLOBAL SISTEM, D. O. O. 3,15<br />
22 GOSTOL-GOPAN, D. O. O. NOVA GORICA 3,09<br />
23 TIPS, D. O. O. 2,95<br />
24 REM, D. O. O. 2,90<br />
25 HALCOM D. D. 2,88<br />
26 AGM NEMEC, D. O. O. 2,88<br />
27 MINERALKA, D. O. O. 2,87<br />
28 BAUMULLER DRAVINJA, D. O. O. 2,75<br />
29 SYSTEMAIR, D. O. O. 2,71<br />
30 HYPEX, D. O. O. 2,65<br />
31 GEA VIPOLL, D. O. O. 2,65<br />
32 KO-TRANS, D. O. O. 2,65<br />
33 MEBOR, D. O. O. 2,60<br />
34 ADACTA, D. O. O., LJUBLJANA 2,57<br />
35 DELIKOMAT, D. O. O. 2,56<br />
36 EHO, D. O. O. 2,56<br />
37 MARCHIOL, D. O. O. 2,53<br />
38 LIP BOHINJ, D. O. O. 2,49<br />
39 MONTER DRAVOGRAD, D. O. O. 2,47<br />
40 TRANSPAK, D. O. O. 2,44<br />
41 KOLEKTOR ASCOM, D. O. O. 2,42<br />
42 EKIPA2, D. O. O. 2,40<br />
43 ELEPHANT GROUP, D. O. O. 2,36<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
44 TAB-IPM, D. O. O. 2,35<br />
45 KAMNIK-SCHLENK, D. O. O. 2,35<br />
46 DONIT TESNIT, D. O. O. 2,33<br />
47 TELEG-M, D. O. O. 2,31<br />
48 HRC, D. O. O. 2,28<br />
49 ROSENBAUER, D. O. O. 2,28<br />
50 I.H.S., D. O. O. 2,26<br />
51 SELTRON, D. O. O. 2,25<br />
52 GEP ŠTALEKAR, D. O. O. 2,23<br />
53 LIV SYSTEMS, D. O. O. 2,22<br />
54 SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D. O. O. 2,21<br />
55 KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D. O. O. 2,20<br />
56 ECOLAB, D. O. O. 2,20<br />
57 OMAPLAST, D. O. O. 2,16<br />
58 PP - AGRO, D. O. O. 2,15<br />
59 GENERALI INVESTMENTS, D. O. O. 2,14<br />
60 ENOS, D. D. 2,11<br />
61 HYLA, D. O. O. 2,10<br />
62 STROJ, D. O. O. 2,08<br />
63 MOS SERVIS, D. O. O. 2,07<br />
64 ARCONT IP, D. O. O. 2,06<br />
65 PARADAJZ, D. O. O. 2,04<br />
66 BIA SEPARATIONS, D. O. O. 2,04<br />
67 PAPIROTI, D. O. O. 2,02<br />
68 JUNGHEINRICH, D. O. O. 1,99<br />
69 ERTL GLAS STEKLO, D. O. O. 1,97<br />
70 KIG D. D. 1,95<br />
71 A&E EUROPE, D. O. O. 1,94<br />
72 BISNODE, D. O. O. 1,93<br />
73 TREVES, D. O. O. 1,91<br />
74 S. OLIVER S L O, D. O. O. 1,91<br />
75 KOVINAR, D. O. O., JESENICE 1,90<br />
76 HERMI, D. O. O. 1,89<br />
77 PIRNAR, D. O. O. 1,87<br />
78 TRO, D. O. O. 1,85<br />
79 KOZMETIKA AFRODITA, D. O. O. ROGAŠKA<br />
SLATINA<br />
1,84<br />
80 ACRON, D. O. O. 1,78<br />
81 TKO, D. O. O. 1,77<br />
82 WIENERBERGER, D. O. O. 1,77<br />
83 LESOPRODUKT, D. O. O. 1,74<br />
84 CABLEX PLASTIK, D. O. O. 1,73<br />
85 VARIS LENDAVA, D. O. O. 1,69
PAMETNA ENERGIJA<br />
Z lastno sončno<br />
elektrarno proizvajate<br />
prihranke.<br />
69<br />
S čisto, zeleno energijo do 75 %<br />
nižjih računov za električno energijo.<br />
WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558<br />
€<br />
PROJEKT<br />
NA KLJUČ<br />
BREZSKRBNOST<br />
NA DOLGI ROK<br />
NALOŽBA,<br />
KI SE IZPLAČA
70<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
86 STAMPAL SB, D. O. O. 1,67<br />
87 KAAAP, D. O. O. 1,65<br />
88 RIEDL CNC, D. O. O. 1,65<br />
89 GORENJE ORODJARNA, D. O. O. 1,64<br />
90 MARMOR HOTAVLJE, D. O. O. 1,61<br />
91 CLEANGRAD, D. O. O. 1,60<br />
92 BELINKA-BELLES, D. O. O. 1,57<br />
93 TOM TAILOR LESCE, D. O. O. 1,55<br />
94 ALPMETAL & CO, D. O. O., SELCA 1,54<br />
95 OBNOVA, LJUBLJANA, D. O. O. 1,54<br />
96 FERSPED, D. O. O. 1,52<br />
97 ETIKETA, D. D. 1,52<br />
98 ORODJA ERHART, D. O. O. 1,51<br />
99 KOMUNALNE GRADNJE, D. O. O. 1,47<br />
100 SPORTSDIRECT.COMSLVN, D. O. O. 1,47<br />
101 PREIS SEVNICA, D. O. O. 1,46<br />
102 UNICHEM, D. O. O. 1,46<br />
103 LUMAR IG, D. O. O. 1,46<br />
104 IZOTERM PLAMA, D. O. O. 1,45<br />
105 SICO, D. O. O. 1,45<br />
106 ROTIS, D. O. O. 1,44<br />
107 ATHOS ELEKTROSISTEMI, D. O. O. 1,44<br />
108 ZARA S, D. O. O. 1,44<br />
109 TOMAS SPORT 2, D. O. O. 1,42<br />
110 IMPOL LLT, D. O. O. 1,40<br />
111 S E P, D. O. O. 1,40<br />
112 S&T SLOVENIJA D. D. 1,40<br />
113 ANTON BLAJ, D. O. O. 1,38<br />
114 RGP, D. O. O. 1,33<br />
115 GENERAL LOGISTICS SYSTEMS, D. O. O. 1,32<br />
116 MAVI, D. O. O. 1,30<br />
117 KEKO - OPREMA, D. O. O. 1,29<br />
118 PLANETA, D. O. O. LJUBLJANA 1,28<br />
119 HIT PRELESS, D. O. O. 1,27<br />
120 EUROTON, D. O. O. 1,27<br />
121 HORJAK - PRECISE, D. O. O. DOMŽALE 1,25<br />
122 ESOL, D. O. O. 1,25<br />
123 ERNST & YOUNG, D. O. O. 1,25<br />
124 VAR, D. O. O. 1,25<br />
125 ILMEST, D. O. O. NOVA GORICA 1,25<br />
126 KEKO - VARICON, D. O. O. ŽUŽEMBERK 1,24<br />
127 MICROSOFT, D. O. O., LJUBLJANA 1,24<br />
128 PANVITA AGROMERKUR, D. O. O. 1,23<br />
129 LIVARNA TITAN, D. O. O. 1,22<br />
130 PETRIČ, D. O. O. 1,21<br />
131 ŠUMI BONBONI, D. O. O. 1,19<br />
132 LPKF, D. O. O. 1,19<br />
133 DHL GLOBAL FORWARDING, D. O. O. 1,17<br />
134 INTECTIV, D. O. O. 1,17<br />
135 SPORTRADAR, D. O. O. 1,17<br />
136 MARCHE, D. O. O. 1,16<br />
137 SLEMENŠEK, D. O. O. 1,16<br />
138 TEKOMA MARGUČ, D. O. O. 1,15<br />
139 KPK KAMNIK, D. O. O. 1,14<br />
140 NIMROD, D. O. O. 1,14<br />
141 AKRIPOL, D. O. O. 1,13<br />
142 POLIDENT, D. O. O. 1,12<br />
143 MIKROCOP, D. O. O. 1,10<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
144 DOMPLAN, D. D. 1,09<br />
145 VGP DRAVA PTUJ, D. O. O. 1,09<br />
146 A.M MONTAŽA, D. O. O. 1,08<br />
147 DIGIT, D. O. O. 1,06<br />
148 VIGROS, D. O. O. 1,06<br />
149 KRONOTERM, D. O. O. 1,04<br />
150 DAIHEN VARSTROJ D. D. 1,03<br />
151 LOMAS, D. O. O. LJUBLJANA 1,03<br />
152 DORNINGER HYTRONICS, D. O. O. 1,01<br />
153 ADD, D. O. O. LJUBLJANA 0,99<br />
154 KAASS - AVTO, D. O. O. 0,98<br />
155 XLAB, D. O. O. 0,97<br />
156 BUSINESS SOLUTIONS, D. O. O. 0,95<br />
157 TURISTIČNA AGENCIJA SONČEK, D. O. O. 0,93<br />
158 DOREMA, D. O. O. 0,92<br />
159 INEA, D. O. O. 0,91<br />
160 SOLINAIR, D. O. O. 0,91<br />
161 NOVAK TRANS, D. O. O. 0,88<br />
162 MATJAŽ, D. O. O., PETROVČE 0,87<br />
163 CONTAINER, D. O. O. 0,86<br />
164 ECC, D. O. O. 0,86<br />
165 ŠTUPICA TRANSPORT, D. O. O. 0,83<br />
166 BUREAU VERITAS, D. O. O. 0,82<br />
167 ZLATOROG OPREMA, D. O. O. 0,82<br />
168 MIKROGRAFIJA, D. O. O. 0,82<br />
169 MEDICOP, D. O. O. 0,79<br />
170 ŽIHER, D. O. O. 0,79<br />
171 JEKO, D. O. O. 0,78<br />
172 UNIFOREST, D. O. O. 0,76<br />
173 LOKATEKS, ŠKOFJA LOKA, D. O. O. 0,74<br />
174 TELKOM, D. O. O. 0,74<br />
175 SIRIUS MARIBOR, D. O. O. 0,74<br />
176 NORKA GT, D. O. O. 0,74<br />
177 MAHLE ELECTRIC DRIVES KOMEN, D. O. O. 0,73<br />
178 KOGRAD IGEM, D. O. O. 0,73<br />
179 ORKOPLAST, D. O. O. 0,72<br />
180 PLASTIKA VIRANT, D. O. O. 0,72<br />
181 ČETRTA POT, D. O. O., KRANJ 0,69<br />
182 GOSTOL TST D. D. 0,69<br />
183 EUROKOVINAR, D. O. O. 0,68<br />
184 MLEKARNA PLANIKA, D. O. O. KOBARID 0,67<br />
185 BETI D. D. 0,67<br />
186 AGITAVIT SOLUTIONS, D. O. O. 0,66<br />
187 PRENOVA - GRADBENIK, D. O. O. 0,66<br />
188 ELEKTRONIKA BORAK, D. O. O. 0,65<br />
189 MALKOM NOVO MESTO, D. O. O. 0,65<br />
190 GRIESHABER LOGISTIKA, D. O. O. 0,64<br />
191 INOVA IT, D. O. O. 0,62<br />
192 CARGO-PARTNER, D. O. O. 0,60<br />
193 ENERGETIKA MARIBOR, D. O. O. 0,60<br />
194 POCINKOVALNICA, D. O. O. 0,58<br />
195 PURO TEHNIKA, D. O. O. 0,58<br />
196 CEROP, D. O. O. 0,55<br />
197 SAPPHIR, D. O. O. 0,55<br />
198 JAVNE SLUŽBE PTUJ, D. O. O. 0,55<br />
199 FAMA, D. O. O. VIPAVA 0,54<br />
200 TENZOR, D. O. O. 0,51
71<br />
3M 1/2M 3 x 2M<br />
2/3M<br />
4 x 2M<br />
7M<br />
4M<br />
1/3M
72<br />
<strong>SBC</strong> | Razpisi | September <strong>2019</strong><br />
Kje nas<br />
do konca<br />
leta čakajo<br />
nepovratna<br />
sredstva?<br />
Do konca leta <strong>2019</strong> bodo na razpisih<br />
na voljo nepovratne spodbude za<br />
podjetja v skupni vrednosti več kot<br />
50 milijonov evrov. <strong>Na</strong>jveč razpisanih<br />
sredstev bo namenjenih malim in<br />
srednjim podjetjem za spodbujanje<br />
konkurenčnosti ter krepitev izvoza<br />
in turizma.<br />
Avtorica: Kristina Kočet Hudrap, solastnica in<br />
direktorica podjetja Tiko Pro, d. o. o., članica <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov<br />
Informacije o<br />
najbolj aktualnih<br />
razpisih, ki<br />
bodo na voljo do<br />
konca tega leta.<br />
Spodbujanje<br />
procesnih izboljšav<br />
v podjetjih <strong>2019</strong>–<br />
2020<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: izboljšanje konkurenčnosti<br />
podjetij prek procesnih izboljšav (na primer:<br />
prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega<br />
poslovanja in vitkih poslovnih procesov,<br />
učinkovito upravljanje poslovnih procesov,<br />
menedžment poslovnih procesov, dizajn<br />
menedžment).<br />
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: do 50 % vrednosti<br />
oziroma največ 20.000 evrov – po načelu »de<br />
minimis«.<br />
Rok za oddajo: 24. 10. <strong>2019</strong><br />
Digitalna preobrazba podjetij<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: podjetja spodbuditi k celostni<br />
digitalni preobrazbi poslovnih procesov, izdelkov<br />
in storitev. Eden izmed ciljev razpisa je tudi<br />
uvedba funkcije informacijskega menedžerja v<br />
podjetjih.<br />
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje<br />
tehnične opremljenosti podjetij (strojne in<br />
programske opreme), ki bo omogočila boljše<br />
digitalno poslovanje in proizvodnjo. Področje<br />
digitalne transformacije zajema izboljšave z<br />
vidika izkušnje kupcev, učinkovitega zbiranja,<br />
obdelave in vizualizacije podatkov, razvoja<br />
procesov ter digitalnih rešitev za podporo<br />
poslovanja in proizvodnje; vpeljavo digitalnih<br />
Foto: Shutterstock<br />
poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in<br />
digitalnih delovnih mest.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na<br />
podjetje.<br />
Usposabljanje podjetij v tujini<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: spodbujanje udeležbe v<br />
trime<strong>se</strong>čnem programu usposabljanja v tujini z<br />
mentorstvi, mreženjem in pripravo na naložbe<br />
tveganega kapitala.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Kar nekaj nepovratnih sredstev bo tudi letos<br />
namenjenih za turizem:<br />
Energetske sanacije v turizmu<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo<br />
obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe<br />
energije in snovi.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja<br />
s področja turizma, ki imajo <strong>se</strong>dež oziroma<br />
poslovno enoto na celotnem območju vzhodne<br />
kohezijske regije in na obmejnih problemskih
Razpisi<br />
73<br />
območjih zahodne kohezijske regije, kamor<br />
spadajo občine: Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brda,<br />
Cerkno, Divača, Gorje, Hrpelje - Kozina, Jezersko,<br />
Kanal, Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren -<br />
Kostanjevica, Preddvor, Renče - Vogrsko, Sežana,<br />
Tolmin, Tržič in Vipava.<br />
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70<br />
% vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po<br />
načelu »de minimis«.<br />
Integralni turistični produkti <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>men razpisa: z nepovratnimi sredstvi<br />
spodbuditi marketinške aktivnosti za<br />
promocijo inovativnih integralnih turističnih<br />
produktov.<br />
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih<br />
storitev, ki so vezani na razvoj integralnih<br />
turističnih produktov, oblikovanje (podoba v<strong>se</strong>bin),<br />
digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev<br />
novih digitalnih komunikacijskih orodij in<br />
oglaševanje.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 %<br />
oziroma največ 200.000 evrov – po načelu »de<br />
minimis«.<br />
Mlada podjetja na problemskih območjih<br />
2020–2021<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: sofinanciranje zagona novoustanovljenih<br />
podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik,<br />
Radeče in Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.<br />
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18<br />
me<strong>se</strong>cev.<br />
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.<br />
PODJETJA SE ZA ZAČETEK PROJEKTOV POGOSTO<br />
ODLOČIJO PREPOZNO. POMEMBNA JE USTREZNA<br />
PRIPRAVA TER ZAVEDANJE, DA JE ZA TO<br />
POTREBEN ČAS. NE ČAKAJTE, DA SE RAZPISI<br />
ODPREJO, O NJIH SE POZANIMJATE ŽE PREJ.<br />
Spremljajte aktualne razpi<strong>se</strong> na spletni strani Tiko Pro:<br />
http://www.tiko-pro.si/eu-razpisi<br />
http://www.tiko-pro.si/slovenski-razpisi<br />
in na spletni strani <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov:<br />
https://www.sbc.si/razpisi/
74<br />
Član<br />
Z drznimi idejami<br />
oblikujejo inovativne<br />
rešitve prihodnosti<br />
V Skupini stroka.si<br />
s pomočjo sodobnih<br />
informacijskih tehnologij<br />
in rešitev svojim strankam<br />
pomagajo krepiti<br />
konkurenčnost na v<strong>se</strong> bolj<br />
zahtevnem globalnem<br />
trgu in do<strong>se</strong>gati dobre<br />
poslovne rezultate.<br />
vizija je<br />
zaznati oziroma<br />
vedeti, v katero<br />
smer gre razvoj<br />
»<strong>Na</strong>ša<br />
tehnologije, kako<br />
bo delovala jutri, čez tri ali pet let,<br />
saj današnja tehnologija, način dela<br />
in povezovanja zaradi bliskovitega<br />
razvoja takrat ne bo več v uporabi. V<br />
to smer vodimo tudi svoje partnerje;<br />
želimo da vedo, katera tehnologija<br />
jim bo čez nekaj let pomagala optimizirati<br />
delovne proce<strong>se</strong> in do<strong>se</strong>gati<br />
dobre poslovne rezultate,« povedo v<br />
Skupini stroka.si, kjer so specializirani<br />
za hitre in učinkovite IT rešitve.<br />
Gradijo sodobno delovno<br />
okolje, ki omogoča večjo<br />
učinkovitost<br />
»Informacijske rešitve želimo pripeljati<br />
do prav vsakega posameznika v<br />
organizaciji in mu tako olajšati delo,<br />
sodelovanje s sodelavci in povečati<br />
njegovo učinkovitost. Uporaba informacijske<br />
tehnologije ni namenjena le<br />
administrativnemu menedžmentu; ne<br />
nazadnje ima denimo tudi receptorka<br />
v podjetju z uporabo IT rešitev večji<br />
pregled nad svojim delom in lahko<br />
učinkovito optimizira svoje delo. Z<br />
njeno pomočjo lahko hitreje uredi<br />
pov<strong>se</strong>m rutinska dnevna opravila, ki<br />
<strong>se</strong> začnejo že zjutraj z urejanjem prejete<br />
pošte ali spremljanjem koledarjev<br />
vodstva in sodelavcev ter pri dnevni<br />
komunikaciji s prav v<strong>se</strong>mi sodelavci v<br />
podjetju. Ni ji treba izgubljati časa s<br />
hojo oziroma kontaktiranjem z v<strong>se</strong>mi<br />
vključenimi, kjer bi dobila potrebne<br />
informacije. Te so ji zdaj na voljo hitro<br />
in enostavno,« še s preprostim primerom<br />
pojasnjujejo svoje poslanstvo v<br />
Skupini stroka.si.<br />
umetna inteligenca bo vaš<br />
novi sodelavec<br />
Prihodnost delovnega okolja oziroma<br />
njegov razvoj vidijo tudi v<br />
umetni inteligenci, ki bo reševala<br />
manj zapletene oziroma že vpeljane,<br />
dobro definirane delovne naloge, in<br />
v vpeljavi storitev v oblaku, ki jih je<br />
možno na hiter in preprost način implementirati<br />
v delovno okolje. Razvoj<br />
gre v smeri uporabe le tistih storitev,<br />
ki jih potrebujejo. Iz oblaka <strong>se</strong> jih na<br />
enostaven način pridobi, ko <strong>se</strong> jih<br />
potrebuje; tudi plačilo je le v ob<strong>se</strong>gu<br />
njihove uporabe.<br />
Njihov razvojni oddelek, kjer ves<br />
čas raziskujejo inovativne možnosti<br />
novih tehnologij, <strong>se</strong> ukvarja tudi s<br />
projektom 'mešane resničnosti', ko<br />
HoloLens ali holografski računalnik,<br />
vgrajen v očala, omogoča popolno<br />
hologramsko interaktivno izkušnjo.<br />
»S pogledom skozi očala HoloLens<br />
ustvarimo tridimenzionalno sliko, ki jo<br />
lahko umestimo kjer koli v prostoru in<br />
okrog katere <strong>se</strong> uporabnik lahko prosto<br />
giblje. Objekte lahko postavimo v<br />
razmerju 1:1 ali v pomanjšani verziji in<br />
zanesljiv Partner za Področja:<br />
Upravljanje in vzdrževanje<br />
IT okolij<br />
Poslovne rešitve (ERP, CRM)<br />
O<strong>se</strong>bna produktivnost<br />
(Office 365)<br />
Poslovna analitika (Power BI)<br />
Spletne, mobilne rešitve in<br />
digitalni marketing<br />
Razvoj rešitev po meri<br />
Inovativne IT rešitve<br />
Promo
75<br />
jih ogledujemo, preučujemo in analiziramo.<br />
Učinkovito uporabo mešane<br />
resničnosti v tem trenutku vidimo<br />
predv<strong>se</strong>m na področju izobraževanja,«<br />
razložijo v Skupini stroka.si.<br />
Poslovni sistem Prihodnosti<br />
V oddelku za raziskave in razvoj z razvojem<br />
inovativnih in tehnološko naprednih<br />
rešitev soustvarjajo poslovni<br />
ekosistem prihodnosti – digitalni svet.<br />
Strokovnjaki oddelka dnevno razvijajo<br />
rešitve znotraj področja pametnih<br />
tovarn in IoT (Internet of things) v povezavi<br />
z mešano resničnostjo (mixed<br />
reality) in strojnim učenjem (machine<br />
learning). Razvijajo tudi inovativne<br />
rešitve s tehnologijo veriženja blokov<br />
(blockchain) in uspešno izrabljajo<br />
storitve v oblaku (AZURE).<br />
Uvedba pametne proizvodnje IoT – internet<br />
stvari bo pov<strong>se</strong>m poenostavila<br />
nadzor v proizvodnji podjetja, načrtovanje<br />
vzdrževanja bo preprosto.<br />
Strojno učenje (machine learning)<br />
v okviru oblačnega orodja Machine<br />
Learning Studio omogoča zasnovo<br />
učnega modela, potrebnega za obdelavo<br />
realnih primerov. Z zbranimi podatki,<br />
strojnim učenjem in prediktivno<br />
analitiko <strong>se</strong> lahko razvije učinkovite<br />
modele za optimizacijo v<strong>se</strong>h poslovnih<br />
procesov v podjetjih.<br />
Microsoft Azure pa je Microsoftova<br />
oblačna platforma, s širokim spektrom<br />
<strong>se</strong>rvisov in storitev. Podjetjem<br />
ni treba več paziti na nakupe infrastrukture,<br />
konfiguriranje in vzdrževanje<br />
strojne opreme, rešitve lahko<br />
Sandi Markon, lastnik in direktor Skupine stroka.si, podjetja Stroka produkt<br />
d.o.o., s priznanjem Zlata bonitetna odličnost AAA.<br />
po novem razvijajo poceni in hitro. Z<br />
vključitvijo prediktivne analitike, ki je<br />
ena od zelo uporabnih storitev v Azure,<br />
lahko podjetja vnaprej predvidijo<br />
morebitna odstopanja ali spremembe<br />
in <strong>se</strong> hitro odzovejo.<br />
Strokovnjaki Skupine stroka.si razvijajo<br />
rešitve, ki omogočajo spremljanje,<br />
nenehno izboljševanje delovnih procesov<br />
in predlagajo prave odločitve.<br />
Podjetja <strong>se</strong> lahko posvetijo kreativnim<br />
nalogam, ki so ključne za delovanje<br />
podjetja, poslovno analizo in izdelavo<br />
poročil pa prepustijo namenskim<br />
orodjem za poslovno odločanje in ne<br />
nazadnje umetni inteligenci.<br />
v Partnerstvu z microsoftom<br />
V Skupini stroka.si več kot 60 strokovnjakov<br />
suvereno pokriva področja<br />
poslovnih, sistemskih, spletnih in mobilnih<br />
rešitev, poslovne analitike in svoje<br />
inovativne produkte že četrt stoletja<br />
uspešno ponujajo na globalnem trgu.<br />
Sedež skupine je v Radljah ob Dravi,<br />
poslovalnice imajo v Ljubljani in Trzinu.<br />
Znotraj skupine deluje močna razvojno-programerska<br />
ekipa strokovnjakov<br />
in razvojni oddelek, ki dnevno razvija<br />
nove modele poslovanja za podjetja<br />
in jim s tem pomaga na pot digitalne<br />
transformacije. Več kot 1.270 zadovoljnih<br />
strank in več kot 1.500 zaključenih<br />
projektov predstavlja zaupanja<br />
vredno referenco.<br />
Skupina stroka.si so eden najbolj inovativnih<br />
Microsoftovih partnerjev ter<br />
usmerjeni in specializirani za področje<br />
Microsoftovih oblačnih tehnologij in njihovo<br />
najučinkovitejšo izrabo, kar jim je<br />
leta 2013, 2017 in 2018 prineslo naziv<br />
Microsoftov partner leta za Slovenijo.
76 <strong>SBC</strong> | Spletna trgovina B2B | September <strong>2019</strong><br />
Kvaliteta<br />
spletne trgovine<br />
= kvaliteta in<br />
število artiklov<br />
Za uspešno vpeljavo spletne trgovine<br />
potrebujete kakovostno bazo podatkov,<br />
zadostne kadrovske vire, stalno nadgradnjo<br />
in prilagajanje digitalnega sistema<br />
ter brezhibno logistiko, izpostavlja specialist<br />
za informatiko in digitalni marketing,<br />
mag. Sebastjan Jaklič.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Primer, kako sistematično in<br />
strateško premišljeno vzpostaviti<br />
dobro delujočo rešitev spletne<br />
prodaje, je podjetje Elektronabava,<br />
ki je specializirano za prodajo<br />
elektrotehničnega materiala<br />
in opreme podjetjem, industriji in fizičnim<br />
o<strong>se</strong>bam.<br />
Ko so razmišljali o vzpostavitvi spletne trgovine<br />
za kupce artiklov – registrirane poslovne partnerje<br />
(B2B) –, so po be<strong>se</strong>dah mag. Sebastjana Jakliča,<br />
direktorja za informatiko in digitalni marketing v<br />
podjetju, sledili nekaterim tujim zgledom ter <strong>se</strong><br />
odločili združiti oddelka digitalnega marketinga in<br />
IT pod eno streho, na delovnem mestu CDO (Chief<br />
Digital Officer).<br />
<strong>Na</strong>loge CDO so: spreminjanje »analognega«<br />
poslovanja v »digitalno«, spremljanje donosnosti<br />
naložbe (ROI), povezovanje deležnikov ter vodenje<br />
komunikacije in oglaševanje prek digitalnih medijev.<br />
V Elektronabavi izpostavljajo tri pomembne<br />
vidike, ki naj jim podjetja sledijo pri vzpostavljanju<br />
spletne trgovine:<br />
1Izberite platformo, ki ima glavne rešitve že<br />
razvite.<br />
Pri izbiri platforme <strong>se</strong> podjetja znajdejo pred<br />
dilemo: izbrati odprtokodno ali tako imenovano<br />
enterpri<strong>se</strong> rešitev? Prednost naj ima<br />
tista, ki omogoča čim več funkcionalnosti<br />
v standardnem načinu, saj sta<br />
prilagajanje in dodaten razvoj zelo<br />
draga in nepredvidljiva, razlaga<br />
mag. Sebastjan Jaklič. V Elektronabavi<br />
so izbrali enterpri<strong>se</strong> rešitev,<br />
razlog za to odločitev pa je bila<br />
kompleksnost cenovne<br />
politike B2B, ki bi<br />
jo sicer morali razviti<br />
v celoti. V prid temu<br />
so govorile tudi druge<br />
funkcionalnosti.<br />
Podjetje naj <strong>se</strong> posveti<br />
tudi izbiri izvajalca:<br />
ta naj ima dovolj kompetenc, izkušenj, znanja<br />
in za <strong>se</strong>boj več delujočih projektov, saj je v<strong>se</strong><br />
to jamstvo, da bo sposoben projekt izpeljati do<br />
konca v dogovorjenem ob<strong>se</strong>gu in postavljenih<br />
rokih. Pri Elektronabavi so <strong>se</strong> odločili za podjetje<br />
Creatim, ki deluje kot del skupine Protim<br />
Ržišnik Perc, članice <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov.<br />
2Iščite rešitve, ki omogočajo sprotno<br />
izmenjavo podatkov.<br />
Povezani sistemi morajo zagotavljati podatke<br />
za spletno poslovanje, pri čemer naj podjetje<br />
dobro premisli, kateri del podatkov bo zagotavljalo<br />
prek »nočnih obdelav« in katerega v<br />
realnem času, na primer podatke o zalogah,<br />
limitih kupcev .... V tem delu je nujna vpeljava<br />
tako imenovanih API <strong>se</strong>rvisov, ki omogočajo<br />
sprotno izmenjavo podatkov med sistemom<br />
planiranja virov (ERP sistem) in spletno trgovino.<br />
3Zelo dobro morate razložiti prednosti<br />
uvajanja.<br />
Prehod na digitalno prodajo v tradicionalnem<br />
podjetju pomeni uvajanje spremembe poslovanja.<br />
<strong>Na</strong> uvajanje spletnega poslovanja naj<br />
podjetje gleda dovolj široko, saj to vključuje<br />
v<strong>se</strong> proce<strong>se</strong> v podjetju. Pri tem je nujna<br />
kakovostna notranja komunikacija.<br />
Zaposlenim v podjetju je pomembno<br />
pojasniti funkcionalnosti in<br />
prednosti, ki jih digitalno<br />
poslovanje prinaša tako<br />
deležnikom v podjetju<br />
kot z vidika prihodnjega<br />
poslovanja s kupci.<br />
Foto: Shutterstock
Spletna trgovina B2B<br />
77<br />
7 korakov do uspešne vzpostavitve<br />
spletne trgovine, ki jih imejte v mislih<br />
Svetuje: mag. Sebastjan Jaklič<br />
1Poskrbite za ukinitev<br />
pretipkavanja cen.<br />
Določite kanale prodaje<br />
in pripravite cenovno<br />
politiko. Določitev, v<br />
katerih kanalih prodaje<br />
bo spletna trgovina<br />
poslovala (B2B, B2C),<br />
je pomembna zaradi<br />
cenovne politike za kupce in artikle, ki bodo na<br />
voljo v spletni trgovini. Poskrbite za to, da bo<br />
ukinjeno pretipkavanje cen. Uredite podatke o<br />
poslovnih partnerjih in v<strong>se</strong> druge podatke, ki<br />
bodo predmet izmenjave med sistemom načrtovanja<br />
virov (ERP-sistemom) in spletno trgovino.<br />
2Podatkom o artiklih naj bo namenjen en<br />
repozitorij.<br />
Izdelajte bazo podatkov. Kvaliteta spletne trgovine<br />
= kvaliteta in število artiklov. Baza naj v<strong>se</strong>buje<br />
v<strong>se</strong> podatke o izdelkih, torej tehnične, logistične<br />
in druge podatke, ki pomenijo dodano vrednost.<br />
Urejeni podatki o artiklih in dobra produktna klasifikacija<br />
so zelo pomemben del uvajanja spletne<br />
trgovine. Dolgoročno je pomembno, da ima podjetje<br />
en repozitorij upravljanja podatkov o artiklih,<br />
ki je namenjen v<strong>se</strong>m kanalom prodaje. Kvaliteta<br />
spletne trgovine = kvaliteta in število artiklov.<br />
Ne podcenjujte aktivnosti za opremljanje artiklov<br />
in bogatih podatkov, ki so na voljo in <strong>se</strong><br />
dopolnjujejo sproti.<br />
ter izračun, kdaj <strong>se</strong> bo investicija povrnila, so<br />
obvezni. Pri tem je treba upoštevati, kako bodo<br />
različni dejavniki vplivali na spletno poslovanje.<br />
V tej fazi lahko delno izhajate iz podatkov<br />
o tekočem poslovanju. <strong>Na</strong> splošno pa velja:<br />
spremljajte, merite in prilagajajte.<br />
5Izkoristite moč podpornikov v podjetju.<br />
Zagotovite kadrovske vire. Vpeljava spletnega<br />
poslovanja je precej več kot razvoj spletnega<br />
portala. Vključuje aktivnosti in deležnike v celotnem<br />
podjetju, zato je treba zagotoviti dovolj<br />
kadrovskih virov in časa za vpeljavo spletnega<br />
poslovanja. Vpeljava v slogu »tako malo za<br />
zraven« je odličen recept za propad projekta.<br />
Priporočljivo je imeti nekaj katalizatorjev, o<strong>se</strong>b,<br />
ki skrbijo, da tako interni deležniki kot kupci<br />
vpeljevanje spletnega poslovanja sprejemajo<br />
pozitivno in ga podpirajo.<br />
Ustrezno postavite cilje in nagradite zaposlene.<br />
6Določite oprijemljive cilje za merjenje<br />
uspešnosti (KPI).<br />
<strong>Na</strong>dgrajujte znanje in kompetence prodajnega<br />
o<strong>se</strong>bja. Brez nadgrajevanja znanja prodajnega<br />
o<strong>se</strong>bja, ki bo uvajalo spletno poslovanje pri<br />
kupcih, ne gre. Nujno je urediti tudi razmerje<br />
pri nagrajevanju »off-line« in »on-line« prodaje<br />
ter določiti največ pet ključnih indikatorjev<br />
poslovanja (KPI).<br />
3<strong>Na</strong>tančno opišite, kaj želite do<strong>se</strong>či.<br />
Določite, kdaj boste produkt prvič ponudili<br />
uporabnikom. Dovolj časa posvetite funkcionalni<br />
specifikaciji projekta: <strong>se</strong>stavite dokument, v katerem<br />
bo zelo natančno opisano, katere so želene<br />
funkcionalnosti spletne trgovine. Zelo koristno<br />
je, da opišete in določite, kaj predstavlja MVP<br />
(Minimum Viable Product) oziroma produkt, ki je<br />
ravno dovolj dovršen, da ga lahko ponudite prvim<br />
uporabnikom, hkrati pa ga ves čas še izboljšujete.<br />
<strong>Na</strong> tej točki je treba izdelati tudi idejo o končnem<br />
videzu portala in načinu dela uporabnikov.<br />
4Spremljajte, merite in sproti prilagajajte.<br />
Izračunajte profitabilnost projekta. Dobičkonosnost<br />
projekta in simulacija poslovanja<br />
7Kupce sproti obveščajte o pošiljki.<br />
Ne pozabite na logistiko, brez nje ne bo uspeha.<br />
Za uspešnost projekta je ključna učinkovita<br />
logistika. Nujno potrebno je poskrbeti, da izpolnite<br />
v<strong>se</strong> dane obljube, še po<strong>se</strong>bej, da blago<br />
dostavite v dogovorjeni kvaliteti in količini.<br />
Pomembno je tekoče obveščanje kupcev o<br />
stanju pošiljke.<br />
Mag. Sebastjan Jaklič je uvedbo spletne trgovine<br />
podjetja Elektronabava predstavil v okviru dogodka<br />
Dobre prak<strong>se</strong> razvoja in pospeševanja spletnega<br />
trgovanja, ki ga je junija <strong>2019</strong> v Ljubljani organiziral<br />
Creatim Ržišnik Perc v sodelovanju s <strong>SBC</strong> – Klubom<br />
slovenskih podjetnikov.
78<br />
<strong>SBC</strong> | Učinkoviti na spletu | Septembar <strong>2019</strong><br />
Pospeševanje spletne<br />
prodaje: praktični<br />
nasveti z globalnih<br />
trgov<br />
Digitalno oglaševanje,<br />
namenjeno pospeševanju<br />
spletne prodaje, omogoča<br />
sprotno merjenje rezultatov<br />
in takojšnje iskanje<br />
boljših rešitev.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Instagram in Facebook sta trenutno<br />
najprimernejši orodji za digitalno<br />
oglaševanje, s katerim želi podjetje<br />
povečati prodajo, pravi Jure Laharnar, vodja<br />
digitalnega oglaševanja pri agenciji AdStar,<br />
ki ima za <strong>se</strong>boj več uspešno izvedenih<br />
projektov pospeševanja spletne prodaje in je v<br />
spletnem marketingu prisotno v številnih državah<br />
po svetu, v preteklem letu pa je za naročnike<br />
ustvarilo več milijonov prihodkov od prodaje.<br />
Če ima podjetje blagovno znamko (brand),<br />
naj <strong>se</strong> osredotoči na promocijo te znamke. Pri<br />
najboljših brandih je prodaja stranski produkt odličnih<br />
marketinških akcij. Laharnar svetuje, kako naj <strong>se</strong><br />
podjetja lotijo digitalnega pospeševanja prodaje.<br />
<br />
Izkoristijo naj možnost merjenja učinkovitosti<br />
oglaševanja.<br />
To omogočata tako Facebook kot Instagram,<br />
kar pomeni, da so hitro na voljo povratne informacije,<br />
ali določen oglas deluje ali ne.<br />
UPORABNO JE NAČELO »MACRO PATIENCE,<br />
MICRO SPEED«: HITRO TESTIRANJE,<br />
PREIZKUŠANJE NOVIH STVARI TER LAHKO TUDI<br />
ČIM VEČ NAPAK IN NATO ODZIVANJE NANJE. NA<br />
DOLGI ROK NAJ BO PODJETJE POTRPEŽLJIVO IN<br />
NEGUJE ODNOSE S STRANKAMI.<br />
<br />
<strong>Na</strong>j testirajo, testirajo, testirajo.<br />
Z intenzivnim testiranjem oglasov podjetje<br />
lažje spozna ciljno občinstvo in ugotovi, kakšna<br />
komunikacija mu je všeč. Oglaševanje prek<br />
Facebooka in Instagrama zagotavlja izjemno<br />
kakovostno povratno informacijo o tem, kdo klika<br />
na ogla<strong>se</strong> in kdo kupuje. To omogoča načrtovanje in<br />
prilagajanje marketinškega proračuna.<br />
<br />
Označbe, da gre za varno spletno mesto:<br />
spletna stran naj v<strong>se</strong>buje certifikat SSL, značke<br />
zaupanja, izkušnje uporabnikov, jasno izpostavljen<br />
čas dostave, pogoje poslovanja ter povezavo na<br />
Facebook in Instagram profil.<br />
<br />
Preprostost uporabe in intuitivnost spletne<br />
strani: stvari in koraki na spletni strani naj bodo<br />
logični, da nakup brez težav opravita tako laik kot<br />
vešč uporabnik. Spletna stran naj ima smi<strong>se</strong>lno<br />
zaporedje in uporabniška izkušnja naj bo<br />
dodelana, za kar naj poskrbi strokovnjak, ki je<br />
vešč informacijske tehnologije in razume, kaj<br />
pomeni dobra uporabniška izkušnja.<br />
<br />
Strategija digitalnega oglaševanja:<br />
ta ni enaka za vsa podjetja, zato naj jo podjetje<br />
prilagodi svojim potrebam in zmožnostim ter<br />
proračunu.<br />
<br />
Kazalniki uspešnosti, ki omogočajo<br />
merljivost: podjetje naj določi kazalnike uspešnosti<br />
(KPI) za vsak del strategije po<strong>se</strong>bej. Primer: na<br />
Instagramu želi podjetje do<strong>se</strong>či določeno število<br />
sledilcev v določenem me<strong>se</strong>cu, na Facebook strani želi<br />
podjetje pre<strong>se</strong>či določeno število, YouTube kanal naj<br />
dobi profesionalen videz, na Googlu pa želi biti podjetje<br />
umeščeno na vrh zadetkov.<br />
Foto: Shutterstock<br />
Z digitalnim oglaševanjem podjetje ne prodaja<br />
oglasa, temveč svojo spletno stran. Pred začetkom<br />
prodaje prek spleta je zato pomembno naslednje:<br />
<br />
Optimizacija: spletna stran mora biti nujno<br />
optimizirana za mobilne telefone.<br />
Jure Laharnar je nasvete za pospeševanje spletne<br />
prodaje predstavil v okviru dogodka Dobre prak<strong>se</strong><br />
razvoja in pospeševanja spletnega trgovanja, ki ga je<br />
junija <strong>2019</strong> v Ljubljani organiziral Creatim Ržišnik Perc<br />
v sodelovanju s <strong>SBC</strong> – Klubom slovenskih podjetnikov.
793<br />
Cleangrad postavlja<br />
nove standarde v<br />
razvoju čistih prostorov<br />
Član<br />
V<br />
razvojnem centru<br />
slovenskega proizvajalca<br />
čistih prostorov,<br />
Cleangrad iz Ljutomera,<br />
nastajajo novi izdelki<br />
za največja svetovna farmacevtska<br />
podjetja. Med zadnjimi razvojnimi<br />
projekti so vrata z napihljivim<br />
tesnilom in svetilka za čiste prostore,<br />
ki je popolnoma integrirana v strop.<br />
Svetilka z iP 65 zaščito<br />
z vSeh Strani in PoPolnoma<br />
integrirana v panelni<br />
Pohodni StroP<br />
Razsvetljava postaja v<strong>se</strong> bolj<br />
ključnega pomena za dobro počutje,<br />
produktivnost in večjo vitalnost. Nova<br />
Cleangradova svetilka je oblikovana<br />
tako, da učinkovito zagotavlja dobro<br />
vidljivost v čistih prostorih. Zasnovana<br />
je tako, da omogoča lažje vzdrževanje,<br />
saj je <strong>se</strong>rvis mogoč z zgornje in spodnje<br />
strani. Ker je njena višina le 47 mm,<br />
jo je mogoče popolnoma integrirati<br />
v Cleangradov pohodni panelni<br />
strop, s čimer je zagotovljenega več<br />
prostora v tehničnih etažah in tudi<br />
večja varnost. <strong>Na</strong>jnovejše optične<br />
in elektro komponente so osnova<br />
za popolno udobje osvetljenosti in<br />
enotno razpršitev svetlobe v prostor.<br />
Svetilka ima na v<strong>se</strong>h straneh zaščito<br />
IP 65 in jo je tako mogoče uporabiti<br />
v v<strong>se</strong>h conah čistosti. Z življenjsko<br />
dobo minimalno 50.000 delovnih ur<br />
in možnostjo upravljanja osvetlitve<br />
z ustrezno krmilno napravo in iz<br />
nadzornih sistemov je zagotovo<br />
racionalna izbira. Svetilka je certificirana<br />
pri Slovenskem inštitutu za kakovost<br />
in meroslovje [SIQ) in ustreza v<strong>se</strong>m<br />
veljavnim standardom in predpisom<br />
glede delovanja v zelo čistih prostorih,<br />
ki zahtevajo enostavno čiščenje in<br />
svetila v delovnem okolju brez prahu.<br />
vrata z naPihljivim teSnilom<br />
Tehnološko napredne rešitve postajajo<br />
čedalje bolj pomemben vidik pri<br />
zagotavljanju pogojev proizvodnje<br />
zdravil. Ena od takšnih rešitev so vrata z<br />
napihljivim tesnilom, ki zagotavljajo visoko<br />
raven varnosti v reguliranih prostorih,<br />
kot tudi med postopki sterilizacije,<br />
dekontaminacije in zaplinjevanja.<br />
Vrata z napihljivim tesnilom iz<br />
nerjavečega jekla omogočajo<br />
funkcionalen dostop brez potrebe<br />
po talnem pragu za lažji dostop v<strong>se</strong>h<br />
transportnih sredstev. Dosledno<br />
tesnjenje omogoča uporabo v najtežjih<br />
pogojih v<strong>se</strong>h kategorij čistih prostorov,<br />
saj lahko z uporabo vgrajenega<br />
zračnega kompresorja in ustrezno<br />
avtomatiko natančno nadziramo<br />
tesnjenje vrat. Pri razvoju vrat so<br />
zasledovali zahteve tehnoloških<br />
procesov kupcev, kakovost in<br />
skladnost z GMP standardom.<br />
Izvedba vrat z napihljivim tesnilom<br />
<strong>se</strong> prilagaja zahtevam kupcev, in<br />
sicer jih je možno opremiti s steklom<br />
v krilu za lažji pregled v prostor, s<br />
čitalcem brezstičnih kartic za pristop,<br />
alarmi in detektorji ter različnimi<br />
<strong>se</strong>nzorji, ki z ustrezno avtomatiko<br />
omogočajo dostop v prostore in iz<br />
njih. Vrata z napihljivim tesnilom<br />
omogočajo prilagajanje različnim<br />
pogojem poslovnih procesov in kljub<br />
prilagoditvam zagotavljajo najvišjo<br />
možno raven varnosti v reguliranih<br />
prostorih, kar med drugim dokazuje<br />
tudi prejeti certifikat ZAG instituta.<br />
zaneSljiv Partner v gradnji<br />
čiStih ProStorov<br />
17 let znanja in izkušenj na področju<br />
proizvodnje in montaže čistih<br />
prostorov, 4500 m 2 proizvodnih<br />
površin z najmodernejšo tehnologijo,<br />
20 izkušenih sodelavcev na področjih<br />
inženiringa in projektnega vodenja,<br />
50 kvalificiranih monterjev z GMP<br />
in SCC** certifikati so kapacitete,<br />
s katerimi Cleangrad sodeluje v<br />
izvedbi ter upravljanju in vodenju<br />
tudi najzahtevnejših projektov. Med<br />
ključnimi vrednotami podjetja so<br />
vrhunska kakovost, inovativnost, razvoj<br />
in 100-odstotno zadovoljstvo strank.<br />
Cleangrad d. o. o. | Prešernova 29 | 9240 Ljutomer | info@cleangrad.si | www.cleangrad.si<br />
Promo
80<br />
Član<br />
5 razlogov,<br />
zakaj <strong>se</strong> digitalno<br />
poslovanje splača<br />
<strong>Na</strong>ložba v digitalno poslovanje <strong>se</strong> povrne prej kot v enem letu!<br />
»V Genisu <strong>se</strong> kot pionir digitalnega poslovanja ukvarjamo<br />
z izboljšavami produktivnosti, kakovosti in varnosti<br />
poslovanja že dobrih 25 let. Danes naše rešitve uporabljajo<br />
velika mednarodna podjetja na domačem in tujih trgih, med<br />
uporabniki pa je tudi v<strong>se</strong> več manjših in srednjih podjetij.<br />
Ta podjetja želijo izboljšati poslovanje z vpeljavo najboljše<br />
prak<strong>se</strong> – tako v organizaciji in procesih kot pri sami uporabi<br />
informacijskih tehnologij.«<br />
Janko Štefančič, direktor Genis, d. o. o.<br />
Slovenska podjetja v splošnem<br />
nimajo slabe informacijske<br />
podpore. Vendar<br />
je pri njih, podobno kot<br />
drugje v svetu, 80 odstotkov<br />
informacij na papirju, čeprav je<br />
več kot 80 odstotkov dokumentov,<br />
s katerimi <strong>se</strong> dela vsak dan, že nekje<br />
shranjenih v digitalni obliki. Poleg<br />
tega <strong>se</strong> število strani na zaposlenega<br />
vsako leto poveča za 10 odstotkov.<br />
Kljub nenehnim vlaganjem v informatiko<br />
zato tipični režijski delavec še<br />
vedno porabi od 30 do 40 odstotkov<br />
delovnega časa za iskanje informacij.<br />
Poglejmo si, kje v<strong>se</strong> lahko izgubljate<br />
čas, denar, zaupanje poslovnih partnerjev<br />
pa tudi zaposlene.<br />
1. Ljudje so preobremenjeni<br />
Tudi vi sodite med podjetja, ki so<br />
v zadnjih letih doživela preskok v<br />
poslovanju? Pospešeno rast zagotovo<br />
občutijo vaši zaposleni, ki so iz leta<br />
v leto bolj obremenjeni. Preobremenjenost<br />
ključnih ljudi je pogost pojav<br />
v rastočih podjetjih in je lahko razlog<br />
za paniko. Vodi v nezadovoljstvo<br />
na delovnem mestu in s tem slabše<br />
opravljanje delovnih nalog, povečuje<br />
bolniško odsotnost in povzroča<br />
odpovedi delovnega razmerja – tudi<br />
ljudi, ki so bili tvorci rasti in veljajo za<br />
najboljše kadre.<br />
2. PostoPki so neučinkoviti<br />
Zaradi počasnih postopkov, ki<br />
zahtevajo veliko ročnega vnašanja<br />
oziroma prepisovanja podatkov,<br />
ker zaposleni nimajo pri roki pravih<br />
informacij in ker po nepotrebnem<br />
vključujejo veliko ljudi, <strong>se</strong> podjetje ni<br />
zmožno hitro odzivati na dogajanja v<br />
poslovnem okolju. Počasni postopki<br />
v režiji <strong>se</strong> lahko hitro poznajo tudi<br />
pri osnovni dejavnosti, kjer vplivajo<br />
na prekinitve poslovanja in posledično<br />
na stroške zastojev oziroma<br />
prispevajo k slabši produktivnosti v<br />
primerjavi s konkurenco.<br />
3. naPake <strong>se</strong> Ponavljajo<br />
Podjetja v fazi rasti običajno nimajo<br />
časa, da bi <strong>se</strong> ukvarjala sama s <strong>se</strong>boj.<br />
Zato so postopki pogosto neurejeni in<br />
nepregledni, kar vodi do napak. Odpravljanje<br />
napake, ki recimo nastane<br />
pri vnosu papirnega prejetega računa,<br />
znaša dobrih 40 evrov. <strong>Na</strong>pake pa<br />
ne predstavljajo le izgube delovnega<br />
časa in materialnih stroškov, ampak <strong>se</strong><br />
lahko merijo v izgubah, ki jih predstavljajo<br />
prekinitev procesov, zmanjšanje<br />
bonitet pri dobaviteljih ali celo odpoved<br />
stranke.<br />
4. odgovornost je nejasna<br />
Z rastjo in zaradi pogostih sprememb<br />
zaposleni pridobivajo čedalje več nalog<br />
in pooblastil, ki pa <strong>se</strong> jih nikjer sistematično<br />
ne beleži. Prihaja do pomanjkanja<br />
informacij o tem, kaj kdo dela in kdo je<br />
za kaj odgovoren, kar pogosto vodi v to,<br />
da stvari niso narejene. V primeru pojava<br />
anomalij pri poslovanju <strong>se</strong> prav tako ne<br />
ve, kdo je zanje odgovoren, kar otežuje<br />
sprejemanje učinkovitih ukrepov.<br />
5. stroški so visoki<br />
Tekoče poslovanje samo po <strong>se</strong>bi<br />
ustvarja stroške. Že samo tiskanje<br />
in kopiranje predstavljata od 3 do 6<br />
odstotkov v<strong>se</strong>h stroškov, poleg tega<br />
pa nastaja še vrsta drugih stroškov, na<br />
primer pisarniškega materiala, drobnega<br />
inventarja in poštnih storitev.<br />
kakšen je vaš Prihranek?<br />
V Genisu so izračunali, da podjetje,<br />
ki prejme dnevno 60 računov<br />
na leto, prihrani več kot 180.000<br />
evrov, če uvede brezpapirno<br />
poslovanje. Kontaktirajte jih in<br />
poslali vam bodo pripomoček, s<br />
katerim boste lahko hitro ocenili<br />
vaš prihranek.<br />
Promo
81<br />
Genis e-GenDoc<br />
Celovita procesno-dokumentna rešitev<br />
za digitalno obvladovanje dokumentov in<br />
delovnih postopkov pri:<br />
prodaji in nabavi,<br />
vodenju in organizaciji,<br />
proizvodnji in projektih,<br />
sredstvih in storitvah,<br />
financah in kadrih.<br />
Poslujte digitalno že prej kot v 3 me<strong>se</strong>cih!<br />
Sami to težko naredite. Hitra, strokovna in ne draga digitalizacija poslovanja za<br />
podjetja v<strong>se</strong>h velikosti in dejavnosti.<br />
enostaven začetek za majhne<br />
V podjetju Genis so za manjša in rastoča podjetja pripravili<br />
po<strong>se</strong>ben paket e-GenDoc START, s katerim pridobijo temeljni<br />
dokumentni sistem in digitalizirajo celotno dokumentacijo za<br />
v<strong>se</strong> oddelke. Rešitev jim poleg enostavnega vnosa, urejenega<br />
shranjevanja in učinkovitega razdeljevanja dokumentov<br />
omogoča tudi organizacijo dokumentov v elektronske mape.<br />
e-GenDoc START je hkrati izvrstna rešitev tudi za digitalizacijo<br />
prejete in oddane pošte oziroma dokumentov, ki nastajajo pri<br />
poslovanju s partnerji.<br />
Pametni Procesi za srednje in velike<br />
V srednjih in velikih podjetjih <strong>se</strong> s povečevanjem kompleksnosti<br />
organizacije pojavlja čedalje več zahtev po digitalizaciji<br />
delovnih postopkov. Procesni dokumentni sistem e-GenDoc<br />
ponuja širok nabor procesnih modulov, ki izboljšajo vodenje,<br />
dvignejo učinkovitost in povečajo kakovost procesov. Rešitev<br />
je primerna zlasti za podjetja, ki želijo okrepiti upravljanje in<br />
nadzor nad poslovnimi procesi.<br />
Digitalni delovni postopki potekajo kar najbolj optimalno na<br />
osnovi prilagodljivih delotokov in vgrajenih poslovnih pravil,<br />
pooblastil in odgovornosti. Sistem povečuje učinkovitost in<br />
zmanjšuje napake z avtomatskim zajemom podatkov, integracijo<br />
z različnimi zalednimi sistemi (ERP, SCM …) in med<strong>se</strong>bojno<br />
povezanostjo dokumentov. Zaposleni imajo vedno pri roki<br />
informacije, ki jih potrebujejo za odločanje, pri čemer so jim na<br />
voljo prilagojeni pregledi in priročne iskalne zmožnosti.<br />
Mobilno je učinkoviteje: m-GenDoc<br />
V hotelski verigi LifeClass Hotels & Spa Portorož<br />
so z uvedbo e-GenDoc e-Računi in digitalizacijo<br />
likvidacije faktur izredno skrajšali postopek potrjevanja<br />
računov in uvedli red. »Ker je podpisnikov<br />
malo, računov pa precej, <strong>se</strong> nam je dogajalo,<br />
da so bili računi sicer pravilno razdeljeni in<br />
pregledani, podpisnikom pa jih zaradi drugih nalog<br />
ni uspelo podpisati na svojem računalniku,«<br />
je pojasnil Branko Skela, izvršni direktor za IS in<br />
RPP v Istrabenz Turizem, d. d. Kot odlična rešitev<br />
<strong>se</strong> je izkazala uvedba mobilne rešitve Genis<br />
m-Računi, saj lahko podpisnik zdaj odobri oziroma<br />
podpiše račun kjerkoli in kadarkoli preko<br />
svojega telefona. m-GenDoc omogoča mobilne<br />
izpeljave različnih postopkov, ki sicer potekajo v<br />
procesnem dokumentnem sistemu e-GenDoc.<br />
Genis, d. o. o. | Likozarjeva 1 A, 4000 Kranj | t: (04) 25 19 300 | e: info@genis.si | www.genis.si
82 <strong>SBC</strong> | Kadrovske evidence | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Pomaga vam<br />
lahko digitalna<br />
pamet<br />
Pet korakov pri izbiri digitalne<br />
rešitve za dober pregled<br />
nad kadrovskimi procesi,<br />
planiranjem dela in krepitvijo<br />
odgovornosti zaposlenih.<br />
Avtor: Katarina Pernat<br />
Ko gre za iskanje primernih<br />
digitalnih rešitev, naj podjetje<br />
razmišlja predv<strong>se</strong>m o tem, da<br />
bi z uvedbo digitalnega sistema<br />
pokrilo v<strong>se</strong> ključne delovne<br />
oziroma kadrovske proce<strong>se</strong>, ki<br />
jih morda danes še vedno izvaja »peš« oziroma<br />
na roke: registracijo delovnega časa, najavo<br />
odsotnosti, upravljanje potnih nalogov, vodenje<br />
bolniških odsotnosti, izračun stroškov prevoza<br />
na delo, infomat oziroma vpogled v o<strong>se</strong>bne<br />
podatke, pripravo podatkov za obračun plač<br />
ter načrtovanje in razporejanje zaposlenih na<br />
različna delovišča ali delovna mesta.<br />
Sebastjan Kepic, direktor trženja in<br />
prodaje pri podjetju Četrta pot, ki je eno izmed<br />
vodilnih v Sloveniji za digitalizacijo kadrovskih,<br />
registracijskih in plačnih procesov, med glavnimi<br />
prednostmi uvedbe digitalizacije kadrovskih<br />
procesov našteva:<br />
<br />
hitrejše opravljanje nalog (ni ročnega vnosa<br />
podatkov, ni tiskanja plačilnih list, ni vročanja<br />
plačilnih list, ni pisanja listkov za odobritev<br />
dopusta in predčasni odhod z dela ter obvestil o<br />
dopustu),<br />
<br />
nižje stroške poslovanja (ni viška ur, manj je<br />
poračunov in odstopanj pri izračunu plače),<br />
<br />
izničevanje napak pri vnosu podatkov<br />
(enkraten vnos podatkov),<br />
<br />
zagotavljanje skladnosti z zakonodajo,<br />
<br />
zmanjševanje rutinskih administrativnih<br />
opravil na strani vodij, kar pomeni, da imajo ti več<br />
časa za strateške aktivnosti, načrtovanje in razvoj<br />
zaposlenih.<br />
Vedno več podjetij danes ne zanima več čas, ki<br />
ga oddelajo zaposleni, ampak rezultat, poudarja<br />
član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov<br />
Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor<br />
podjetja Špica International, ki je med vodilnimi<br />
ponudniki različnih digitalnih kadrovskih in<br />
drugih rešitev za podjetja. Po njegovih be<strong>se</strong>dah<br />
<strong>se</strong> vedno širše uveljavlja stališče, da je treba<br />
različne kategorije delovnega časa meriti in<br />
pravično plačevati. »<strong>Na</strong>loga podjetnih direktorjev<br />
je, da z digitalno preobrazbo procesov in<br />
poslovnih modelov do<strong>se</strong>žemo in pre<strong>se</strong>žemo<br />
evropske in ameriške konkurente,« je odločen<br />
Stanovnik.
Kadrovske evidence<br />
83<br />
Slovenija: kmalu spremembe pri beleženju delovnega časa<br />
V Sloveniji je beleženje delovnega časa obvezno. Delodajalci morajo voditi evidenco delovnega<br />
časa zaposlenih na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Če tega ne<br />
izvajajo, gre za prekršek, za katerega so lahko kaznovani z denarno kaznijo.<br />
Sodišče EU je pred kratkim odločalo o obveznem evidentiranju delovnega časa v primeru, ki ga je<br />
sprožil eden od španskih sindikatov. Odločilo je:<br />
<br />
da morajo delodajalci zagotoviti objektiven vpis začetka in konca delovnega časa, pri čemer<br />
to ne sme biti odvisno samo od delodajalca ali samo od delavca,<br />
<br />
da morajo biti podatki o beleženju zanesljivi in pravilno evidentirani, vključno z zaščito<br />
podatkov,<br />
<br />
da morajo biti podatki dostopni na način, da uradnim organom, podjetjem in zaposlenim<br />
omogočajo sledljivost sprememb.<br />
V večini primerov, kjer imajo delodajalci v Sloveniji vzpostavljene digitalne ali analogne sisteme<br />
spremljanja delovnega časa, spremembe ne bodo potrebne, treba pa jih bo vpeljati tam, kjer<br />
beleženje poteka na zaupanje. Veliko takšnih primerov je pri majhnih, pa tudi pri nekaterih drugih<br />
podjetjih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja zakonodajne<br />
spremembe, ki naj bi uredile beleženje delovnega časa.<br />
www.armat.si<br />
Projekt: CARGO PARTNER d. o. o., Brnik<br />
Izvajalec: ARMAT d. o. o. Foto: Miran Kambič<br />
IZVEDBA OBJEKTOV
84<br />
<strong>SBC</strong> | Kadrovske evidence | September <strong>2019</strong><br />
5 vidikov, ki jih imejte<br />
v mislih, ko uvajate<br />
digitalizacijo kadrovskih<br />
evidenc.<br />
V podjetju Četrta pot svetujejo, kakšen naj<br />
bo sistem, ki ga boste izbrali:<br />
1Povezuje naj tri ključne informacije:<br />
kadrovsko, časovno in plačno.<br />
Pozorni bodite, da sistem omogoča vodenje<br />
kadrovskih evidenc, registracije delovnega<br />
časa in obračuna plač. Takšen pristop znotraj<br />
enotnega informacijskega sistema rešuje v<strong>se</strong><br />
troje in povečuje natančnost podatkov. To<br />
vam bo omogočilo pripravo poročil in različnih<br />
grafikonov, namenjenih vodstvu, ki sprejema<br />
strateške odločitve.<br />
2Posreduje naj ključne in kakovostne<br />
informacije o časovnih dogodkih.<br />
Težite k temu, da bo sistem omogočal pregledne<br />
podatke o:<br />
<br />
dopustih ali krajši nekajurni odsotnosti z<br />
dela,<br />
<br />
bolniških odsotnostih in vrstah<br />
odsotnosti,<br />
<br />
urah, ki pre<strong>se</strong>gajo delavčev redni delovni<br />
čas na delovnem mestu,<br />
<br />
prekoračenih me<strong>se</strong>čnih kvotah ur,<br />
<br />
primanjkljaju ur zaradi »kadilskih«<br />
odsotnosti, podaljšanih malic, prekratkega<br />
delovnega časa (zamujanja na delo,<br />
predčasnih odhodov ...).<br />
3Omogoča naj planiranje, razporeditev in<br />
vizualen prikaz, kaj in kdaj kdo dela.<br />
Sodobne IT-rešitve omogočajo razporejanje<br />
zaposlenih na različna delovišča ali delovna<br />
mesta, kar zagotovi nemoten potek delovnih<br />
procesov. Preprost vizualni pogled prikaže,<br />
kdaj je delavec planiran za redno delo, dežurstvo,<br />
pripravljenost na domu oziroma mu je<br />
odrejeno nadurno delo. Ne pozabite preveriti,<br />
ali je sistem sprogramiran tako, da vključuje<br />
zakonske in interne omejitve razporedov.<br />
4Zagotavlja naj, da <strong>se</strong> izognete čezmernemu<br />
nabiranju ur.<br />
Stremite k temu, da izbrana rešitev ponuja<br />
24-urno možnost, ki zaposlenemu omogoča<br />
najavo odsotnosti med delovnim časom (tako<br />
imenovana e-dovolilnica). E-dovolilnica <strong>se</strong> uporablja<br />
pri odobritvi dela zunaj rednega delovnega<br />
časa. S tem <strong>se</strong> podjetje izogne čezmernemu<br />
nabiranju ur, obenem pa je na preprost in<br />
pregleden način omogočena najava dopustov,<br />
izobraževanj in drugih celodnevnih odsotnosti.<br />
Rešitev naj bo takšna, da odgovorni najavo<br />
odobri ali zavrne v aplikaciji, ki deluje tudi na<br />
pametnem telefonu.<br />
5Deluje naj tako, da zaposleni prevzamejo<br />
odgovornost za pravilnost podatkov.<br />
Primer vzpostavljanja odgovornosti za oddajo<br />
pravilnih podatkov: sodobne rešitve za službene<br />
poti (potni nalogi) omogočajo, da zaposleni<br />
sami napovedo službeno pot, rezervirajo službeno<br />
vozilo in po vrnitvi sami izvedejo obračun<br />
stroškov. Pametne rešitve poskrbijo, da <strong>se</strong> na<br />
enem mestu nalog odpre in po potrditvi obračuna<br />
tudi zaključi. Tako so podatki pripravljeni<br />
za prenos v zunanji sistem in izvedbo povračil.<br />
Komunikacija med deležniki procesa potnih<br />
nalogov v celoti poteka v elektronski obliki.<br />
Pametne rešitve onkraj kadrovskega<br />
področja<br />
Ponudniki digitalnih rešitev evidentiranja delovnega<br />
časa, kot sta Četrta pot in Špica International,<br />
so danes specializirani tudi za druge digitalne<br />
rešitve, ki optimizirajo delovne proce<strong>se</strong>. Primeri<br />
takšnih rešitev so kontrole dostopa na parkirišča,<br />
mobilne aplikacije za registracijo delovnega<br />
časa s pametnimi telefoni, centralno tiskanje na<br />
multifunkcijskih tiskalnikih, avtomati za kavo,<br />
izklop/vklop alarma, rešitve za delo od doma in<br />
podobno. »Zdaj je kartica lahko na steni in imate<br />
terminal (telefon) v roki. S telefonom lahko beležite<br />
čas na terenu, lokacijo in tudi nalogo, ki jo izvajate<br />
ter ste jo zaključili pri določenem kupcu. V<strong>se</strong> našteto<br />
vodi v optimizacijo časa ter boljšo produktivnost<br />
in učinkovitost,« pravi Tone Stanovnik. Sebastjan<br />
Kepic pa poudarja: »Pametni telefon je postal IDmedij<br />
za registracijo in/ali identifikacijo zaposlenih<br />
kjerkoli in kadarkoli – v podjetju ali zunaj njega.<br />
Veliko podjetij, ki razumejo pridobitve in prednosti<br />
sodobnih tehnologij, <strong>se</strong> danes že odloča za tovrstne<br />
rešitve.«
Lahko<br />
noč,<br />
skrbi.<br />
Zavarujte večino<br />
tveganj svojega<br />
malega ali mikro<br />
podjetja z bogatim<br />
izborom zavarovanj<br />
za podjetja.<br />
85<br />
Triglav podjetniški komplet<br />
Združite<br />
zavarovanja<br />
svojega podjetja<br />
in prihranite<br />
do 25 %.
86 2<br />
Član<br />
Digitalna orodja<br />
pomagajo pri izvajanju<br />
poslovne strategije<br />
Piše: Urban Rozina, spec. managementa, izvršni direktor podjetja Četrta pot, d.o.o., Kranj in strokovnjak na<br />
področju IT-rešitev in orodij za digitalizacijo kadrovskih, registracijskih in plačnih procesov.<br />
Digitalne tehnologije<br />
bistveno spreminjajo<br />
način delovanja večine<br />
panog. Tako digitalizacija<br />
kadrovskih procesov<br />
v organizacijah ni več na izbiro,<br />
pač pa je le vprašanje časa – kdaj<br />
pride na vrsto?<br />
Izvršni direktorji smo zadolženi za<br />
univerzalni cilj: znižati stroške ter<br />
do<strong>se</strong>či večjo učinkovitost in produktivnost<br />
v podjetju. V sodobnem,<br />
v<strong>se</strong> bolj digitaliziranem svetu, izvršni<br />
direktorji vzpostavljamo kadrovsko<br />
službo, ki transparentno in merljivo<br />
vodi digitalno preobrazbo podjetja k<br />
uresničitvi tega cilja.<br />
Vodje <strong>se</strong> morajo spopasti s prednostnimi<br />
nalogami strateške preobrazbe<br />
kadrovske službe, da lahko vodijo<br />
Uvajanje<br />
Zaposlovanje<br />
Vmesnik e-VEM<br />
digitalizacijo kadrovskih procesov v<br />
svoji organizaciji.<br />
Vodje kadrovskih procesov so trenutno<br />
pod velikim pritiskom, kako<br />
uresničiti poslovne cilje prilagodljive<br />
organizacije in hkrati uporabiti sodobne<br />
digitalne trende. Če <strong>se</strong> organizacije<br />
ne bodo digitalizirale, bo prilagodljivost<br />
hitro prinesla v okolje občutek kaosa.<br />
Čeprav so nameni vpeljave digitalnih<br />
procesov jasni – hitrejši, boljši,<br />
učinkovitejši procesi, nastane problem<br />
pri definiranju jasnih ciljev, če ti niso<br />
premišljeno postavljeni.<br />
K vpeljavi informacijskih sistemov<br />
je smi<strong>se</strong>lno pristopiti sistematično,<br />
da je čim manj podvajanja vnosov<br />
podatkov med različnimi podsistemi,<br />
kot so kadrovski informacijski sistem,<br />
registracijski informacijski sistem in<br />
plačni informacijski sistem.<br />
Izobraževanje<br />
<strong>Na</strong>črtovanje nasledstev<br />
Varnost in zdravje pri delu<br />
Cilj vpeljave osnovnih procesov je<br />
zmanjšati število rutinskih opravil,<br />
obračunov itd., da bi pridobili čas, ki<br />
ga lahko namenimo strateškim aktivnostim.<br />
Mednje spada iskanje ustreznih<br />
kandidatov za za<strong>se</strong>dbo izbranih<br />
delovnih mest. Sodoben sistem<br />
omogoča enostavno interno ali javno<br />
objavo prostih delovnih mest, zbiranje<br />
in razvrščanje prijav kandidatov glede<br />
na kompetence in veščine, <strong>se</strong>veda v<br />
digitalni obliki. Prav tako je smi<strong>se</strong>lno<br />
digitalizirati izbiro in obveščanje<br />
prijavljenih kandidatov. Od tu naprej<br />
<strong>se</strong> kažejo obrisi, kako nam umetna<br />
inteligenca oz. strojno učenje omogoča<br />
vpogled v analitiko kandidata. Ali je<br />
to prava smer, bo pokazal čas.<br />
Tem procesom sledi uvajanje na<br />
delovno mesto, kar je lahko eden bolj<br />
stresnih obdobij za novega zaposlenega.<br />
Zato je pomembno, da <strong>se</strong> pripravi<br />
načrt uvajanja in mentoriranja, ki<br />
določa posamezne aktivnosti zaposlenega<br />
in delodajalca. Sam proces<br />
uvajanja je ključen, saj po podatkih<br />
»SHRM, Reducing New Employee<br />
Turnover Among Emerging Adults«<br />
eden od petih zaposlenih v 45 dneh<br />
po zaposlitvi zapusti podjetje. Iz tega<br />
podatka je mogoče izračunati strošek<br />
odhoda – čas, ki smo ga porabili za<br />
novega zaposlenega. Mentorjev čas<br />
in obdobje neuspešnega uvajanja<br />
kandidata hitro pre<strong>se</strong>žeta večkratnik<br />
njegove plače.<br />
Pretekle analize so pokazale, da<br />
nadzorovan proces uvajanja in izobraževanja<br />
zaposlenega pripomore k<br />
bistveno nižji fluktuaciji v fazi njegovega<br />
uvajanja.<br />
Pri tem je sodoben IT-sistem v pomoč,<br />
saj z enostavnimi opomniki vodi<br />
tako mentorja kot tudi novo zaposlenega<br />
skozi prve korake vključevanja v<br />
novo okolje organizacije.<br />
KADROVSKI SISTEM KAD<br />
Promo
njevanju razvoja znanj in veščin, da doprine<strong>se</strong> v<br />
tim novo vrednost. Z novimi znanji zaposleni in<br />
podjetje postanejo bolj prilagodljivi in prožnejši.<br />
Po podatkih družbenega omrežja Linkedin<br />
obstaja Razlogi, najmanj da prihaja 50.000 do tako strokovnih visoke fluktuacije<br />
(vir: med https://learning.linkedin.com/blog.rss.<br />
novimi zaposlenimi, so: novi karierni poti.<br />
znanj in razočarani veščin<br />
nad svojo odločitvijo o<br />
28 %<br />
html). Seveda prepričanje v<strong>se</strong>h ni mogoče zaposlenega, obvladovati, da Po zato uspešnem uvajanju <strong>se</strong> proces učenja<br />
veščin in pridobivanja kompetenc<br />
jih je delo treba zanj načrtovati ni pri-merno sistematično (28 %), in vodeno<br />
po korakih, razkorak npr. <strong>pripraviti</strong> med delom, katalog kot izobraževanj<br />
je pravzaprav šele dobro začne.<br />
glede bilo na strateško predstavljeno usmeritev na razgovoru, organizacije. in Vodji Ka-italog dejanskimi olajša pripravo nalogami in upravljanje (26 %), načrta vanju izo-<br />
predstavlja izziv, kako zapo-<br />
kadrovski službi v nadalje-<br />
Delo za mene ni primerno.<br />
braževanj, nespoštovanje spremljanje in nadrejenega<br />
potrditev prijav, slenega ocenjevanje<br />
(23 posameznih %) in izobraževanj z anketnimi razvoja znanj in veščin, da doprine<strong>se</strong><br />
motivirati k dopolnjevanju<br />
listi ter podrobno ostali dejavniki statistiko (23 o izvedbi %). in stroških. v tim novo vrednost. Z novimi znanji<br />
Omogoča tudi merjenje učinkovitosti izobraževalnih<br />
zaposleni in podjetje postanejo bolj<br />
Vzroki<br />
procesov.<br />
so obvladljivi, saj z natančnim prilagodljivi in prožnejši.<br />
Optimalni opisom delovnega plan izobraževanj mesta, učinkovitimi<br />
zaposlitvenimi intervjuji in Linkedin obstaja najmanj<br />
naj bo rezultat Po celotnega<br />
procesa upravljanja zaposlenih – zapol-<br />
podatkih družbenega omrežja<br />
2350.000<br />
%<br />
ni naj dobrim vrzeli uvajanjem pri ocenjevanju pripomoremo kompetenc, k vodenju strokovnih znanj in veščin (vir:<br />
za zajezitvi do<strong>se</strong>go ciljev, odhodov. načrtovanju Kandidati nasledstev. pa <strong>se</strong> https://learning.linkedin.com/blog.<br />
tako ne počutijo zavedene in niso rss. html). Seveda v<strong>se</strong>h ni mogoče<br />
Ne spoštujem nadrejenega.<br />
RAZLOGI VISOKE FLUKTUACIJE MED NOVIMI ZAPOSLENIMI<br />
obvladovati, zato jih je treba načrtovati<br />
sistematično in vodeno po korakih,<br />
npr. <strong>pripraviti</strong> katalog izobra-<br />
26 %<br />
ževanj glede na strateško usmeritev<br />
organizacije. Katalog olajša pripravo<br />
in upravljanje načrta izobraževanj,<br />
Prevelik razkorak med delom,<br />
spremljanje in potrditev prijav, ocenjevanje<br />
posameznih in dejanskimi izobraževanj nalogami. z<br />
ki je bilo predstavljeno na razgovoru,<br />
anketnimi listi ter podrobno statistiko<br />
o izvedbi in stroških. Omogoča<br />
tudi merjenje učinkovitosti izobraževalnih<br />
procesov.<br />
Optimalni plan izobraževanj naj bo<br />
rezultat celotnega procesa<br />
23 %<br />
upravljanja<br />
zaposlenih – zapolni naj vrzeli pri<br />
ocenjevanju kompetenc, vodenju za<br />
do<strong>se</strong>go ciljev, načrtovanju nasledstev.<br />
Ostali dejavniki.<br />
873<br />
ROVSKI REGISTRACIJSKI SISTEMKADROVSKI REGISTRACIJSKI SISTEMPLAČNI SISTEM REGISTRACIJSKI SISTEM PLAČNI SISTEM SISTEM PLAČNI SISTEM<br />
Informacijski sistem<br />
KADRIS 4<br />
Celovite kadrovske IT-rešitve<br />
za učinkovito vodenje zaposlenih.<br />
Rešitve zagotavlja<br />
www.cetrtapot.si<br />
Kontaktirajte nas T +386 4 280 66 60 E prodaja@cetrtapot.si
88 <strong>SBC</strong> | Turizem | September <strong>2019</strong><br />
Umik v naravo, a<br />
ne brez interneta<br />
in luksuza<br />
Slovenija <strong>se</strong> postopno utrjuje kot<br />
gastronomska destinacija in točka<br />
za iskanje kakovostnega preživljanja<br />
prostega časa. Iz tranzitne <strong>se</strong> v<strong>se</strong> bolj<br />
spreminja v ciljno destinacijo.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Slovenija je v prvem polletju<br />
beležila šestodstotno rast<br />
prihodov turistov in štiriodstotno<br />
rast prenočitev. V prvih šestih<br />
me<strong>se</strong>cih je bilo skoraj 892 tisoč<br />
prihodov turistov, ki so ustvarili<br />
dobra 2,5 milijona prenočitev. Sobe ljubljanskih<br />
hotelov so bile v <strong>se</strong>zoni za<strong>se</strong>dene od 90- do<br />
95-odstotno. V juliju so največ nočitev opravili<br />
obiskovalci iz Nemčije, Velike Britanije, Italije<br />
in Nizozemske.<br />
Privabljata jih dobra hrana in pijača<br />
Globalni trendi, med katerimi prednjači<br />
gastronomija, so v polnem zamahu do<strong>se</strong>gli tudi<br />
Slovenijo. To opažajo tudi pri Turizmu Ljubljana,<br />
kjer <strong>se</strong> povezujejo s ponudniki na destinaciji,<br />
sodelujejo pri umestitvi lokalnih jedi iz lokalnih<br />
<strong>se</strong>stavin na jedilnike in to tržijo. V lani opravljeni<br />
raziskavi, v kateri so turiste spraševali o motivu<br />
obiska Ljubljane, je šest od de<strong>se</strong>tih sodelujočih<br />
navedlo, da so to hrana, pijača in lokalne<br />
specialitete.<br />
Med turisti je vedno bolj priljubljen oddih<br />
v naravi, kar pomeni, da želijo manj srečanj<br />
z ljudmi, s centri mest in prometom. Pri tem<br />
igrajo pomembno vlogo družbena omrežja:<br />
nemogoče je spregledati vidno vlogo influencerjev<br />
(vplivnežev, op. a.), hashtagov (ključnikov, op.<br />
a.), pozitivnih ocen in pričevanj. V zadnjih letih v<br />
turizmu izstopata dva pojava: izzivi čezmernega<br />
turizma in hkrati personalizacije s specializiranimi<br />
ponudbami oziroma izkušnjami za določene<br />
goste.<br />
Podjetje Postojnska jama jama, ki jo vodi<br />
Marjan Batagelj, član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih
Turizem<br />
89<br />
Globalni turizem bo po napovedih<br />
letos zra<strong>se</strong>l za<br />
4 %.<br />
Lani so svetovne lokacije<br />
zabeležile<br />
1,4 milijarde<br />
turističnih prihodov.<br />
podjetnikov, je z rekordnimi številkami v zadnjih<br />
letih nekakšen barometer slovenskega turizma.<br />
Pravijo, da <strong>se</strong> trendov ne držijo načrtno, temveč<br />
<strong>se</strong> prilagajajo gostom, trgu in situacijam, na prvo<br />
mesto pa vedno uvrščajo gostoljubje, pristnost,<br />
doživetje, zgodbo in naravne danosti. Občutek,<br />
ki ga gostje dobijo pri njih, je glavni pokazatelj<br />
uspešnosti, zagotavljajo v Postojnski jami.<br />
Aljaž Žnider, direktor podjetja Žnider Saba,<br />
ki upravlja turistične kapacitete v Posočju, in član<br />
<strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, pojasnjuje,<br />
da imajo največ gostov iz Nemčije, narašča tudi<br />
število obiskov iz Italije in Beneluksa, nekoliko<br />
manj pa je prihodov iz držav z Balkana. <strong>Na</strong>jbolj<br />
priljubljene destinacije so dolina Soče, Gorenjska,<br />
Kras in Primorska, pravi Žnider. Po njegovih<br />
be<strong>se</strong>dah so gosti danes zahtevnejši glede storitev.<br />
Ne vzamejo si več toliko časa za aktivnosti in<br />
počitek, temveč želijo v čim krajšem času videti in<br />
doživeti čim več.<br />
Zmagoviti recept: gostu ponuditi<br />
izkušnjo, ki <strong>se</strong> je bo spominjal še dolga<br />
leta<br />
Umik od vrveža v<strong>se</strong>kakor, toda brez interneta<br />
in razkošja ne gre, pravi Rok Andlar, član <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov, iz podjetja<br />
Rupicapra, ki upravlja počitniške kapacitete ob<br />
Kolpi na meji med Hrvaško in Slovenijo. Ob Kolpi<br />
je <strong>se</strong>zonski utrip najmočnejši spomladi, je<strong>se</strong>ni in<br />
pozimi, saj poleti ljudje raje izberejo morje. Andlar<br />
poleg želje po luksuzu izpostavlja tudi mir in<br />
sožitje z naravo, pri čemer pa <strong>se</strong> gostje ne želijo<br />
odreči sodobnemu udobju.<br />
V konkurenci informacij, ki jih gostje<br />
vnaprej preverjajo na spletu, v Postojnski jami,<br />
kjer prav letos praznujejo 200 let organiziranega<br />
jamskega turizma, stavijo na to, da gostom<br />
ponudijo doživetje, ki pre<strong>se</strong>ga običajno avanturo:<br />
v središče postavljajo pristnost, zgodbo in iskreno<br />
dobrodošlico, pa tudi udobje in razkošje lokalnega<br />
okolja: »Turizem gradimo na zgodbah in v<strong>se</strong>bini, ki<br />
je ključnega pomena, da na koncu lahko gostje še<br />
de<strong>se</strong>tletja pripovedujejo o svoji izkušnji pri nas.«<br />
Tuji gostje, ki prihajajo iz več kot 150 držav<br />
sveta, lahko v Parku Postojnska jama poleg jame<br />
doživijo Predjamski grad, vivarij, Expo, <strong>se</strong> podajo<br />
v tajne prisluškovalne prostore iz nekih drugih<br />
časov … Letos beležijo več kot de<strong>se</strong>todstotno<br />
rast, že konec avgusta so v parku pre<strong>se</strong>gli milijon<br />
obiskov v letošnjem letu. Njihova ugotovitev?<br />
»Dejstvo je, da Slovenija ni več tranzitna država,<br />
ki je na poti na destinacijo, ampak sama postaja<br />
ciljna destinacija.«<br />
Slovenija bi potrebovala več<br />
kakovostne ponudbe<br />
Aljaž Žnider je mnenja, da bo letos do<strong>se</strong>žen<br />
vrh slovenskega turizma. Slovenija lahko v<br />
prihodnjih letih postane destinacija masivnega<br />
turizma, kakršna je Egipt. »Mislim, da bi<br />
morala strategija turizma na ravni države jasno<br />
izoblikovati smernice razvoja kakovostnega<br />
produkta in ne bi smela spodbujati odpiranja več<br />
nočitvenih kapacitet. Če ne bomo pazljivi, lahko<br />
ob naslednji krizi na slabi banki spet pristane<br />
toliko hotelov in turističnih objektov, kot smo<br />
jih imeli med letoma 2013 in 2016,« opozarja<br />
Žnider.<br />
Ko bo mrzlica mimo, bo mogoče<br />
presojati slovenski turizem<br />
Zavedati <strong>se</strong> moramo, da <strong>se</strong> bo mrzlica okoli<br />
Slovenije ohladila in takrat bo razkrita realna<br />
slika, menijo v podjetju Postojnska jama. »Šele<br />
takrat <strong>se</strong> bomo utrdili kot destinacija. Lep<br />
hotel sam po <strong>se</strong>bi ni dovolj, saj nima zgodbe<br />
in v<strong>se</strong>bine, če je celoten kraj brez duše. Prav<br />
to iščejo sodobni gostje in prav to bo glavni<br />
pokazatelj zrelosti slovenskega turizma v<br />
prihodnje.«<br />
V vivariju so na ogled izjemne podzemne živali. Postojnska jama je<br />
zibelka speleobiologije in epicenter biodiverzitete.
90<br />
Član<br />
Iz garažnega podjetja<br />
v pol stoletja zrasli v<br />
pomembnega ponudnika<br />
izdelkov za pakiranje<br />
Leta 1970 sta <strong>se</strong> v garaži domače hiše Jelena in Emil Gec<br />
začela ukvarjati s predelavo plastike in kovin. Ob<strong>se</strong>g<br />
proizvodnje je ra<strong>se</strong>l in začeli so <strong>se</strong> širiti, sčasoma tudi<br />
preusmerjati. Usmerili so <strong>se</strong> v proizvodnjo folij in vrečk,<br />
ki predstavljajo glavne izdelke podjetja. Gec je družinska<br />
zgodba, ki danes združuje že tri generacije. V<strong>se</strong>m je najbolj<br />
pomembna prihodnost podjetja, delijo pa si vrednote<br />
skromnosti in poštenega dela.<br />
Ko je garaža družinske hiše<br />
postala premajhna, je leta<br />
1990 prvotno podjetje, ki<br />
sta ga ustanovila Jelena<br />
in Emil Gec, nasledilo<br />
podjetje, Gec d. o. o. Stari program <strong>se</strong><br />
je počasi opuščal, kupovali so novo,<br />
sodobno in tehnološko dovršeno<br />
opremo za izdelavo vrečk in proizvodnjo<br />
folij, kar je danes tudi osrednji<br />
po<strong>se</strong>l podjetja. Trenutno imajo v<br />
podjetju nameščenih 5 ekstruderjev<br />
za izdelavo folij, 5 varilcev za izdelavo<br />
vrečk in lastno linijo za regeneracijo,<br />
v kateri <strong>se</strong> predelajo vsi proizvodni<br />
odpadki (ti <strong>se</strong> uporabijo v drugem<br />
izdelku, kot so vreče za smeti).<br />
V<strong>se</strong> za pakiranje na<br />
enem mestu<br />
Podjetje Gec, d. o. o. ponuja v<strong>se</strong> za<br />
pakiranje na enem mestu. Njihovi<br />
glavni izdelki so folije in vrečke, tako<br />
za industrijska pakiranja kot za gospodinjstva.<br />
Sem spadajo denimo vrečke<br />
za smeti, vrečke za zamrzovanje,<br />
industrijske vreče, gradbene in kmetijske<br />
folije … Njihov prodajni trg je večinoma<br />
celotna Hrvaška, uveljavljajo<br />
<strong>se</strong> tudi na drugih trgih. Med njihove<br />
največje stranke spadajo proizvajalci<br />
gradbenega materiala, tovarne mlečnih<br />
izdelkov, mesnih izdelkov, tovarne<br />
pijač pa proizvajalci vzmetnic in še bi<br />
lahko naštevali.<br />
V času, ko <strong>se</strong> tudi na evropski ravni z<br />
zakonodajo vedno bolj omejuje uporaba<br />
plastike, bi <strong>se</strong> njihova dejavnost,<br />
na prvi pogled, v prihodnje lahko<br />
soočala z velikimi izzivi. Toda direktorica<br />
podjetja Irena Gec Andlar pove,<br />
da jih prepovedi uporabe plastičnih<br />
vrečk za enkratno uporabo niso<br />
prizadele, saj jih nikoli niso izdelovali.<br />
Njihovo delovanje temelji na osnovni<br />
industrijski embalaži, ki je zaenkrat ne<br />
more zamenjati noben drug material.<br />
»Pogoji poslovanja in razmere na trgu<br />
so <strong>se</strong> spremenili, pojavili so <strong>se</strong> novi<br />
materiali in nove tehnologije. Popolnoma<br />
<strong>se</strong> strinjamo, da <strong>se</strong> zmanjša<br />
uporaba plastike, kjer <strong>se</strong> le lahko, in<br />
da <strong>se</strong> plastični odpadki reciklirajo,«<br />
pove sogovornica.<br />
Promo
91<br />
V podjetje Vpeta že<br />
tretja generacija<br />
Mesto direktorice je z ustanovitvijo<br />
Gec, d. o. o. prevzela hči Irena Gec<br />
Andlar. »Prevzem posla in nadaljevanje<br />
tradicije <strong>se</strong> mi je zdelo nekaj logičnega.<br />
V Reki <strong>se</strong>m končala Ekonomsko<br />
fakulteto, a že pred koncem šolanja<br />
<strong>se</strong>m začela delati doma. Takrat nas<br />
je bilo zaposlenih pet, danes nas je<br />
dvaj<strong>se</strong>t. Starši so v podjetju še vedno<br />
aktivni, toda bolj <strong>se</strong> ukvarjajo s svojim<br />
hobijem – vzgojo aronije in jabolk,<br />
ki jih za svoje potrebe predelujemo<br />
v sokove (OPG Gec Jelena),« pravi<br />
Irena Gec Andlar. V podjetje so vpeti<br />
tudi njeni trije otroci in mož. Mož vodi<br />
proizvodni del, otroci pa, kot pravi sogovornica,<br />
»počasi prevzemajo svoje<br />
naloge in <strong>se</strong> pripravljajo na prevzem<br />
glavnih funkcij v podjetju.« V poslovanje<br />
sta tako že vpeta dva sinova,<br />
tretji pa je na šolanju v Borovljah za<br />
puškarja, kar naj bi bila tudi nadaljnja<br />
pot razvoja v skupini Gec.<br />
V skupini Gec, v podjetju Gec GP<br />
(letos so obeležili že 13 let delovanja),<br />
je zaposlen tudi Irenin brat Robert,<br />
ki <strong>se</strong> je po diplomi začel ukvarjati<br />
z lesarstvom. V bližini Delnic so<br />
naredili novo, sodobno žago in tam<br />
deluje Gec GP. Robert pa je ustanovil<br />
podjetje tudi v Sloveniji (Rupicapra,<br />
d. o. o.), ki je usmerjeno k turizmu<br />
v neokrnjeni dolini Kolpe – gre za<br />
počitniško hišo, ki je bila zgrajena leta<br />
2015, nahaja pa <strong>se</strong> v Srobotniku ob<br />
Kolpi. Poslovanje v turizmu vidijo kot<br />
možnost povečanja svoje dejavnosti<br />
in že razmišljajo o podobnem projektu,<br />
morda že v prihodnjem letu na<br />
otoku Krku.<br />
trajnostno deloVanje<br />
je pomembno<br />
Gec, d. o. o. <strong>se</strong> nahaja v obmejnem<br />
mestu Plešče v Gorskem Kotarju. Gre<br />
za majhen kraj, kjer <strong>se</strong> vsi med <strong>se</strong>boj<br />
poznajo. Hkrati pa gre za precej izolirano<br />
področje in temu so <strong>se</strong> morali<br />
pri svojem poslovanju prilagoditi. Kot<br />
pravi sogovornica, povzroča največjo<br />
težavo izoliranost njihovega področja<br />
z vidika transporta in dostave, sploh<br />
v zimskem času. Temu so <strong>se</strong> med<br />
drugim prilagodili tako, da si pozimi<br />
povečajo zaloge materiala.<br />
Nekaj časa so imeli tudi težave z<br />
delovno silo, saj je odhajala čez mejo,<br />
v Slovenijo. Danes nimamo več težav<br />
z delavci, saj je ponudba tuje delovne<br />
sile velika,« pravi direktorica podjetja,<br />
ki veliko energije usmerja tudi<br />
v zeleno, trajnostno delovanje. Že<br />
leta 2011 so med prvimi na Hrvaškem<br />
postavili svojo lastno sončno<br />
elektrarno. Pravzaprav dve, obe po<br />
20 kW – eno na proizvodni hali,<br />
drugo pa na družinski hiši. V tem so<br />
videli dobro poslovno priložnost za<br />
pridobivanje energije iz obnovljivih<br />
virov. Izkazalo <strong>se</strong> je, da je število<br />
sončnih ur dovolj veliko, da <strong>se</strong> jim je<br />
naložba splačala.<br />
Pred petimi leti so, tudi z namenom<br />
manjše potrošnje energije, stroje<br />
zamenjali z bolj modernimi, hitrejšimi<br />
in okolju prijaznejšimi. V podjetju<br />
so ponosni tudi na to, da so nosilec<br />
oznake 'Green mark – sign of excellence'<br />
(zelena oznaka odličnosti). »Sledimo<br />
trendom in potrebam. Trenutno<br />
imamo certifikate: ISO9001: 2015,<br />
Kosher, Halal, GreenMark, Zelena<br />
energija, AAA zlata odličnost. Kolikor<br />
je le mogoče, izrabljamo v<strong>se</strong> možnosti<br />
obnovljive energije, svoje proizvodne<br />
odpadke pa uporabimo v drugih<br />
izdelkih,«pravi sogovornica.<br />
ponudbo Vedno znali prilagoditi<br />
potrebam na trgu<br />
Podjetje bo v prihodnjem letu praznovalo<br />
že 50 let uspešnega delovanja.<br />
Vsa ta leta so svojo ponudbo<br />
uspešno prilagajali potrebam na trgu.<br />
»Razvijamo <strong>se</strong> v okviru lastnih zmožnosti.<br />
Včasih je, razumljivo, težko<br />
uskladiti vsa naša mnenja, toda v<strong>se</strong>m<br />
nam je na prvem mestu prihodnost<br />
»<strong>Na</strong> prvem mestu nam<br />
je prihodnost našega<br />
podjetja.«<br />
Rok Andlar, Gec, d. o. o.<br />
našega podjetja,« pravi Irena Gec<br />
Andlar. Pomembno jim je, da vsa<br />
naročila obdelajo v kratkem roku, da<br />
je izdelek kakovosten in da je stranka<br />
zadovoljna. <strong>Na</strong>jboljša referenca pa<br />
so priporočila zadovoljnih strank. Kot<br />
nam za konec še pove sogovornica, je<br />
zagotovo skrivnost njihovega uspeha<br />
tudi v tem, da so jih starši od malih<br />
nog učili skromnosti in poštenega<br />
dela. Tako tudi danes nobenemu<br />
družinskemu članu ni težava vskočiti<br />
v proizvodnjo halo in poprijeti za<br />
katero koli delo.
92<br />
<strong>SBC</strong> | <strong>Na</strong>sveti | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Nejc Puš<br />
Dragocene ure:<br />
kako ločiti original<br />
od ponaredka<br />
Ponaredek boste najpogosteje<br />
prepoznali po načinu<br />
izdelave, škatli, teži in ceni,<br />
izdaja pa ga lahko tudi<br />
prodajalčevo vedenje.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Ko gre za dragocene ure v vrednosti<br />
nekaj tisočakov, lahko<br />
nakup postane neprijetna<br />
izkušnja. Dragocene ure so bile<br />
od nekdaj tarča ponarejevalcev,<br />
ki želijo izkoristiti nevednost<br />
kupcev in jim ponaredek prodati po bistveno<br />
nižji ceni kot original.<br />
Pri nakupu dragocenih ur naj bodo kupci zato<br />
izrazito previdni. Za nasvet smo poprosili<br />
urarske strokovnjake Draguljarne Malalan, ki<br />
je članica <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov.<br />
Z več kot 19 zastopstvi prestižnih znamk ur<br />
in nakita ter uradnim urarskim <strong>se</strong>rvisom za<br />
Rolex, Breitling, IWC, Audemars Piguet, Omega,<br />
Cartier, Baume & Mercier, Zenith, Bvlgari in<br />
mnogo drugih so v<strong>se</strong>kakor pravi sogovorniki,<br />
kar zadeva ločevanje med originalom in ponaredkom.<br />
1Preden začnete: preučite blagovno znamko in<br />
podrobnosti izdelka.<br />
Če kupujete novo zapestno uro, <strong>se</strong> za to <strong>se</strong>veda<br />
obrnite na pooblaščenega prodajalca. Le<br />
ta vam lahko s popolno gotovostjo zagotovi<br />
avtentičnost. Pri odločanju za nakup vintage<br />
časomera pa <strong>se</strong> velja pozanimati o znamki<br />
in modelu, ki vas zanima; o po<strong>se</strong>bnostih pri<br />
videzu, oznakah na ohišju in pasu.<br />
2Pozorni bodite na izdelavo.<br />
Pri prepoznavanju ponaredkov bodite v prvi<br />
vrsti pozorni na to, kako je ura izdelana. <strong>Na</strong> tej<br />
ravni lahko ponaredek prepoznate tudi brez<br />
izčrpnega poznavanja originalnega izdelka.<br />
<br />
Funkcije: Določeni ponaredki nimajo<br />
delujočih v<strong>se</strong>h funkcij. Primer: gumbi štoparice<br />
ne poženejo mehanizma.
<strong>Na</strong>sveti<br />
93<br />
<br />
Nedovršene rešitve: Vsak kazalec<br />
mehanske ure ima točno določeno funkcijo. Če<br />
so določeni kazalci fiksirani ali celo prilepljeni<br />
na določeno pozicijo, potem ste lahko<br />
prepričani, da ne gre za original.<br />
<br />
Prah: Prestižne urarske hiše namenjajo<br />
pozornost prav vsakemu detajlu, kamor sodi<br />
tudi do popolnosti očiščena notranjost ure.<br />
Če je pod steklom viden prah, lahko sklepate,<br />
da gre za neustrezno opravljen <strong>se</strong>rvis sicer<br />
originalne ure ali pa za enega od znakov, da<br />
ura ni avtentična.<br />
<strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti goljufijam pri nakupu?<br />
<strong>Na</strong>kup obvezno opravite pri uveljavljenih prodajalcih,<br />
ki jamčijo za prodane artikle.<br />
Za popolno varnost pri nakupu dražjih ur mora biti<br />
vedno navzoča verodostojna o<strong>se</strong>ba, bodisi odličen<br />
urar bodisi izjemen poznavalec. To velja predv<strong>se</strong>m<br />
pri nakupu vintage zapestnih ur, torej ur, ki so<br />
dediščina preteklosti in so cenjene zaradi določenih<br />
po<strong>se</strong>bnih lastnosti. Urarski mojstri Draguljarne<br />
Malalan močno priporočajo obisk uradnega<br />
<strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rja za potrditev avtentičnosti.<br />
3Merilo naj bo original.<br />
Pri boljših ponaredkih kot referenco uporabite<br />
originalno zapestno uro. Opravite primerjalni<br />
test. Glavni pokazatelji so:<br />
<br />
Teža: Relativno zanesljiv pokazatelj<br />
avtentičnosti, vendar bodite previdni, saj je pri<br />
boljših ponaredkih teža lahko zelo podobna<br />
originalu.<br />
<br />
Oblika ohišja in pasu ter obdelava površin:<br />
Pozorni bodite na kombinacijo poliranih in<br />
brušenih površin ter na kakovost obdelave.<br />
<br />
Stični deli: Dober pokazatelj ponaredka je<br />
stik med ohišjem in zaponko za pas.<br />
<br />
Pisava: Pozorni bodite na pisavo, ki je<br />
uporabljena na številčnici in v okencu datuma.<br />
<br />
Odmik malih številčnic in okenca z<br />
datumom: Odmik malih številčnic in okenca<br />
z datumom od središča ure zaradi drugačne<br />
arhitekture mehanizma lahko pokaže, da<br />
razporeditev številčnice sledi tistemu, kar<br />
Foto: Nejc Puš<br />
je pod njo; kazalce namreč poganjajo osi,<br />
ki jih ni mogoče poljubno prestavljati. Za<br />
ponaredke <strong>se</strong> uporabljajo ceneni mehanizmi,<br />
ki večinoma nimajo enake postavitve kazalcev<br />
kot originalne ure. Posledica tega je lahko, da<br />
je datum pomaknjen bolj proti notranjosti ure<br />
ali pa da denimo števec štoparice v enega od<br />
indikatorjev za ure »zareže« drugače kot pri<br />
originalu.<br />
<br />
Vrstni red nizanja kazalcev: Praviloma<br />
je najbližje številčnici urni kazalec, nad njim<br />
je minutni in najvišje je <strong>se</strong>kundni. Če uro<br />
pogledate pod kotom in poznate razporeditev<br />
pri originalu, lahko tako prepoznate ponaredek.<br />
4Dobro si oglejte zunanje opozorilne znake:<br />
škatlo, ceno, lastnika, način prodaje.<br />
Če pri nakupu ure niste prepričani o njeni pristnosti,<br />
je smi<strong>se</strong>lno preveriti naslednje:<br />
<br />
Škatla, papirji in račun<br />
<br />
Znani prejšnji lastniki ure<br />
<br />
Sumljivo nizka cena je znak, da nekaj ni<br />
v redu, vendar ni nujno, da gre za ponaredek.<br />
Lahko gre za original, ki potrebuje izdaten<br />
<strong>se</strong>rvis, ali pa za original z deli, ki niso<br />
avtentični. Pri prvem primeru uro lahko<br />
obnovimo, pri drugem pa pogosto ni mogoče<br />
zagotoviti ustreznega <strong>se</strong>rvisa in zato ura lahko<br />
izgubi svojo vrednost.<br />
<br />
<strong>Na</strong>glica pri prodaji je lahko znak, da<br />
prodajalec bodisi potrebuje denar bodisi <strong>se</strong> želi<br />
čim prej znebiti ukradene ure (ki vam jo lahko<br />
na <strong>se</strong>rvisu za<strong>se</strong>žejo) ali pa prodati ponaredek.<br />
Pazljivost je tu v<strong>se</strong>kakor priporočljiva.<br />
Foto: Nejc Puš<br />
Zakaj je pomemben obisk pri uradnem<br />
<strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rju?<br />
Uradnega <strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rja velja obiskati iz več razlogov. S<br />
popolno gotovostjo vam lahko potrdi avtentičnost,<br />
pregleda in oceni stanje ure ter strošek morebitnih<br />
popravil, v določenih primerih pa lahko tudi<br />
prepozna ukradeno uro. S tem <strong>se</strong> zavarujemo tudi<br />
pred najbolj prepričljivimi ponaredki, ki so po videzu<br />
zelo podobni originalom.
94<br />
Član<br />
<strong>Na</strong>ložba v varno in<br />
urejeno delovno okolje<br />
<strong>se</strong> dolgoročno obrestuje<br />
Podjetje ZAVAS iz Trzina<br />
že 26 let nudi kupcem<br />
v Sloveniji izjemno<br />
široko in konkurenčno<br />
izbiro o<strong>se</strong>bne varovalne<br />
opreme in storitev varnega dela<br />
na višini na enem mestu. Oskrbo<br />
z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo mu<br />
zaupa več kot 14.000 poslovnih<br />
partnerjev, med katerimi so mnogi<br />
člani <strong>SBC</strong>. Prehojeno pot in temelje<br />
uspešnega poslovanja sta nam<br />
predstavila ustanovitelja Janez in<br />
Barbara Hadalin.<br />
Kdaj in KaKo je prišlo do ideje<br />
o ustanovitvi podjetja in njegovega<br />
imena?<br />
Tako kot mnogi drugi podjetniki sva<br />
bila tudi midva otroka socializma, ki<br />
sta podjetje ustanovila leta 1993 pri<br />
21 letih v kuhinji staršev. Ime smo<br />
'brainstormali' z Barbarinimi starši in<br />
na koncu je nastal ZAVAS, podjetje<br />
ZA VAS, ZA KUPCE.<br />
ZaKaj sta iZbrala osKrbo Z<br />
o<strong>se</strong>bno varovalno opremo?<br />
V okolju sva zaznala, da so delavci<br />
iz velikih tovarn v modrih oblekah<br />
in črnih čevljih. Po navadi že stereotipno<br />
precej zaprašeni in utrujeni.<br />
Globoko v <strong>se</strong>bi sva verjela, da bodo<br />
kot gobe po dežju zrasla urejena in<br />
uspešna za<strong>se</strong>bna podjetja z delavci,<br />
ki bodo videti bolje, <strong>se</strong> v opremi<br />
bolje počutili in bili bolj motivirani.<br />
Treba je bilo spremeniti situacijo. In<br />
zgodba <strong>se</strong> je začela.<br />
Začela – kako?<br />
Odločila sva <strong>se</strong>, da <strong>se</strong> osredotočimo<br />
na kakovostno ponudbo, konkurenčne<br />
cene, hitro dobavo in strokovno<br />
svetovanje. Hitro sva vzpostavila<br />
strateška partnerstva in začela zaposlovati<br />
uspeha željne ljudi, ki so verjeli<br />
v zastavljene cilje. Skupaj smo trdo<br />
delali, rasli in <strong>se</strong> učili.<br />
Kje ste danes prisotni<br />
Kot podjetje?<br />
Imamo ekipo lastnih prodajnih svetovalcev,<br />
ki na terenu svetujejo srednjim<br />
in velikim podjetjem. Vzpostavljeno<br />
imamo mrežo petih večjih prodajno-<br />
-svetovalnih centrov v Ljubljani, Novem<br />
mestu, Mariboru in Kopru, eden<br />
pa je v Zagrebu. V Logatcu imamo<br />
učni center za varno delo na višini<br />
in nov distribucijski center na 2500<br />
m2 površine. Smo tudi pooblaščeno<br />
podjetje za izvajanje strokovnih nalog<br />
varnosti in zdravja pri delu. V Trzinu je<br />
<strong>se</strong>dež podjetja, kjer imamo vodstvene<br />
in podporne funkcije.<br />
Zakaj <strong>se</strong> kupci odločajo<br />
Za sodelovanje Z vašim<br />
podjetjem?<br />
V<strong>se</strong>kakor je na prvem mestu oskrba s<br />
celotno o<strong>se</strong>bno varovalno opremo na<br />
enem mestu. <strong>Na</strong> voljo je izbira več kot<br />
3.000 kakovostnih produktov vodilnih<br />
svetovnih priznanih blagovnih znamk,<br />
ki jih zastopamo na slovenskem trgu in<br />
prodajamo iz zaloge. Kot drugo bi izpostavila<br />
konkurenčnost cen, kajti podjetje<br />
ni posrednik, ampak neposredni uvoznik<br />
od proizvajalcev. Za večino blagovnih<br />
znamk imamo generalna distribucijska<br />
zastopstva in strateške pogoje. Izjemnega<br />
pomena je hitra dobavljivost. Podjetje<br />
prodaja večino blaga iz zaloge in dobavlja<br />
v 24 urah Pri sami dobavi kupcem ne<br />
postavljamo količinskih omejitev in<br />
dostava je za srednja in velika podjetja<br />
Promo
95<br />
praktično brezplačna. Piko na i dajejo<br />
strokovno podkovani sodelavci, ki kupcem<br />
vsakodnevno pomagajo pri reševanju<br />
izzivov, ki so povezani z varnostjo in<br />
uporabo o<strong>se</strong>bne varovalne opreme. Kupci<br />
izjemno cenijo tudi urejeno poslovanje<br />
in inovativne storitve, ki znižujejo skupne<br />
stroške varnosti pri delu.<br />
KaKšne pa so vaše<br />
inovativne storitve?<br />
Že več kot 15 let je kupcem na voljo<br />
portal za B2B elektronsko naročanje,<br />
preko katerega lahko na nadzorovan<br />
način oskrbujejo svoja podjetja z opremo<br />
po industrijskih cenah. Pred dvema<br />
letoma smo uvedli storitev oskrbe<br />
kupcev z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo<br />
preko vending aparatov, kjer kupca<br />
praktično v celoti razbremenimo<br />
logistike z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo<br />
in zalog. Storitev je izjemno cenjena v<br />
industrijskih podjetjih, kjer imajo kontinuirano<br />
porabo zaščitnih rokavic.<br />
»Urejena varnost pri delu v prvi vrsti preprečuje<br />
nepotrebne stroške in finančna tveganja lastnikov,<br />
zmanjša ob<strong>se</strong>g bolniških odsotnosti in preprečuje<br />
tveganja za odškodnine,«<br />
pravita soustanovitelja družbe ZAVAS Janez in Barbara Hadalin.<br />
kaj priporočate članom<br />
Kluba sbC glede varnosti in<br />
Zdravja pri delu?<br />
Urejena varnost pri delu v prvi vrsti<br />
preprečuje nepotrebne stroške in finančna<br />
tveganja lastnikov. Zmanjša ob<strong>se</strong>g<br />
bolniških odsotnosti in preprečuje<br />
tveganja za odškodnine. Vpliva tudi<br />
na višje zadovoljstvo in produktivnost<br />
delavcev, kar spet pozitivno vpliva na<br />
dobiček podjetij. Tudi ugled podjetnika<br />
v socialnem okolju <strong>se</strong> lahko v primeru<br />
težje nesreče močno zamaje.<br />
V<strong>se</strong>m članom <strong>SBC</strong> želiva, da so njihova<br />
podjetja varna.<br />
Za naročilo novega kataloga Zavas 2020<br />
pokličite 080 22 75 ali pišite na<br />
prodaja@zavas.com.
96<br />
<strong>SBC</strong> | Novice | September <strong>2019</strong><br />
Vedno več najboljših <strong>se</strong> povezuje<br />
V <strong>SBC</strong> novih 12<br />
nadpovprečnih<br />
podjetij, člani že z<br />
več kot milijardo<br />
kapitala<br />
<strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov<br />
<strong>se</strong> je v zadnjih me<strong>se</strong>cih pridružilo<br />
12 novih podjetij , ki izpolnjujejo<br />
stroga merila za vstop: Ekosystem,<br />
d. o. o., Menart Records, d. o. o.,<br />
RCM, d. o. o., Simič & Partnerji,<br />
d. o. o., Stroka Produkt, d. o. o.,<br />
Adheziv, d. o. o., Bass, d. o. o., Inpro,<br />
d. o. o., MR, d. o. o., Optiweb, d. o.<br />
o., Roletarstvo Medle, d. o. o., in<br />
Tipteh, d. o. o. Novim članom ob<br />
sprejemu v klub iskreno čestitamo.<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov<br />
s tem dodatno potrjuje, da je najbolj<br />
zdrava podjetniška sila v državi,<br />
ki si prizadeva za boljše poslovno<br />
in širše družbeno okolje. V klubu<br />
povezana podjetja imajo skupno že<br />
več kot milijardo kapitala. Celotna<br />
prodaja članov je lani do<strong>se</strong>gla 2,2<br />
milijarde evrov, od tega več kot 900<br />
milijonov evrov prihodkov prihaja iz<br />
izvoza. Čisti dobiček članov je znašal<br />
171 milijonov evrov. Več o poslovnih<br />
številkah in rasti podjetij, zbranih v<br />
klubu, pišemo na strani 6.<br />
Visoka tehnologija<br />
XLAB v partnerstvo<br />
s tehnološkima<br />
velikanoma<br />
Podjetje XLAB je pred kratkim sklenilo partnerstvo z računalniškima velikanoma<br />
Microsoft Japan in SB C&S. Član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov bo skupaj s<br />
partnerjema velikim japonskim podjetjem zagotavljal programsko opremo in tehnološke<br />
rešitve za delo na daljavo.<br />
Pri vstopu na 130-milijonski japonski trg bo XLAB lahko s pridom izkoristil sodelovanje s<br />
SB C&S, ki je računalniška veja drugega največjega japonskega podjetja SoftBank Group,<br />
saj bo pridobil dostop do razvejane prodajne mreže za svoje visokotehnološke rešitve.<br />
Pri poslovnem partnerstvu bo XLAB prispeval programsko opremo za delo od doma, ISL<br />
Online. Prihodki podjetja od prodaje licenc za omenjeno programsko opremo bi <strong>se</strong> po<br />
napovedih tako lahko povečali do 20 odstotkov.
97<br />
ZVOK<br />
ZMOGLJIVOSTI<br />
Akrapovičev izpušni sistem, preizkušen na dirkališču, ne navdušuje samo s svojo<br />
zmogljivostjo, ampak je tudi vizualno privlačen. <strong>Kako</strong>vost, ki jo lahko vidite, slišite in občutite, je<br />
plod mojstrske izdelave, vrhunskega tehnološkega znanja in uporabe inovativnih materialov.<br />
Izpušni sistem za Porsche Cayenne (536) / Evolution Line (Titan)<br />
S homologacijo ECE<br />
Akrapovič d.d.<br />
Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com
98<br />
<strong>SBC</strong> | Novice | September <strong>2019</strong><br />
Prihodnost mladih<br />
Protim Ržišnik<br />
Perc del projekta za<br />
več kot 100 novih<br />
stanovanj za mlade<br />
Pri gradnji nove stanovanjske so<strong>se</strong>ske Skupnost<br />
za mlade Gerbičeva, ki je pilotni projekt<br />
Stanovanjskega sklada RS in bo mladim do<br />
29. leta zagotovila več kot 100 stanovanjskih<br />
enot, z integralnim projektiranjem sodelujejo<br />
tudi v Protimu Ržišnik Perc. Stanovanja bodo<br />
namenjena bivalni osamosvojitvi mladih,<br />
omogočala pa jim bodo največjo mogočo<br />
kakovost bivanja, saj bodo stanovanja<br />
prilagojena njihovemu življenjskemu slogu.<br />
<strong>Na</strong> pomanjkanje dostopnih stanovanj za mlade<br />
je na 6. <strong>SBC</strong> Akademiji opozoril Andrej Ržišnik.<br />
Po njegovih be<strong>se</strong>dah v Sloveniji primanjkuje<br />
10 tisoč najemniških stanovanj za mlade. To je<br />
med drugim posledica nerazvite zavesti o tem<br />
vprašanju v slovenskem prostoru, je prepričan<br />
Ržišnik.<br />
Postojnska jama<br />
Leto mejnikov: 200<br />
let in 39 milijonov<br />
obiskovalcev<br />
Sredi avgusta je minilo natanko 200 let<br />
od prvega uradnega turističnega obiska<br />
Postojnske jame, znamenitosti, ki je v dveh<br />
stoletjih postala atrakcija svetovnega pomena<br />
in ena od najbolj občudovanih kraških točk na<br />
svetu. Dve stoletji organiziranega turizma so<br />
v Postojni zaznamovali s po<strong>se</strong>bnimi železnimi<br />
vrati, novim mostom ter napisom v čast<br />
takratnemu prestolonasledniku Ferdinandu, ki je<br />
leta 1819 v jamo zakorakal kot prvi obiskovalec.<br />
Podjetje Postojnska jama v tem letu nadaljuje<br />
svoje uspešno poslovanje, hkrati pa je do<strong>se</strong>glo<br />
svojevrsten mejnik, saj je jama sprejela že<br />
svojega 39-milijontega obiskovalca. V prostorih<br />
Hotela Jama, ki so bili do pred kratkim skriti, pa<br />
so odprli muzej prisluškovanja.<br />
Inovacija<br />
Akrapovič<br />
pomagal zrušiti še<br />
en rekord<br />
Podjetje Akrapovič, ki je pred kratkim začelo sodelovati<br />
s podjetjem Renault Sport, je v sklopu omenjenega<br />
partnerstva predstavilo najnovejši lahek izpušni<br />
sistem iz titana za novi Renault Mégane R. S.<br />
Trophy-R.<br />
Gre za rešitev, ki je pod vodstvom slovenskih<br />
inženirjev nastala na podlagi izkušenj in znanja na<br />
področju razvoja najsodobnejših lahkih športnih<br />
izpušnih sistemov. Renault Mégane R. S. Trophy-R<br />
je zaradi omenjene tehnologije precej lažji. Poleg<br />
tega izpušni sistem oblikuje najboljši in najmočnejši<br />
zvok rohnenja, ki <strong>se</strong> ujema z dirkaškimi vrednotami<br />
podjetja Renault Sport, izpolnjuje pa tudi v<strong>se</strong> zahteve<br />
za homologacijo. <strong>Na</strong> učinke Akrapovičeve rešitve ni<br />
bilo treba čakati dolgo: voznik je z novim Renaultom<br />
Mégane R. S. Trophy-R praktično takoj po začetku<br />
poslovnega sodelovanja postavil rekord v razredu<br />
<strong>se</strong>rijskih avtomobilov s pogonom na prednji kolesi na<br />
slavnem dirkališču Nürburgring.
99<br />
DH Ponudba za pravne o<strong>se</strong>be<br />
Podpiramo<br />
podjetnost<br />
• financiranje tekočega poslovanja, razvoja ter širitve poslovanja<br />
• odkup terjatev<br />
• prekoračitev sredstev (limit)<br />
• storitvene in plačilne garancije<br />
Več informacij na www.dh.si<br />
ali v poslovnih enotah hranilnice.
100
Change language