SBC Podjetnik - september 2019: Kako se pripraviti? Na inšpekcijo. Na hekerje.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
SBC Podjetnik je revija SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Slovenski<br />
ISSN 2630-1539<br />
Št. 4. | letnik 2<br />
| September <strong>2019</strong><br />
Revija za odgovorno podjetništvo<br />
www.sbc.si<br />
Ste<br />
pripravljeni?<br />
<strong>Na</strong> <strong>inšpekcijo</strong><br />
19-37<br />
<strong>Na</strong> <strong>hekerje</strong><br />
46-63<br />
V TOKRATNI IZDAJI<br />
38 8 72 12 22<br />
Hubert Kosler Jure Knez<br />
Kristina Kočet Hudrap Sebastjan Česnik<br />
Mojca Erman
2<br />
NOVI OPEL<br />
VIVARO<br />
NEMŠKO ORODJE,<br />
KI PELJE VAŠ POSEL<br />
PREIZKUSITE NOVI OPEL VIVARO!<br />
ŽE NA ZALOGI PRI VAŠEM TRGOVCU.<br />
WWW.OPEL.SI<br />
Povprečna poraba goriva (kombinirano): 4,7 – 5,7 l/100 km. Emisije CO 2 (kombinirano): 125 – 152 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6. Specifične emisije NO X : 0,0609 – 0,0820 g/km.<br />
Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,0008 – 0,0063 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,02E11 – 4,96E11/km. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši<br />
toplogredni plin, ki povzroča globalno <strong>se</strong>grevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam<br />
ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične. Opel Southeast Europe LCC, 2040 Budaörs, Szabadság u. 117, Madžarska.
<strong>SBC</strong> | Kazalo | Kolofon | September <strong>2019</strong><br />
3<br />
Slovenski<br />
Uvodnik<br />
Multi tveganja – velika priložnost 4<br />
Združenje najboljših<br />
V <strong>SBC</strong> že več kot 200 uspešnih slovenskih podjetnikov 6<br />
<strong>SBC</strong> Mladi<br />
V <strong>SBC</strong> <strong>se</strong> rojeva podjetniška sila, ki bo čez 10 let vodila podjetno<br />
Slovenijo 8<br />
Davčne spremembe<br />
Kje je minister za finance prisluhnil in kje ne? 10<br />
Študentsko delo<br />
V Sloveniji ne smejo izgubiti edine alternative vajeništvu 12<br />
Letalski prevozi v EU<br />
Letalska zamuda in odpoved leta: to so vaše pravice 16<br />
<strong>Na</strong>jnovejši podjetniški nasveti<br />
Top 30 praktičnih, strokovnih nasvetov o inšpekcijskih temah 19<br />
<strong>Na</strong> področju garancije, prodaje prek spleta in nastopanja na trgu 20<br />
<strong>Na</strong> področju urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja 26<br />
<strong>Na</strong> področju obračuna davkov, izdaje kuponov, poslovanja<br />
z bankami in izterjave 34<br />
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
Je kdo kdaj pomislil, da bi obdavčil stroje? Enako velja za robote. 38<br />
Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024<br />
Obljuba: za podjetja manj papirologije in lažji dostop do denarja 42<br />
Kibernetski napadi<br />
Izigrani direktorji morajo v povprečju plačati po 40 tisoč evrov 46<br />
Kibernetska ozaveščenost<br />
<strong>Kako</strong> varni ste pred hekerji, lahko pokaže zelo preprost test 52<br />
Hekerji ne mirujejo<br />
<strong>Na</strong>padi, ki dokazujejo, da nihče ni varen 54<br />
Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani<br />
Geslo naj ima vsaj 14 znakov 58<br />
Kibernetska tveganja<br />
Kontrolni <strong>se</strong>znam za direktorje 60<br />
Zavarovanje kibernetskih tveganj<br />
Poznate v<strong>se</strong> svoje kritične točke? 62<br />
Lestvici<br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja 64<br />
Razpisi<br />
Kje nas do konca leta čakajo nepovratna sredstva? 72<br />
Spletna trgovina B2B<br />
Kvaliteta spletne trgovine = kvaliteta in število artiklov 76<br />
Učinkoviti na spletu<br />
Pospeševanje spletne prodaje: praktični nasveti z globalnih trgov 78<br />
Kadrovske evidence<br />
Pomaga vam lahko digitalna pamet 82<br />
Turizem<br />
Umik v naravi, a ne brez interneta in luksuza 88<br />
<strong>Na</strong>sveti<br />
Dragocene ure: kako ločiti original od ponaredka 92<br />
Št. 4. | letnik 2 |<br />
September <strong>2019</strong><br />
Odgovorni urednik:<br />
Goran Novković<br />
Izvršni urednik:<br />
Jan Tomše<br />
Oblikovanje:<br />
Nenad Bebić<br />
Uredništvo:<br />
Klub slovenskih podjetnikov GIZ<br />
Dimičeva ulica 16<br />
1000 Ljubljana<br />
info@sbc.si<br />
Trženje oglasnega prostora:<br />
Eko dežela, d. o. o.<br />
trzenje@sbc.si<br />
01 5130 824<br />
<strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> je revija <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov,<br />
namenjena najboljšim slovenskim<br />
malim in srednjim podjetjem,<br />
največjim podjetjem in ključnim<br />
posameznikom ter ustanovam<br />
v državi, ki bi vsak na svojem<br />
področju morali skrbeti za čim<br />
bolj podjetno in podjetniško<br />
Slovenijo.<br />
ISSN 2630-1539<br />
<strong>SBC</strong> Novice 96
4<br />
<strong>SBC</strong> | Uvodnik | September <strong>2019</strong><br />
Multi tveganja –<br />
velika priložnost<br />
Svet, z njim pa podjetniki, <strong>se</strong> v zadnjem času sooča<br />
z veliko tveganji in negotovostmi:<br />
Geostrateška tveganja. Nihče ne ve, kako <strong>se</strong> bo<br />
1. razpletel brexit. Nihče ne ve, kako <strong>se</strong> bo končala<br />
ameriško-kitajska trgovinska vojna. Nihče ne ve, kaj <strong>se</strong><br />
bo zgodilo s korejsko, hormuško, bližnjevzhodno in številnimi drugimi<br />
konflikti. Nihče ne ve, kaj <strong>se</strong> bo zgodilo s političnimi in gospodarskimi<br />
krizami v Južni Ameriki (Venezuela, Brazilija, Argentina) …<br />
Klimatska tveganja. Ne le, da zagotovo doživljamo ogrevanje Zemlje. Težava je hujša.<br />
2. Nihče ne ve natančno, kakšne bodo posledice. Zato pretiravajo eni in drugi. Zanikovalci<br />
klimatskih sprememb <strong>se</strong> obnašajo, kot da <strong>se</strong> nič ne dogaja. Mnogi, ki sicer upravičeno<br />
opozarjajo na klimatske spremembe, pa pretiravajo. Vsaka malo večja vremenska katastrofa je<br />
posledica ogrevanja Zemlje. Kot da jih v preteklosti ne bi bilo. A ne glede na to, posledice bodo,<br />
če <strong>se</strong> bomo še naprej obnašali neodgovorno.<br />
Ameriško tveganje. Ne gre samo za nepredvidljivo obnašanje<br />
3. pred<strong>se</strong>dnika Donalda Trumpa in za njegova sunkovita<br />
zaostrovanja in popuščanja v zunanji politiki. <strong>Na</strong>čin njegove<br />
komunikacije je pov<strong>se</strong>m najedel spodobnost svetovnega<br />
diplomatskega žargona, to pa povzroča vzpon radikalizmov. Še bolj<br />
nevarno je dogajanje v ekonomiji ZDA. Podjetja <strong>se</strong> strmo zadolžujejo,<br />
lastniki pa izčrpavajo dividende.<br />
<strong>Na</strong>juspešnejši podjetniki<br />
so v krizi še boljši kot<br />
gospodarstvo v celoti.<br />
Znajo izkoristiti vsako<br />
priložnost.<br />
4.<br />
Avtor: Goran Novković, odgovorni urednik<br />
Evropska tveganja. Poleg brexita je v zadnjem času v ospredju<br />
velika ohladitev nemškega gospodarskega motorja EU. Očitna<br />
je čedalje močnejša delitev na stare zahodne in nove vzhodne<br />
članice. Drzno <strong>se</strong> oglašajo tako skrajno desni kot skrajno levi<br />
radikalci. Zmerni desnica in levica <strong>se</strong> morata povezovati, da bi<br />
onemogočita radikalce na obeh skrajnih polih.<br />
Kibernetska tveganja. O tem pišemo v tokratni reviji. Kibernetski napadi so postali<br />
5. vsakodnevnica. Od polja spopadov med državami ali med teroristi in državami prehajajo na<br />
polja poslovanja velika podjetja, v zadnjem času pa tudi malih in srednjih podjetij. V prihodnje<br />
jih bo z digitalizacijo še več. Zaradi slednje bodo še bolj nevarni.<br />
Birokratsko-inšpektorska tveganja. Žal na domačih tleh še vedno vrvi od birokratskih<br />
6. nesmislov, včasih tudi inšpektorskih nebuloz. Inšpektorji so samostojni pri odločanju,<br />
nemalokrat imajo svoje muhe. Zato smo poleti na <strong>SBC</strong> Akademijo povabili vrh tržne, finančne in<br />
delovne inšpekcije. V tej reviji si lahko preberete, kaj svetujejo pri najbolj aktualnih temah.<br />
Slovensko politično tveganje. <strong>Na</strong>v<strong>se</strong>zadnje je zelo nepredvidljivo, kaj bo storila naša<br />
7. vlada. Lani januarja smo na 1. <strong>SBC</strong> Forumu opozorili, da je za strukturne reforme časa<br />
maksimalno dve leti. Strukturne reforme so nujne, da podjetniško okolje pripravimo na manj<br />
prijazne ča<strong>se</strong>. Nismo preroki, a sodeč po zadnji ohladitvi napovedi gospodarske rasti smo imeli<br />
prav.<br />
<strong>Na</strong> prvi pogled v<strong>se</strong> podjetnike lahko boli glava od številnih tveganj. Toda številna tveganja so<br />
lahko tudi velika priložnost. V <strong>se</strong>ptembru je število članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov<br />
pre<strong>se</strong>glo 200 zelo uspešnih. To dokazujejo podatki. Izvoz 202 članov <strong>se</strong> je v zadnjih 5 letih<br />
povečal kar za 137 odstotkov, dobiček za skoraj trikrat. <strong>Na</strong> lestvici top 500 slovenskih<br />
izvoznikov je več kot 50 naših članov, čeprav je večina pred 30 leti ali pozneje začela v garaži.<br />
Ne vemo, kaj nas čaka jutri. Vemo pa, da so nadpovprečno uspešni podjetniki v času krize v<br />
primerjavi s celotnim gospodarstvom poslovali še bistveno bolje. Zato smo lahko optimisti.<br />
V<strong>se</strong> <strong>se</strong> da.
5
6 <strong>SBC</strong> | Združenje najboljših | September <strong>2019</strong><br />
V <strong>SBC</strong> že več kot<br />
200 uspešnih<br />
slovenskih<br />
podjetnikov<br />
Kar 82 % članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov do<strong>se</strong>ga standard bonitetne<br />
odličnosti, med top 200 slovenskimi<br />
malimi in srednjimi podjetji po<br />
poslovnih rezultatih v letu 2018 pa je član<br />
kluba že vsako <strong>se</strong>dmo podjetje.<br />
Avtorja: Aleksander Kolednik, Jan Tomše<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov<br />
združuje uspešne lastnike slovenskih<br />
podjetij, ki so poslovne rezultate<br />
do<strong>se</strong>gli na pošten način z lastno<br />
idejo ali kot nasledniki družinskih<br />
podjetij in z lastnim trudom.<br />
Z 202 članoma je klub vodilno slovensko<br />
združenje, v katerem <strong>se</strong> družijo politično<br />
neodvisni podjetniki, ki do<strong>se</strong>gajo nadpovprečne<br />
rezultate, poslujejo etično, med <strong>se</strong>boj negujejo<br />
»gentlemansko kulturo« in podpirajo mlade<br />
talente, od podjetnikov do nadarjenih športnikov.<br />
Vidno izstopajo po nadpovprečnosti<br />
Poslovno uspešnost članov <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov, ki občutno pre<strong>se</strong>ga raven<br />
preostalega gospodarstva, jasno kažejo bonitetne<br />
številke. Po podatkih nedavne analize analitične<br />
in svetovalne hiše Bisnode bonitetno odličnost<br />
<strong>2019</strong> do<strong>se</strong>ga kar 82 % podjetij – članov kluba.<br />
Bonitetna odličnost vključuje bonitetne standarde<br />
A, AA, AAA in Zlati AAA. Za primerjavo: na ravni<br />
celotnega slovenskega gospodarstva omenjeno<br />
raven do<strong>se</strong>ga le 25 % podjetij.<br />
Poslovno izjemnost članov <strong>SBC</strong> potrjuje<br />
tudi podatek, da med bonitetno odličnimi člani<br />
<strong>SBC</strong> skoraj vsak drugi (48 %) že tri leta zapored<br />
do<strong>se</strong>ga raven Zlati AAA, tako imenovano<br />
platinasto odličnost. To je bistveno več od<br />
slovenskega gospodarstva, kjer ta bonitetni<br />
status do<strong>se</strong>ga le 1 % podjetij.<br />
Vsak <strong>se</strong>dmi član med top 200<br />
slovenskimi MSP-ji<br />
Povprečna rast dodane vrednosti članov kluba<br />
v zadnjih petih letih je 23 % .Člani <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov so v zadnjih petih letih<br />
prodajo povečali za 54 %, izvoz pa kar za 137<br />
%. Celoten ob<strong>se</strong>g prodaje članov kluba znaša<br />
2,2 milijarde evrov. V zadnjih petih letih so člani<br />
število zaposlenih povečali za 38 %, zdaj njihovo<br />
skupno število pre<strong>se</strong>ga 12 tisoč. Povprečna<br />
dodana vrednost na zaposlenega med člani kluba<br />
je skoraj 52 tisoč evrov.<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov med<br />
svoja pomembna poslanstva šteje prizadevanje za<br />
boljše, spodbudnejše poslovno okolje v Sloveniji<br />
in za okrepitev zavedanja, kako pomembna za<br />
blaginjo, razvoj in ustvarjalnost sta podjetnost<br />
in podjetništvo. Del teh prizadevanj je tudi akcija<br />
Podjetni za uspeh, ki <strong>se</strong> začne konec <strong>se</strong>ptembra<br />
in s katero bo klub javnosti predstavil, zakaj sta<br />
podjetnost in podjetništvo tako pomembna za<br />
različne družbene skupine. Z omenjenimi zgodbami<br />
želi klub sporočiti, kako pomembna gonilna sila je<br />
podjetnost, saj bogati družbo, prinaša napredek in<br />
deluje povezovalno. Več o akciji boste lahko prebrali<br />
v prihodnji številki revije <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong>.<br />
202<br />
člana kluba<br />
Ob<strong>se</strong>g<br />
prodaje:<br />
2,2<br />
milijarde €<br />
Čisti<br />
dobiček:<br />
171<br />
milijonov €<br />
<strong>SBC</strong> v številkah<br />
Število<br />
zaposlenih:<br />
12.278<br />
Dodana<br />
vrednost na<br />
zaposlenega:<br />
51.666 €<br />
Delež<br />
dolgov v<br />
financiranju:<br />
43 %<br />
Čista<br />
donosnost<br />
kapitala:<br />
16,18 %<br />
Izvoz:<br />
903<br />
milijonov €<br />
Kapital:<br />
1,06<br />
milijarde €<br />
Poslovni rezultati v zadnjih petih letih<br />
(2018/2013)<br />
Rast prodaje:<br />
+ 54 %<br />
Rast št. zaposlenih:<br />
+ 38 %<br />
Rast čistega dobička:<br />
+ 174 %<br />
Rast DV/<br />
zaposlenega:<br />
+ 23 %<br />
Rast čiste donosnosti<br />
kapitala:<br />
+ 41 %<br />
Rast izvoza:<br />
+ 137 %<br />
Rast kapitala:<br />
+ 86 %<br />
https://sbc.si<br />
https://sbcakademija.si
7<br />
Pridruži <strong>se</strong> <strong>SBC</strong> Klubu slovenskih<br />
podjetnikov DANES<br />
za boljši poslovni rezultat JUTRI.<br />
info@sbc.si
8<br />
<strong>SBC</strong> | <strong>SBC</strong> Mladi | September <strong>2019</strong><br />
V <strong>SBC</strong> <strong>se</strong> rojeva<br />
podjetniška sila, ki<br />
bo čez 10 let vodila<br />
podjetno Slovenijo<br />
Pred dnevi je bila v okviru <strong>SBC</strong><br />
ustanovljena <strong>se</strong>kcija <strong>SBC</strong> Mladi, ki<br />
povezuje nadpovprečno uspešne<br />
mlade podjetnike. Že takoj <strong>se</strong> je<br />
včlanilo 20 perspektivnih mladih<br />
podjetnic in podjetnikov.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Ustanovitveni zbor <strong>se</strong>kcije<br />
<strong>SBC</strong> Mladi je bil sklican na<br />
začetku <strong>se</strong>ptembra v Ljubljani.<br />
Povezava združuje najbolj<br />
obetavne mlade podjetniške<br />
talente in jim omogoča, da<br />
pod okriljem združenja, ki v Sloveniji povezuje<br />
najboljše, prispevajo k razvoju podjetniškega<br />
okolja, si med<strong>se</strong>bojno pomagajo z izkušnjami<br />
in nasveti ter sodelujejo na dogodkih kluba.<br />
<strong>SBC</strong> Mladi tako ob članih in naslednikih<br />
družinskih podjetij predstavljajo tretji nosilni<br />
steber platforme <strong>SBC</strong>, v okviru katere so povezani<br />
nadpovprečno uspešni slovenski podjetniki.<br />
Več kot 100 predlogov za članstvo<br />
Pobudnik <strong>se</strong>kcije dr. Jure Knez, direktor podjetja<br />
Dewesoft in član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, izpostavlja pomen povezovanja mladih<br />
nadpovprečnih podjetnikov, ki bodo v prihodnje<br />
gonilna sila najboljših podjetniških zgodb v državi.<br />
Poudarja, da gre za uresničevanje enega od petih<br />
vodil delovanja kluba, ki <strong>se</strong> udejanja v negovanju<br />
in podpori mladim talentom in podjetnikom.<br />
»Z novo <strong>se</strong>kcijo klub postaja stičišče<br />
starejših in mlajših generacij. Starejši lahko<br />
pomagajo z izkušnjami,<br />
mlajši pa prinašajo zagon<br />
in nove ideje.«<br />
V klubu so od<br />
partnerskih organizacij<br />
(inkubatorjev,<br />
ustvarjalnikov, tehnoloških<br />
parkov, ki skrbijo za mlade<br />
Dr. Jure Knez<br />
podjetnice in podjetnike,<br />
ter poznavalcev inovativnih<br />
mladih kmetov) takoj po vzpostavitvi začetnih<br />
aktivnosti prejeli več kot 120 predlogov za članstvo;<br />
pri 81 predlogih so prepoznali potencial. Kriteriji<br />
za mlade podjetnike so poleg vsaj 50-odstotnega<br />
slovenskega lastništva enaki kot za članstvo med<br />
top slovenskimi podjetniki, kjer sta v tem trenutku že<br />
202 člana. To so: nadpovprečnost, odgovornost in<br />
poštenost, nekaznovanost, politična nevtralnost in<br />
poravnane obveznosti do države. Med <strong>SBC</strong> Mladimi<br />
so dobrodošli podjetniki, ki:<br />
<br />
so lastniki podjetij, starih med 1 in 7 let,<br />
<br />
imajo med 30.000 in 3 milijone evrov<br />
letnega prometa.<br />
»RAČUNAM, DA BODO <strong>SBC</strong> MLADI<br />
TUDI <strong>SBC</strong> DALI VELIK POSPEŠEK.«<br />
Dr. Jure Knez<br />
Foto: Barbara Reya<br />
Kandidate je predlagalo kar 17<br />
organizacij<br />
»<strong>SBC</strong> je organizacija, ki je v eni bistveni stvari<br />
drugačna od v<strong>se</strong>h drugih: povezuje lastnike,<br />
torej podjetnike in podjetnice, ki <strong>se</strong> združujejo po<br />
kriteriju kakovosti. Ne gre za množično članstvo,<br />
temveč za članstvo na podlagi meril, med<br />
katerimi sta na prvem mestu etično delovanje<br />
in nadpovprečna poslovna uspešnost. Pov<strong>se</strong>m<br />
enaka merila veljajo za <strong>se</strong>kcijo <strong>SBC</strong> Mladi,«<br />
izpostavlja izvršni direktor kluba Goran Novković.<br />
Včlanjeni v <strong>se</strong>kcijo <strong>SBC</strong> Mladi poleg<br />
druženja s somišljeniki in možnosti izmenjave<br />
izkušenj pridobijo tudi možnost za tesnejše<br />
stike s člani <strong>SBC</strong>, priložnost za mentorstvo top<br />
članov kluba, večji vpliv na javno mnenje ter<br />
možnost udeležbe na dogodkih <strong>SBC</strong>, ki so med
<strong>SBC</strong> Mladi<br />
9<br />
najodmevnejšimi poslovnimi dogodki v državi.<br />
Novković dodaja, da mlade podjetniške sile<br />
v <strong>se</strong>kciji predstavljajo pomemben prispevek tudi<br />
za klub in v<strong>se</strong> njegove top člane, saj jih povezujejo<br />
z najboljšimi mladimi podjetniki, krepijo<br />
verodostojnost kluba, prinašajo svežino pogledov<br />
in nove predloge ter prispevajo k moči skupnega<br />
medijskega nastopa.<br />
Po be<strong>se</strong>dah dr. Jureta Kneza je dodaten<br />
razlog za zadovoljstvo v tem, da je pobudo za<br />
ustanovitev nove <strong>se</strong>kcije podprlo kar 17 različnih<br />
točk po državi, ki delujejo na področju podpore<br />
zagonskim (startup) podjetjem.<br />
»<strong>SBC</strong> MLADI BODO ČEZ DESETLETJE<br />
POSTALI TO, KAR SO DANES TOP<br />
ČLANI <strong>SBC</strong>. NAJBOLJŠI V DRŽAVI.«<br />
Goran Novković<br />
Delovali bodo po lastnem programu<br />
<strong>SBC</strong> Mladi bodo delovali v okviru poslanstva <strong>SBC</strong>,<br />
a bodo imeli v razmerju do <strong>SBC</strong> jasno ločeno<br />
področje in pristojnosti. Imeli bodo svoj upravni<br />
odbor, ki bo sprejel lasten statut in si zastavil<br />
programske cilje. Pred<strong>se</strong>dnik upravnega odbora<br />
bo glas mladih podjetnikov prenašal naprej<br />
do vodstva <strong>SBC</strong>, saj bo obenem predvidoma<br />
član upravnega odbora <strong>SBC</strong>. Ustanovna <strong>se</strong>ja<br />
začasnega odbora <strong>SBC</strong> Mladi bo na začetku<br />
oktobra. Klub bo <strong>SBC</strong> Mlade v svoj statut umestil<br />
spomladi leta 2020, ko bo na sporedu letna<br />
skupščina.<br />
<strong>Na</strong> ustanovnem srečanju na začetku<br />
<strong>se</strong>ptembra je k <strong>SBC</strong> Mladim pristopilo 20<br />
podjetnikov, v začasni upravni odbor <strong>se</strong>kcije, ki<br />
bo imel ustanovno <strong>se</strong>jo v prihodnjih tednih, pa so<br />
imenovali naslednje mlade uspešne podjetnike:<br />
Nejc Apšner Achilles, d. o. o.<br />
Matic Vizjak<br />
Matic Vizjak, nosilec<br />
dopolnilne dejavnosti na<br />
kmetiji, Kmetija Vizjak<br />
Uroš Požgan Kokica, d. o. o.<br />
Milan Šebalj OECO, d. o. o.<br />
Vanja Rainer Rainer, d. o. o.<br />
Rok Starič Rok's Nut Butter, d. o. o.<br />
Manca<br />
Kodermac<br />
Taman, d. o. o.<br />
Jana Fleišer Dobra teta, d. o. o.<br />
<strong>Na</strong>stja<br />
Kramer<br />
Malinca, d. o. o.<br />
Tjaša Ban Protocamel, d. o. o.<br />
Srdan <strong>Na</strong>d Grupo H, d. o. o.<br />
O <strong>SBC</strong> Mladih so povedali<br />
Jure Knez, Dewesoft<br />
Do danes so člani <strong>SBC</strong> zbrali milijardo kapitala.<br />
Verjamem, da bo tega pri <strong>SBC</strong> Mladih petkrat ali<br />
de<strong>se</strong>tkrat več. <strong>SBC</strong> Mladi bodo ustvarjali podjetniški<br />
program, ki bo za prihodnost Slovenije pomenil<br />
ogromno. Torej: dobrodošli, ustanovitveni člani <strong>SBC</strong><br />
Mladih in vsi drugi, ki <strong>se</strong> želite pridružiti.<br />
Andrej Repše, Armat<br />
Verjamem, da bodo mladi v <strong>SBC</strong> v nekaj letih<br />
bistveno povečali moč podjetništva v Sloveniji. To je<br />
vrsta povezovanja, ki ga Slovenija potrebuje.<br />
Tomaž Lah, Nektar <strong>Na</strong>tura<br />
Mladi <strong>se</strong> lahko v <strong>SBC</strong> uspešno mrežijo ter tako<br />
izkoristijo odlično priložnost za nove stike in<br />
poslovanje. Zasnova in struktura <strong>SBC</strong> sta odlični. To<br />
je stanovska organizacija najboljših podjetnikov,<br />
zato nimajo kaj oklevati.<br />
Katja Kraškovic, Gea College<br />
Mladi imajo možnost, da ustvarijo nekaj po svojih,<br />
ne tujih merilih. To je prihodnost Slovenije. Želim,<br />
da polni in ambiciozni, kot so, ustvarijo nekaj<br />
prodornega in velikega.<br />
Opravičilo zaradi napačne<br />
navedbe imena podjetja<br />
BUHEXPO.si<br />
Opravičilo<br />
V majski številki revije <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> <strong>se</strong> nam<br />
je v članku Praktični nasveti za nastop na <strong>se</strong>jmih<br />
na straneh 87 in 88 primerila nenamerna napaka<br />
pri zapisu imena člana <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, podjetja BUHEXPO.si, d. o. o., iz<br />
Ljubljane, ki je specializirano za rešitve <strong>se</strong>jemskega<br />
inženiringa s poudarkom na izvedbi razstavnih<br />
prostorov na ključ.<br />
Podjetju BUHEXPO.si <strong>se</strong> za napako iskreno<br />
opravičujemo, obenem pa bralce revije vabimo k<br />
branju uporabnih nasvetov za praktičen nastop<br />
na <strong>se</strong>jmih, ki so jih pripravili v podjetju, skupaj s<br />
slikovnimi primeri dobrih praks. Članek, objavljen na<br />
spletni strani <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, je<br />
dostopen na povezavi:<br />
https://www.sbc.si/<strong>2019</strong>/08/20/prakticni-nasvetiza-nastop-na-<strong>se</strong>jmih-buhexpo-si-ekspertisvetujejo/<br />
Uredništvo
10<br />
<strong>SBC</strong> | Davčne spremembe | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Voranc Vogel/Delo<br />
Kje je minister<br />
za finance<br />
prisluhnil in<br />
kje ne?<br />
Ministrstvo za finance je v predlogu<br />
sprememb davčne zakonodaje<br />
upoštevalo poziv <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov. Toda ne v<br />
celoti, saj nekateri predlogi kluba,<br />
zlasti za najbolj kreativne in uspešne<br />
zaposlene, za zdaj ostajajo neuslišani.<br />
Avtor: Igor Knez, direktor za pravne zadeve in lobiranje, <strong>SBC</strong><br />
Ministrstvo za finance je v<br />
poletnem času pripravilo<br />
predlog sprememb davčne<br />
zakonodaje, do katerega <strong>se</strong><br />
bodo v prihodnjih tednih<br />
opredeljevali ključni<br />
deležniki.<br />
Predlog sprememb je odziv na poziv k<br />
izboljšanju poslovnega okolja, ki ga je <strong>SBC</strong> –<br />
Klub slovenskih podjetnikov predstavil februarja<br />
letos na <strong>SBC</strong> Forumu v Postojni, nato pa dodatno<br />
utemeljeval v me<strong>se</strong>cih, ki so sledili. Očitno so<br />
opozorila in predlogi <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov čez poletje v precejšnji meri do<strong>se</strong>gli<br />
namen. A vendar ne vsi. Poglejmo:<br />
Prisluhnili argumentu, naj ne znižujejo<br />
konkurenčnosti podjetij<br />
Ministrstvo ohranja v junijskem predlogu zapisano<br />
7% minimalno stopnjo davka na dobiček pravnih<br />
o<strong>se</strong>b (DDPO), s čimer v celoti sledi predlogom<br />
<strong>SBC</strong>. Uslišalo je tudi opozorila <strong>SBC</strong> po ohranitvi<br />
19% stopnje DDPO. Oboje je kot zadnjo pobudo<br />
pred poletjem podal UO <strong>SBC</strong>. Tako je bil upoštevan<br />
pomemben pozitiven korak v smer zagotavljanja<br />
konkurenčnega položaja slovenskega podjetništva<br />
v primerjavi z drugimi državami. Te intenzivno<br />
znižujejo ali pa ohranjajo nizke davčne stopnje,<br />
kar koristi podjetjem, zato bi z višjo davčno<br />
obremenitvijo položaj slovenskih podjetij otežili.<br />
Obdavčitev delavcev: negativno<br />
pre<strong>se</strong>nečenje<br />
Toda ministrstvo je na področju, ki zadeva<br />
obdavčitev delavcev, negativno pre<strong>se</strong>netilo,<br />
saj je v 3. dohodninskem razredu, ki je z vidika<br />
visokokvalificiranih kadrov ključen, naredilo manj<br />
od pričakovanega. <strong>Na</strong>mesto višje razbremenitve<br />
stroška dela, s 34 % na 32 %, zdaj predlaga<br />
znižanje dohodninske stopnje v 3. razredu samo<br />
za eno odstotno točko, s 34 % na 33 %.<br />
Če k temu prištejemo še, da je popolnoma<br />
umaknilo predloge glede nadaljevanja<br />
razbremenitve nagrad za poslovno uspešnost (13.<br />
in 14. plača), ministrstvo na področju razbremenitve<br />
dela, ki bi vodilo k višji produktivnosti in slovenskim<br />
podjetjem zagotavljalo zadostno kadrovsko<br />
kapaciteto visokostrokovnih kadrov, ni pokazalo<br />
dovolj razumevanja za konkurenčni položaj<br />
slovenskih podjetij na trgu ključnih kadrov. <strong>Na</strong>j<br />
spomnimo: <strong>SBC</strong> predlaga, da zne<strong>se</strong>k do višine 200<br />
% povprečne plače ne bi bil obremenjen z davki.
Davčne spremembe<br />
11<br />
Če <strong>se</strong> bo davek na kapitalske dobičke<br />
povišal, bo to edinstven ukrep v EU<br />
Čeprav obdavčitev kapitalskih dobičkov v<br />
Sloveniji že danes krepko pre<strong>se</strong>ga obdavčitev<br />
v naših so<strong>se</strong>dnjih državah in celo Nemčija<br />
razmišlja, da bi stopnjo tega davka krepko<br />
znižala, je Slovenija po našem védenju edina<br />
država EU, ki razmišlja o zvišanju stopnje davka<br />
na kapitalske dobičke.<br />
Res je, da je predlog zvišanja bistveno milejši<br />
od radikalnih napovedi v koalicijski pogodbi, zoper<br />
katerega smo v <strong>SBC</strong> lansko je<strong>se</strong>n skupaj s koalicijo<br />
gospodarskih organizacij, ki imajo skupno več kot<br />
150.000 članov, odločno dvignili glas v javnosti.<br />
Vendar v <strong>SBC</strong> še vedno menimo, da mora stopnja<br />
davka na kapitalske dobičke ostati na ravni 25 % in<br />
da ni potrebe po zviševanju, zlasti če upoštevamo<br />
mednarodne primerjave.<br />
Zdaj na potezi ESS, nato vlada, končni<br />
predlog novembra<br />
Še v tem me<strong>se</strong>cu naj bi predloge davčnih<br />
sprememb obravnaval Ekonomsko-socialni svet<br />
(ESS) in takoj zatem Vlada RS. Če ne bo večjih<br />
pretresov, bo zakonodaja sprejeta novembra, po<br />
zelo optimističnem scenariju pa že oktobra.<br />
6 najpomembnejših informacij o predlaganih ukrepih<br />
7 % je predlagana minimalna stopnja DPPO (ni sprememb v<br />
primerjavi s prejšnjim predlogom ministrstva)<br />
19 % je predlagana stopnja DDPO, torej takšna, kot je zdaj (prejšnja<br />
dva predloga sta bila pri 20 % in 22 %)<br />
27,5 % je predlagana stopnja davka na kapitalske dobičke (ni<br />
sprememb v predlogu ministrstva)<br />
predlagana stopnja davka za 2. dohodninski razred <strong>se</strong> s 27 %<br />
znižuje na 26 % (ni sprememb)<br />
predlagana stopnja davka za 3. dohodninski razred <strong>se</strong> s 34 %<br />
znižuje na 33 % (prejšnji predlog: s 34 % na 32 %)<br />
v predlogu NI dodatne razbremenitve nagrad<br />
v sklop letošnjih davčnih sprememb sicer spada tudi popolna<br />
razbremenitev regresa, po načelu bruto = neto, do višine povprečne<br />
plače v državi, kar pa je bilo spomladi že uzakonjeno<br />
V <strong>SBC</strong> verjamemo, da je še dovolj prostora<br />
za spremembe, ki ne bodo dodatno obremenjevale<br />
podjetnikov in podjetij, saj so še vedno na voljo<br />
možnosti za optimizacijo javne porabe, ki jih<br />
politika v tem trenutku ne proučuje.<br />
Pojasnilo<br />
V članku so najnovejši podatki in informacije v zvezi s predlogom<br />
ministrstva ob oddaji revije v tisk 16. <strong>se</strong>ptembra <strong>2019</strong>.<br />
09:53:00<br />
Cisto vsakdanje dopoldne, kjer<br />
<strong>se</strong> financira edinstvena ideja: Vaša.<br />
Podjetja z edinstvenimi idejami potrebujejo prava financiranja.<br />
<strong>Na</strong> Vaši strani - Raiffei<strong>se</strong>n Landesbank Kärnten.<br />
Svetovanje v slovenskem jeziku.<br />
rlb-bank.at<br />
Raiffei<strong>se</strong>n Landesbank Kärnten | International Financing<br />
T +43 463 993 00-12388 | Internationaldept@rbgk.raiffei<strong>se</strong>n.at
12<br />
<strong>SBC</strong> | Študentsko delo | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
V Sloveniji ne<br />
smejo izgubiti<br />
edine alternative<br />
vajeništvu<br />
Prav tisti študenti in dijaki, ki<br />
delo najbolj potrebujejo, da si<br />
lahko plačujejo študij, bodo tako<br />
ostali brez dela, kar bo vodilo v<br />
povečevanje neenakosti med<br />
njimi.<br />
Avtor: Aleksander Kolednik<br />
Stranka Levica je pred poletjem<br />
v Državni zbor vložila predlog<br />
novele zakona o uravnoteženju<br />
javnih financ, s katerim bi <strong>se</strong><br />
minimalna urna postavka za<br />
študentsko delo z zdajšnjih 4,89<br />
evra bruto povečala na 5,9 evra bruto. Gre za<br />
tako imenovani prvi bruto, saj delodajalci<br />
dodatno plačajo tudi prispevke za ZPIZ,<br />
zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri<br />
delu. Celoten bruto prispevek delodajalca za<br />
minimalno urno postavko znaša 6,54 evra,<br />
študent pa prejme 4,13 evra za uro dela.<br />
S predlaganim povišanjem bi študent prejel<br />
5 evrov neto za uro dela, delodajalec pa bi imel<br />
ob minimalni postavki strošek 7,89 evra na uro.<br />
V letu <strong>2019</strong> bi <strong>se</strong> po predlagani ureditvi tako<br />
minimalna urna postavka povišala za 30 %, v letu<br />
2020 pa za dodatnih 8 %.<br />
Po predlogu Levice bi bili s predlagano<br />
ureditvijo uvedeni tudi naslednji dodatki za<br />
študentsko delo:<br />
<br />
nedeljsko delo v višini sto odstotkov,<br />
<br />
nočno delo v višini 75 odstotkov in<br />
<br />
praznično delo v višini 250 odstotkov.<br />
Predlog Levice predvideva tudi letno<br />
usklajevanje minimalne postavke z minimalno<br />
plačo, za katero je, kot je znano, do leta 2021<br />
prav tako z zakonom predvideno postopno<br />
poviševanje. Po veljavni ureditvi <strong>se</strong> minimalna<br />
urna postavka za študentsko delo danes usklajuje<br />
s povprečno plačo.<br />
Državni zbor bo o predlogu predvidoma<br />
odločal na oktobrski <strong>se</strong>ji, po nekaterih<br />
informacijah pa pred tem tudi že na <strong>se</strong>ji<br />
Ekonomsko-socialnega sveta, kar v <strong>SBC</strong> – Klubu<br />
slovenskih podjetnikov podpirajo.
Študentsko delo<br />
13<br />
Sebastjan Česnik<br />
»To je nelogično in<br />
nevzdržno«<br />
Sebastjan Česnik<br />
iz podjetja K8,<br />
ponudnika finančnih in<br />
informacijskih storitev,<br />
opozarja, da bi <strong>se</strong> s<br />
takim dvigom minimalna<br />
postavka dvignila nad<br />
<strong>se</strong>danjo povprečno<br />
študentsko postavko, ki<br />
znaša 5,56 evra bruto, kar je po njegovih be<strong>se</strong>dah<br />
nelogično in nevzdržno.<br />
Kot pravi, je po predlagani postavki trenutno<br />
plačanih le 20 odstotkov del, študentsko delo pa<br />
je že zdaj za podjetja izredno visoko obdavčeno.<br />
<strong>Na</strong> podlagi tega ocenjuje, da bo ponudba del<br />
zelo upadla, še po<strong>se</strong>bej zunaj osrednjeslovenske<br />
regije.<br />
»Ravno tisti študenti in dijaki, ki delo najbolj<br />
potrebujejo, da si lahko plačujejo študij, bodo<br />
tako ostali brez dela, kar bo vodilo v povečevanje<br />
neenakosti med njimi. Otežen jim bo dostop do<br />
študija, in to ravno tistim iz najšibkejših regij in iz<br />
ekonomsko najbolj ranljivih družin,« meni.<br />
Bo še več konfliktov med študenti in<br />
redno zaposlenimi?<br />
Pojasnjuje, da s predlaganimi dodatki za<br />
nočno, nedeljsko in praznično delo pridemo<br />
do tako visoke urne postavke, kot jo danes pri<br />
študentskem delu dobi zgolj en odstotek najbolje<br />
plačanih študentov. Skrbi ga, da je to prevelika<br />
podražitev za podjetja in da <strong>se</strong> bodo ta zato<br />
»znašla« na druge načine, bistveno slabše za<br />
študente, na primer s plačilom na črno.<br />
Dvig minimalne postavke in uvedba<br />
dodatkov bi povzročila tudi velika trenja med<br />
redno zaposlenimi ter dijaki in študenti, saj bodo<br />
slednji pri plačilu na boljšem od redno zaposlenih.<br />
Že zdaj <strong>se</strong> namreč srečujejo s konflikti med redno<br />
zaposlenimi in študenti, kadar ima študent višjo<br />
urno postavko od zaposlenega.
14<br />
<strong>SBC</strong> | Študentsko delo | September <strong>2019</strong><br />
Študenti bodo izgubili možnost<br />
vključevanja v delovni proces<br />
Poudarja predv<strong>se</strong>m, da bodo z zmanjšanjem<br />
ponudbe študentskih del mladi izgubili možnost<br />
vključevanja v delovni proces v podjetjih, s tem pa<br />
jim bo oteženo nabiranje prvih delovnih izkušenj.<br />
Danes <strong>se</strong> namreč kar 60 odstotkov<br />
študentov redno zaposli v podjetjih, v katerih<br />
so opravljali študentska dela, pravi . »Daleč<br />
najmočnejši kanal zaposlovanja mladih, kar je<br />
danes študentsko delo, bo zelo okrnjen ali bo celo<br />
ugasnil,« zatrjuje in dodaja:<br />
»Povišanje urne postavke z zakonom<br />
zveni kot všečen ukrep, žal pa je realnost<br />
ravno nasprotna in bi škodovala tistim, ki jim<br />
je namenjena. Zadnja leta trg (ponudba in<br />
povpraševanje po delu študentov) sam dviguje<br />
povprečno urno postavko za pet odstotkov na<br />
leto.«<br />
Bo delo na črno nadomestilo<br />
študentsko delo?<br />
Stranka Levica <strong>se</strong> zavzema tudi za ukinitev<br />
študentskih <strong>se</strong>rvisov in za prenos posredovanja<br />
študentskega dela na zavod za zaposlovanje.<br />
»To po našem mnenju pomeni konec<br />
študentskega dela, ki obstaja že od leta 1958.<br />
Podjetja bi izgubila še zadnjo fleksibilno obliko<br />
dela. Študentsko delo bodo v tem primeru<br />
nadomestili prisilni s. p.-ji in delo na črno,<br />
delodajalci pa bodo z nadurami še bolj obremenili<br />
redno zaposlene delavce,« je prepričan Česnik.<br />
Primerjava: Kot če bi minimalne plače skočile na<br />
2.000 € bruto<br />
V <strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov so na predlog podali<br />
pripombe, v katerih med drugim opozarjajo na analizo, ki<br />
kaže, da bo v primeru uveljavitve predloga Levice v letu<br />
2020 minimalna študentska postavka za 13 % višja od<br />
zdajšnje povprečne urne postavke študentov. V izračunu<br />
niso upoštevani predlagani dodatki za nedeljsko, nočno<br />
in praznično delo, ki zdaj niso administrativno urejeni. Po<br />
analogiji bi denimo plače redno zaposlenih na minimalni<br />
plači ob tako visokem dvigu minimalne plače nad povprečno<br />
morale znašati skoraj 2.000 evrov bruto na me<strong>se</strong>c.<br />
V <strong>SBC</strong> poudarjajo še dodatne posledice nerazumnega<br />
predloga Levice:<br />
višje cene izdelkov in storitev za končne kupce,<br />
povečanje javne porabe, saj možnost študentskega dela<br />
danes s pridom izkoriščajo tudi številni javni zavodi,<br />
ministrstva in druge javne institucije,<br />
onemogočanje konkurenčne oblike pokrivanja kadrovskih<br />
vrzeli pri številnih delodajalcih,<br />
konec pridobivanja prvih delovnih izkušenj mladih na trgu<br />
dela in zaviranje njihove finančne osamosvojitve.<br />
Ne želimo si ponovitve leta 2010<br />
Povečanje urne postavke študentskega dela, kot<br />
ga predlaga Levica, bi povzročilo začetek konca<br />
študentskega dela v Sloveniji, opozarjajo v <strong>SBC</strong><br />
– Klubu slovenskih podjetnikov. Dodajajo, da bi<br />
<strong>se</strong> morali o spremembah dogovoriti v socialnem<br />
dialogu, na podlagi analiz in enovito, s celovitim<br />
konceptom; toliko bolj zato, ker <strong>se</strong> ob povišanih<br />
stroških študentskega dela, občutno višjih<br />
stroških minimalne plače leta 2020 in negotovih<br />
razmerah na evropskih trgih lahko v blažji obliki<br />
ponovi leto 2010. To bi pomenilo več dela na<br />
črno, manj prihodkov javnih blagajn ter nižjo<br />
stopnjo varnosti delavcev in študentov zaradi<br />
visokih stroškov, ki jih to prinaša za podjetja.<br />
Študentsko delo zelo razvita oblika<br />
vajeništva<br />
Po njegovem mnenju državni zavod za<br />
zaposlovanje v nobenem pogledu ni sposoben<br />
fleksibilnih, hitrih in dobrih storitev, kakršne danes<br />
ponuja na primer za<strong>se</strong>bno podjetje e-Študentski<br />
Servis.<br />
<strong>Na</strong> slabšem bi tako bili študenti, dijaki in<br />
delodajalci, ki imajo danes v študentskem delu<br />
zelo razvito, sodobno in elektronsko podprto<br />
obliko vajeništva. Poudarja, da je ujemanje med<br />
podjetji in njihovimi bodočimi redno zaposlenimi<br />
višje, če predhodno sodelujejo in <strong>se</strong> spoznajo prek<br />
študentskega dela; prav tako je razhod tistih, ki <strong>se</strong><br />
med <strong>se</strong>boj ne ujamejo, najlažji in najcenejši prav v<br />
času študentskega dela.<br />
Slaba zami<strong>se</strong>l, ki lahko prizadene sto<br />
tisoč mladih<br />
»Nepremišljen ali populistično motiviran po<strong>se</strong>g<br />
v najpomembnejši socialni korektiv mladih je<br />
resnično slaba zami<strong>se</strong>l. Stranski učinek bi bil,<br />
da bi <strong>se</strong>, ob izgubi študentskega dela, ravno<br />
ekonomsko najšibkejši študenti za študij morali<br />
finančno zadolževati in bi ga končali zadolženi,<br />
kar bi prav tako povečalo neenakost med njimi.<br />
Ob nedostopnosti stanovanj za mlade v Sloveniji<br />
bi tako za ekonomsko najšibkejše študente<br />
nedostopen postal tudi študij,« je pojasnil in<br />
sklenil:<br />
»Ureditev študentskega dela je tradicionalna<br />
in odlično deluje že več kot 60 let. Je zelo razvita<br />
in utečena, zato mora biti vsaka sprememba<br />
resnično premišljena, saj lahko prizadene več kot<br />
100.000 mladih in vpliva na 50.000 slovenskih<br />
družin. Po drugi strani <strong>se</strong> na študentsko delo<br />
zanaša in prek študentskega dela zelo uspešno<br />
kadruje 30.000 podjetij v Sloveniji. Študentsko<br />
delo je pomemben vir za javne blagajne, prinaša<br />
prihodke v državni proračun in je element<br />
konkurenčnosti slovenskih podjetij.«
15
16<br />
<strong>SBC</strong> | Letalski prevozi v EU | September <strong>2019</strong><br />
Letalska zamuda in<br />
odpoved leta: to so<br />
vaše pravice<br />
Če je let odpovedan, lahko izbirate<br />
med tremi osnovnimi možnostmi,<br />
imate pa tudi pravico do pomoči<br />
in odškodnine.<br />
Avtor: Igor Knez, direktor za pravne zadeve in lobiranje, <strong>SBC</strong><br />
Poslovneži, ki obiskujejo poslovne<br />
partnerje, predstavljajo izdelke<br />
na <strong>se</strong>jmih in sklepajo nove posle,<br />
lahko v zadnjem času na nekaterih<br />
letalskih linijah občutijo pogostejše<br />
zamude in odpovedi letov.<br />
Razlog so med drugim stavke letaliških<br />
delavcev in pilotov ponekod po Evropi. S finančnimi<br />
težavami <strong>se</strong> že nekaj časa otepa Adria Airways,<br />
o odpovedih in zamudah na letih tega prevoznika<br />
v zadnjih me<strong>se</strong>cih mediji prav tako pogosto<br />
poročajo.<br />
Uredba EU o pravicah letalskih potnikov<br />
določa pravice, ki jih imajo potniki v primeru<br />
odpovedi letov ali zamud na letališčih v EU,<br />
na katera ali s katerih potujejo z letalskim<br />
prevoznikom iz EU.<br />
Odpoved leta<br />
pravice, ki vam jih mora letalski<br />
a)Tri<br />
prevoznik ponuditi na izbiro, so:<br />
- povračilo kupnine,<br />
- sprememba poti do končnega cilja<br />
- ali preložitev leta na poznejši datum,<br />
ki vam ustreza, pod primerljivimi pogoji<br />
prevoza, glede na razpoložljivost<br />
(ponovna rezervacija).<br />
Ko izberete eno od naštetih treh možnosti,<br />
ste svojo pravico izčrpali, zato ne morete več<br />
izbrati drugih dveh.<br />
tako imate pravico do pomoči,<br />
b)Prav<br />
na primer do hrane in osvežilnih pijač,<br />
dostopa do komunikacijskih sredstev (dva<br />
telefonska klica), nastanitve (po potrebi)<br />
ter prevoza do kraja nastanitve in nazaj. V<br />
primeru velike zamude je opisana pomoč<br />
na voljo po:<br />
<br />
dveh ali več urah, če je dolžina leta 1500<br />
kilometrov ali manj,<br />
<br />
treh ali več urah v primeru daljših letov<br />
znotraj Evropske unije ali drugih letov na razdalji<br />
med 1500 in 3500 kilometri,<br />
<br />
štirih ali več urah, če je dolžina leta večja od<br />
3500 kilometrov, zunaj Evropske unije.<br />
imate tudi do odškodnine v višini<br />
c)Pravico<br />
od 125 do 600 evrov, odvisno od dolžine<br />
leta (glej zgoraj). Do odškodnine niste<br />
upravičeni:<br />
- če ste bili o odpovedi obveščeni najmanj<br />
14 dni pred letom,<br />
- če so vam ponudili spremembo poti s<br />
podobnimi potovalnimi časi<br />
- ali če letalska družba lahko dokaže, da je<br />
odpoved posledica izrednih razmer (vojna,<br />
terorizem, izbruh vulkana in podobno).<br />
Letalski prevoznik mora obvezno dokazati,
Letalski prevozi v EU<br />
17<br />
ali in kdaj ste bili o<strong>se</strong>bno obveščeni o odpovedi<br />
leta. Odškodnina <strong>se</strong> zniža, če prevoznik zagotovi<br />
nadomestni let in potnik na cilj prispe z manjšo<br />
zamudo.<br />
Zamuda<br />
V primeru zamude uredba določa naslednje<br />
pravice potnikov:<br />
Pravica do pomoči: potnik je upravičen do<br />
obrokov hrane in osvežilnih napitkov, primernih<br />
čakalnemu času, do dveh brezplačnih telefonskih<br />
klicev, sporočil po telefaksu ali po elektronski<br />
pošti ter do namestitve v hotelu in prevoza od<br />
letališča do hotela ter od hotela do letališča (če<br />
morate prenočiti). Če letalski prevoznik potniku<br />
ne ponudi pomoči ali potnik sam plača obroke<br />
hrane in osvežilne napitke, je potnik upravičen do<br />
tega, da mu prevoznik povrne stroške, če so bili ti<br />
izdatki potrebni, razumni in primerni. V ta namen<br />
kot potnik shranite v<strong>se</strong> račune.<br />
Povračilo kupnine s strani prevoznika: če<br />
ima let najmanj peturno zamudo pri odhodu, ima<br />
potnik pravico do povračila kupnine, v primeru<br />
povezovalnega leta pa je prevoznik dolžan<br />
ponuditi povratni let do letališča odhoda, takoj ko<br />
je mogoče.<br />
Odškodnina, če je potnik do končnega cilja<br />
prispel z več kot triurno zamudo, razen če je do<br />
zamude prišlo zaradi izrednih razmer. Odškodnina<br />
je določena po naslednjem ključu:<br />
<br />
250 evrov za razdaljo do 1500 km<br />
<br />
400 evrov za razdaljo nad 1500 km znotraj<br />
EU in pri v<strong>se</strong>h drugih letih za razdaljo med 1500 in<br />
3500 km<br />
<br />
600 evrov za razdaljo nad 3500 km<br />
V PRIMERU, DA POTREBUJETE PRAVNI<br />
NASVET, SE LAHKO OBRNETE NA IGORJA<br />
KNEZA, DIREKTORJA ZA PRAVNE ZADEVE IN<br />
LOBIRANJE PRI <strong>SBC</strong>: IGOR.KNEZ@<strong>SBC</strong>.SI<br />
info@ravnepres<strong>se</strong>s.com | www.ravnepres<strong>se</strong>s.com<br />
ZADOVOLJSTVO<br />
KUPCEV ŽE VEČ KOT<br />
50 LET<br />
RAVNE Pres<strong>se</strong>s– svetovna blagovna znamka<br />
Več kot 1.500 referenc, več kot 150 strank<br />
Optimalna rešitev za potrebe kupca<br />
in specifičen razvoj<br />
Inovativna in preizkušena tehnologija<br />
Rezervni deli in <strong>se</strong>rvis za<br />
v<strong>se</strong>življenjsko dobo stiskalnice<br />
Fleksibilnost
18<br />
STE ZAŠČITENI PRED<br />
KIBERNETSKIMI NAPADI?<br />
Vsak dan po omrežju potuje ogromna količina različnih podatkov, ti<br />
pa imajo danes veliko tržno vrednost. Zato so podjetja izpostavljena<br />
vdorom ter krajam in zlorabam podatkov. Poskrbite za ustrezno<br />
zaščito in nadzorujte vsa tveganja kibernetskih napadov s pomočjo<br />
Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije.<br />
OPERATIVNI CENTER KIBERNETSKE VARNOSTI<br />
TELEKOMA SLOVENIJE ZAGOTAVLJA:<br />
ZNIŽEVANJE OPERATIVNIH<br />
TVEGANJ POVEZANIH S<br />
KIBERNETSKO<br />
VARNOSTJO<br />
+<br />
DOSEGANJE IN OHRANJANJE<br />
SKLADNOSTI S STANDARDI IN<br />
REGULATIVO<br />
+<br />
ZAZNAVANJE VARNOSTNIH<br />
DOGODKOV, ODZIVANJE,<br />
OMEJITEV IN POVRNITEV<br />
PODATKOV IN STORITEV<br />
www.telekom.si/poslovni
<strong>SBC</strong> | <strong>Na</strong>jnovejši podjetniški nasveti | September <strong>2019</strong><br />
19<br />
Top 30 praktičnih,<br />
strokovnih nasvetov<br />
o inšpekcijskih<br />
temah<br />
ZA TRŽNO, DELOVNOPRAVNO,<br />
DAVČNO-FINANČNO<br />
PODROČJE IN PODROČJE<br />
VARSTVA POTROŠNIKOV<br />
Inšpektorji in strokovnjaki na tržnem, delovnopravnem,<br />
davčno-finančnem in področju varstva potrošnikov odgovarjajo<br />
na trenutno najbolj aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov.<br />
Odgovori na konkretna vprašanja<br />
so nastali ob pripravi 6. <strong>SBC</strong><br />
Akademije, ki je 9. julija <strong>2019</strong><br />
potekala v Centru inovativnega<br />
podjetništva NLB v Ljubljani.<br />
<strong>Na</strong> njej so predstavniki treh<br />
inšpekcijskih služb predstavili trenutno<br />
najzanimivejša področja in primere ter<br />
odgovarjali na konkretna vprašanja članov <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov. Odgovore so<br />
v sodelovanju z Igorjem Knezom, direktorjem<br />
za lobiranje in pravne zadeve pri <strong>SBC</strong> – Klubu<br />
slovenskih podjetnikov, pripravili strokovnjaki<br />
Tržnega inšpektorata RS, Inšpektorata RS za<br />
delo in Finančne uprave RS. Pri pripravi nasvetov<br />
za revijo <strong>SBC</strong> <strong>Podjetnik</strong> so sodelovali tudi<br />
mag. Ivan Simič, član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, in mag. Nevenka Simić Mićunović,<br />
davčna svetovalca iz svetovalnega podjetja Simič<br />
& partnerji d.o.o. , ter Mojca Erman, odvetnica<br />
in tolmačka, iz Društva za varstvo lojalne<br />
konkurence.<br />
Pojasnilo: odgovori so informativni in<br />
pripravljeni za konkretno dejansko stanje na podlagi<br />
razpoložljivih podatkov in v nobenem primeru ne<br />
morejo prejudicirati odločitve uradnih organov, ki so<br />
pomagali pri njihovi pripravi.
20 <strong>SBC</strong> | Top nasveti tržnega inšpektorata RS | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI TRŽNEGA INŠPEKTORATA RS<br />
<strong>Na</strong> področju garancije, prodaje<br />
prek spleta in nastopanja na trgu<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Ali podjetje lahko oglašuje<br />
priporočeno ceno namesto prodajne in po tej ceni tudi prodaja?<br />
Ali je pri prodaji izdelkov na območju Slovenije obvezna uporaba<br />
slovenskega jezika? Je mogoče potrošnike k nakupu izdelka<br />
aktivno privabljati z obljubo nesorazmerno visoke nagrade?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanja na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS.<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, opis dejanskega stanja, dostopne informacije in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo,<br />
da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo<br />
po<strong>se</strong>bej ter temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih<br />
pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč<br />
najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Prav tako odgovori ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo<br />
zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
POGODBA NA DALJAVO<br />
ker pa blaga ni mogoče preveriti, kupcu preostane<br />
le zanašanje na prodajalčeve navedbe<br />
in njegov opis blaga oziroma storitev. Iz v<strong>se</strong>ga<br />
naštetega zato izhajajo nekoliko drugačne<br />
pravice in obveznosti potrošnika in prodajalca.<br />
1<br />
Kakšna je razlika med navadno in spletno<br />
trgovino (pogodba na daljavo)?<br />
Bistvena razlika med navadno in spletno trgovino<br />
je v tem, da je pri spletni trgovini pogodba<br />
sklenjena na daljavo, kar pomeni, da gre pri<br />
tej vrsti nakupa za po<strong>se</strong>bne okoliščine; med<br />
drugim je sklepanje pogodbe bolj preprosto,<br />
Pravice in obveznosti potrošnika:<br />
<br />
V primeru pogodbe, sklenjene na<br />
daljavo (kamor sodi tudi nakup prek spletne<br />
trgovine), ima potrošnik pravico, da v 14 dneh<br />
od prevzema blaga prodajalca obvesti, da<br />
odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni treba<br />
navajati razloga za takšno odločitev. Že prejeto
Top nasveti tržnega inšpektorata RS<br />
21<br />
blago mora potrošnik na svoje stroške vrniti<br />
prodajalcu najkasneje v 14 dneh po obvestilu o<br />
odstopu od pogodbe.<br />
<br />
Potrošnik od trenutka prejema blaga do<br />
odstopa od pogodbe blaga ne more in ne sme<br />
ves čas neovirano uporabljati, temveč sme<br />
ogled in preizkus prejetega blaga opraviti zgolj<br />
v ob<strong>se</strong>gu, ki je nujno potreben za ugotovitev<br />
dejanskega stanja in ki ga dopuščajo<br />
prodajalne.<br />
Obveznosti trgovca:<br />
<br />
Če potrošnik odstopi od pogodbe na<br />
daljavo, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta<br />
plačila, in to nemudoma oziroma najkasneje<br />
v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od<br />
pogodbe.<br />
<br />
Pri prodajnih pogodbah lahko podjetje<br />
vračilo prejetih plačil zadrži, dokler ne<br />
prevzame blaga, ki ga je potrošnik vrnil, ali<br />
dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je<br />
blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi<br />
možnost, da blago prevzame samo.<br />
<br />
V primeru odstopa od prodajne pogodbe<br />
v običajni trgovini mora potrošnik za to<br />
imeti razlog, opredeljen v splošnih pogojih<br />
prodaje, ki jih je določil trgovec; nato nastopijo<br />
določene obveznosti trgovca, bodisi vračila<br />
denarja bodisi zamenjave blaga za drugo<br />
blago v trgovini.<br />
Pri v<strong>se</strong>h drugih pravicah in obveznostih<br />
prodajalca in potrošnika razlik med navadno in<br />
spletno trgovino ni.<br />
OGLAŠEVANJE<br />
2<br />
Kaj pomeni izraz priporočena cena in ali<br />
podjetje lahko oglašuje ponudbo s takšnimi<br />
cenami?<br />
V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov<br />
(ZVPot) mora podjetje pri poslovanju s potrošniki<br />
za blago oziroma storitve, ki jih ponuja,<br />
vidno označiti končno ceno, ki vključuje davek<br />
na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec<br />
za davek na dodano vrednost. Cena mora<br />
biti označena v evrih in mora biti končna. To<br />
pomeni, da je podjetje pri svojem poslovanju<br />
potrošniku dolžno zagotoviti celovito informacijo<br />
o veljavni ceni, ki ne more biti zgolj<br />
priporočljiva.<br />
Kaj pomeni priporočena cena: to ni<br />
končna cena, s katero bi moral biti potrošnik<br />
<strong>se</strong>znanjen še pred odločitvijo o sklenitvi posla<br />
oziroma še pred nakupom, ampak gre za ceno,<br />
katere višino priporoča dobavitelj. Kadar dobavitelj<br />
trgovcem predlaga, naj blago prodajajo<br />
po določeni (priporočeni) ceni, to ne pomeni,<br />
da bo po takšni ceni trgovec blago tudi dejansko<br />
ponudil v prodajo na trg. Končna cena<br />
blaga je lahko tudi precej višja od priporočene,<br />
potrošnik pa je z oglaševanjem priporočene<br />
cene zaveden, saj verjame, da bo želeno blago<br />
lahko kupil po oglaševani ceni.<br />
Opisani način oglaševanja cen ni dopusten<br />
in predstavlja nepošteno, zavajajočo<br />
poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona<br />
o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi<br />
poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana.<br />
GARANCIJA IN STVARNA NAPAKA<br />
3<br />
Kakšna je razlika med garancijo in stvarno<br />
napako?<br />
Ena od ključnih razlik je, da lahko potrošnik<br />
garancijo – brezplačno odpravo napake –<br />
uveljavlja pri izdelkih, za katere je garancija<br />
obvezna, in izdelkih, za katere je bila podana<br />
prostovoljna garancija, medtem ko je reklamacija<br />
za stvarno napako mogoča za vsak<br />
kupljeni izdelek.<br />
Druge bistvene razlike med garancijo in<br />
stvarno napako so naslednje:<br />
<br />
Uveljavljanje: Garancijo lahko potrošnik<br />
uveljavlja za izdelek, za katerega je bila<br />
oziroma bi morala biti ta podana. Stvarno<br />
napako lahko potrošnik uveljavlja za vsak<br />
izdelek, ki ga je kupil od podjetja.<br />
<br />
Rok: Pri garanciji lahko potrošnik napako<br />
reklamira kadarkoli v garancijskem roku.<br />
<br />
Pri stvarni napaki pa mora potrošnik<br />
prodajalca o napaki obvestiti v dveh me<strong>se</strong>cih<br />
od odkritja napake (po preteku dveh let od<br />
nakupa pa prodajalec za napake ne odgovarja<br />
več).<br />
<br />
Odgovornost: Garancijo lahko<br />
potrošnik uveljavlja pri garantu ali njegovem<br />
pooblaščenem <strong>se</strong>rvisu. Reklamacijo iz naslova<br />
stvarne napake je mogoče uveljavljati le pri<br />
prodajalcu.<br />
<br />
Pravice: Pri garanciji lahko potrošnik<br />
primarno zahteva odpravo napake šele, če<br />
popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne izvrši v<br />
skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva<br />
zamenjavo za nov, brezhiben izdelek.<br />
V okviru stvarne napake pa lahko potrošnik<br />
po lastni izbiri zahteva:<br />
a) odpravo napake ali vračilo dela plačanega<br />
zneska v sorazmerju z napako<br />
ali<br />
b) zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali<br />
vračilo plačanega zneska.
22<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti tržnega inšpektorata RS | September <strong>2019</strong><br />
4Ali lahko podjetje uveljavljanje reklamacije<br />
(stvarne napake) pogojuje s predložitvijo<br />
računa?<br />
Zakon o varstvu potrošnikov reklamacije<br />
izdelka ne pogojuje s predložitvijo računa.<br />
V primeru dvoma je potrošnik tisti, ki mora<br />
dokazati, kdaj in kje je izdelek kupil. Potrošnik<br />
pri tem lahko na primer uporabi izpi<strong>se</strong>k, ki<br />
dokazuje plačilo računa s kartico. Če potrošnik<br />
lahko dokaže, kdaj in kje je izdelek kupil, prodajalec<br />
lahko izda dvojnik računa, vendar tega<br />
ni dolžan storiti.<br />
UPORABA SLOVENŠČINE<br />
5<br />
Ali mora podjetje pri prodaji izdelkov<br />
obvezno uporabljati slovenščino?<br />
Zakon o javni rabi slovenščine določa, da morajo<br />
ponudniki potrošniku potrebne informacije<br />
pri označevanju in predstavljanju izdelkov in<br />
storitev glede:<br />
<br />
značilnosti,<br />
<br />
prodajnih pogojev,<br />
<br />
uporabe in<br />
<br />
namembnosti izdelka ali storitve<br />
posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku<br />
zlahka razumljivem jeziku na območju<br />
Republike Slovenije. <strong>Na</strong>mesto be<strong>se</strong>dnega<br />
sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi<br />
simboli in slike.<br />
6<strong>Kako</strong> pa je z navodili za uporabo prodajanih<br />
izdelkov v slovenskem jeziku?<br />
Zakona o varstvu potrošnikov v 2. in 33. členu<br />
določa, da mora navodila za uporabo izdelka<br />
zagotoviti proizvajalec, navodilo za uporabo<br />
pa je dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji<br />
blaga potrošnikom. Za blago, ki je namenjeno<br />
prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora<br />
biti navodilo v celoti v slovenskem jeziku. Poleg<br />
tega mora podjetje za blago, ki je namenjeno<br />
prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj<br />
prodajaln in na podlagi pogodbe, sklenjene na<br />
daljavo, izročiti tudi:<br />
<br />
predpisane označbe,<br />
<br />
certifikate,<br />
<br />
izjavo o skladnosti,<br />
<br />
garancijski list,<br />
<br />
navodilo za <strong>se</strong>stavo in uporabo,<br />
<br />
<strong>se</strong>znam pooblaščenih <strong>se</strong>rvisov oziroma<br />
druge predpisane spremne dokumente.<br />
Podjetja in trgovce, vključno s spletnimi prodajalnami,<br />
naj torej potrebno pozornost namenijo<br />
rabi slovenskega jezika pri prodaji izdelkov:<br />
navodila in druge podatke o lastnostih proizvodov<br />
naj zagotovijo v slovenščini.<br />
TOP NASVETI:<br />
POTROŠNIKI IN LOJALNA<br />
KONKURENCA<br />
Strokovne odgovore na<br />
vprašanja, povezana z<br />
varstvom konkurence in<br />
ravnanjem podjetij na trgu,<br />
je pripravila Mojca Erman,<br />
odvetnica in tolmačka, iz<br />
Društva za varstvo lojalne<br />
Mojca Erman<br />
konkurence, nevtralnega in neodvisnega društva,<br />
ki <strong>se</strong> ukvarja s svetovanjem in opozarjanjem na<br />
sporna ravnanja podjetij, povezana z nelojalnimi in<br />
nepoštenimi tržnimi praksami. Društvo si dejavno<br />
prizadeva za razvoj prava ter zavedanje pravic<br />
potrošnikov in podjetij na področju varstva lojalne<br />
konkurence. Več informacij o delovanju društva na<br />
spletni strani: http://lojalna-konkurenca.si/<br />
NAGRADA V VISOKI VREDNOSTI<br />
7<br />
Dobili smo informacijo, da moramo biti pri<br />
vrednosti nagrade, ki jo ob nakupu našega<br />
izdelka obljubljamo svojim strankam,<br />
previdni, saj lahko tako dejanje predstavlja<br />
nelojalno konkurenco. Ali informacija drži?<br />
Informacija je pravilna. Če podjetje kupce pridobiva<br />
z obljubljanjem in dajanjem nagrad, ki<br />
občutneje pre<strong>se</strong>gajo vrednost ponujenega blaga,<br />
lahko tako dejanje predstavlja prepovedano<br />
agresivno poslovno prakso. Vrednost nagrade<br />
sicer ni določena v zakonih in sodna praksa je<br />
tista, ki postavlja meje. Sodišče je tako že odločilo,<br />
da gre za dejanje nelojalne konkurence, če<br />
podjetje ob nakupu časopisa denimo obljublja<br />
avto, prav tako govorimo o agresivni poslovni<br />
praksi, če je vrednost obljubljene nagrade<br />
12.000 evrov, vrednost izdelkov, ki <strong>se</strong> kupujejo,<br />
pa med 10 in 20 evri.<br />
Agresivna praksa je obenem prepovedana<br />
praksa. Po zakonski definiciji <strong>se</strong> praksa šteje<br />
za agresivno, če z nadlegovanjem, prisilo,<br />
vključno z uporabo sile ali nedopustnim<br />
vplivanjem, bistveno zmanjša ali bi utegnila<br />
bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja<br />
povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom<br />
ter s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da<br />
potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer<br />
ne bi sprejel.
Top nasveti tržnega inšpektorata RS<br />
23<br />
8Zavarovalnica bi ob sklenitvi pogodbe<br />
stranki želela podariti mobilni telefon<br />
iPhone. Ali je tako dejanje dopustno?<br />
Bistveno vprašanje v tem primeru je, ali je<br />
vrednost nagrade nesorazmerna vrednosti<br />
pogodbe, ki <strong>se</strong> sklepa. V Avstriji obstaja precej<br />
obširna sodna praksa na temo zavarovalnic in<br />
sodišče je že odločilo, da gre v primeru zavarovalne<br />
ponudbe za visok strošek in navadno<br />
za večletno vrednost zavarovanja ter da drag<br />
telefon ne more vplivati na odločitev potrošnika<br />
glede sklenitve zavarovanja, saj si razumen<br />
potrošnik vzame čas za pregled takšne<br />
zavarovalne ponudbe. Tudi če zavarovalnica<br />
na potrošnika pritiska, naj <strong>se</strong> odloči hitro, je<br />
sodišče odločilo, da <strong>se</strong> razumen potrošnik ne<br />
bo odločal impulzivno, na podlagi obljubljene<br />
nagrade, temveč bo zavarovalni pogodbi<br />
namenil več časa in pozornosti.<br />
ZAVAJAJOČE OGLAŠEVANJE<br />
9Ali gre lahko za nelojalno oglaševanje v<br />
primeru, da <strong>se</strong> hotel oglašuje kot »eko<br />
hotel«, obenem pa streže le vodo iz<br />
plastenke in steklenice, in ne pitne vode iz pipe?<br />
Povprečen potrošnik od »eko hotela« razumno<br />
pričakuje, da je okolju prijazen hotel, zato<br />
bi tovrstno prakso lahko šteli za zavajajoče<br />
oglaševanje, saj dejansko v<strong>se</strong>buje neustrezne<br />
informacije in ustvarja napačen vtis glede<br />
ravnanja z okoljem. S tem potrošnika zavede<br />
v odločitev za bivanje v hotelu, v katerem sicer<br />
ne bi bival, če bi imel na voljo pravilne informacije<br />
glede postrežbe vode.
24<br />
Član<br />
Sodobni kirurški<br />
center za bolnikom<br />
prijazno zdravljenje<br />
Avelana, ki deluje na Otočcu, <strong>se</strong> je razvila v sodoben center,<br />
kjer uporabljajo najnovejše kirurške metode, ki omogočajo<br />
bolnikom prijazno in neinvazivno zdravljenje.<br />
Kirurški center Avelana<br />
leži med zelenimi dolenjskimi<br />
griči nad romantično<br />
reko Krko v na<strong>se</strong>lju<br />
Otočec. Prva za<strong>se</strong>bna<br />
bolnišnica na Dolenjskem je oddaljena<br />
le nekaj kilometrov od avtocestne<br />
povezave Ljubljana–Zagreb in<br />
natanko na polovici poti med obema<br />
glavnima mestoma.<br />
Podjetje Avelana, d. o. o., ki je<br />
zgradilo bolnišnico pod vodstvom<br />
primarija mag. Andreja Šikovca, dr.<br />
med., spec. kirurgije, deluje že od<br />
leta 2003. Glavni cilj podjetja je<br />
prenos najnovejših kirurških metod,<br />
ki omogočajo bolniku prijazno in<br />
neinvazivno zdravljenje.<br />
MiniMalno invazivna Metoda<br />
zdravljenja ven<br />
Tako so prvi v Sloveniji in širši regiji<br />
začeli z endovaskularnim la<strong>se</strong>rskim<br />
zdravljenjem bolezni ven. Ta minimalno<br />
invazivna metoda, s katero<br />
odstranijo v<strong>se</strong> vidne površinske vene<br />
brez večjih ran in šivov, je pritegnila<br />
pozornost številnih mednarodnih<br />
kirurgov. Andrej Šikovec je o novi<br />
metodi predaval številnim kolegom<br />
kirurgom v Sloveniji, na Hrvaškem,<br />
v Italiji, Srbiji, Nemčiji, Rusiji, Grčiji,<br />
Turčiji, Čilu ter Združenih Arabskih<br />
Emiratih, Italiji, Indoneziji.<br />
V mnogih državah, kot so Hrvaška,<br />
Srbija, Turčija, Čile, je primarij<br />
Šikovec s to metodo izvedel prve<br />
tovrstne operacije.<br />
Dejavnost so razširili tudi na druga<br />
področja. Postali so center za učenje<br />
la<strong>se</strong>rskih metod zdravljenja bolezni<br />
ven in partner slovenske multinacionalke<br />
Fotona, d. d. V kirurškem centru<br />
<strong>se</strong> izobražujejo specializanti kirurgije<br />
in tudi izkušeni kirurgi iz celega sveta.<br />
Sodobni proStori z<br />
vrhunSko opreMo<br />
Novi in sodobni prostori Kirurškega<br />
centra Avelana ob<strong>se</strong>gajo tri operacijske<br />
dvorane, ki so opremljene z najnovejšo<br />
opremo podjetja Maque (ena<br />
izmed njih omogoča tudi hibridne<br />
po<strong>se</strong>ge, torej odprto in znotraj žilno<br />
kirurgijo), sobo za intenzivni nadzor,<br />
bolniške sobe in dnevno bolnišnico.<br />
Skupaj gre za 12 postelj na 1600 m2<br />
Promo
25<br />
površine, ki vključuje tri enoposteljne<br />
sobe in dva nadstandardna<br />
apartmaja, ki najzahtevnejšim<br />
pacientom nudita najvišjo stopnjo<br />
za<strong>se</strong>bnosti, miru in udobja.<br />
laSerSko zdravljenje na<br />
številnih področjih<br />
Poleg vodilne dejavnosti zdravljenja<br />
bolezni ven, ki je trenutno tudi<br />
edina dejavnost, koncesionirana<br />
s strani Ministrstva za zdravje RS,<br />
<strong>se</strong> kirurški center Avelana ukvarja<br />
tudi z uporabo la<strong>se</strong>rja za estetske<br />
in terapevtske po<strong>se</strong>ge na drugih<br />
področjih. Tako so razvili zdravljenje<br />
uhajanja urina pri ženskah.<br />
Začeli so zdravljenje in diagnostiko<br />
obolenj prebavil (gastroskopija,<br />
kolonoskopija). Imajo tudi dejavnost<br />
otorinolaringologije in la<strong>se</strong>rsko zdravljenje<br />
smrčanja in nočnih apnej.<br />
Za odkrivanje in pravočasno odstranjevanje<br />
rakastih sprememb na koži<br />
imajo tudi z umetno inteligenco podprt<br />
aparat za preiskavo celotne kože<br />
in odkrivanje rakastih sprememb.<br />
Zadnja novost v kirurškem centru<br />
Avelana je aparat za magnetno stimulacijo<br />
mišic medenice in telesnega<br />
jedra. To zdravi uhajanje urina pri<br />
ženskah in moških po operaciji prostate.<br />
Zmanjšuje akutne in kronične<br />
bolečine v križu, izboljšuje držo in postavo<br />
in zdravi erektilno disfunkcijo …<br />
Sebi in najbližjim<br />
privoščite najboljše<br />
Nova za<strong>se</strong>bna bolnišnica za vaskularno<br />
kirurgijo v<strong>se</strong>kakor zagotavlja dodano<br />
vrednost tako zdravstvu, turizmu<br />
kot tudi spremljevalnim dejavnostim<br />
na Dolenjskem in širom Slovenije.<br />
Vabljeni, da <strong>se</strong>bi in svojim najbližjim<br />
privoščite vrhunske zdravstvene<br />
storitve. Za v<strong>se</strong> dodatne informacije<br />
so vam na voljo na e-naslovu:<br />
avelana.pisarna@gmail.com ali tel.<br />
št.: 030-701-701.<br />
Dejavnosti, ki jih<br />
izvajajo v kirurškem<br />
centru Avelana<br />
Zdravljenje bolezni ven in arterij<br />
(endovenska la<strong>se</strong>rska zapora ven,<br />
kirurška odstranitev ven, sklerozacija,<br />
radiofrekvenčna zapora ven …)<br />
Lepotni po<strong>se</strong>gi z najsodobnejšo<br />
la<strong>se</strong>rsko opremo:<br />
la<strong>se</strong>rsko 4D pomlajevanje<br />
obraza<br />
la<strong>se</strong>rska odstranitev kapilar in<br />
metličastih ven<br />
la<strong>se</strong>rsko odstranjevanje dlak<br />
la<strong>se</strong>rska terapija zdravljenja<br />
aken in glivičnih obolenj<br />
nohtov<br />
la<strong>se</strong>rsko ali kirurško odstranjevanje<br />
kožnih sprememb<br />
la<strong>se</strong>rska lipoliza<br />
Ultrazvočna diagnostika:<br />
UZ vratu (ščitnica, slinavka,<br />
bezgavke)<br />
UZ karotidnih arterij (velike<br />
arterije na vratu)<br />
UZ skrotuma in testisov<br />
UZ rame<br />
UZ kolena<br />
UZ mišičnoskeletni<br />
UZ trebuha<br />
UZ arterij trebuha in medenice<br />
UZ mehkih delov<br />
Endoskopske preiskave želodca<br />
in debelega črevesja z najsodobnejšimi<br />
napravami, ki uporabljajo<br />
ogreti ogljikov dioksid, ki zmanjša<br />
neprijetnost preiskav.<br />
Otorinolaringološka ambulanta<br />
Zajema rutinske ORL preglede in<br />
zdravljenje, v letu <strong>2019</strong> pa so začeli<br />
tudi la<strong>se</strong>rsko odpravo smrčanja.<br />
Zdravljenje inkontinence<br />
z neinvazivno metodo TPM (transpelvična<br />
magnetna stimulacija),<br />
ki temelji na elektromagnetnem<br />
pulzirajočem delovanju in krepi<br />
mišice telesnega jedra<br />
Razširjeni pregled kožnih znamenj<br />
z napravo Fotofinder
26<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI INŠPEKTORATA RS ZA DELO<br />
<strong>Na</strong> področju urejanja pravic in<br />
obveznosti iz delovnega razmerja<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Je intervencijsko delo<br />
mogoče vključiti v sistem neenakomerne razporeditve delovnega<br />
časa? <strong>Kako</strong> rešiti vprašanje preplačila, kadar delodajalec izplača<br />
poln regres za letni dopust, kmalu zatem pa z delavcem razdreta<br />
pogodbo o zaposlitvi? Lahko podjetje v pogodbi o zaposlitvi dodatek<br />
za delovno dobo vključi v osnovno plačo?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo.<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, morebiten opis dejanskega stanja in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo, da so<br />
predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo po<strong>se</strong>bej ter<br />
temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih pa v nobenem<br />
primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč najboljši mogoč<br />
nasvet v posameznem primeru. Odgovori tudi ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel<br />
odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
STROŠKI S PRIDOBIVANJEM<br />
DELOVNIH DOVOLJENJ ZA TUJCE<br />
avtoprevoznik kot voznike<br />
večinoma zaposluje tujce in krije v<strong>se</strong><br />
10Delodajalec<br />
stroške njihovega zaposlovanja, ki<br />
so povezani z delom, tudi stroške pridobivanja<br />
delovnih dovoljenj. Zanima ga, ali lahko del<br />
stroška zaposlovanja prene<strong>se</strong> na delavce, ki pri<br />
njem ne ostanejo toliko časa, za kolikor je z njimi<br />
dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.<br />
<strong>Na</strong> podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in<br />
sorodne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri<br />
delu je delodajalec za stroške, ki so povezani z delom<br />
ali iz njega izvirajo, v celoti odgovoren sam. Gre za<br />
primere z izobraževanjem povezanih stroškov, ko je<br />
delodajalec delavce napotil na izobraževanje, četudi<br />
vsi stroški niso povezani z delom, ter tistih izobraževanj,<br />
ki so povezana z delom, ki ga delavec opravlja, še<br />
po<strong>se</strong>bej, če potekajo znotraj delovnega časa. Delodajalec<br />
je dolžan plačati v<strong>se</strong> zdravniške preglede ter<br />
poskrbeti za delovno opremo in v<strong>se</strong> potrebne ukrepe,<br />
da je delavcu zagotovljeno varno in zdravo delovno<br />
okolje. Enako velja za plačilo delovnih dovoljenj (po<br />
sporazumu z Bosno in Hercegovino ter po novem tudi<br />
s Srbijo), ne pa tudi v primeru enotnih dovoljenj za delo
Top nasveti inšpektorata RS za delo<br />
27<br />
in bivanje. Pri enotnih dovoljenjih je stroške dolžan<br />
nositi posameznik, ki za takšno dovoljenje zaprosi.<br />
Pojavlja <strong>se</strong> vprašanje, ali lahko delodajalec stroške,<br />
ki so povezani z zaposlovanjem delavca oziroma<br />
z njegovim delom, v primeru predčasne prekinitve<br />
pogodbe o zaposlitvi naknadno pobota. Takšna enostranska<br />
prevalitev stroškov na delavca, na primer<br />
poznejši pobot stroškov po zadnjem izplačilu plače,<br />
ni v skladu z ZDR-1. Zakon namreč zahteva, da v<br />
primeru pobota delavec za pobot poda jasno soglasje.<br />
Vnaprej dano soglasje tega standarda ne do<strong>se</strong>ga,<br />
saj zakon pobota ali soglasja k pobotu pred nastankom<br />
terjatve delodajalca ne priznava. To pa pomeni,<br />
da soglasje delavca, ki bi bilo zapisano v pogodbi o<br />
zaposlitvi za bodoče stroške delodajalca, ki izvirajo<br />
iz delovnega razmerja in pred sklenitvijo pogodbe o<br />
zaposlitvi niso mogli zakonito nastati, ni mogoče.<br />
Delovna dovoljenja: ker delovna dovoljenja v<br />
Sloveniji izdajajo samo za delavce iz Bosne in Hercegovine<br />
in Srbije – v nasprotju z enotnimi dovoljenji<br />
za delo in bivanje –, ti sporazumi pa delodajalcu<br />
določajo obveznost plačila omenjenega stroška,<br />
menimo, da tega stroška in stroškov, ki izvirajo ali<br />
so povezani z delom, praviloma ni dovoljeno enostransko<br />
prevaliti na delavca pred začetkom, med<br />
trajanjem in po zaključku delovnega razmerja.<br />
Pojasnilo<br />
Konkretno vprašanje izpostavlja tujce, zato je treba<br />
po<strong>se</strong>bej opozoriti, da je različna obravnava delavcev<br />
zaradi narodnosti prepovedana, vsak dogovor ali<br />
aktivnost delodajalca, ki je utemeljen na omenjeni<br />
podlagi, pa je iz tega razloga ničen. Posledica<br />
tovrstnih diskriminatornih pogojev je namreč lahko<br />
tudi odškodninska odgovornost delodajalca v skladu<br />
z 8. členom ZDR-1.<br />
delodajalec od delavca, ki je<br />
pogodbo o zaposlitvi prekinil predčasno,<br />
11Lahko<br />
zahteva odškodninsko odgovornost za<br />
morebitno škodo, ki je bila delodajalcu pri tem<br />
povzročena?<br />
Kadar delodajalec ugotavlja odškodninsko odgovornost<br />
delavca, ki je nastala zaradi »predčasnega«<br />
odhoda delavca, je treba upoštevati določila Zakona<br />
o delovnih razmerjih (1. odstavek 177. člena ZDR-1),<br />
ki določajo odškodninsko odgovornost delavca.<br />
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma<br />
ali iz hude malomarnosti delodajalcu povzroči<br />
škodo, jo je dolžan povrniti. Subjektivna oz. krivdna<br />
odškodninska odgovornost je opredeljena v Obligacijskem<br />
zakoniku (1. odstavek 131. člena): ta<br />
določa, da je tisti, ki povzroči škodo drugemu, to<br />
dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala<br />
brez njegove krivde (v konkretnem primeru namenoma<br />
ali iz hude malomarnosti).<br />
Za uspešno uveljavljanje odškodninskega<br />
zahtevka morajo biti sočasno izpolnjene naslednje<br />
predpostavke: nastanek škode, škoda mora izvi-<br />
rati iz protipravnega ravnanja, podana mora biti<br />
vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim<br />
ravnanjem, povzročitelj pa mora biti odškodninsko<br />
odgovoren.<br />
Po<strong>se</strong>bnosti odškodninske odgovornosti iz<br />
delovnega razmerja so predv<strong>se</strong>m:<br />
<br />
delavec je odgovoren le za škodo, ki jo<br />
povzroči na delu – pri opravljanju svojih del in nalog<br />
– ali v zvezi z delom,<br />
<br />
pri čemer mora biti ugotovljeno,<br />
da je škodo povzročil namenoma ali iz hude<br />
malomarnosti (177. člen ZDR-1).<br />
Kadar delavec delodajalcu poda odpoved<br />
pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonskimi določbami,<br />
je naklep ali hudo malomarnost, ki je vodila do<br />
povzročitve škode, izredno težko dokazati. Delavec<br />
bi moral namreč pogodbo odpovedati izključno<br />
z naklepom, da škoduje delodajalcu. Če delavec<br />
odide od delodajalca brez obrazložitve in formalne<br />
odpovedi, kar je pogosta praksa in lahko kaže na<br />
hudo malomarnost, pa bi bilo za morebitno škodo,<br />
ki je zaradi tega nastala delodajalcu, zoper delavca<br />
mogoče uveljavljati odškodninski zahtevek.<br />
OBČASNO OPRAVLJANJE DELA OD<br />
DOMA<br />
<strong>se</strong> v podjetje vozi na delo iz uro in<br />
pol oddaljenega kraja. Z delodajalcem <strong>se</strong><br />
12Delavec<br />
je dogovoril, da bo v dneh, ko v podjetju<br />
ni <strong>se</strong>stankov, delo opravljal od doma. <strong>Kako</strong> naj<br />
delodajalec zakonito uredi takšno vrsto dela?<br />
Delo od doma ureja Zakon o delovnih razmerjih<br />
(ZDR-1). Gre za institut večje fleksibilnosti delovnega<br />
razmerja, ki je še po<strong>se</strong>bej zanimiv za dejavnosti,<br />
ki jih je možno kakovostno opravljati tudi zunaj<br />
pisarne. Delo od doma je mogoče zakonito urediti<br />
na naslednji način:<br />
a) podlago za to vrsto dela je najprej treba urediti<br />
v pogodbi o zaposlitvi: zadostuje preprost aneks<br />
k pogodbi, s katerim <strong>se</strong> na splošno določi možnost<br />
opravljanja dela od doma s sklicem na interni akt<br />
delodajalca in na podlagi dogovora z delodajalcem;<br />
b) delodajalec naj preveri, ali bi opravljanje dela<br />
od doma za delavca lahko pomenilo kakšno tveganje<br />
za zdravje in varnost (zlasti z vidika izjave o varnosti z<br />
oceno tveganja, ki jo ima delodajalec, in z vidika delovnega<br />
mesta ali vrste dela, ki ga bo delavec opravljal od<br />
doma), zagotoviti je treba tudi varne razmere za delo<br />
od doma (na primer delo za računalnikom praviloma ni<br />
tvegano in po<strong>se</strong>bni ukrepi niso potrebni);<br />
c) delodajalec naj o uvedbi občasnega dela od<br />
doma enkrat na leto pisno obvesti Inšpektorat RS<br />
za delo: omenite delavca in dogovorjeno možnost<br />
dela od doma z navedbo dela oziroma dejavnosti<br />
(na primer delo za računalnikom).
28<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
Dodatna priporočila za boljše<br />
usklajevanje dela od doma:<br />
delodajalec naj izda pisni akt, ki določa, kdaj in<br />
a) kako naj <strong>se</strong> delavec vključuje v delovni proces z<br />
drugimi sodelavci, denimo z navedbo <strong>se</strong>stankov, ter<br />
kolikokrat in kdaj mora biti na voljo v pisarni oziroma<br />
na <strong>se</strong>dežu delodajalca, kdaj in pod kakšnimi pogoji pa<br />
lahko delo opravlja od doma; pisni akt je lahko sklep<br />
ali interni akt, o katerem je pred izdajo priporočljivo<br />
pridobiti mnenje zaposlenih;<br />
delodajalec lahko vnaprej določi število dni v<br />
b) me<strong>se</strong>cu ali letu, ki jih delavec po vnaprejšnjem<br />
dogovoru z delodajalcem lahko izkoristi za delo od<br />
doma;<br />
delodajalec naj pripravi pisni dokument (obrazec),<br />
c) ki ga izpolnijo zaposleni in v katerem neposredno<br />
nadrejenega, na primer o<strong>se</strong>bo, ki odloča o njihovih<br />
odsotnostih, vnaprej zaprosijo za opravljanje dela od<br />
doma, ki ustreza vnaprej določenim pogojem v pisnem<br />
aktu iz alineje a). V internem aktu je mogoče določiti<br />
tudi drugačen način dogovarjanja dela od doma, na<br />
primer po e-pošti ali ustno;<br />
delodajalec naj poskrbi za informacijsko varnost<br />
d) in varnost morebitnih občutljivih podatkov, na<br />
primer za varen prenos o<strong>se</strong>bnih podatkov, varno<br />
omrežje, če <strong>se</strong> delo opravlja ob pomoči IT-tehnologije,<br />
in podobno.<br />
REGRES V DVEH DELIH ZARADI<br />
VELIKE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH<br />
13 prenehajo delati, ne da bi uredili<br />
Delodajalec v velikem deležu zaposluje<br />
tujce iz tretjih držav, ki pogosto<br />
prekinitev delovnega razmerja v skladu z<br />
zakonom (odpoved, sporazum in podobno).<br />
Zaradi tega ima delodajalec težavo, saj ne dobi<br />
soglasja delavca za odtegnitev neto zneska<br />
preveč izplačanega regresa ob odhodu delavca<br />
v drugi polovici leta. Konec junija zato izplačuje<br />
regres za prvih šest me<strong>se</strong>cev tekočega leta in v<br />
decembru še drugo polovico regresa. Delodajalec<br />
nima likvidnostih težav. Zaveda <strong>se</strong>, da ne ravna v<br />
skladu z zakonom (ZDR-1), in želi vedeti, ali lahko<br />
na kakšen drug način izplača regres, ne da bi bil<br />
v prekršku, obenem pa <strong>se</strong> izogne neupravičenim<br />
izplačilom regresa delavcem, ki odidejo sredi leta.<br />
Ne glede na to, katere delavce delodajalec zaposluje,<br />
je za osnovo polnega plačila regresa vedno treba<br />
opredeliti celotno koledarsko leto. Vsaka vnaprej<br />
predvidena krajša zaposlitev v posameznem koledarskem<br />
letu – bodisi zaposlitev med letom bodisi<br />
prekinitev med letom – daje delodajalcu možnost,<br />
da izplača sorazmerni del regresa.<br />
Delodajalec je v primeru, ko na podlagi pogodbe<br />
o zaposlitvi pričakuje, da bo delavec zaposlen<br />
celotno leto ali pa tudi le del leta, plačilo regresa, torej<br />
celotno pravico, ki delavcu pripada glede na dolžino<br />
časa zaposlitve v določenem koledarskem letu, dolžan<br />
opraviti do 30. 6. istega koledarskega leta.<br />
Izjema od te obveznosti nastopi, kadar je bila<br />
zaposlitev delavca sklenjena 30. 6. tekočega koledarskega<br />
leta (v tem primeru <strong>se</strong> lahko izplača sorazmerni<br />
del regresa do konca koledarskega leta) ali kadar gre<br />
za izjemo zaradi težav z likvidnostjo v skladu s 3.<br />
odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih.<br />
Ta izjema določa, da <strong>se</strong> lahko s kolektivno pogodbo<br />
na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca<br />
določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje<br />
do 1. novembra tekočega koledarskega leta.<br />
Kadar <strong>se</strong> po polnem izplačilu regresa zgodi<br />
nepredviden dogodek, na primer prekinitev delovnega<br />
razmerja, ima delodajalec na voljo dve možnosti: od<br />
delavca lahko naknadno pridobi soglasje o odtegnitvi<br />
(pobotu) preveč plačanega zneska regresa, druga<br />
možnost pa je, da delodajalec pravico in iztožljivo<br />
obveznost predhodno določi že v pogodbi o zaposlitvi<br />
in si s tem pridrži možnost uveljavljanja zahtevka<br />
za povračilo preveč plačanega zneska od delavca. V<br />
primeru, da delavec tako opredeljene obveznosti ni<br />
pripravljen izpolniti prostovoljno, je treba pogodbeni<br />
dogovor uveljavljati v sodnem postopku.<br />
RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA<br />
14<br />
Delodajalec, pri katerem je polni<br />
delovni čas 40 ur na teden, ima enoto<br />
– delavnico z obratovalnim časom od<br />
ponedeljka do petka od 7. do 21. ure in v soboto<br />
od 7. do 12. ure. Delavci delajo v dveh izmenah:<br />
prva izmena dela od ponedeljka do petka od 7.<br />
do 14. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur) ter v soboto od 7.<br />
do 12. ure (5 ur). Delavec pri delodajalcu na teden<br />
opravi 40 ur dela.<br />
Popoldanska izmena dela od ponedeljka do petka<br />
od 14. do 21. ure (5 dni x 7 ur = 35 ur). V soboto<br />
delavec popoldanske izmene praviloma ne pride<br />
na delo, ker je med dvema delovnima dnema (med<br />
21. in 7. uro) na voljo manj kot 11 ur počitka in tako<br />
delavec opravi le 35 delovnih ur.<br />
Delodajalca zanima, kako lahko delavcu, ki dela<br />
v petek v popoldanski izmeni, v primeru dopustov<br />
in bolniške odsotnosti drugih delavcev za naslednji<br />
dan odredi delo od 7. ure dalje, na način, da ne bo<br />
kršil zakona?<br />
Splošno pravilo določa, da mora imeti delavec<br />
na voljo najmanj 12 nepretrganih ur za dnevni<br />
počitek. Kadar je delavčev delovni čas razporejen<br />
neenakomerno ali začasno prerazporejen, pa mora<br />
imeti delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka v<br />
nepretrganem trajanju 11 ur.<br />
Računanje delovnega časa ter uveljavljanje<br />
dnevnih in tedenskih počitkov je odvisno od tega,
Top nasveti inšpektorata RS za delo<br />
29<br />
katera kolektivna pogodba za dejavnost velja za<br />
delodajalca (določilo 158. člena Zakona o delovnih<br />
razmerjih, ZDR-1). Nekatere kolektivne pogodbe<br />
namreč pri urejanju počitka med dvema delovnima<br />
dnevoma določajo izjeme. Preveriti je torej treba<br />
kolektivno pogodbo za konkretno dejavnost.<br />
pa <strong>se</strong> zgodi v primeru, če za<br />
delodajalca iz prejšnje točke ne velja<br />
15Kaj<br />
nobena od kolektivnih pogodb za<br />
dejavnosti, ki bi dovoljevala izjeme?<br />
V tem primeru izjem ni dovoljeno uporabiti in je treba<br />
zagotavljati počitek v skladu s 155. členom Zakona o<br />
delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da mora imeti<br />
delavec v primeru neenakomerne in začasne prerazporeditve<br />
delovnega časa na voljo najmanj 11 ur neprekinjenega<br />
odmora med dvema delovnima dnevoma.<br />
Položaj je mogoče urediti tudi z delnim prilagajanjem<br />
časovnice dela. V konkretnem primeru, ki <strong>se</strong><br />
nanaša na 13. vprašanje, lahko en delavec prejšnji<br />
dan delo zaključi uro prej, kot je ustaljeno (recimo<br />
ob 20. uri), dan pozneje pa ga začne ob 7. uri. Vsi<br />
drugi delavci pa tisti dan delo končajo ob 21. uri in<br />
naslednji dan na delo pridejo ob 8. uri zjutraj.<br />
Konkretna rešitev je odvisna tudi od upoštevanja<br />
ostalih omejitev, zato priporočamo pregled<br />
časovne razporeditve dela za določen me<strong>se</strong>c, kjer<br />
<strong>se</strong> bo jasno videlo, ali so izpolnjene v<strong>se</strong> omejitve in<br />
pogoji, ki jih narekuje Zakon o delovnih razmerjih.<br />
PRETEKLO DELO V OSNOVNI PLAČI<br />
lahko delodajalec v pogodbi o<br />
zaposlitvi dodatek za delovno dobo<br />
16Ali<br />
vključi že v osnovno plačo, kadar<br />
ne gre za poslovno o<strong>se</strong>bo, torej direktorja, za<br />
katerega velja po<strong>se</strong>bna ureditev, ki takšno prakso<br />
dopušča?<br />
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je<br />
plača zaposlenega <strong>se</strong>stavljena iz osnovne plače,<br />
dodatkov, dela plače za poslovno uspešnost in dela<br />
plače za delovno uspešnost. To pomeni, da je treba,<br />
če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da osnovna<br />
plača v<strong>se</strong>buje dodatek za preteklo delo, osnovno plačo<br />
po preteku vsakega leta zvišati za 0,5 %. Osnovna<br />
plača z vključenim preteklim delom tako ne more biti<br />
leta nespremenjena, saj to pomeni, da <strong>se</strong> dejanska<br />
osnovna plača delavca vsako leto zniža; razen kadar<br />
o tem obstaja izrecen in ja<strong>se</strong>n dogovor med delodajalcem<br />
in delavcem.<br />
Za dodatek za delovno dobo ni obvezno, da <strong>se</strong><br />
na plačilni listi izkazuje ločeno, mora pa biti obračunan<br />
in <strong>se</strong> vsako leto izkazuje z višjo bruto plačo.<br />
Po<strong>se</strong>bej je treba opozoriti, da je v vsakem<br />
primeru treba tudi preveriti, kaj v zvezi z vprašanjem<br />
dodatka za delovno dobo določa kolektivna pogodba<br />
za posamezno dejavnost, ki velja za delodajalca.<br />
Kolektivna pogodba namreč lahko dopušča možnost<br />
drugačnega urejanja vprašanja dodatka za<br />
delovno dobo. Stranke kolektivne pogodbe na ravni<br />
dejavnosti lahko namreč samostojno uredijo izplačevanje<br />
dodatka za delovno dobo: dolžino, način<br />
upoštevanja delovne dobe in odmerni odstotek.<br />
V pogodbi o zaposlitvi <strong>se</strong> v nobenem primeru ni<br />
mogoče dogovoriti, da zaposlenemu pravica do dodatka<br />
za delovno dobo, ki je določen v kolektivni pogodbi,<br />
ne pripada ali da zaposlenemu ta pravica pripada v<br />
nižjem znesku, kot je opredeljen v kolektivni pogodbi<br />
ali kolektivni pogodbi za primerljivo dejavnost, kadar<br />
kolektivne pogodbe za dejavnost delodajalca ni.<br />
Za več informacij o tem vprašanju priporočamo<br />
sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 10/2013 in<br />
sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 168/2018.<br />
POVRAČILO ZA PREHRANO<br />
DELAVCEV<br />
pri delodajalcu prejemajo<br />
povračilo za prehrano v različnih<br />
17Delavci<br />
zneskih: nekateri za prehrano prejemajo<br />
po 5 evrov na dan, nekateri 6 evrov na dan, en<br />
delavec pa za prehrano dnevno prejema 6,12 evra,<br />
kar je najvišje mogoče povračilo prehrane po<br />
Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in<br />
drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Je takšen<br />
pristop pri povračilu za prehrano dovoljen?<br />
Menimo, da so delavci upravičeni do enakega zneska<br />
povračila prehrane, razen kadar ima delodajalec določene<br />
kriterije, po katerih za nekatera delovna mesta<br />
določi višje povračilo stroškov prehrane. Tako povračila<br />
stroškov za prehrano kot drugi prejemki ali druge<br />
pravice iz delovnega razmerja morajo biti v skladu z<br />
upoštevanjem enakopravnosti delavcev. Z namenom<br />
preprečevanja diskriminacije je treba praviloma zagotoviti<br />
enotne kriterije za v<strong>se</strong> delavce. Mogoče bi sicer<br />
bilo, da delodajalec določi kriterije, ki bi omogočili<br />
drugačno izplačilo te pravice. Primer: nekateri delavci<br />
delajo v poslovni enoti v regiji, kjer je hrana, torej<br />
malica, dražja. Vendar morajo biti ti kriteriji objektivni<br />
in ne smejo temeljiti na o<strong>se</strong>bnih lastnostih delavca,<br />
veri, rasi in podobnih o<strong>se</strong>bnih okoliščinah.<br />
pri delodajalcu (gradbeništvo)<br />
v času <strong>se</strong>zone na dan opravijo 10 ali<br />
18Delavci<br />
več ur dela. Delodajalec jim povrne<br />
strošek prehrane v višini 5 evrov na dan. Ali<br />
mora delodajalec za čas, ko delavci delajo več kot<br />
10 ur, tem obvezno plačati dodatnega 0,76 evra<br />
za vsako uro nad dopolnjenimi 8 urami dela? Ali<br />
mora dodatek pri prehrani v primeru, ko delo
30<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti inšpektorata RS za delo | September <strong>2019</strong><br />
ob<strong>se</strong>ga vsaj 10 ur, povrniti tudi delodajalec, ki<br />
nima <strong>se</strong>zonskega dela in ki delavcu ne odobri<br />
nadurnega dela, delavec pa nekajkrat na me<strong>se</strong>c<br />
dela 10 ur ali več, da bi izpolnil roke do strank?<br />
Delodajalec je delavcu dolžan povrniti stroške<br />
prehrane med delom. To je pravica, ki izvira iz delovnega<br />
razmerja in je urejena v Zakonu o delovnih<br />
razmerjih (ZDR-1). Davčno obravnavo tovrstnega<br />
izplačila s strani delodajalca ureja Uredba o davčni<br />
obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz<br />
delovnega razmerja. Uredba pa ne določa same<br />
pravice do povračila stroškov za prehrano.<br />
Delodajalec lahko delavcu povrne le dnevni<br />
zne<strong>se</strong>k v višini neobdavčene malice, če kolektivna<br />
pogodba za dejavnost, v kateri deluje delodajalec, ali<br />
interni akti delodajalca ne določajo drugače. <strong>Na</strong>jprej<br />
je treba preveriti, kakšne pravice ima delavec na<br />
podlagi zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe o<br />
zaposlitvi, nato pa tudi, kakšna je davčna obravnava<br />
takšnega izplačila.<br />
Če je v kolektivni pogodbi določeno, da delavcu<br />
v primeru delovnika, daljšega od 8 ur, denimo v<br />
primeru začasne ali neenakomerne razporeditve<br />
in nadurnega dela, pripada dodatno povračilo za<br />
malico, je to delavčeva pravica. Davčna obravnava<br />
takšnega izplačila je določena v 2. členu Uredbe.<br />
Tudi kadar gre za nadurno delo, ni nujno, da<br />
je delodajalec dolžan plačati dodatno malico ali<br />
dodatno povračilo stroškov za malico. Treba je tudi<br />
opozoriti, da pravice do povračila stroškov za malico<br />
ne gre enačiti s pravico do odmora.<br />
OBRAČUN DELA PRI INTERVENCIJI<br />
ima zaposlene <strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rje,<br />
ki opravljajo intervencije tudi zunaj<br />
19Delodajalec<br />
rednega delovnega časa. <strong>Kako</strong> pravilno<br />
obračunati delo v času intervencije?<br />
Intervencija je nujen in hiter odziv, ki ga ni mogoče<br />
napovedati in predvideti vnaprej. Tovrstnih situacij<br />
zato ni mogoče vključiti v sistem neenakomerne<br />
razporeditve delovnega časa, iz istega razloga pa je<br />
težko govoriti tudi o možnosti začasne prerazporeditve<br />
delovnega časa.<br />
Pri neenakomerni razporeditvi mora biti delovni<br />
razpored za koledarsko leto v celoti določen vnaprej,<br />
o čemer mora biti delavec obveščen. Začasna prerazporeditev<br />
pa mora biti vnaprej napovedana vsaj<br />
en delovni dan, in to v pisni obliki.<br />
V nujnih primerih, kot je intervencija, to ni mogoče,<br />
zato je najprimernejši institut nadurno delo v skladu<br />
s 144. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).<br />
Po tej določbi <strong>se</strong> delovne ure, opravljene v okviru intervencije,<br />
štejejo kot nadurno delo in so plačane v skladu<br />
z določili kolektivne pogodbe za določeno dejavnost<br />
ter z internimi akti ali pogodbo o zaposlitvi.<br />
RAZLIKOVANJE MED »REDNIM«<br />
VOZNIKOM IN »VOZNIKOM<br />
PRIPRAVNIKOM« PRI IZPLAČILU<br />
DNEVNIC<br />
delodajalec delavcu vozniku<br />
tovornjaka v mednarodnem prometu<br />
20Ali<br />
med pripravništvom oziroma<br />
uvajanjem v delo lahko izplača nižje dnevnice za<br />
pot v tujino, ker delavec ni samostojni voznik?<br />
Pripravništvo v prevozni dejavnosti s stališča Zakona<br />
o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki to vprašanje ureja v<br />
členih od 120. do 124., formalno ni mogoče. Kolektivna<br />
pogodba za prevozno dejavnost ali zakonska<br />
osnova, ki bi tovrstno delo omogočala z v<strong>se</strong>mi njegovimi<br />
značilnostmi, namreč trenutno ne obstaja. To pa<br />
ne pomeni, da »pripravniškega« delovnega mesta, za<br />
katerega veljajo v<strong>se</strong> pravice in obveznosti (dlje časa)<br />
zaposlene o<strong>se</strong>be, ni mogoče urediti kako drugače.<br />
V konkretnem primeru »pripravniškega« delovnega<br />
mesta v prevozni dejavnosti bi različno izplačilo<br />
dnevnic zaradi mladosti ali neizkušenosti lahko<br />
šteli za diskriminatoren kriterij, vezan izključno na<br />
dobo opravljanja dela pri delodajalcu.<br />
Razlikovanje med »pripravniškim« in »rednim«<br />
voznikom je sicer dovoljeno pri določitvi višine plače<br />
zaradi konkretnih in objektivnih razlogov, ki lahko<br />
vplivajo na višino plače: izkušenj in znanja, časa dela<br />
pri delodajalcu, izobrazbe in podobnih dejavnikov.<br />
V primeru povračila stroškov za službeno pot<br />
v tujino pa takšen objektiven kriterij ne obstaja, saj<br />
sta tako »redni« voznik v mednarodnem prometu kot<br />
»pripravnik« v enakem položaju z vidika objektivnega<br />
kriterija napotitve v isto državo v tujini. Obema<br />
nastanejo enaki stroški, ne glede na dolžino staža<br />
pri delodajalcu, zato sta oba upravičena do enakega<br />
povračila dnevnic.<br />
DELOVNI ČAS VOZNIKA<br />
v voznikov delovni čas vključen<br />
samo čas vožnje ali tudi čas, ko voznik<br />
21Je<br />
čaka, da mu tovornjak natovorijo in<br />
iztovorijo?<br />
Čas pripravljenosti, ko voznik s svojim delovnim<br />
časom ne more prosto razpolagati, na primer med<br />
natovarjanjem in raztovarjanjem, mora biti vštet v<br />
voznikov delovni čas. Tako določa Zakon o delovnem<br />
času in obveznih počitkih mobilnih delavcev.
31<br />
Krediti za financiranje<br />
naložb za trajnostno<br />
rast turizma<br />
Krediti za:<br />
samostojne podjetnike<br />
mala in srednje velika podjetja<br />
velika podjetja<br />
zadruge<br />
do 20 mio EUR<br />
dolga ročnost (6-30 let)<br />
dolg moratorij (do 5 let)<br />
ugodna obrestna mera<br />
nižji pogoji zavarovanj<br />
Oddaja vlog:<br />
https://vloge.sid.si<br />
SID banka v sodelovanju z:<br />
www.sid.si e: financiranje@sid.si t: 01 2007 480
32<br />
Član<br />
Z nakupom pohištva<br />
Akron si dvignete ugled<br />
in produktivnost ter<br />
privarčujete<br />
Akron že 30 let izdeluje vrhunsko pisarniško pohištvo po<br />
meri svojih strank, in ker ima status invalidskega podjetja,<br />
ga lahko kupite ceneje – če <strong>se</strong> odločite za poslovni najem,<br />
pa lahko tudi izboljšate svojo likvidnost.<br />
Akron je specialist za<br />
opremljanje, ki s strastjo<br />
in ljubeznijo izdeluje<br />
pohištvo po meri. V<br />
številne domove vnaša<br />
toplino in domačnost, v poslovno<br />
okolje pa sodobno urejenost.<br />
V letu <strong>2019</strong> beleži tri de<strong>se</strong>tletja nepozabnih<br />
zgodb. S svojim delovanjem<br />
pre<strong>se</strong>ga pričakovanja kupcev in piše<br />
nove trende na področju opremljanja.<br />
Pohištvo Po meri: narejeno<br />
po okusu in željah strank<br />
Akronovo pohištvo slovi po vrhunski<br />
kakovosti, natančni izdelavi in najboljših<br />
materialih, predv<strong>se</strong>m pa imajo<br />
stranke najraje to, da so vsi elementi<br />
narejeni po meri in v želenih kombinacijah<br />
barv ter materialov.<br />
Vgradnim omaram z drsnimi vrati <strong>se</strong><br />
je pridružilo tudi drugo pohištvo, tako<br />
za opremljanje bivalnih kot poslovnih<br />
prostorov. Po meri opremljene<br />
pisarne izboljšujejo produktivnost in s<br />
tem prispevajo k uspešnosti poslovanja.<br />
Prednost sodobno opremljenih<br />
<strong>se</strong>jnih ter konferenčnih prostorov in<br />
izobraževalnih ustanov je v spodbujanju<br />
mi<strong>se</strong>lnih procesov. Moderna<br />
in funkcionalna recepcija izžareva<br />
kulturo podjetja. Hotelski gostje pri<br />
odločitvi za namestitev vedno večji<br />
poudarek dajejo opremljenosti. Oprema<br />
prodajnih salonov in trgovin mora<br />
kupce navdušiti.<br />
Sodobno opremljene pisarne vplivajo na povečanje storilnosti.<br />
Akron pri opremi poslovnih prostorov<br />
upošteva poslovne proce<strong>se</strong>, ki <strong>se</strong> dopolnjujejo<br />
in prehajajo med <strong>se</strong>boj ter<br />
s tem omogočajo večjo učinkovitost.<br />
Pri načrtovanju in izbiri naročnikom<br />
Akron pomaga s celovitim pristopom:<br />
s svetovanjem, 3D izrisi, izmero, dostavo<br />
in montažo.<br />
Prihranite in obenem Pomagate<br />
invalidom<br />
Ste vedeli, da si lahko znižate obveznost<br />
plačila v Invalidski sklad in si za<br />
ta zne<strong>se</strong>k pri Akronu nabavite poslovno<br />
pohištvo? Pohištvo po vašem izboru,<br />
ki ga potrebujete za poslovanje.<br />
Izkoristite priložnost, hkrati pa pri tem<br />
pomagajte invalidom, ki jim je kvotni<br />
sistem namenjen. Akron ima status<br />
invalidskega podjetja in z nakupom pri<br />
njem podpirate zaposlovanje invalidov.<br />
Privarčujete lahko od 22 % do<br />
33 % nakupne vrednosti pohištva.<br />
s poslovnim najemom do<br />
boljše likvidnosti<br />
Če potrebujete finančno svobodo za<br />
tekoče poslovanje, je poslovni najem<br />
odlična rešitev. Z nakupom <strong>se</strong> bonitetna<br />
ocena podjetja ne zmanjšuje,<br />
lastna finančna sredstva lahko usmerite<br />
v produktivnost, ne bremenijo vas<br />
stroški amortizacije. Poslovni najem<br />
je dolgoročna poslovna odločitev, ki<br />
vam pomaga zagotavljati likvidnost.<br />
Postopek je enostaven in hiter.<br />
Če iščete kakovostno pohištvo, ki<br />
bo vašemu podjetju v čast in ponos,<br />
zagotovo poglejte na www.akron.si.<br />
Ne bo vam žal.<br />
Promo
33<br />
POHIŠTVO<br />
PO MERI<br />
Prihranite z nakupom<br />
poslovnega pohištva Akron<br />
u Znižajte obveznost plačila v invalidski sklad<br />
u Izkoristite prednosti operativnega leasinga<br />
• POSLOVNI PROSTORI<br />
• VGRADNE OMARE • SPALNICE<br />
• OTROŠKE SOBE • PREDSOBE<br />
• KOPALNICE • DNEVNE SOBE<br />
KAK<br />
let<br />
VKLJUČENO<br />
SVETOVANJE<br />
KAKOVOSTI<br />
SALONI AKRON<br />
LJUBLJANA:<br />
T 041 741 911<br />
E salon@akron.si<br />
CELJE:<br />
T 031 720 657<br />
E celje@akron.si<br />
PRODAJNA MESTA<br />
LJUBLJANA • KRANJ<br />
KOPER • JESENICE<br />
CELJE • SLOVENJ GRADEC<br />
POLZELA • MARIBOR<br />
NOVO MESTO • LJUTOMER<br />
POVSOD PO SLOVENIJI<br />
AKROMAT<br />
IZRIŠITE SI<br />
SVOJO VGRADNO<br />
OMARO!<br />
www.akron.si
34<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti finančne uprave RS | September <strong>2019</strong><br />
TOP NASVETI FINANČNE UPRAVE RS<br />
<strong>Na</strong> področju obračuna davkov, izdaje<br />
kuponov, poslovanja z bankami in<br />
izterjave<br />
Med drugim odgovarjamo na vprašanja: Po kakšni ceni naj gostinec<br />
obračunava reprezentanco, s katero občasno pogosti stalne<br />
stranke? Kateri kuponi štejejo za enonamenske in kako to vpliva na<br />
izdajanje računov? <strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti primerom, ko banka podjetju<br />
zavrne odprtje transakcijskega računa?<br />
Foto: Shutterstock<br />
Odgovore na aktualna vprašanja članov <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so povezana s prodajo izdelkov<br />
in storitev prek spleta in nastopanjem na trgu, je v obliki pravnih mnenj pripravila strokovna služba <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Finančno upravo RS (Furs).<br />
Mnenja <strong>se</strong> nanašajo na konkretna pravna razmerja in/ali situacijo, pri tem pa so izključno upoštevani: posredovano<br />
konkretno vprašanje, opis dejanskega stanja, dostopne informacije in splošno veljavni predpisi. Pojasnjujemo,<br />
da so predstavljeni primeri izrazito individualni, odgovori pa so pripravljeni za vsako konkretno situacijo<br />
po<strong>se</strong>bej ter temeljijo na najboljšem znanju in o<strong>se</strong>bni presoji pripravljavcev. Ugotovitve v konkretnih primerih<br />
pa v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v zadevi, za katero je bilo pripravljeno mnenje, temveč<br />
najboljši mogoč nasvet v posameznem primeru. Prav tako odgovori ne pomenijo, da organ, pristojen za presojo<br />
zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.<br />
Avtorja: Igor Knez, Jan Tomše<br />
REPREZENTANCA<br />
kakšni ceni naj gostinec, ki<br />
občasno brezplačno pogosti svoje<br />
22Po<br />
stalne stranke ali dobavitelje s pijačo<br />
ali kavo, obračuna opisano reprezentanco?<br />
Gostinec namreč po opravljeni tovrstni storitvi<br />
izda dobavnico na svoje podjetje, nato pa konec<br />
me<strong>se</strong>ca tudi zbirni račun teh dobavnic. <strong>Na</strong>j pri<br />
tem za obračun upošteva nabavno ali prodajno<br />
ceno?<br />
Kadar gostinec stranki brezplačno postreže s<br />
kavo ali pijačo oziroma s hrano, to z vidika predpisov,<br />
ki urejajo davek na dodano vrednost (DDV), pomeni,<br />
da zanjo brezplačno opravi gostinsko storitev.<br />
Glede obveznosti obračuna DDV je zato najprej treba<br />
ugotoviti, ali gostinec omenjeno storitev opravi<br />
za namene opravljanja svoje dejavnosti.<br />
Velja naslednje:<br />
<br />
če gostinec brezplačno opravi gostinsko<br />
storitev svoji stalni stranki ali dobavitelju za<br />
namene opravljanja dejavnosti, potem tako<br />
opravljena brezplačna storitev ni predmet DDV,<br />
<br />
če gostinec brezplačno opravi gostinsko<br />
storitev svoji stalni stranki ali dobavitelju<br />
za druge namene kot za namene njegove
Top nasveti finančne uprave RS<br />
35<br />
dejavnosti, <strong>se</strong> takšna storitev v skladu s<br />
točko b) 15. člena Zakona o davku na dodano<br />
vrednost (ZDDV-1) šteje za opravljeno za<br />
plačilo. V tem primeru mora gostinec od tako<br />
opravljene storitve na internem dokumentu<br />
obračunati DDV od davčne osnove, ki jo v<br />
skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZDDV-1<br />
<strong>se</strong>stavljajo celotni stroški davčnega zavezanca<br />
za opravljanje storitve. Od tako opravljene<br />
storitve <strong>se</strong> ne izda račun po ZDDV-1.<br />
Ali je gostinska storitev brezplačno opravljena<br />
za namene opravljanja dejavnosti gostinca ali pa je<br />
opravljena za druge namene, <strong>se</strong> ugotavlja v vsakem<br />
primeru po<strong>se</strong>bej, na podlagi v<strong>se</strong>h dejstev in konkretnih<br />
okoliščin.<br />
LASTNA PORABA V GOSTINSTVU<br />
in kako lahko gostinec in njegovi<br />
zaposleni uporabijo način lastne<br />
23Kdaj<br />
porabe, torej za namen porabe blaga<br />
ali storitev za za<strong>se</strong>ben namen, in ne za namen<br />
opravljanja dejavnosti?<br />
Zakonodaja na področju davka na dodano<br />
vrednost (DDV) določa, v katerih primerih je treba od<br />
tako opravljene dobave blaga ali storitev obračunati<br />
in plačati DDV, ne določa pa, kdaj in na kakšen način<br />
lahko davčni zavezanec ali njegovi zaposleni uporabijo<br />
oziroma izkoristijo ta način.<br />
KUPONI<br />
kuponi <strong>se</strong> od začetka tega<br />
leta, odkar velja nova ureditev tega<br />
24Kateri<br />
področja, štejejo za enonamenske in<br />
kako to vpliva na izdajanje računov za tovrstne<br />
kupone?<br />
Kupon je instrument, v zvezi s katerim velja<br />
obveznost, da ga ponudnik sprejme kot plačilo ali<br />
kot delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev.<br />
Pri tem so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve,<br />
ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih<br />
dobaviteljev navedeni na kuponu ali v pripadajoči<br />
dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega<br />
kupona. Kupon je lahko izdan v fizični ali elektronski<br />
obliki in je lahko enonamenski ali večnamenski. <strong>Na</strong><br />
enonamenskem kuponu je ob izdaji naveden tudi<br />
kraj dobave blaga ali opravljanja storitev in davek<br />
na dodano vrednost DDV, ki ga je treba plačati za<br />
navedeno blago ali storitev. Pogoji, ki morajo biti<br />
izpolnjeni za to, da <strong>se</strong> kupon šteje za enonamenskega,<br />
so razvidni iz spodnje grafike. Vsakokratni<br />
prenos enonamenskega kupona <strong>se</strong> šteje za opravljeno<br />
dobavo, zato je treba izdati račun ob vsakem<br />
prenosu (prodaji) enonamenskega kupona.<br />
ENONAMENSKI KUPON<br />
prvi odstavek 18.a<br />
člena ZDDV-1<br />
in<br />
a) točka drugega odstavka 18.a člena<br />
ZDDV-1<br />
in in in<br />
I. Kupon, na katerem<br />
so<br />
navedeni, ali pa so<br />
navedeni v<br />
pripadajoči<br />
dokumentaciji,<br />
vključno s pogoji<br />
uporabe<br />
blago,<br />
ki bo dobavljeno,<br />
ali storitve, ki bodo<br />
opravljene<br />
ali<br />
identiteta njihovih<br />
morebitnih<br />
dobaviteliev<br />
II. Ob njihovi izdaji<br />
sta znana<br />
kraj dobave blaga<br />
ali kraj opravljanja<br />
storitev,<br />
na katere <strong>se</strong> kupon<br />
nanaša<br />
DDV, ki ga je treba<br />
plačati za navedeno<br />
blago/storitve<br />
III. Obstaja<br />
obveznost, da <strong>se</strong><br />
sprejme kot plačilo<br />
ali delno plačilo za<br />
dobavo blaga ali<br />
storitev<br />
davčni zavezanec, ki ima<br />
<strong>se</strong>dež v Sloveniji in je v Sloveniji tudi<br />
25Podjetje<br />
identificirano za namene davka na<br />
dodano vrednost (DDV), pri prodaji trgovskega<br />
blaga (moških in ženskih majic, jaken, čevljev,<br />
pasov …) obračunava DDV po splošni, 22-odstotni<br />
stopnji. Podjetje izda kupon za 50 evrov, s<br />
katerim je v njegovih trgovinah v Sloveniji<br />
mogoče kupiti katerokoli oblačilo ali obutev.<br />
Kupci kupona so lahko fizične o<strong>se</strong>be (končni<br />
potrošniki) ali davčni zavezanci. Ali <strong>se</strong> tak kupon<br />
šteje za enonamenski kupon?<br />
Če <strong>se</strong> kupon nanaša na različno blago (oblačila,<br />
obutev ali pasove), od katerega <strong>se</strong> v skladu z<br />
Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)<br />
DDV obračunava po enaki stopnji – v tem primeru<br />
<strong>se</strong> v<strong>se</strong> blago obdavči po splošni, 22-odstotni stopnji<br />
–, to pomeni, da je ob izdaji kupona znan tudi DDV,<br />
ki ga je treba plačati za navedeno blago. Gre torej za<br />
enonamenski kupon. Podjetje mora ob prodaji enonamenskega<br />
kupona kupcu, fizični o<strong>se</strong>bi (končnemu<br />
potrošniku) ali davčnemu zavezancu izdati račun<br />
po veljavni zakonodaji, ki ureja DDV, na katerem z<br />
uporabo preračunane 22-odstotne stopnje, ki znaša<br />
18,0328 odstotka, obračuna DDV.<br />
in
36<br />
<strong>SBC</strong> | Top nasveti finančne uprave RS | September <strong>2019</strong><br />
listino so prodajalci na podlagi<br />
davčne zakonodaje dolžni izdati ob<br />
26Katero<br />
dejanski izročitvi blaga, pri kateri je<br />
kupnina prejeta v obliki enonamenskega kupona?<br />
V skladu z zakonodajo, ki ureja davek na dodano<br />
vrednost (DDV), <strong>se</strong> za enonamenske kupone, izdane<br />
po 1. januarju <strong>2019</strong>, šteje, da je dobava opravljena že<br />
ob prenosu oziroma ob prodaji enonamenskega kupona.<br />
Davčni zavezanec mora zato zagotoviti, da je<br />
za namene DDV račun izdan že ob prenosu (prodaji)<br />
enonamenskega kupona. Dejanska izročitev blaga<br />
v zameno za enonamenski kupon <strong>se</strong> v sistemu DDV<br />
ne obravnava kot ločena transakcija, zato na strani<br />
davčnega zavezanca ob dejanski izročitvi blaga v<br />
zameno za enonamenski kupon po določbah Zakona<br />
o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ne nastane<br />
obveznost izdaje računa.<br />
Vprašanje o listini: poslovni dogodek, ki predstavlja<br />
povečanje prihodkov in s tem davčno osnovo za<br />
obračun davka od dohodkov pravnih o<strong>se</strong>b, je treba<br />
evidentirati z ustrezno knjigovodsko listino. Kot<br />
ustrezna knjigovodska listina velja takšen oblični<br />
zapis, ki poslovni dogodek izkazuje verodostojno in<br />
pošteno ter v skladu s pravili skrbnega računovodenja<br />
(Pravila skrbnega računovodenja (2016), ki jih je<br />
sprejel Slovenski inštitut za revizijo http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/psr-2016.pdf).<br />
Pomembna je torej materialna pravilnost <strong>se</strong>stavljene<br />
knjigovodske listine, in ne njena formalna obličnost.<br />
Ta listina <strong>se</strong> lahko poimenuje račun ali kako drugače.<br />
TOP DAVČNI NASVETI DAVČNIH<br />
SVETOVALCEV<br />
Strokovna odgovora na vprašanji, povezani z davčnim<br />
področjem, sta pripravila mag. Ivan Simič, član <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov, in mag. Nevenka Simić<br />
Mićunović, davčna svetovalka podjetja Simič & partnerji,<br />
d. o. o., ki izvaja davčno svetovanje podjetnikom,<br />
gospodarskim družbam, drugim oblikam organizacij in<br />
fizičnim o<strong>se</strong>bam. Podjetje Simič & partnerji, d. o. o., davčne<br />
nasvete objavlja v strokovni reviji Denar, ki je namenjena<br />
uporabnemu davčnemu znanju in davčnim informacijam<br />
(http://www.simic-partnerji.si/revija-denar.html).<br />
POSLOVANJE Z BANKAMI<br />
financiranja terorizma ter ukrepi zoper podjetja iz davčno<br />
ugodnejših območij, ki evropskim bankam dajejo<br />
diskrecijsko pravico, da <strong>se</strong> po lastnem občutku odločijo,<br />
komu bodo odprle transakcijski račun in komu ne.<br />
Razlogi za zavrnitev odprtja transakcijskega<br />
računa so lahko različni, na primer:<br />
<br />
o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je politično<br />
izpostavljena,<br />
<br />
o<strong>se</strong>ba, ki je odprla podjetje, je imela v<br />
preteklosti težave z banko,<br />
<br />
banka iz registrirane dejavnosti podjetja<br />
in po opravljenem intervjuju z direktorjem<br />
novoustanovljenega podjetja oceni, da gre<br />
za rizične posle ali pa za posle, ki <strong>se</strong> bodo<br />
opravljali v rizičnih državah in podobno.<br />
V Sloveniji še dodatno težavo predstavlja tretji<br />
odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku<br />
(ZDavP-2), v katerem je določeno, da morajo imeti<br />
o<strong>se</strong>be iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih<br />
storitev, to je pri banki, odprt transakcijski račun.<br />
Če računa nimajo odprtega, podjetja kršijo določbo<br />
14. a) točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2,<br />
zaradi česar jim grozijo globe od 800 do 10.000 evrov<br />
(samostojni podjetnik), od 1.200 do 15.000 evrov<br />
(mala podjetja) oziroma od 3.200 do 30.000 evrov<br />
(srednja in velika podjetja).<br />
Podjetjem, ki imajo odprte transakcijske račune<br />
pri bankah, svetujemo:<br />
<br />
naj spoštujejo pogodbe, ki jih imajo<br />
sklenjene s poslovnimi bankami,<br />
<br />
naj bodo pozorna na morebitne blokade<br />
bančnega računa, saj poznamo primere, ko<br />
banka zaradi dalj časa trajajoče blokade<br />
bančnega računa in zaradi tega natečenih<br />
bančnih stroškov, ki niso bili plačani,<br />
enostransko zapre transakcijski račun.<br />
Po tem, ko banka podjetju zapre transakcijski<br />
račun, je lahko postopek ponovnega odpiranja pri<br />
kateri drugi poslovni banki otežen, saj so banke med<br />
<strong>se</strong>boj povezane.<br />
Znani so primeri, ko so banke podjetju zaprle<br />
transakcijski račun, to pa nato v nobeni drugi banki ni<br />
moglo odpreti novega. Ker podjetje ni imelo odprtega<br />
transakcijskega računa, mu je Furs izdal odločbo o<br />
prekršku in podjetje je moralo plačati globo.<br />
27Po odprtju transakcijskega računa za<br />
vplačilo osnovnega kapitala in uspešnem<br />
vpisu v sodni register pri bankah<br />
podjetja lahko naletijo na težave pri odpiranju<br />
transakcijskega računa za poslovanje. Razlogi<br />
so različni. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti primerom, ko banka<br />
podjetju zavrne odprtje transakcijskega računa?<br />
Tovrstne težave opažamo v zadnjem letu in <strong>se</strong> ne<br />
pojavljajo le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih<br />
evropskih državah. Očitno gre za navodila z vrha EU,<br />
povezana z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in<br />
ZASTARANJE IZTERJAVE<br />
preneha pravica Fursa do izterjave<br />
davka?<br />
28Kdaj<br />
Pravica Finančne uprave RS do izterjave<br />
(prisilne izpolnitve plačila) davka nastopi s prvim<br />
dnem zamude (dan po dnevu, ko bi davek moral<br />
biti plačan). Prvi dan zamude tako predstavlja<br />
začetek teka absolutnega zastaralnega roka.<br />
Zastaralni (absolutni) rok davčnih obveznosti:
Top nasveti finančne uprave RS<br />
37<br />
<br />
bodisi na podlagi zakona (npr. s<br />
predložitvijo davčnega obračuna)<br />
<br />
bodisi na podlagi odločbe (npr. z vložitvijo<br />
davčne napovedi)<br />
je 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo<br />
teči.<br />
Začetka teka zastaralnega roka davčni organ<br />
ne more preložiti na pozneje z izdajo (nove) odločbe,<br />
s katero je zgolj ugotovljeno, da davčni zavezanec<br />
dolguje davek, ki je zapadel v plačilo (npr. kasnejši<br />
sklep o izvršbi). Če bi to držalo, bi davčni organ lahko<br />
izdajal vedno nove odločbe in pravica davčnega organa<br />
do izterjave davčnega dolga ne bi nikoli zastarala.<br />
Pojasnilo<br />
Pri tolmačenju določb o zastaranju <strong>se</strong> Furs razhaja z<br />
nekaterimi sodišči, saj sodna praksa glede nekaterih<br />
vprašanj ni enotna.<br />
GENERALNI PARTNER<br />
6<br />
Akademija<br />
SREBRNI PARTNERJI<br />
BRONASTA PARTNERJA<br />
VSEBINSKI PARTNERJI
38<br />
<strong>SBC</strong> | Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Barbara Reya<br />
Uvajanje robotizacije<br />
in digitalizacije<br />
spodbuja odpiranje<br />
novih delovnih mest,<br />
ki so bolj kakovostna<br />
in zdravju manj<br />
škodljiva, pravi<br />
direktor pred kratkim<br />
odprte tovarne<br />
Yaskawa v Kočevju,<br />
ki je za japonsko<br />
multinacionalko<br />
strateška naložba v<br />
svetovnem merilu.<br />
Je kdo kdaj pomislil, da bi<br />
obdavčil stroje? Enako velja<br />
za robote.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
Hubert Kosler je dolgoletni<br />
podjetnik in človek, ki je<br />
Slovenijo pomagal vrisati na<br />
svetovni zemljevid napredne<br />
robotike. Po Yaskawi<br />
Ristro, ki je od leta 1996 v<br />
Ribnici prisotna kot proizvajalec rešitev za<br />
implementacijo robotov za različne tehnološke<br />
proce<strong>se</strong> na ključ, je novopostavljena Yaskawa<br />
v Kočevju že druga lokacija, ki je za japonsko<br />
multinacionalko ključnega pomena.<br />
K hitri postavitvi in pametnim rešitvam<br />
za Kočevje je v znatni meri prispevalo prav<br />
inženirsko znanje iz Ribnice, ki je pripravilo rešitve<br />
za integracijo robotov, testirnico, softverske<br />
in druge zahteve, ki jih je postavila japonska<br />
multinacionalka. S Hubertom Koslerjem smo<br />
govorili o robotiki in o tem, kako vidi družbo<br />
prihodnosti, ki bo temeljila na uporabnih pametnih<br />
rešitvah.<br />
Kaj pomeni danes razmišljati o postavitvi<br />
pametne tovarne? Kaj v<strong>se</strong> to vključuje?<br />
Od samega začetka smo razmišljali o tem, kako<br />
<strong>se</strong> bodo avtomatsko vodeni vozički vozili med<br />
proizvodnimi linijami. V fazi projektiranja smo<br />
»čistili« tloris tovarne – odstranili smo stebre, kjer<br />
je bilo to mogoče, da ne bi pozneje ugotavljali, kje
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
39<br />
so v napoto. Vso dvigalno tehniko smo prenesli<br />
na vi<strong>se</strong>če portale, tako da na tleh ni nobenih ovir.<br />
<strong>Na</strong>črtovani materialni tok, ki ga bodo izvajali<br />
AGV-vozički, omogoča najbolj optimalno dostavo<br />
materiala na vsako delovno mesto.<br />
Inženirji iz Yaskawe Ristro iz Ribnice so<br />
sodelovali pri integracijah robotov v lakirnici, pri<br />
montažnih linijah, v testirnici. V<strong>se</strong> smo zastavili<br />
tako, da lahko tovarno nadgrajujemo v smer<br />
pametne tovarne. Pametne tovarne ne kupiš,<br />
ampak jo trajnostno postavljaš, za to pa okoli<br />
<strong>se</strong>be potrebuješ pametne ljudi in dober tim, ki to<br />
razume in tako tudi usmerja njen razvoj.<br />
Pravite, da je be<strong>se</strong>dna zveza pametna tovarna<br />
danes pogosto na jeziku, a redki razumejo,<br />
kaj to zares pomeni.<br />
Danes <strong>se</strong> veliko govori o pametnih tovarnah, a če<br />
boste ljudi vprašali, kaj to pomeni, jih boste večino<br />
ujeli nepripravljene. To je podobno kot z industrijo<br />
4.0, za katero nekateri mislijo, da je to robotika.<br />
Ali veste, od kdaj že obstaja industrijska robotika?<br />
Od 70. let prejšnjega stoletja. Je to industrija 4.0?<br />
Ne. To je osnovna raven avtomatizacije, 4.0 pa je<br />
nadgradnja tega; je digitalizacija<br />
procesov in njihovo med<strong>se</strong>bojno<br />
povezovanje.<br />
Trgi robotike so v vzponu,<br />
prednjačijo Japonci in Korejci,<br />
največ robotov per capita v Evropi pa je v<br />
Nemčiji. Kaj pa drugi trgi, ki jih nagovarjate?<br />
Yaskawa pri nas je odgovorna za trg Slovenije<br />
in nekdanje Jugoslavije. To so trgi, ki rastejo, še<br />
po<strong>se</strong>bej Srbija. Tam je v zadnjem času veliko tujih<br />
investicij, saj <strong>se</strong> država krepi na industrijskem<br />
področju, zato si obetamo še veliko. Tudi<br />
Slovenija raste in vedno več podjetij <strong>se</strong> odloča za<br />
integracijo robotov. Govorimo tudi o pomanjkanju<br />
delovne sile. Treba je razumeti, da roboti nastopijo<br />
tudi tam, kjer ni dovolj ljudi.<br />
Nekateri so prepričani, da roboti kradejo<br />
delovna mesta ljudem.<br />
Tako govorijo nekateri, drži, toda po drugi strani<br />
za določena dela ljudi primanjkuje. Volkswagnova<br />
študija, opravljena pred leti, je pokazala, da imajo<br />
v podjetju zaposlenih veliko ljudi, starejših od 50<br />
let, ki <strong>se</strong> bližajo upokojitvi in nimajo podmladka.<br />
Kdo pa bo potem delal v proizvodnji? Bodo roboti<br />
torej kradli delovna mesta ali bodo zagotavljali<br />
proizvodnjo? Počeli bodo to drugo.<br />
Govorimo o<br />
pomanjkanju delovne<br />
sile. Treba je<br />
razumeti, da roboti nastopijo<br />
tudi tam, kjer ni dovolj ljudi.<br />
Industrijska robotika, ki je specialno področje<br />
Yaskawe, pomeni nadomeščanje ljudi tam,<br />
kjer gre za repetitivne naloge. Vi poudarjate<br />
pomembno družbeno dobrobit vaših rešitev.<br />
Lahko razložite?<br />
Roboti so dobrodošla rešitev tam, kjer je<br />
veliko ponavljajočih <strong>se</strong> gibov. Za primer vzemimo<br />
voznikov <strong>se</strong>dež v avtu, ki je ključni element vozila<br />
in mora biti med vožnjo stabilen. Ima med 300<br />
in 500 kratkih zvarov, ki jih človek ne bi nikoli<br />
zavaril enako zanesljivo, saj bi jih med 10 % in 15<br />
% vedno pozabil ali pa slabo izvedel. Tukaj robot<br />
opravi delo tako, kot ga človek ne bi.<br />
Pomembna je tudi avtomatizacija del,<br />
pri katerih gre za prenašanje velikih bremen.<br />
O<strong>se</strong>murni delovnik po več me<strong>se</strong>cih, letih zahteva<br />
svoj davek, saj sklepi pri takšnih delavcih prej<br />
ali slej opešajo, <strong>se</strong> vnamejo. Ti ljudje tako<br />
postanejo invalidi, so v breme družbi in nesreča<br />
za družino. Pri Yaskawi zato pravimo, da s svojimi<br />
mehatronskimi produkti in roboti skrbimo za<br />
dobrobit družbe in s tem tudi za srečo družin, saj<br />
zdrav človek doma funkcionira bolje kot bolan.<br />
BODO ROBOTI TOREJ KRADLI DELOVNA MESTA ALI BODO<br />
ZAGOTAVLJALI PROIZVODNJO? POČELI BODO TO DRUGO.<br />
Kaj pravzaprav pomeni vaša teza, da roboti<br />
delovnih mest ne bodo odnesli, temveč jih<br />
bodo le pre<strong>se</strong>lili drugam?<br />
Z nastajanjem novih tehnologij <strong>se</strong> odpirajo nova<br />
delovna mesta. Za nekatera že vemo, kakšna<br />
bodo, za nekatera pa še ne. Ko <strong>se</strong> je Slovenija<br />
odcepila, je izgubila celoten tedanji jugoslovanski<br />
trg in takrat je ogromno ljudi po 50. letu, sploh v<br />
inženirskih poklicih, ostalo brez službe; šlo je za<br />
političen, ne tehničen moment. Potem so <strong>se</strong> stvari<br />
uredile.<br />
Želim povedati, da gredo stvari s tokom in<br />
ljudje <strong>se</strong> prilagodijo. Veliko je odvisno od njihove<br />
fleksibilnosti in interesa. Nekateri so že pri<br />
štiride<strong>se</strong>tih 'komfortni' v glavi, drugi pa <strong>se</strong> učijo do<br />
konca svojega življenja.<br />
Imamo mlade starce in stare mladce. Mladi<br />
današnje tehnologije uporabljajo z lahkoto, težavo<br />
pa vidim pri medgeneracijskih letnikih. Toda<br />
govoriti »ostal bom brez službe« … dokler si zdrav,<br />
je pomembno le, ali želiš naprej.<br />
Večkrat slišimo be<strong>se</strong>do koboti oziroma<br />
kolaborativni roboti. <strong>Kako</strong> bi opisali kobote?<br />
Kolaborativni roboti spadajo v sfero industrijskih<br />
robotov; to ni robot, ki v bolnišnicah ali pa doma<br />
pomaga ljudem. Industrijske robote delimo<br />
na klasične industrijske, ki bližine človeka ne<br />
zaznajo in jih zato zapiramo v kabine, ki služijo<br />
kot varovalo. Človek tako ne more zatavati v
40 <strong>SBC</strong> | Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa | September <strong>2019</strong><br />
neposredno bližino robota. Kolaborativni ali<br />
sodelujoči roboti pa stojijo in delujejo ob človeku.<br />
Skratka, robot je v neposredni interakciji s<br />
človekom, brez kabine.<br />
<strong>Kako</strong> je to mogoče? Tako, da ima robot<br />
dodatno vgrajene <strong>se</strong>nzorje sile in momentov, s<br />
katerimi zaznava bližino človeka, ob morebitnem<br />
stiku z njim pa <strong>se</strong> takoj ustavi. Takšen robot<br />
deluje v počasnem ritmu, v režimu z nižjo<br />
varnostno hitrostjo, če pa je na delovnem mestu<br />
tudi kabina, lahko robot v območju kabine deluje<br />
z višjo hitrostjo. To imenujemo hibridni način<br />
delovanja robota.<br />
MLADI DANAŠNJE TEHNOLOGIJE UPORABLJAJO Z<br />
LAHKOTO, TEŽAVO PA VIDIM PRI MEDGENERACIJSKIH<br />
LETNIKIH. TODA GOVORITI »OSTAL BOM BREZ SLUŽBE«<br />
… DOKLER SI ZDRAV, JE POMEMBNO LE, ALI ŽELIŠ<br />
NAPREJ.<br />
Izraz »neproduktivni roboti« pa uporabljamo<br />
za robote, ki delujejo v laboratorijih in medicini.<br />
Kot primer lahko navedem robote, ki so namenjeni<br />
za radiofarmacijo, za pripravo radiofarmakov. To<br />
delo danes opravljajo radiofarmacevti, ki morajo<br />
biti dobro zaščiteni pred <strong>se</strong>vanjem, in roboti jih<br />
lahko tu učinkovito nadomeščajo.<br />
Družba prihodnosti oziroma družba 5.0 bo<br />
prevzela najboljše rešitve industrije 4.0 in jih<br />
prenesla na vsa ključna področja človekovega<br />
življenja. Tako napovedujejo Japonci, ki so<br />
razvili vizijo 5.0. <strong>Kako</strong> bo v to družbo vpeta<br />
robotika?<br />
Japonci z označbo družbe 5.0 imenujejo vpliv<br />
in aplikacijo rešitev industrije 4.0 na celotno<br />
družbo. Govorimo o pametni družbi oziroma<br />
angleško smart society. <strong>Na</strong>še podjetje prihodnost<br />
5.0 vidi kot družbo, v kateri imajo svoje mesto<br />
mehatronske rešitve, vključno z robotiko, poleg<br />
tega pa tudi motorji, regulacija, inverterji in zelena<br />
energija, kamor spadajo inverterji za vetrne<br />
elektrarne. Že danes lahko vidimo tako imenovane<br />
negovalne robote, ki so v pomoč pri oskrbi<br />
Tovarna Yaskawe v Kočevju<br />
postavljena je bila izjemno hitro, spomladi <strong>2019</strong>, komaj<br />
leto in pol po začetku del<br />
v tovarni bodo izdelovali 6000 robotov na leto, kar bo pokrilo 80 %<br />
potreb na evropskem ter trgih Bližnjega vzhoda, Afrike in Rusije<br />
trenutno v tovarni proizvedejo okoli 125 robotov na me<strong>se</strong>c,<br />
proizvodnjo bodo pozneje podvojili<br />
v tovarni proizvajajo tri vrste robotov: male z nosilnostjo 7 in 8<br />
kilogramov, srednje z nosilnostjo 12 in 25 kilogramov ter velike z<br />
nosilnostjo 50, 180 in 225 kilogramov<br />
v tovarni deluje tudi oddelek za raziskave in razvoj (R&D), ki<br />
je namenjen razvoju specialnih robotov, prilagojenih željam<br />
naročnikov<br />
onemoglih in bolnih, čeprav Yaskawa na tem<br />
področju v Evropi še ni aktivna.<br />
Pravite, da je kljub digitalizaciji,<br />
avtomatizaciji in robotiki v ospredju še vedno<br />
človek. Zakaj?<br />
Yaskawina vizija v kontekstu družbe 5.0 govori<br />
o dobrobiti družbe, o tako imenovani <strong>se</strong>rving<br />
society. Razvijamo robote za boljše življenje,<br />
pri čemer pomagajo tehnologije. Pri Yaskawi<br />
industrijo 4.0, na podlagi katere bo potekal<br />
prehod v družbo 5.0, imenujemo i3 mehatronika,<br />
ki govori o inovativnosti, integraciji in inteligenci;<br />
pri zadnjem imamo v mislih umetno<br />
inteligenco in algoritme, ki bodo<br />
znali odločati na osnovi vhodnih<br />
podatkov. V osredju v<strong>se</strong>ga naštetega<br />
pa so človek in storitve za boljše<br />
življenje ljudi.<br />
Kakšen bo videti svet čez nekaj<br />
de<strong>se</strong>tletij?<br />
Po<strong>se</strong>bne vizionarske slike si ne upam podajati,<br />
saj je težko napovedovati. Veliko ljudi sprašuje, ali<br />
bodo roboti nadvladali svet. Ne bodo ga; v bistvu<br />
jih razvija in izdeluje človek. Tudi intuicije ne<br />
bodo imeli. Bilo pa je pomenljivo, ko je pred<strong>se</strong>dnik<br />
danskega grozda Cluster na poslovni konferenci<br />
na predstavitvi pokazal zadnjo prosojnico, na<br />
kateri je bila ženska v postelji z robotom. Češ, to<br />
je the future of robotics (prihodnost robotike, op.<br />
a.). To bi bila huda zaušnica in svarilo moškim, kaj<br />
<strong>se</strong> lahko zgodi (smeh).<br />
Prej ste rekli, da je uporaba robotike v<br />
Sloveniji v vzponu. Med naprednejšimi<br />
na tem področju je gotovo avtomobilska<br />
industrija. Kaj pa druge panoge?<br />
Poleg avtomobilske industrije <strong>se</strong> pri krepitvi<br />
robotike vedno bolj profilirajo tudi drugi <strong>se</strong>ktorji.<br />
Lahko <strong>se</strong> pohvalim, da smo z robotiko uspeli<br />
prodreti v steklarstvo, saj smo v tej branži dobili<br />
zelo zanimiv projekt. Steklarstvo je luksuzni<br />
<strong>se</strong>ktor, drugačen od avtoindustrije in večine<br />
drugih, potrošniki pa so fizične o<strong>se</strong>be. Ogromno<br />
prostora za rast je tudi v logistiki. Logistični centri<br />
prevzamejo palete istovrstnih artiklov, nato pa<br />
formirajo palete z mešanimi artikli, ki jih potem<br />
dostavijo v svoje trgovske centre. Sestava palet z<br />
mešanimi artikli je velik izziv, saj zahteva ogromno<br />
dela, obenem pa gre za težaško manualno delo.<br />
Rešitev zanj bi lahko bila robotika.<br />
»Robote, ki vam jemljejo delo, je treba<br />
obdavčiti.« Stavek je izrekel ustanovitelj<br />
Microsofta Bill Gates. Vaše mnenje?<br />
To temo spremljam tudi sam, prav velikih koristi<br />
pa v obdavčitvi strojev ne vidim. Potem bi morali<br />
obdavčiti tudi CNC-stroje, ki so že dolgo na<br />
trgu. Je kdo kdaj pomislil na to, da bi obdavčil
Intervju: Hubert Kosler, Yaskawa<br />
41<br />
Veliko ljudi sprašuje,<br />
ali bodo roboti<br />
nadvladali svet. Ne<br />
bodo ga; v bistvu jih razvija in<br />
izdeluje človek. Tudi intuicije<br />
ne bodo imeli.<br />
CNC-stroj? Podoben odgovor velja za robote.<br />
Ali ni dovolj, da na določenih delovnih mestih, ki<br />
ustvarjajo invalide, namesto ljudi uporabiš robota,<br />
ki lahko dela 24 ur, pri tem pa ne bo postal invalid<br />
in breme družbe?<br />
To je prihodnost, ki prihaja k nam. Ne<br />
vem, kaj želijo predlagatelji do<strong>se</strong>či z davki na<br />
robote. Z dodatnim obdavčevanjem bi samo<br />
omejili investicije in ne vem, kakšno korist bi<br />
družba lahko imela od tega. <strong>Na</strong>jprej bi morali<br />
narediti analizo, kaj bi z davki povzročili. Davki<br />
ne smejo biti destruktivni. Uvajanje robotizacije<br />
in digitalizacije ustvarja nova delovna mesta,<br />
ki so bolj kakovostna in zdravju manj škodljiva,<br />
zato tudi menim, da uvedba davkov na visoko<br />
tehnologijo ni prava smer.<br />
Yaskawa in kadri<br />
V tovarni v Kočevju je trenutno okoli 70<br />
zaposlenih, s kadri pa nimajo težav, saj <strong>se</strong> ljudje<br />
ves čas javljajo na razpi<strong>se</strong>, za delo pa prejemajo<br />
tudi prošnje iz Hrvaške. Iščejo izobražene kadre,<br />
ki imajo končano najmanj triletno srednjo šolo<br />
za proizvodnjo, zelo dobro pa sodelujejo tudi z<br />
lokalnim inkubatorjem, ki je v osnovnih šolah na<br />
območju Kočevja pomagal vpeljati prostovoljni<br />
program robotike za otroke, kar je dolgoročno<br />
pomembno. Srednja šola v Kočevju je pred<br />
kratkim uvedla program strojni tehnik, Yaskawa<br />
pa sodeluje tudi s fakultetami, štipendira<br />
študente in tako pridobiva strokovnjake<br />
neposredno s fakultete.<br />
za luksuzni trg. Tisti klic je bil pravzaprav prošnja,<br />
ali lahko naročilo dobavimo prej, kot smo bili<br />
prvotno dogovorjeni. Vprašal <strong>se</strong>m ga, ali me kliče<br />
samo zaradi tega. Pritrdil je. Dobavo smo izpeljali<br />
dva tedna pred rokom. Povedati želim, da trg<br />
luksuznih dobrin tudi v največji recesiji ni upadel<br />
toliko kot druge dobrine. <strong>Na</strong> spremenjene razmere<br />
je vedno treba gledati kot na priložnosti.<br />
Nemško gospodarstvo, na katerega je<br />
Slovenija precej vezana, <strong>se</strong> ohlaja. <strong>Kako</strong> <strong>se</strong><br />
kot podjetnik pripravljate na prihodnja leta?<br />
Ohlajanje in cikli so normalna stvar. Vsi<br />
beležimo rahle upade, toda upajmo, da <strong>se</strong> trenutni<br />
upad ne bo razvil v hudo recesijo. A če pogledam<br />
tri leta nazaj, ko smo imeli izjemno rast, smo <strong>se</strong><br />
ukvarjali z naročili in z realizacijo naročil, manj<br />
pa z organizacijo, reorganizacijo, izobraževanjem<br />
… Manjša recesija je včasih dobrodošla, saj tako<br />
prevetriš v<strong>se</strong> načrte in cilje ter to lahko izkoristiš<br />
za nadaljnji razvoj podjetja. Primer: takoj ko smo<br />
videli, da <strong>se</strong> bo pri nas pojavila določena rezerva v<br />
času, smo startali z izobraževalnimi programi.<br />
V vaših podjetjih morda beležite upad<br />
naročil?<br />
Za zdaj ne. Malo počitka po treh letih izjemne<br />
rasti, ki prine<strong>se</strong> tudi utrujenost, je lahko<br />
dobrodošlo, če to ne traja predolgo. Nižja rast ima<br />
tako dva vidika.<br />
Ali je kriza za vas lahko tudi priložnost?<br />
<strong>Na</strong> krizo <strong>se</strong>m vedno gledal kot na priložnost,<br />
<strong>se</strong>veda pa je pri tem bistveno, da takoj ukrepaš in<br />
racionaliziraš poslovanje ter ga prilagodiš novim<br />
razmeram. Da je lahko priložnost, potrjuje naš<br />
primer; ko smo leta 2008 zašli v recesijo, smo<br />
imeli veliko pogodbo s proizvajalcem izpušnih<br />
sistemov za prestižne avtomobile AMG. Klical<br />
me je direktor podjetja in mislil <strong>se</strong>m si, da prihaja<br />
stornacija, saj so šli takrat posli navzdol. A šlo je<br />
Foto: Barbara Reya
42<br />
<strong>SBC</strong> | Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024 | September <strong>2019</strong><br />
Obljuba: za<br />
podjetja manj<br />
papirologije in<br />
lažji dostop do<br />
denarja<br />
Novo Evropsko komisijo bo od<br />
novembra naprej vodila Ursula<br />
von der Leyen. V političnih<br />
izhodiščih, imenovanih Bolj<br />
ambiciozna Unija, napoveduje<br />
ukrepe za lažje poslovanje,<br />
inoviranje in pridobivanje virov<br />
financiranja.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Nemška političarka Ursula von<br />
der Leyen, ki je julija letos<br />
prejela zadostno podporo<br />
poslancev Evropskega parlamenta,<br />
bo vodenje prihodnje<br />
Evropske komisije prevzela 1.<br />
novembra <strong>2019</strong>. Von der Leynova, ki bo prva<br />
ženska na čelu Evropske komisije, namerava<br />
začrtati pot, po kateri bo Evropa do leta 2050<br />
prva podnebno nevtralna celina. Po<strong>se</strong>bno<br />
pozornost bo namenila področju gospodarstva<br />
in davkov.<br />
V političnih usmeritvah von der Leynove za vodenje<br />
komisije so naslednji glavni poudarki:<br />
1Evropski zeleni dogovor.<br />
Von der Leynova v okviru napovedi, da bo<br />
Evropa do leta 2050 postala prva podnebno<br />
nevtralna celina, obljublja pripravo nove<br />
industrijske strategije za gospodarstvo ter<br />
prevzem vodilnega položaja Evrope v krožnem<br />
gospodarstvu. Med konkretnimi ukrepi našteva<br />
naslednje:<br />
<br />
razširitev sistema za trgovanje z<br />
emisijami na pomorski <strong>se</strong>ktor, promet in<br />
gradbeništvo ter uvedbo davka na meji glede<br />
na emisije ogljika, s katerim bi preprečili <strong>se</strong>litev<br />
virov CO2,<br />
<br />
evropski podnebni pakt, ki bo povezal<br />
regije, lokalne skupnosti, civilno družbo,<br />
industrijo in šole,<br />
<br />
naložbeni načrt za trajnostno Evropo,<br />
vreden bilijon evrov: več proračunskih<br />
sredstev za okolje, preoblikovanje dela<br />
Evropske investicijske banke v Evropsko<br />
podnebno banko, sprejem strategije za zeleno<br />
financiranje,<br />
<br />
evropski zeleni dogovor za biotsko<br />
raznovrstnost do leta 2030,<br />
<br />
podporo kmetom z novo strategijo »od vil<br />
do vilic« za trajnostno hrano vzdolž celotne<br />
vrednostne verige,<br />
<br />
nov akcijski načrt za krožno<br />
gospodarstvo, ki bo osredotočen na trajnostno<br />
rabo virov, zlasti v energetsko potratnih<br />
<strong>se</strong>ktorjih, na primer v tekstilni industriji in<br />
gradbeništvu.
Evropska komisija <strong>2019</strong>–2024<br />
43<br />
2Gospodarstvo za ljudi.<br />
Ukrepi, ki jih za podjetja napoveduje von der<br />
Leynova, so:<br />
<br />
po<strong>se</strong>bna strategija za manj birokracije<br />
za mala in srednja podjetja (MSP), ki bo MSP<br />
olajšala papirologijo in omogočila boljši<br />
dostop do trgov,<br />
<br />
dokončanje unije kapitalskih trgov, ki<br />
bodo MSP omogočili dostop do financiranja,<br />
potrebnega za rast, inovacije in širitev,<br />
<br />
ustanovitev javno-za<strong>se</strong>bnega sklada, ki bo<br />
specializiran za prve javne ponudbe MSP.<br />
<br />
Von der Leynova napoveduje tudi krepitev<br />
vloge evra ter več ravnovesja med tržnim in<br />
socialnim. Tako imenovani akcijski načrt za<br />
celovito izvajanje evropskega stebra socialnih<br />
pravic bo med drugim v<strong>se</strong>boval:<br />
<br />
evropski sistem pozavarovanja za primer<br />
brezpo<strong>se</strong>lnosti,<br />
<br />
preoblikovanje jamstva za mlade v trajni<br />
instrument za boj proti brezpo<strong>se</strong>lnosti mladih,<br />
tudi s krepitvijo proračuna za ta namen,<br />
<br />
evropsko jamstvo za otroke, ki bo v<strong>se</strong>m<br />
otrokom omogočalo dostop do zdravstvenega<br />
varstva in izobraževanja.<br />
Njene napovedi vključujejo tudi evropsko<br />
strategijo za enakost spolov, s po<strong>se</strong>bnim poudarkom<br />
na enakem plačilu za enako opravljeno<br />
delo, ter prizadevanja za uravnoteženo zastopanost<br />
spolov v upravnih odborih podjetij.<br />
<strong>Na</strong> davčnem področju poudarja nujnost<br />
reforme evropskega in mednarodnega sistema<br />
obdavčitve odhodkov pravnih o<strong>se</strong>b. Med<br />
drugim obljublja:<br />
<br />
obdavčitev velikih tehnoloških podjetij kot<br />
prednostno nalogo in v okviru tega konkretno<br />
prizadevanje za pravičen digitalni davek,<br />
<br />
predlog za izboljšanje obdavčitve<br />
podjetij na enotnem trgu, vključno s skupno<br />
konsolidirano osnovo za davek od dohodkov<br />
pravnih o<strong>se</strong>b, da bi odpravili razlike v davčnih<br />
pravilih, ki ovirajo globlje povezovanje<br />
enotnega trga in rast,<br />
<br />
ukrepe za boj proti davčnim goljufijam<br />
in proti škodljivim davčnim režimom v tretjih<br />
državah.<br />
3Evropa, pripravljena na digitalno dobo.<br />
Von der Leynova napoveduje:<br />
<br />
v prvih dneh mandata predstavitev<br />
zakonodaje o usklajenem pristopu k<br />
družbenim in etičnim posledicam umetne<br />
inteligence,<br />
<br />
sprejem novega zakona o digitalnih<br />
storitvah, ki bo izboljšal pravila o odgovornosti<br />
in varnosti za digitalne platforme, storitve in<br />
izdelke ter omogočil oblikovanje enotnega<br />
digitalnega trga,<br />
<br />
več naložb v izobraževanje in<br />
usposabljanje ljudi na digitalnem področju,<br />
vključno s sprejemom akcijskega načrta za<br />
digitalno izobraževanje, ki bo izkoristil v<strong>se</strong><br />
potenciale interneta.<br />
4Zaščita evropskega načina življenja.<br />
Von der Leynova načrtuje krepitev mehanizmov<br />
pravne države na območju EU, obljublja<br />
pa tudi:<br />
<br />
nov pakt o migracijah in azilu, vključno z<br />
oživitvijo dublinske reforme pravil o azilu, ter<br />
skupen evropski azilni sistem, ki temelji na<br />
med<strong>se</strong>bojni pomoči držav članic,<br />
<br />
vrnitev k popolnoma delujočemu<br />
schengenskemu območju prostega gibanja, pri<br />
čemer je treba določiti nov pristop za delitev<br />
bremena,<br />
<br />
okrepljeno zaščito evropskih zunanjih<br />
meja,<br />
<br />
več notranje varnosti v EU, kar pomeni<br />
več resursov evropskega javnega tožilstva za<br />
preiskovanje in pregon čezmejnega terorizma,<br />
<br />
nove ukrepe za krepitev carinske unije<br />
za obvladovanje carinskih tveganj in zaščito<br />
enotnega trga EU.<br />
5Močnejša Evropa v svetu.<br />
Von der Leynova v sklopu te točke izpostavlja:<br />
<br />
skrb za to, da bo imel vsak trgovinski<br />
sporazum vključene zahteve na področju<br />
varstva podnebja, okolja in dela, s politiko<br />
ničelne tolerance do dela otrok,<br />
<br />
imenovanje glavnega uradnika<br />
za trgovino, ki bo odgovoren za boljše<br />
spoštovanje in izvrševanje trgovinskih<br />
sporazumov,<br />
<br />
prizadevanja za enake konkurenčne<br />
pogoje za Evropo in odločne ukrepe proti<br />
dampingu, deregulaciji in subvencijam,<br />
<br />
potrditev evropske perspektive za Zahodni<br />
Balkan in prizadevanja za sporazumen brexit,<br />
obenem pa krepitev strateškega partnerstva<br />
EU z Veliko Britanijo.<br />
6Nova spodbuda za evropsko demokracijo.<br />
Von der Leynova napoveduje več vključevanja<br />
državljanov EU v politično odločanje, preprečevanje<br />
zunanjega vmešavanja v zadeve EU<br />
ter razvoj skupnih standardov in pristopa za<br />
odpravo dezinformacij in sovražnega govora<br />
na spletu. Prihodnja pred<strong>se</strong>dnica Evropske<br />
komisije namerava cilje opredeliti v akcijskem<br />
načrtu za evropsko demokracijo.
44<br />
Član<br />
Dobrodošli<br />
pod Palmo<br />
Je<strong>se</strong>nsko zimski<br />
namigi<br />
Pod Palmo je mogoče doživeti<br />
365 dni sonca. Po<strong>se</strong>bni poleti<br />
iz Slovenije na počitnice v<br />
Egipt, na toplo tudi v Maroko in<br />
na otok Tenerife. Poleg poletnih<br />
počitnic so korenine Palmine<br />
ponudbe izleti, krožne ture<br />
in daljša potovanja po Evropi,<br />
Bližnjem Vzhodu, Aziji, Združenih<br />
državah Amerike, Srednji in<br />
Južni Ameriki ter Afriki.<br />
Palmovci smo kot družina.<br />
Že tri de<strong>se</strong>tletja nas<br />
povezuje navdušenje<br />
nad odkrivanjem sveta<br />
in želja, da naše poti<br />
delimo z vami. S filozofijo udobnega,<br />
brezskrbnega in celostnega<br />
potovalnega <strong>se</strong>rvisa uresničujemo<br />
vaše sanje kot vodilni slovenski<br />
organizator potovanj in počitnic po<br />
Evropi in svetu. Odkritost in zanesljivost<br />
sta kot v vsakem domu naši<br />
najpomembnejši vrednoti. Zanju<br />
si vsak dan prizadevamo v družini<br />
Palminih gostov in popotnikov.<br />
Ponosni smo, da vam lahko ponudimo<br />
doživetja, ki včasih postanejo<br />
najlepši spomini v življenju.<br />
Tradicija in kakovosT,<br />
vredni zaupanja<br />
Uresničevanje sanj na potovanjih<br />
je ena najlepših in najtežjih nalog.<br />
Pod Palmo <strong>se</strong> za vaše udobje<br />
trudi skoraj 100 organizatorjev<br />
potovanj in počitnic. 100 stalnih<br />
turističnih vodnikov, predstavnikov<br />
in animatorjev skrbi za vaš<br />
oddih, na stotine partnerjev po<br />
v<strong>se</strong>m svetu nam pomaga ustvarjati<br />
doživetja za vas.<br />
palma zagoTavlja najboljši<br />
nakup med slovenskimi<br />
turističnimi agencijami<br />
Smo ponosni člani družine znamk<br />
Super-brands Slovenija, ki zagotavljamo<br />
preverjen nakup.<br />
V izboru za Best Buy Award<br />
<strong>2019</strong>/2020 smo kot edina turistična<br />
agencija v Sloveniji v neodvisni<br />
raziskavi med kupci prejeli<br />
nagrado za najboljše razmerje<br />
med ceno in kakovostjo.<br />
Promo
45<br />
082 80 9000<br />
051 380 838<br />
www.palma.si<br />
Turistična agencija Palma<br />
klicni.center@palma.si<br />
palma_agencija<br />
Pod Palmo uresničujemo sanje
46<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Kibernetska varnost je bila tema 7. <strong>SBC</strong> Akademije z naslovom Hekerji napadajo podjetnike. Zavarujte <strong>se</strong>, da ne<br />
boste tarča!, ki jo je 12. <strong>se</strong>ptembra, na Mednarodnem obrtnem <strong>se</strong>jmu v Celju organiziral <strong>SBC</strong> – Klub slovenskih<br />
podjetnikov. Več o <strong>SBC</strong> Akademiji na spletni strani: https://www.sbc.si/sbc-akademija/<br />
Izigrani direktorji<br />
morajo v povprečju<br />
plačati po 40 tisoč evrov<br />
Ste v vašem<br />
podjetju<br />
že izvedli<br />
kibernetsko vajo?<br />
Avtorja: Jan Tomše, Marko Vidrih<br />
SI-CERT, <strong>Na</strong>cionalni odzivni<br />
center za kibernetsko varnost,<br />
je lani prejel več kot 2400 prijav<br />
kibernetskih incidentov, število pa<br />
je vsako leto višje. Opazno je, da so<br />
tarče v<strong>se</strong> pogosteje podjetja, med<br />
njimi zlasti mala in srednja.<br />
<strong>Na</strong>padalci <strong>se</strong> na mala in srednja podjetja<br />
vedno bolj osredotočajo zato, ker ta nimajo<br />
na voljo v<strong>se</strong>h kadrovskih in drugih resursov za<br />
zagotavljanje informacijske varnosti, je prepričan<br />
dr. Denis Čaleta z Instituta za korporativne<br />
varnostne študije in izredni profesor na Gea<br />
College – Fakulteti za podjetništvo.<br />
»Kibernetski napadi <strong>se</strong> danes v<strong>se</strong> bolj <strong>se</strong>lijo<br />
na področje organiziranega kriminala, napadalci<br />
pa <strong>se</strong> napadov lotevajo zelo organizirano in<br />
načrtovano. Tako izbirajo tudi tarče, predv<strong>se</strong>m<br />
podjetja, in jim prilagajajo oblike napadov,« opaža<br />
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA, ki deluje v sklopu<br />
Arnesa in ima naloge koordinacije reševanja<br />
kibernetskih incidentov, tehničnega svetovanja,<br />
podpore ob vdorih in izdajanja opozoril o<br />
kibernetskih grožnjah.<br />
Kibernetske napade oziroma incidente je v<br />
osnovi mogoče razdeliti na dve skupini: na tiste,<br />
ki izrabljajo tehnične ranljivosti sistemov, in na<br />
goljufije, za katerimi stojijo ljudje, ki računajo na<br />
človeško naivnost in lahkomi<strong>se</strong>lnost. Gre za tako<br />
imenovani socialni inženiring, pojasnjuje Tadej<br />
Hren, namestnik vodje SI-CERT-a.<br />
Tudi zaradi vedno boljše zaščite, ki jo<br />
ponujajo napredne tehnološke rešitve, narašča<br />
število napadov, ki izkoriščajo človeške ranljivosti.<br />
Strokovnjaki zato pogosto opozarjajo, da je v<br />
informacijski varnosti človek najšibkejši člen. Če<br />
odpove ta člen, namreč ne pomaga niti najboljša<br />
tehnologija.<br />
40 milijard škode na leto<br />
Kibernetska tveganja <strong>se</strong> danes po oceni številnih<br />
svetovnih organizacij uvrščajo med poglavitna<br />
tveganja za varnost in gospodarstva po svetu.<br />
Med največje globalne grožnje jih prištevata tako<br />
Svetovni gospodarski forum kot skupina G-20, v<br />
kateri so zbrani predstavniki najmočnejših svetovnih<br />
ekonomij, med drugim ZDA, Kanade, Avstralije,<br />
Japonske in Rusije, ter EU in ki skupaj do<strong>se</strong>ga 90<br />
odstotkov celotnega globalnega BDP. Globalna<br />
škoda zaradi kibernetskih napadov je po navedbah<br />
organizacije Online Trust Alliance (OTA) lani znašala<br />
več kot 40 milijard evrov.
Kibernetski napadi<br />
47<br />
NAJPOGOSTEJŠE TEHNIKE, S<br />
KATERIMI HEKERJI NAPADAJO<br />
PODJETJA<br />
1<strong>Na</strong>padi z izsiljevalskimi virusi (ransomware)<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: <strong>Na</strong>padalci z virusom (na primer<br />
s trojanskim konjem) najprej okužijo delovno<br />
postajo v podjetju in tako dobijo dostop do sistema.<br />
<strong>Na</strong>to <strong>se</strong> razgledujejo po sistemu in ga spoznajo.<br />
Ko dobijo vpogled v delovanje podjetja,<br />
namestijo izsiljevalski virus, ki šifrira določene<br />
podatke in omeji dostop do njih. <strong>Na</strong>padalci nato<br />
od podjetja zahtevajo plačilo za ponovno sprostitev<br />
dostopa do podatkov. Odkupnine znašajo<br />
od nekaj tisoč do več de<strong>se</strong>t tisoč evrov. Znan je<br />
napad na Lekarno Ljubljana avgusta letos, ki pa<br />
odkupnine ni plačala. Po napadu<br />
so nastalo škodo ocenili na<br />
okoli dva milijona evrov.<br />
»Tovrstni napadi so zelo<br />
premišljeni. Računovodski<br />
<strong>se</strong>rvisi denimo pogosto izkusijo<br />
napad v času obračunavanja<br />
plač. Takrat nimajo druge rešitve,<br />
kot da plačajo odkupnino,«<br />
opozarja Tadej Hren.<br />
Tadej Hren<br />
Dejavniki tveganja: Nezavarovana omrežja<br />
podjetij in nepopolna zaščita. Podjetja morda<br />
vlagajo v zaščito, ki varuje pred zunanjimi<br />
vdori, na primer v požarne zidove, nimajo pa<br />
vzpostavljene primerne notranje zaščite.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Vzpostavite primerno<br />
notranjo tehnično zaščito pred virusi, črvi in<br />
trojanskimi konji: <strong>se</strong>m spadajo napredni požarni<br />
zidovi in rešitve, ki omogočajo hitro samodejno<br />
zaznavanje in obveščanje o dogajanju v<br />
sistemu, svetuje Matjaž Katarinčič. Poskrbite<br />
za vzpostavitev kakovostnega režima varnostnega<br />
kopiranja podatkov. Pomembna je tudi<br />
krepitev ozaveščenosti strokovnega kadra, ki<br />
skrbi za kibernetsko varnost. Nevarni so lahko<br />
tudi »izgubljeni« USB-<br />
-ključki, ki v<strong>se</strong>bujejo<br />
škodljive viru<strong>se</strong>, prek<br />
katerih je napadalcem<br />
omogočen dostop do<br />
sistema. Izogibajte <strong>se</strong><br />
preizkušanju naprav,<br />
ki jih ne poznate,<br />
dodaja Katarinčič.<br />
Matjaž Katarinčič<br />
Nova toplotna črpalka<br />
zrak / voda z neverjetnim<br />
SCOP 5,21<br />
Adapt<br />
vaša prijazna<br />
življenjska sopotnica<br />
• neslišno delovanje,<br />
• prilagodljiv design,<br />
• inteligentno prilagajanje.<br />
www.kronoterm.com<br />
080 23 22
48 <strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
2Goljufivi direktor piše, da je treba nakazati<br />
denar (direktorske prevare)<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: Storilci ponaredijo elektronsko<br />
sporočilo, v katerem domnevni direktor<br />
sporoča, kam naj bo nakazan določen zne<strong>se</strong>k<br />
denarja. Sporočilo pošljejo v računovodstvo<br />
oziroma tajništvo podjetja.<br />
Dejavniki tveganja: Mala in srednja podjetja<br />
so tem napadom še po<strong>se</strong>bno izpostavljena,<br />
saj morajo biti v poslu dovolj fleksibilna in <strong>se</strong><br />
hitro odzivati. Direktorske prevare izkoriščajo<br />
dejstvo, da je v podjetju pogosto direktor tisti,<br />
ki pove, komu in kako naj bo nakazan denar.<br />
Računajo tudi na lahkomi<strong>se</strong>lnost in odzivnost<br />
naslovnikov. Gre za zelo preproste, a učinkovite<br />
oblike napadov.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Gre za primer<br />
socialnega inženiringa, ki izkorišča človeške<br />
ranljivosti, zato je poglaviten ukrep dodatno<br />
preverjanje na strani tistih, ki izvajajo denarne<br />
transakcije.<br />
<strong>Na</strong> občuten porast direktorskih prevar je v zadnjih<br />
tednih opozorila slovenska policija. Prijave so prejeli<br />
na območju PU Ljubljana, Maribor, Kranj in Nova<br />
Gorica (več o letošnjih najodmevnejših kibernetskih<br />
napadih lahko preberete na strani 54).<br />
SI-CERT je lani obravnaval 167 primerov direktorskih<br />
prevar. Prijavitelji so bili v povprečju oškodovani za<br />
40 tisoč evrov.<br />
3Vrivanja v poslovno komunikacijo<br />
<strong>Kako</strong> potekajo: To so tehnično podprti napadi,<br />
o katerih <strong>se</strong> mnogo premalo govori, saj njihovo<br />
število narašča in so finančno tveganje za podjetja,<br />
pojasnjuje Gorazd Božič. <strong>Na</strong>padalci pridobijo<br />
dostop do poštnega predala v podjetju.<br />
<strong>Na</strong>to prikrito spremljajo komunikacijo podjetja<br />
s poslovnimi partnerji. Ko nastopi pravi trenutek<br />
– običajno ob naročilu blaga –, vskočijo v<br />
komunikacijo in plačniku pošljejo pojasnilo, da<br />
je tekoči račun podjetja spremenjen. Plačnik<br />
denar nakaže na tekoči račun tako imenovane<br />
denarne mule, ki je zadolžena za prenos denarja<br />
do napadalcev. Pri tem <strong>se</strong> uporablja veriženje<br />
računov, kar otežuje sledljivost.<br />
Dejavniki tveganja: <strong>Na</strong>padalci so pogosto z<br />
območij, kjer organi pregona pomanjkljivo<br />
opravljajo svoje delo, oteženo pa je tudi mednarodno<br />
sodelovanje, informiranje (države, kot<br />
sta Nigerija in Slonokoščena obala) in sledenje<br />
storilcem.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje: Pri poslovnem<br />
partnerju preverite, ali je res spremenil številko<br />
transakcijskega računa. To je priporočljivo<br />
storiti tudi kako drugače kot po elektronski<br />
pošti. Tveganje je mogoče zmanjšati z nekaterimi<br />
tehničnimi (zaščita) in organizacijskimi<br />
(postopki v podjetju) ukrepi ter s pravočasnim<br />
odzivanjem, pojasnjuje Gorazd Božič. Lani je<br />
SI-CERT prejel pet prijav vrivanja, kjer je bilo<br />
ugotovljeno oškodovanje. Višina posamezne<br />
škode je navadno okoli 10 tisoč evrov, najvišji<br />
zne<strong>se</strong>k pa je do<strong>se</strong>gel 450 tisoč evrov.<br />
Kaj je »phishing«<br />
Klasična hekerska tehnika je tudi tako imenovani<br />
»phishing«, pri katerem naslovnik prejme<br />
elektronsko sporočilo, ki je videti kot na primer<br />
sporočilo ponudnika elektronske pošte, ki javlja<br />
napako. Priložena je povezava do ciljne spletne<br />
strani, ki deluje prepričljivo, a je lažna in namenjena<br />
pridobivanju o<strong>se</strong>bnih podatkov. Stran uporabnika<br />
prosi, naj vne<strong>se</strong> svoj e-poštni naslov in geslo. Če<br />
naslovnik sledi prošnji, je namen do<strong>se</strong>žen. <strong>Na</strong>pad<br />
ima za cilj spremljanje elektronske komunikacije<br />
žrtve in nato zlorabo, ko napadalec oceni, da je<br />
za to nastopil pravi čas. »Phishing« je priljubljen<br />
tudi zato, ker ga je mogoče učinkovito uporabiti pri<br />
uporabnikih mobilnih telefonov.<br />
KO HEKERJI PREBIJEJO TEHNIČNE<br />
SISTEME<br />
Eden od načinov vdora je prodiranje v sisteme skozi<br />
tehnične luknje (angl. hacking). Prikladne tarče hekerskih<br />
napadov so sistemi, ki so brez nadgradenj in<br />
varnostnih popravkov, ter odprti <strong>se</strong>rvisi za dostop prek<br />
spleta.<br />
Izpostavljenost povečujejo tudi pozabljene nastavitve<br />
iz časov testiranja, ki niso bile spremenjene.<br />
Prav tako ranljivost pomenijo tako imenovane<br />
»zero day« ranljivosti – gre za napake in luknje, ki jih<br />
vzdrževalci sistemov spregledajo ali ne poznajo.<br />
Priljubljena hekerska tehnika so tudi tako imenovani<br />
»brute force« napadi, pri katerih hekerji ob pomoči<br />
tehnologije preizkušajo različne kombinacije ge<strong>se</strong>l in<br />
be<strong>se</strong>dnih sklopov, da bi prebili zaščito.<br />
<strong>Kako</strong> zmanjšati tveganje?<br />
Boris Krajnc med ukrepi<br />
našteva redna varnostna<br />
posodabljanja informacijske<br />
infrastrukture (strežniki,<br />
delovne postaje …), <strong>se</strong>gmentiranje<br />
omrežja, pisanje<br />
varnostnih pravil oziroma<br />
kontrolnih list in vpeljavo<br />
detekcijskih mehanizmov. Boris Krajnc
49<br />
breZpapirna prOiZvOdnja<br />
vrača upOrabne pOdatke<br />
Brez kalkulacij ne gre več!<br />
Veste, kakšno razliko v ceni ste do<strong>se</strong>gli?<br />
Pred- in po-kalkulacije so osnova za obvladovanje<br />
poslovne uspešnosti.<br />
V podjetju Mersteel SSC delavci<br />
dostopajo do delovnih nalogov z<br />
informacijami o potrebnih materialih<br />
in navodili za razrez samo<br />
še prek računalnikov, ki hkrati<br />
služijo za enostaven zajem podatkov<br />
o porabi delovnega časa<br />
in materiala, o izmetu in zastojih.<br />
Tako v ERP-sistem MIT Orkester<br />
pridobivajo ažurne podatke za<br />
sprotne kalkulacije, optimizacijo<br />
normativov in proizvodnega<br />
plana in za materialno blagovno<br />
knjigovodstvo, kjer podrobno<br />
spremljajo stanje zalog materialov<br />
in nedovršene proizvodnje.<br />
Po-kalkulacije <strong>se</strong> tudi izdelajo v<br />
ERP-sistemu MIT Orkester ob<br />
dokončanju delovnega naloga.<br />
Preživite brez kalkulacij?<br />
Morda, vendar, ali <strong>se</strong><br />
zavedate, da morda prav<br />
zaradi tega ne izkoriščate<br />
optimalno svojih sredstev,<br />
ljudi in časa, ki vam je na razpolago?<br />
To pomeni, da ste daleč od želene<br />
učinkovitosti in produktivnosti, ne<br />
do<strong>se</strong>gate takšne dobičkonosnosti in<br />
dodane vrednosti kot konkurenca,<br />
težje rastete in <strong>se</strong> slabše odzivate na<br />
zahteve trga. Boste ostali pri tem?<br />
Začetek: pred-kalkulacije<br />
<strong>Kako</strong>vostne ERP-rešitve za proizvodna<br />
podjetja, kot je MIT Orkester,<br />
ponujajo finančne, tehnološke in<br />
komercialne kalkulacije. Finančno<br />
pred-kalkulacijo uporabite najprej<br />
za poslovno planiranje in vrednotenje<br />
zalog ob koncu leta. S pomočjo<br />
komercialne pred-kalkulacije kupcu<br />
ponudite ugodno, vendar rentabilno<br />
ceno, tehnološka predkalkulacija<br />
pa vam omogoča optimalno<br />
izvedbo, torej do<strong>se</strong>ganje načrtovane<br />
razlike v ceni.<br />
Odkrijte najbOljše rešitve<br />
MIT-ove komercialne predkalkulacije<br />
vključujejo cenovne simulacije,<br />
ki omogočajo hiter odziv glede na<br />
razmere na trgu končnih izdelkov,<br />
surovin, energije, dela in storitev. Z<br />
njimi prilagajate cenovno politiko,<br />
optimizirate ponudbe in preigravate<br />
poslovne scenarije.<br />
Simulacije lahko izvajate tudi pri<br />
tehnoloških pred-kalkulacijah, recimo<br />
pregledujete vpliv uporabe različnih<br />
materialov in strojev, vrstnega reda<br />
tehnoloških postopkov in celo kadrov.<br />
Tako odkrivate najbolj ugodne rešitve<br />
z različnih vidikov, na primer cene,<br />
kakovosti in izdelavnega časa.<br />
SprOtne infOrmacije O uSpešnOSti<br />
MIT Orkester ponuja tudi izvajanje<br />
sprotnih kalkulacij na osnovi zajema<br />
podatkov iz proizvodnje. Te pokažejo<br />
trenutno stanje na posameznem<br />
delovnem nalogu, na primer RVC,<br />
porabo delovnega in strojnega časa<br />
in materiala za izgotovljeno količino,<br />
izmet … <strong>Na</strong> osnovi pravočasnih<br />
informacij o morebitnih odstopanjih<br />
<strong>se</strong> lažje odločate o ukrepih za izvedbo<br />
naloga v predvidenem cenovnem in<br />
časovnem okviru.<br />
ne ugibajte O dObičku<br />
O uspešnem prihodu na cilj ne bosta<br />
pričala samo zadovoljstvo kupca in<br />
pravočasna dobava, ampak tudi po-<br />
-kalkulacija, ki bo pokazala dejansko<br />
porabo materiala in časa.<br />
V MIT Orkestru so postavke pred- in<br />
po-kalkulacije usklajene, kar poleg<br />
takojšnjega ugotavljanja dejanske<br />
razlike v ceni omogoča takojšnje<br />
odkrivanje razlogov za odstopanje,<br />
bodisi v pozitivno bodisi v negativno<br />
smer. <strong>Na</strong> osnovi teh podatkov <strong>se</strong> v<br />
komerciali odločajo o popravkih cen<br />
in naboru izdelkov, tehnologi pa optimizirajo<br />
material, postopke in normative.<br />
Oboji z jasnim ciljem: povečati<br />
prihodke in donosnost.<br />
MIT informatika, d. o. o. | Smledniška cesta 140 | 4000 Kranj | t: (04) 28 13 100 | e: info@mit-ing.si | www.mit-ing.si<br />
Promo
50<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetski napadi | September <strong>2019</strong><br />
KO ODIDEJO, S SEBOJ ODNESEJO ŠE<br />
VARNOST<br />
Kadar iz podjetja odhaja zaposleni, ki je odgovoren<br />
za področje informacijske tehnologije in<br />
kibernetske varnosti, bi moralo podjetje dosledno<br />
poskrbeti za urejeno<br />
primopredajo v<strong>se</strong>h ključnih<br />
dokumentov in prenos<br />
dostopa do najpomembnejših<br />
varnostnih točk, med katere<br />
spada tudi informacijska<br />
tehnologija, opozarja dr. Denis<br />
Čaleta.<br />
Denis Čaleta<br />
ČE ZA VAŠO VARNOST SKRBI ZUNANJI<br />
IZVAJALEC …<br />
… občasno najemite še koga tretjega, da izvede<br />
varnostni pregled in tako imenovani penetracijski<br />
test, s katerim bo preizkusil moč zaščite vašega<br />
sistema. Tako boste dobili boljši vpogled, kako<br />
kakovostna je vaša zaščita, svetuje Gorazd Božič.<br />
7 DEJSTEV O KIBERNETSKI<br />
(NE)VARNOSTI<br />
1Ne računajte na to, da <strong>se</strong> napad ne bo zgodil.<br />
2Stoodstotne zaščite v digitalnem svetu ni. Ne<br />
računajte na to, da preventiva vedno reši v<strong>se</strong>.<br />
3Krepite zavedanje, da elektronska pošta<br />
ni varen način komunikacije. Mogoče jo je<br />
prestreči, spreminjati in zlorabiti.<br />
4V podjetju določite nekoga, ki bo načrtoval<br />
sistem informacijske varnosti.<br />
5Opredelite načrt ukrepanja v primeru<br />
incidenta.<br />
6Sproti delajte varnostne kopije podatkov in<br />
določite režim, pod katerim so do<strong>se</strong>gljive.<br />
7Spodbujajte informiranje in vlagajte v<br />
izobraževanje zaposlenih.<br />
TEST, KI POKAŽE, KAKO RANLJIVI STE<br />
S kibernetsko vajo, ki <strong>se</strong> izvede kot simulacija kibernetskega<br />
napada, podjetje dobi povratne informacije,<br />
kako ranljivo je. Je koristna povratna informacija, katere<br />
ukrepe je treba sprejeti za zmanjševanje tveganj.<br />
Gorazd Božič ob načrtovanju vaje svetuje:<br />
<br />
določite cilj oziroma namen vaje<br />
<br />
opredelite scenarij vaje: kakšne napad bo<br />
izveden, kdo bodo prejemniki sporočil, koliko časa bo<br />
trajala vaja in kako boste določili končno oceno<br />
<br />
določite, kako boste ovrednotili rezultat<br />
oziroma v kakšnem primeru bo vaja štela za uspešno.<br />
Kibernetske vaje izvajajo specializirana podjetja.<br />
Pomembno je, da o vaji pravočasno obvestijo SI-CERT,<br />
izpostavlja Gorazd Božič.<br />
VSE SE ZAČNE IN KONČA PRI KADRIH<br />
<strong>Na</strong>jšibkejši člen je človek, zato <strong>se</strong> vam bo po zagotovilih<br />
Tadeja Hrena in Gorazda Božiča vlaganje v<br />
izobraževanje zaposlenih obrestovalo. Sogovornika<br />
opozarjata tudi na pomanjkanje zavedanja, da je<br />
investicija v informacijsko varnost enako pomembna<br />
kot investicije v druga ključna področja. »Podjetja naj<br />
<strong>se</strong> pri iskanju kadra potrudijo. Informacijska varnost<br />
je specifično področje, zato je zaželen izkušen in<br />
strokoven kader, ki razume, kakšen je namen uporabe<br />
določenih rešitev. Trime<strong>se</strong>čni tečaj, ki ga nekdo opravi,<br />
v tem pogledu <strong>se</strong>veda ne zadošča.«<br />
ČE NE VESTE IN STE V DVOMIH,<br />
VPRAŠAJTE SI-CERT<br />
SI-CERT opravlja koordinacijo razreševanja incidentov,<br />
tehnično svetovanje in podporo ob vdorih, računalniških<br />
okužbah in drugih zlorabah, ter izdaja opozorila<br />
za upravitelje omrežij in širšo javnost o trenutnih<br />
grožnjah na elektronskih omrežjih. <strong>Na</strong>nje <strong>se</strong> lahko<br />
obrnete, če imate težave ali vprašanja, povezana s področjem<br />
kibernetske varnosti. SI-CERT ima tudi največ<br />
podatkov o incidentih ter lahko ustrezno svetuje in<br />
analizira incidente ter predlaga konkretne nasvete za<br />
ukrepanje in zmanjševanje tveganj.<br />
SI-CERT izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni<br />
na internetu (varninainternetu.si) in sodeluje v projektu<br />
SAFE-SI. Deluje v okviru javnega zavoda Arnes.<br />
Zgodil <strong>se</strong> vam je kibernetski incident …<br />
Če <strong>se</strong> odločite za prijavo na SI-CERT, bo ta opravil<br />
analizo napada in vam priskrbel povratne informacije<br />
o napadu. <strong>Na</strong> voljo vam bo tudi za pomoč in nasvete<br />
pri odzivanju na incidente. Pomembno je, da incident<br />
prijavite dovolj hitro po odkritju. Bolj ko <strong>se</strong> incident<br />
časovno odmika, manj sledi je na voljo, zato je težje<br />
ugotoviti, kaj <strong>se</strong> je zgodilo, in ukrepati, poudarja<br />
Tadej Hren.<br />
SI-CERT podatkov o prijavljenih napadih ne razkriva<br />
javno.
51<br />
Z naprednimi rešitvami ciljajo<br />
na poslovne stranke<br />
Z osredotočenostjo na napredne, visokokakovostne in k<br />
uporabnikom usmerjene storitve pri Telemachu poskrbijo,<br />
da je svet zabave, spleta in telekomunikacij ugoden ter<br />
dostopen na v<strong>se</strong>h napravah doma in na poti.<br />
Z<br />
več de<strong>se</strong>t milijonskimi<br />
investicijami jim je pri<br />
Telemachu uspelo zgraditi<br />
lastno fiksno in mobilno<br />
omrežje, ki <strong>se</strong> ponašata<br />
z najsodobnejšo tehnologijo, kapacitetami<br />
in stabilnostjo. <strong>Na</strong>jvečje<br />
GIGA omrežje v Sloveniji zagotavlja<br />
nemoteno in v prihodnost usmerjeno<br />
delovanje interneta in televizije ter<br />
v vsak dom prinaša možnost 1 GB<br />
hitrosti interneta, razvejano mobilno<br />
omrežje pa omogoča neomejeno porabo<br />
prenosa podatkov in brezmejno<br />
do<strong>se</strong>gljivost. Ne nazadnje o zaupanju<br />
uporabnikov in kakovosti storitev<br />
priča neprestana rast tržnega deleža<br />
in števila uporabnikov.<br />
S predstavitvijo televizije prihodnosti<br />
EON Smart Box, uvedbo<br />
prvega mobilnega paketa z neomejeno<br />
količino prenosa podatkov in<br />
največjim GIGA omrežjem v Sloveniji<br />
je Telemach postal gonilec razvoja<br />
telekomunikacij. Infrastruktura, s<br />
katero <strong>se</strong> ponašajo, je pripravljena<br />
tudi na prihod tehnologij prihodnosti,<br />
obenem pa skrbi za brezhibno<br />
delovanje obstoječih storitev.<br />
Personalizirane rešitve za<br />
v<strong>se</strong> vrste Podjetij<br />
Tako fiksne kot mobilne storitve pridejo<br />
do izraza v personaliziranih rešitvah<br />
za v<strong>se</strong> vrste podjetij, kar prinaša prednosti<br />
poslovnim uporabnikom. Za te<br />
Telemach razvija napredne sistemske<br />
rešitve, podatkovno središče in ostale<br />
elemente, ki jih uporabniki potrebujejo,<br />
oziroma jih bodo potrebovali z nadaljnjim<br />
razvojem tehnologije.<br />
»Telemach <strong>se</strong> pri svojem delovanju<br />
drži strategije, s pomočjo katere<br />
smo prva izbira uporabnikov, hkrati<br />
pa <strong>se</strong> trudimo, da zaposlenim, ki so<br />
temelj naše zgodbe, nudimo prijetno<br />
delovno okolje. Poleg zaposlenih naša<br />
strategija temelji na kakovostnem<br />
omrežju in storitvah, ki so ključ do<br />
zadovoljstva uporabnikov. Pri delu <strong>se</strong><br />
držimo vrednot, kot so preprostost,<br />
odgovornost, poštenje, pripadnost in<br />
strast,« poudarja pred<strong>se</strong>dnik poslovodstva<br />
Telemacha Adrian Ježina.<br />
najsodobnejši Podatkovni<br />
center za varnost vaših<br />
Podatkov<br />
S pov<strong>se</strong>m novim podatkovnim<br />
centrom, zgrajenim modularno, bo<br />
Telemach pritegnil pozornost poslovnih<br />
strank, ki potrebujejo tovrstne<br />
storitve. Center, ki ga odlikuje najvišja<br />
stopnja varnosti in Tier III tehnologi-<br />
ja, je prilagodljiv za različne potrebe<br />
poslovnih strank. Podatkovni center<br />
je pripravljen na širjenje tudi na do<br />
1000 kvadratnih metrov in s tem<br />
gostovanje velikih naročnikov.<br />
Promo
52<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetska ozaveščenost | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Kako</strong> varni ste pred<br />
hekerji, lahko pokaže<br />
zelo preprost test<br />
Hekerjem delo zelo olajša<br />
dejstvo, da <strong>se</strong> zaposleni<br />
v podjetjih med sabo ne<br />
pogovarjajo o kibernetski<br />
varnosti.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
1Ključne informacije in novice ne smejo ostati<br />
pri posameznikih.<br />
Podjetja naj bodo proaktivna, ko gre za spremljanje<br />
novic v zvezi s kibernetskim področjem.<br />
Obiskujejo naj dogodke ter spremljajo<br />
točke, kot sta SI-CERT (<strong>Na</strong>cionalni odzivni<br />
center za kibernetsko varnost) in urad informacijskega<br />
pooblaščenca, kjer so objavljene<br />
koristne informacije.<br />
Gre za preprost način za krepitev zavedanja,<br />
na podlagi izkušenj opaža mag. Miloš<br />
Pešič, mednarodni izvedenec za kibernetsko<br />
varnost v britanski multinacionalki ED&F Man<br />
z več kot 7000 zaposlenimi, ki za kibernetsko<br />
varnost na leto namenja nad 3,5 milijona<br />
funtov.<br />
Po be<strong>se</strong>dah izrednega profesorja dr.<br />
Denisa Čalete z Instituta za korporativne varnostne<br />
študije, ICS-Ljubljana, in predavatelja<br />
na Gea College – Fakulteti za podjetništvo,<br />
izkušnje kažejo, da ključne informacije in<br />
znanja, povezani z informacijsko varnostjo,<br />
prepogosto ostajajo pri posameznikih, namesto<br />
da bi krožile. Kot pravi, v večini primerov<br />
ni zadostnega pretoka informacij med procesi<br />
in oddelki – informatiko, kadri, vodstvom in<br />
drugimi zaposlenimi.<br />
2Test, ki pokaže, kako lahke tarče so vaši<br />
zaposleni.<br />
Eden od načinov pridobivanja koristnih informacij<br />
o tem, kako dobro zaposleni poznajo<br />
kibernetska tveganja, je tako imenovani<br />
»phishing« test, ki ga ob pomoči strokovnjakov<br />
načrtno izvede vodstvo podjetja. Tako dobi<br />
povratne informacije, na podlagi katerih lahko<br />
sprejme ustrezne ukrepe za krepitev ozaveščenosti<br />
v podjetju, poudarja Peter Ceferin,<br />
tehnični direktor v podjetju Smart Com.<br />
<strong>Kako</strong> je videti »phishing« test<br />
Gre za simulacijo napada (angl. phishing), katere<br />
cilj je pretentati uporabnika, da izda podatke za<br />
dostop do elektronske pošte ali spletne aplikacije<br />
prek lažnega portala. <strong>Na</strong>pad poteka tako, da<br />
naslovnik prejme prošnjo, naj <strong>se</strong> na primer zaradi<br />
težav z elektronsko pošto ponovno prijavi prek<br />
vmesnika in preveri, ali njegov dostop deluje. Gre<br />
<strong>se</strong>veda za prevaro, ki pa je zelo prepričljiva in ji<br />
na<strong>se</strong>de precej uporabnikov. Po nekaterih podatkih<br />
med 25 in 30 odstotkov uporabnikov na<strong>se</strong>de že<br />
slabše pripravljenim »phishing« testom. Tovrstni<br />
napadi so ena od bolj priljubljenih zvijač <strong>hekerje</strong>v,<br />
saj gre za precej učinkovito tehniko, ki jo je mogoče<br />
s pridom uporabiti tudi pri uporabnikih mobilnih<br />
telefonov.<br />
3Poznavanje kibernetskih tveganj je <strong>se</strong>stavni<br />
del podjetništva.<br />
Popolna odsotnost usposabljanja in izobraževanja<br />
zaposlenih pomeni nizko varnostno<br />
kulturo, kar je poglaviten vzrok, da prav<br />
zaposleni postanejo največji vir tveganja za<br />
varnost informacijskih sistemov in korporativno<br />
varnost nasploh, opozarja dr. Čaleta in kot<br />
primere našteva:<br />
<br />
uporabo službenih računalnikov v<br />
za<strong>se</strong>bne namene,<br />
<br />
uporabo družbenih omrežij,<br />
<br />
neposodobljeno programsko opremo,<br />
kar vodi v tveganja, da zaposleni postanejo<br />
žrtve socialnega inženiringa (manipulacij, ki<br />
izkoriščajo človeške napake), v nenamerno<br />
nalaganje virusov in podobno.<br />
Vodstvo podjetja mora biti prvo, ki razume<br />
zahteve varnostnega okolja, biti mora usposobljeno<br />
in z ravnanjem v podjetju uveljavljati<br />
potrebne spremembe, ki lahko prine<strong>se</strong>jo<br />
ustrezne rezultate na področju varnosti. Del<br />
podjetniškega znanja je danes tudi znanje o<br />
kibernetskih tveganjih, kar prav tako prispeva<br />
k dvigovanju zavedanja pomena tveganj v<br />
podjetjih.
53<br />
20 let uspehov na področju merilne tehnologije.<br />
“Ustvarjamo podjetno okolje.”<br />
Dr. Jure Knez,<br />
ustanovitelj in pred<strong>se</strong>dnik
54<br />
<strong>SBC</strong> | Hekerji ne mirujejo | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>padi, ki<br />
dokazujejo, da<br />
nihče ni varen<br />
Dogajajo <strong>se</strong> v Sloveniji in po<br />
svetu. Tarče so lahko prav vsi:<br />
največje institucije, banke, velika<br />
podjetja in znane o<strong>se</strong>bnosti, od<br />
politikov do zvezdnikov.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
<strong>Na</strong> začetku avgusta je<br />
izsiljevalski virus napadel<br />
informacijski sistem<br />
Lekarne Ljubljana in začasno<br />
onemogočil njegovo delovanje.<br />
Izsiljevalski virus je zašifriral<br />
uporabniške datoteke in v zameno za sprostitev<br />
šifriranja oziroma blokade datotek zahteval<br />
odkupnino, ki pa je Lekarna Ljubljana ni plačala.<br />
Enote zavoda so v dneh po napadu lahko<br />
izdajale zdravila le na papirnati recept, centralni<br />
informacijski sistem pa so vnovič vzpostavili<br />
nekaj dni po napadu. Zaradi okrnjenega delovanja<br />
poslovalnic so imeli v dneh po napadu<br />
za več kot dva milijona evrov izgube, dodatni<br />
stroški pa so nastali zaradi neprestanega dela<br />
ekip, ki so po napadu reševale položaj.<br />
Prevarantski direktorji podjetja<br />
okradli za 300 tisoč evrov<br />
V zadnjih tednih <strong>se</strong> je na spletu občutno povečalo<br />
število tako imenovanih direktorskih prevar, pri<br />
katerih goljufi računovodstvom podjetij pošiljajo<br />
sporočila z navodili za nakazilo več de<strong>se</strong>t tisoč<br />
evrov. Policija je takšne prevare obravnavala na<br />
območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora,<br />
Kranja in Nove Gorice. Skupna škoda, ki so jo<br />
povzročili goljufivi direktorji, pre<strong>se</strong>ga 300 tisoč evrov.<br />
ECB zaradi napada ugasnila eno od<br />
spletnih strani<br />
Hekerji so sredi avgusta letos z zlonamerno<br />
programsko opremo napadli strežnik Evropske<br />
centralne banke (ECB). Njihova tarča je bil slovar<br />
za integrirano poročanje o bankah (BIRD), prek<br />
katerega <strong>se</strong> banke informirajo o metodologiji<br />
<strong>se</strong>stavljanja statističnih in nadzornih poročil.<br />
Hekerji bi lahko po navedbah ECB ukradli<br />
kontaktne podatke 481 naročnikov na BIRD,<br />
med njimi elektronske naslove, imena in funkcije<br />
predplačnikov tega biltena.<br />
V zadnjih letih je bilo tarča <strong>hekerje</strong>v več<br />
centralnih bank po svetu, med drugim v<br />
Maleziji in Ekvadorju. Odmeven je bil napad na<br />
newyorško izpostavo bangladeške centralne<br />
banke leta 2016, v katerem so uspeli z njenega<br />
računa pri newyorški izpostavi ameriške<br />
centralne banke Fed ukrasti 81 milijonov<br />
dolarjev.<br />
Prišel do podatkov o Merklovi in<br />
drugih politikih<br />
Dvaj<strong>se</strong>tletni Nemec je priznal, da je krivec za<br />
množično krajo o<strong>se</strong>bnih podatkov nemških<br />
politikov, novinarjev in zvezdnikov, izpeljano na<br />
začetku letošnjega leta. Heker je uspel zbrati<br />
finančne podatke, telefonske številke, fotografije<br />
in komunikacije pripadnikov več nemških<br />
političnih strank. Med žrtvami <strong>se</strong> je znašla tudi<br />
nemška kanclerka Angela Merkel.<br />
Foto: Shutterstock<br />
<strong>Na</strong>pad, ki je trajal več kot pol leta<br />
Eden najbolj znanih hekerskih napadov <strong>se</strong> je<br />
zgodil konec decembra 2015, ko so hekerji<br />
napadli ukrajinsko elektroenergetsko omrežje in<br />
prekinili dotok električne energije okoli 80 tisoč<br />
gospodinjstvom. Hekerji so napadli razdelilne<br />
transformatorske postaje, onesposobili nadzorne<br />
postaje in preobremenili telefonske linije,<br />
namenjene prijavi napak. <strong>Na</strong>pad so postopno<br />
izvajali več me<strong>se</strong>cev, saj so ga začeli že marca<br />
leta 2015.
Hekerji ne mirujejo<br />
55<br />
V preteklosti so bili tarče <strong>hekerje</strong>v med<br />
drugim Yahoo, LinkedIn in Sony (omrežje<br />
PlayStation Network) ter več drugih svetovno<br />
znanih podjetij.<br />
Podatki o petih milijonih Bolgarov<br />
pristali v napačnih rokah<br />
Bolgarske oblasti so poleti prijele 20-letnika, ki je<br />
vdrl v največjo bazo bolgarske finančne uprave<br />
in <strong>se</strong> dokopal do podatkov o plačah, bančnih<br />
podrobnostih in socialnih prispevkih petih<br />
milijonov Bolgarov. Policija je dejanje označila za<br />
računalniški zločin nad kritično infrastrukturo.<br />
Ena od velikih bank tri me<strong>se</strong>ce ni vedela,<br />
kaj <strong>se</strong> ji dogaja<br />
Kraja podatkov s strežnikov banke Capital<br />
One, ene od največjih ameriških bank, je marca<br />
letos je ogrozila o<strong>se</strong>bne podatke več kot 100<br />
milijonov ameriških in kanadskih strank. Hekerji<br />
so dostopali do podatkov o kreditnih karticah<br />
potrošnikov za zadnjih 14 let, incident pa so<br />
pri ameriški banki odkrili šele julija letos. Med<br />
izpostavljenimi o<strong>se</strong>bnimi podatki so bila imena,<br />
naslovi, datumi rojstva, bonitetni podatki<br />
MSP podj-tij, podatki o transakcijah, številke<br />
socialnega zavarovanja in povezane številke<br />
bančnih računov. Hekerji so izpostavili tudi okoli<br />
140.000 številk socialnega zavarovanja in 80.000<br />
povezanih številk bančnih računov Američanov<br />
ter milijon socialnih zavarovanj kanadskih strank.<br />
35-milijonska škoda za enega največjih<br />
v industriji aluminija<br />
Marca je žrtev kibernetskega napada postal<br />
drugi največji evropski proizvajalec aluminija<br />
Norsk Hydro. Hekerji so <strong>se</strong> nad podjetje spravili<br />
z virusom, ki je ugasnil njegove sisteme po v<strong>se</strong>m<br />
svetu, za odstranitev zlonamernega programa<br />
pa so zahtevali odkupnino. Norsk Hydro je moral<br />
zaradi napada izolirati različne obrate, zaradi<br />
česar na tisoče zaposlenih ni moglo uporabljati<br />
naprav in omrežja podjetja. Finančna škoda je po<br />
ocenah do<strong>se</strong>gla višino okoli 35 milijonov evrov.
56 4<br />
Član<br />
Pomorski zbirniki za<br />
uspešno poslovanje po<br />
celem svetu<br />
Prevaljska družba RCM, d. o. o., ponuja pomorske<br />
zbirniške prevoze med večjimi pristanišči po v<strong>se</strong>m<br />
svetu, storitev pa je poimenovala RCM LCL (Less than<br />
Container load).<br />
Organizirajo prevoz v<strong>se</strong>h<br />
vrst pošiljk v uvozu,<br />
izvozu in tranzitu, tako<br />
paletiziranih kot tudi<br />
nepaletiziranih. Omenjeno<br />
storitev je smi<strong>se</strong>lno uporabiti,<br />
če nimate namena povečevati obratnih<br />
sredstev oziroma zalog blaga ali<br />
nimate zadostnih skladiščnih zmogljivosti.<br />
<strong>Na</strong> ta način lahko ohranite<br />
enakomeren pretok zalog v manjših<br />
količinah. V RCM, d. o. o., jo zagotavljajo<br />
z ob<strong>se</strong>žno mrežo zmogljivosti<br />
in kontejnerskih tovornih postaj.<br />
Več prostora pri<br />
najaVi dostaVe<br />
Med prednostmi pomorskih zbirnikov<br />
velja omeniti tudi lažjo najavo<br />
dostave. Številni končni namembni<br />
kraji namreč zahtevajo imenovanje o<br />
dostavi. To lahko postane težavno s<br />
polno kontejnersko pošiljko (FCL), kjer<br />
morate zabojnik prevzeti, dostaviti in<br />
vrniti v pristanišče v roku osmih dni<br />
(preden je vaš tovor podvržen pristojbinam)<br />
– glede na navedeno nikoli<br />
ne veste, ali boste znotraj časovnega<br />
okvirja. Pri LCL pošiljki imate več časa;<br />
po navadi približno 5 dni v pristanišču<br />
in nato 7 ali več dni v dekonsolidacijskem<br />
skladišču. »Zaradi tega je bolj<br />
verjetno, da boste dobili naročilo za<br />
dostavo, preden <strong>se</strong> začnejo zaračunavati<br />
pristojbine,« razlagajo v RCM.<br />
dosledno pregledan toVor<br />
Po<strong>se</strong>bno pozornost namenjajo<br />
tudi blagu, ki je združeno v<br />
pošiljko LCL – v njem ne sme biti<br />
nevarnih snovi, tekočin ali pokvarljivega<br />
blaga. To pomeni, da,<br />
če pošiljate s RCM LCL, boste<br />
imeli znatno manjše tveganje za<br />
pregled kot pri tradicionalnem<br />
ponudniku LCL.<br />
ZaVaroVanje pri poškodbah<br />
ali iZgubi toVora<br />
V RCM, d. o. o., poskrbijo tudi za<br />
cargo zavarovanje tovora med prevozom,<br />
da stranke ne nosijo tveganj<br />
v primeru poškodb ali izgube tovora.<br />
Z zavarovanjem tovora so tako krite<br />
izgube ali škode med prevozom po<br />
kopnem, vodi ali zraku ter zaradi prihodnjih<br />
in nepričakovanih tveganj.<br />
Promo
CARINSKO POSREDOVANJE_NON-STOP<br />
575<br />
Carinjenje 24/7, 365 dni v letu za v<strong>se</strong> carinske postopke<br />
Z ekipo 50. strokovnjakov z 26. letnimi praktičnimi izkušnjami s področja<br />
logistike in carinskega poslovanja vam nudimo sledeče storitve:<br />
V<strong>se</strong> vrste carinskega zastopanja. <strong>Na</strong> področju carinskega<br />
posredovanja imamo pridobljena dovoljenja za poenostavljene<br />
postopke, s katerimi nam je omogočeno carinjenje 24/7, v<strong>se</strong> dni v letu<br />
(uvoz, izvoz, T1, T2, T2L).<br />
Poslovne enote RCM d.o.o. Slovenija: PE Gruškovje/Macelj, PE<br />
Obrežje/Bregana, PE Novo mesto, PE Koper /Luka Koper.<br />
Poslovne enote RCM Špedicija d.o.o., Hrvaška: PE Zagreb -<br />
Jankomir in PE Tovarnik.<br />
Zakaj RCM d.o.o.?<br />
RCM d.o.o. je pono<strong>se</strong>n dobitnik prenovljenega<br />
standarda ISO 9001 :2015, Sistema vodenja kakovosti.<br />
Skladiščenje (v sodelovanju z Luko Koper vam pri uvozu,<br />
izvozu in tranzitu nudimo skladiščenje na odprtih in zaprtih<br />
površinah znotraj ekonomske cone).<br />
Administrativne storitve (carinsko in davčno zastopanje,<br />
inšpekcijske kontrole, svetovanje uvrščanja blaga pri<br />
kombinirani nomenklaturi carinske tarife, predložitev RP-O in<br />
DDV-O v EU sistemu INTRASTAT).<br />
Organizacija mednarodnega in notranjega transporta<br />
(nudimo vam celostno podporo pri organizaciji železniškega,<br />
cestnega, pomorskega in letalskega prometa).<br />
Certifikat pooblaščen gospodarski subject AEO C. Program<br />
AEO Evropske unije je del svetovne pobude, da <strong>se</strong> zagotovi<br />
varnost celotne dobavne verige.<br />
Po aktualnih finančnih in gospodarskih do<strong>se</strong>žkih nas<br />
bonitetna hiša Bisnode uvrša med prejemnike Zlate<br />
bonitetne odličnosti AAA, ki jo v Sloveniji do<strong>se</strong>ga<br />
zgolj 2.648 registriranih podjetij.<br />
S strani FURS-a smo pridobili dovoljenja za poenostavljene<br />
postopke pri izvajanju carinskih formalnosti v carinskih<br />
postopkih, kar pomeni hitrejšo izvedbo carinskih postopkov.<br />
Član Mednarodnega združenja špediterjev FIATA.<br />
Imetniki certifikata Excellent SME do<strong>se</strong>gajo v<br />
primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti v Sloveniji<br />
izjemne rezultate, imajo 9 % višje prihodke na<br />
zaposlenega od povprečja te velikosti podjetij,<br />
ustvarijo še enkrat višji dobiček na zaposlenega in<br />
imajo za 1/6 višjo dodano vrednost na zaposlenega.<br />
Logistično podjetje je<br />
poslovni partner, ki vam<br />
prihrani čas in denar.<br />
Z logistom do manjših<br />
logističnih stroškov<br />
KAKO VAM LOGISTIČNO PODJETJE<br />
PRIHRANI ČAS IN DENAR?<br />
Logisti imajo dostop do mreže ponudnikov storitev,<br />
njihovo znanje pri dostavi blaga pa izkoristite v<br />
korist logističnih potreb svojega podjetja.<br />
Logistično-špediterska podjetja s svojim strokovnim znanjem<br />
na področju davčne in carinske zakonodaje pomagajo pri izbiri<br />
optimalnega carinskega postopka. S tem lahko drastično izboljšate<br />
svoj denarni tok in čas dostave.<br />
Zaradi velikega števila dostav, lahko logistično podjetje pri svojih<br />
ponudnikih ladjarjih pridobi boljše cenovne pogoje. Tako lahko<br />
še naprej dostavljate blago, kot ste ga doslej, ob tem pa ste<br />
deležni boljših popustov na enake storitve.
58<br />
<strong>SBC</strong> | Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani | September <strong>2019</strong><br />
*************<br />
Geslo naj ima<br />
vsaj 14 znakov<br />
Nekateri virusi <strong>se</strong> ne<br />
pojavijo takoj, ampak<br />
<strong>se</strong> pritajijo.<br />
Avtorja: Marko Vidrih, Jan Tomše<br />
Ko gre za napade na sisteme, so<br />
gesla uporabnikov med najbolj<br />
izpostavljenimi elementi.<br />
Strokovnjaki svetujejo:<br />
<br />
Ne uporabljajte privzetih<br />
uporabniških imen in ge<strong>se</strong>l.<br />
<br />
Ge<strong>se</strong>l ne imejte zapisanih na monitorju in<br />
pod tipkovnico računalnika.<br />
<br />
Ge<strong>se</strong>l ne zaupajte drugim o<strong>se</strong>bam.<br />
<br />
Ne uporabljajte predvidljivih ge<strong>se</strong>l, na<br />
primer: admin, geslo123, poletje<strong>2019</strong> …<br />
<br />
Ne pozabite redno spreminjati ge<strong>se</strong>l.<br />
<br />
Ne uporabljajte istega gesla za več različnih<br />
aplikacij.<br />
IT-služba v podjetju naj:<br />
<br />
ponastavi tovarniška gesla naprav in<br />
sistemov, kot so usmerjevalniki (routerji), tiskalniki<br />
in brezžični internet,<br />
<br />
poskrbi za to, da so gesla dovolj<br />
kompleksna; priporočljiva je uporaba več kot 14<br />
znakov,<br />
<br />
gesla v sistemu redno menja,<br />
<br />
dosledno uporablja certifikate in<br />
dvonivojsko avtentikacijo (2FA), ki poleg<br />
uporabniškega imena in gesla zahteva tudi<br />
verikacijo z nečim, kar ima uporabnik pri <strong>se</strong>bi<br />
(token),<br />
<br />
določi omejitev števila napačnih vnosov<br />
ge<strong>se</strong>l.<br />
<strong>Kako</strong> varna je vaša spletna stran<br />
Spletne strani skoraj vedno v<strong>se</strong>bujejo tudi kritične<br />
podatke o podjetju, opozarja etični heker Boris<br />
Krajnc iz podjetja Smart Com. Osnovno varnost<br />
predstavljajo:<br />
<br />
Zapiranje možnosti dostopa .htaccess,<br />
saj na ta način določimo, s katerih IP-naslovov<br />
uporabniki lahko dostopajo na našo spletno stran.<br />
<br />
Implementacija sistema https://, ki<br />
v primerjavi s http:// predstavlja varnostno<br />
nadgradnjo ter zaščito za<strong>se</strong>bnosti in integritete<br />
podatkov.<br />
<br />
Skrb za ustrezno varnostno arhiviranje<br />
<br />
Izvajanje ustrezne varnostne politike<br />
<br />
Redno posodabljanje vtičnikov in spletnih<br />
strežnikov<br />
<br />
Redni varnostni pregledi spletnih strani in<br />
aplikacij<br />
<br />
Vpeljava sodobnih mehanizmov varovanja:<br />
NGFW, WAF, NGIDP<br />
»Posneli smo vas pri početju, ki vas<br />
lahko spravi v zadrego«<br />
V zadnjem času veliko ljudi prejema elektronska<br />
sporočila, v katerih jim neznan pošiljatelj sporoča,<br />
da jih je prek računalniške kamere posnel pri<br />
početju, ki jih lahko spravi v zadrego, in da bo<br />
posnetek poslal njihovim stikom, opozarja<br />
etični heker Milan Gabor. Za podkrepitev<br />
verodostojnosti, da je imel dostop do sistema,<br />
pošiljatelj lahko doda katero od njihovih starih
Varnost ge<strong>se</strong>l in spletnih strani<br />
59<br />
ge<strong>se</strong>l. V zameno za molk zahteva denarno<br />
plačilo.<br />
Matjaž Katarinčič iz podjetja Smart Com<br />
svetuje, da <strong>se</strong> je v takšnih primerih najbolje<br />
odzvati po naslednjem postopku:<br />
<br />
Preberite v<strong>se</strong>bino. Ne klikajte na<br />
povezave oziroma pripete datoteke, če<br />
jih sporočilo v<strong>se</strong>buje. Uporabite le način<br />
predogleda (angl. preview).<br />
<br />
Če prepoznate dejavnost, da ste res<br />
obiskali kakšno spletno stran in ne gre za stran<br />
z v<strong>se</strong>bino za odrasle, zamenjajte geslo na tej<br />
strani. Obstaja namreč možnost, da so vam<br />
dejansko ukradli geslo v eni izmed baz, ki so <strong>se</strong><br />
pojavile na spletu. Preverite, kje so dobili vaše<br />
geslo in ali je bilo res ukradeno. To lahko storite<br />
na primer na strani: https://haveibeenpwned.<br />
com/Passwords.<br />
<br />
Preverite vaš računalnik, kjer ste<br />
dostopali do omenjene strani v sporočilu<br />
z orodji, ki odkrivajo viru<strong>se</strong> in zlonamerne<br />
programe.<br />
<br />
Ne ukvarjajte <strong>se</strong> več s tem sporočilom;<br />
preprosto ga izbrišite, forenziko pa prepustite<br />
strokovnjakom. V večini primerov gredo takšna<br />
sporočila že skozi filtre v nabiralnik za vsiljeno<br />
pošto (junk).<br />
Odkrili ste virus, kaj pa zdaj?<br />
<strong>Na</strong>jboljša zaščita pred virusi je v tem trenutku še vedno posodobljena<br />
protivirusna zaščita, saj <strong>se</strong> programska oprema s časom občutno<br />
izboljšuje. Vendar pa to ne more zagotoviti 100-odstotne zaščite, saj <strong>se</strong><br />
pojavljajo vedno novi virusi, ki jih programi ne uspejo zaznati.<br />
Etični heker Milan Gabor iz podjetja Viris svetuje, kateri so priporočljivi<br />
koraki, če v sistemu odkrijete virus:<br />
1Računalnik očistite s primerno programsko opremo<br />
emo.<br />
2Virus je smotrno analizirati in ugotoviti njegov namen<br />
ter tako <strong>se</strong>staviti sliko, zakaj je prišlo do okužbe. Za<br />
to naj poskrbi o<strong>se</strong>ba, ki je v podjetju odgovorna za<br />
kibernetsko varnost.<br />
3. Nekateri virusi ne povzročijo neposredne škode<br />
takoj, temveč <strong>se</strong> pritajijo, zbirajo informacije o sistemu<br />
in jih posredujejo napadalcem. Če zaznate nenavadno<br />
vedenje sistema, je pametno z dodatnim protivirusnim<br />
programom preveriti, ali gre za škodljivo kodo. V<strong>se</strong>kakor pa<br />
<strong>se</strong> obrnite na strokovnjaka znotraj ali zunaj podjetja.<br />
PRIHRANIMO VAŠ ČAS.<br />
Rešitve in storitve<br />
mDocs<br />
Dokumentni sistem<br />
mSef<br />
Certificirana e-hramba<br />
mScan<br />
Skeniranje in validacija<br />
mSignum<br />
E-podpisovanje dokumentov<br />
mSlog<br />
Izmenjava e-računov<br />
Ostale certificirane storitve<br />
ravnanja z dokumenti<br />
080 51 15 | info@mikrografija.si | www.mikrografija.si
60<br />
<strong>SBC</strong> | Kibernetska tveganja | September <strong>2019</strong><br />
Kontrolni <strong>se</strong>znam<br />
za direktorje<br />
Kaj storiti, ko <strong>se</strong> zgodi varnostni<br />
incident? Kaj pa, da <strong>se</strong> ne bo<br />
zgodil?<br />
Avtorja: Marko Vidrih, Jan Tomše<br />
Vzpostavljanje ustrezne kibernetske<br />
zaščite v podjetju predstavlja<br />
velik izziv: zaščita je po navadi<br />
sorazmerna z zavedanjem vodstva,<br />
kako pomembno je zagotavljanje<br />
informacijske varnosti.<br />
Praviloma prepozna ugotovitev, da so <strong>se</strong> informacijsko-<br />
-komunikacijski sistemi v podjetju razvijali stihijsko in brez<br />
pravega razmisleka o informacijski varnosti, je lahko neprijetna.<br />
»Če varčujete tu in vaše računalniško omrežje 'leti' bolj<br />
na 'avtopilot', potem ste iz dneva v dan bolj ranljivi za resne<br />
kibernetske napade,« opozarja Gorazd Božič, vodja nacionalnega<br />
odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.<br />
Foto: Shutterstock<br />
Ko <strong>se</strong> vodstvo odloči, da želi vzpostaviti ustrezno<br />
kibernetsko zaščito, je priporočljivo slediti nekaterim<br />
utečenim korakom, ki naj jih uvedejo IT-službe v<br />
podjetju ali pa naj vodstvo za to angažira zunanje<br />
strokovnjake. Korake našteva Metod Platiše, produktni<br />
vodja za kibernetsko varnost v Telekomu Slovenije:<br />
1Opredelite, kaj je za vas najbolj dragoceno in<br />
kako boste to zaščitili<br />
<br />
Katera sredstva imate<br />
<br />
Kdo so vaše stranke in dobavitelji<br />
<br />
Katerim vrednotam sledite<br />
<br />
Katerim tveganjem ste izpostavljeni<br />
<br />
Katere so vaše prednostne usmeritve<br />
<br />
Katerim zahteve skladnosti upoštevate<br />
<br />
Kakšna je vaša strategija<br />
Uporabite standard ISO 27001. Če <strong>se</strong> boste oprli na<br />
standard ISO 27001, bo ta vodilo pri varnem ravnanju<br />
z informacijami, ki <strong>se</strong> pojavljajo v delovnem procesu.<br />
Pozorni bodite na v<strong>se</strong> vidike kibernetskih tveganj:<br />
krepitev ozaveščanja, pravilno ravnanje z dokumenti,<br />
nadzor nad informacijami in napravami, povečevanje<br />
zaupanja in podobno.<br />
Upoštevajte svojo panogo, pozor pri kritičnih področjih.<br />
Standarde, ki so vam v pomoč, uporabljajte smi<strong>se</strong>lno:<br />
prilagodite jih vaši panogi in naravi vaše dejavnosti.<br />
Upoštevajte vrsto podjetja, dragocenost sredstev in virov,<br />
ključne stranke in dobavitelje, kaj ustvarja dodano vrednost<br />
… Nekatera področja, kot so varovanje o<strong>se</strong>bnih podatkov<br />
ter komunikacije na spletu in po elektronski pošti, je treba<br />
upoštevati brez izjeme.<br />
2<br />
Pripravite krovni dokument informacijske<br />
varnosti<br />
<br />
Opredelite varnostno politiko v podjetju<br />
<br />
Določite konkretna pravila ravnanja<br />
<br />
Spremljajte skladnost poslovanja<br />
<br />
Ozaveščajte zaposlene<br />
<br />
Gradite podjetniško kulturo, ki krepi<br />
kibernetsko varnost<br />
3Zagotovite tehnične ukrepe za zaščito pred<br />
napadi<br />
<br />
Zagotavljajte varnost fizičnih naprav<br />
<br />
Poskrbite za varnost informacijskokomunikacijske<br />
infrastrukture<br />
<br />
Poskrbite za upravljanje in varovanje baz<br />
podatkov in storitev v oblaku<br />
<br />
Uporabljajte napredne požarne zidove<br />
(NGFW – Next-generation Firewall)<br />
<br />
Uporabljajte napredno tehnologijo<br />
za zaznavanje škodljivega delovanja na<br />
računalnikih<br />
<br />
Upravljajte in zaščitite mobilne dostope do<br />
sistema v podjetju (EMM – Enterpri<strong>se</strong> Mobility<br />
Management)
Kibernetska tveganja<br />
61<br />
4Operacije za zagotavljanje kibernetske<br />
varnosti<br />
<br />
Proaktivno spremljajte varnostne<br />
dogodke in ranljiva področja<br />
<br />
Analizirajte varnostno dogajanje<br />
<br />
Obvladujte potencialne grožnje<br />
<br />
Vnaprej pripravite sistem odzivanja na<br />
več ravneh<br />
Zgodil <strong>se</strong> je incident, kaj pa zdaj?<br />
Sledite načrtu ukrepanja, kjer so točno opredeljene<br />
ranljivosti sistema in postopki ravnanja, ki jih izvaja<br />
operativni center.<br />
<strong>Na</strong>črt naj v<strong>se</strong>buje natančno operativno navodilo, kako<br />
ravnati ob posameznem incidentu.<br />
Prvi korak v primeru napada je odstranitev grožnje.<br />
Sledi identifikacija ogroženih podatkov in njihovo<br />
reševanje.<br />
<strong>Na</strong>to je na vrsti obveščanje notranje javnosti (vodstvo,<br />
zaposleni) in zunanje javnosti (dobavitelji, stranke,<br />
drugi poslovni partnerji). Koga obvestiti, je odvisno<br />
od vrste in narave incidenta. Proučiti je treba tudi,<br />
ali bosta o primeru obveščena policija in SI-CERT,<br />
nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.<br />
5Zavarovanje: prenos tveganj na zunanje<br />
partnerje<br />
Katera so 4 vprašanja, ki si jih morate zastaviti,<br />
ko sklepate zavarovanje kibernetskih tveganj, pišemo<br />
na strani 62.<br />
Vabljeni tudi k branju drugih uporabnih<br />
praktičnih nasvetov na spletni strani <strong>SBC</strong> – Kluba<br />
slovenskih podjetnikov na povezavi https://www.sbc.<br />
si/sbc-podjetnik/izbrani-nasveti/.<br />
Daljši nasvet o tem, kako ugotoviti, kje ste<br />
najbolj ranljivi, in kako <strong>pripraviti</strong> krovni dokument<br />
informacijske varnosti, tako imenovano »varnostno<br />
ustavo«, smo objavili v prejšnji številki revije <strong>SBC</strong><br />
<strong>Podjetnik</strong> iz maja <strong>2019</strong>, preberete pa ga lahko tudi<br />
na tej povezavi: https://www.sbc.si/<strong>2019</strong>/09/13/<br />
veste-kje-ste-najbolj-ranljivi-11-nasvetov-kakoobvladovati-kibernetska-tveganja/<br />
info@vizija.si, www.nova.vizija.si
62<br />
<strong>SBC</strong> | Zavarovanje kibernetskih tveganj | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Ko želite zavarovati<br />
tveganja, si<br />
zastavite ta štiri<br />
bistvena vprašanja<br />
Zavarovanje kibernetskih tveganj:<br />
poznate v<strong>se</strong> svoje kritične točke?<br />
Zavarovanje kibernetskih<br />
tveganj je lahko ena od<br />
rešitev, kako naj <strong>se</strong> podjetje<br />
zavaruje pred visokimi stroški<br />
odpravljanja škode. Toda pri<br />
sklepanju je priporočljivo<br />
preveriti, ali gre za rešitev, ki<br />
pokriva tri ključne vidike.<br />
Avtor: Jan Tomše<br />
Poleg skrbi za tehnično varnost<br />
in zadostno ozaveščenost<br />
zaposlenih pomemben vidik<br />
pripravljenosti na kibernetska<br />
tveganja predstavlja tudi<br />
zavarovanje, ki ga podjetje za<br />
primer incidenta sklene pri zavarovalnici.<br />
Kibernetskim incidentom so izpostavljena<br />
praktično vsa podjetja, v zadnjem času pa<br />
po<strong>se</strong>bno priljubljene tarče postajajo mala<br />
in srednja, pojasnjuje Peter Filip Jakopič,<br />
direktor službe za zavarovanje premoženja<br />
in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici<br />
Triglav.<br />
Izpostavljenost je po njegovih be<strong>se</strong>dah med<br />
drugim odvisna od:<br />
<br />
dejavnosti podjetja,<br />
<br />
vrste in količine podatkov (predv<strong>se</strong>m<br />
o<strong>se</strong>bnih), ki jih podjetje hrani in obdeluje,<br />
<br />
varnosti informacijskega sistema podjetja.<br />
Bolj ko so poslovni procesi »digitalizirani«,<br />
»oblačni« in temeljijo na trendih odločanja, ki<br />
uporabljajo vzorce »big data« (baze podatkov) in<br />
algoritme umetne inteligence (AI), bolj je podjetje<br />
izpostavljeno kibernetskim tveganjem, opozarja<br />
Jakopič.
Zavarovanje kibernetskih tveganj<br />
63<br />
OB NAPADU: KAJ VKLJUČUJE<br />
ZAVAROVANJE KIBERNETSKEGA<br />
TVEGANJA<br />
Pomembno je, da je zavarovanje celovito in da ob<strong>se</strong>ga<br />
tri glavne stebre, svetuje Jakopič:<br />
1Kritje lastne škode podjetja.<br />
Sem so uvrščeni:<br />
<br />
stroški vzpostavljanja podatkov, sistemov,<br />
programske opreme,<br />
<br />
stroški svetovanja strokovnjaka za<br />
upravljanje in varovanje ugleda,<br />
<br />
izguba dobička,<br />
<br />
stroški, povezani z izsiljevanjem in<br />
kriminalom,<br />
<br />
globa (če ta doleti podjetje).<br />
2Kritje zahtevkov tretjih o<strong>se</strong>b.<br />
Lahko <strong>se</strong> zgodi, da je podjetje odgovorno za<br />
škodo, ki je tretjim o<strong>se</strong>bam ali podjetjem nastala<br />
zaradi kršitve varstva podatkov, kibernetskega<br />
varnostnega incidenta, kraje podatkov<br />
ali napada na njihove računalniške sisteme za<br />
nedo<strong>se</strong>gljivost in ohromitev storitve.<br />
3Kritje odziva na incident oziroma kritje<br />
asistence.<br />
Poleg tehničnega oziroma informacijsko-<br />
-komunikacijskega vidika ta del zavarovanja<br />
vključuje tudi prvine kriznega vodenja, PR-aktivnosti<br />
ter pomoč pri pravnih vidikih incidenta,<br />
kot so prijave organom in lastnikom potencialno<br />
ogroženih o<strong>se</strong>bnih podatkov.<br />
Če <strong>se</strong> zgodi incident: poleg asistence je za podjetja<br />
zelo pomembno svetovanje v zvezi z zagotavljanjem<br />
skladnosti s predpisi, med drugim z GDPR, in<br />
komuniciranje (PR) dogodka z deležniki: kupci,<br />
dobavitelji, zaposlenimi, državnimi organi, lastniki,<br />
mediji in drugimi javnostmi.<br />
KIBERNETSKO TVEGANJE: ŠTIRI<br />
VPRAŠANJA, KI SI JIH ZASTAVITE<br />
1Poznate okolje, v katerem delujete?<br />
Številna podjetja že pri oceni kibernetskega tveganja<br />
ne upoštevajo določenih dejstev: na primer<br />
tega, da hranijo in obdelujejo o<strong>se</strong>bne podatke,<br />
med katere štejejo tudi podatki zaposlenih, ter<br />
da procesi potekajo v kibernetskih okoljih, ki niso<br />
»neprodušno« zaprta.<br />
2Imate dovolj znanja, kako <strong>se</strong> odzvati, ko <strong>se</strong><br />
zgodi napad?<br />
Pogosto <strong>se</strong> dogaja, da podjetja niso pripravljena na<br />
primer kibernetskega incidenta. Ne vedo, kako <strong>se</strong><br />
odzvati, koga obvestiti o potencialni kršitvi, kako<br />
preprečiti nadaljnje incidente, kaj konkretno zahtevajo<br />
predpisi, ki so jim zavezana, in kako komunicirati<br />
z deležniki, potem ko <strong>se</strong> zgodi incident.<br />
3Poznate kritične točke?<br />
Prepoznavanje kritičnih točk v poslovnih procesih<br />
za marsikatero podjetje predstavlja veliko težavo.<br />
Kritične točke niso pri v<strong>se</strong>h podjetjih enake –<br />
odvisne so denimo od poslovnega modela in<br />
infrastrukture za podporo poslovanja.<br />
4Ali izobražujete?<br />
Praksa kaže, da je večina incidentov posledica<br />
nepoznavanja in premajhnega zavedanja kibernetskih<br />
tveganj. Podjetja namreč večinoma ne<br />
izvajajo izobraževanj, kjer bi zaposlenim predala<br />
ustrezna znanja, niti nimajo pripravljenih načrtov<br />
odzivanja za primer incidentov.<br />
Po zavarovanjih kibernetskih tveganj povprašujejo zlasti<br />
podjetja, ki so že bila tarča kibernetskih napadov, opaža<br />
Peter Filip Jakopič. Pričakuje, da bo v prihodnje več<br />
tovrstnih zavarovanj, saj <strong>se</strong> zavedanje, za kako pomembno<br />
področje gre, pri nas šele razvija.<br />
GENERALNI PARTNER<br />
7<br />
Akademija<br />
SREBRNI PARTNERJI<br />
BRONASTA PARTNERJA<br />
VSEBINSKI PARTNERJI
64<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja (po EBITDA)<br />
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:<br />
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR<br />
- Sredstva: 4–20 mio. EUR<br />
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)<br />
- Donos na kapital: najmanj 10 %<br />
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %<br />
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo vsaj štirim od navedenih petih kriterijev.<br />
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici<br />
po<strong>se</strong>bej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo<br />
namreč v lasti več podjetij.<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
1 SALVIOL, D. O. O. 13,29<br />
2 POSTOJNSKA JAMA, D. D 11,51<br />
3 HETA ASSET RESOLUTION, D. O. O. 11,26<br />
4 HOLTEC INTERNATIONAL - PODRUŽNICA<br />
V SLOVENIJI<br />
9,27<br />
5 L'OREAL SLOVENIJA, D. O. O. 9,03<br />
6 RLS, D. O. O. 8,86<br />
7 AREX, D. O. O. ŠENTJERNEJ 8,73<br />
8 KZPS, D. O. O. 8,58<br />
9 NEW YORKER, D. O. O. 8,07<br />
10 PLASTA, D. O. O. 6,92<br />
11 DEWESOFT, D. O. O. 6,90<br />
12 BANKART, D. O. O., LJUBLJANA 6,43<br />
13 MAROVT, D. O. O. 6,10<br />
14 BUTAN PLIN, D. D, LJUBLJANA 6,04<br />
15 NLB SKLADI, D. O. O. 6,03<br />
16 ISOKON, D. O. O., SLOVENSKE KONJICE 5,77<br />
17 PHARMAHEMP, D. O. O. 5,74<br />
18 AQUASYSTEMS, D. O. O. 5,71<br />
19 AVF HOTEL, D. O. O. 5,62<br />
20 COCA-COLA HBC SLOVENIJA, D. O. O. 5,46<br />
21 TERMOPLASTI-PLAMA, D. O. O. 5,37<br />
22 NIL, D. O. O. 5,22<br />
23 WILLY STADLER, D. O. O. 5,13<br />
24 KOVIS, D. O. O. 4,84<br />
25 GABRIJEL ALUMINIUM, D. O. O. 4,83<br />
26 STEKLENI DVOR, D. O. O. 4,75<br />
27 SAXONIA - FRANKE, D. O. O. 4,69<br />
28 DIFA, D. O. O. 4,57<br />
29 SALESIANER MIETTEX PERITEKS, D. O. O. 4,48<br />
30 SIP, D. D ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 4,40<br />
31 MASS, D. O. O. 4,40<br />
32 PLASTOFORM ŠMARJETA, D. O. O. 4,35<br />
33 ROJS, PELJHAN, PRELESNIK &<br />
PARTNERJI O.P., D. O. O.<br />
4,33<br />
34 SLOWATCH, D. O. O. 4,29<br />
35 AKERS VALJI RAVNE, D. O. O. 4,25<br />
36 NEKTAR NATURA, D. O. O. 4,24<br />
37 IMERYS FUSED MINERALS RUŠE, D. O. O. 4,12<br />
38 INTRA LIGHTING, D. O. O. 4,04<br />
39 METREL, D. D 3,96<br />
40 TEKSTINA, D. O. O. 3,95<br />
41 TEHNOS, D. O. O. ŽALEC 3,94<br />
42 JYSK, D. O. O. 3,87<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
43 FIBRAN, D. O. O. 3,83<br />
44 SIEMENS, D. O. O. 3,81<br />
45 PRVA HIŠA, D. O. O. 3,80<br />
46 KONUS KONEX, D. O. O. 3,76<br />
47 C & A, D. O. O. 3,76<br />
48 EMPOR, D. O. O. 3,75<br />
49 JURČIČ & CO., D. O. O. 3,74<br />
50 YASKAWA RISTRO, D. O. O. 3,72<br />
51 PLOJ, D. O. O. 3,66<br />
52 VERDE PROIZVODNJA, D. O. O. 3,60<br />
53 MAX-RENT, D. O. O. 3,51<br />
54 CNC P&K-PUŠNIK, D. O. O. 3,49<br />
55 ADRIA DOM, D. O. O. 3,48<br />
56 T.L.SIRK, D. O. O. 3,46<br />
57 CECOMP, D. O. O. 3,44<br />
58 ABRASIV MUTA, D. O. O. 3,42<br />
59 BELINKA PERKEMIJA, D. O. O. 3,40<br />
60 LESTRO-LEDINEK, D. O. O. 3,34<br />
61 METRONIK, D. O. O. 3,32<br />
62 MERCATOR-EMBA, D. D 3,31<br />
63 IMP PUMPS, D. O. O. 3,29<br />
64 ROLETARSTVO MEDLE, D. O. O. 3,27<br />
65 ZVD, D. O. O. 3,27<br />
66 URSA SLOVENIJA, D. O. O. 3,26<br />
67 TEM ČATEŽ, D. D 3,23<br />
68 ADRIA-TOW, D. O. O. KOPER 3,22<br />
69 UČILA INTERNATIONAL, D. O. O., TRŽIČ 3,20<br />
70 VITANEST, D. O. O. 3,19<br />
71 TAJFUN PLANINA, D. O. O. 3,18<br />
72 ABB, D. O. O. 3,17<br />
73 ALPOD, D. O. O. 3,16<br />
74 GLOBAL SISTEM, D. O. O. 3,15<br />
75 GOSTOL-GOPAN, D. O. O. NOVA GORICA 3,09<br />
76 REGIA GROUP, D. D 3,08<br />
77 BELIMED, D. O. O. 3,05<br />
78 DATALAB, D. D 3,02<br />
79 TIPS, D. O. O. 2,95<br />
80 REM, D. O. O. 2,90<br />
81 HALCOM, D. D 2,88<br />
82 AGM NEMEC, D. O. O. 2,88<br />
83 MINERALKA, D. O. O. 2,87<br />
84 PIPISTREL, D. O. O. 2,87<br />
85 CP PTUJ, D. D 2,84<br />
86 FLUIDMASTER, D. O. O. 2,82
65
66<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
87 PFEIFER, D. O. O. 2,81<br />
88 DDM INVEST V, D. O. O. 2,77<br />
89 KEMIRA KTM, D. O. O. 2,77<br />
90 TINEX, D. O. O. 2,76<br />
91 BAUMULLER DRAVINJA, D. O. O. 2,75<br />
92 H-BIT, D. O. O. 2,74<br />
93 PRIGO, D. O. O. 2,71<br />
94 SYSTEMAIR, D. O. O. 2,71<br />
95 ALUMINIUM KETY EMMI, D. O. O. 2,69<br />
96 OMEGA AIR, D. O. O. LJUBLJANA 2,68<br />
97 RENAULT TECH NOVO MESTO, D. O. O. 2,67<br />
98 PEEK & CLOPPENBURG, D. O. O. 2,67<br />
99 LIN NEPREMIČNINE, D. O. O. 2,66<br />
100 HYPEX, D. O. O. 2,65<br />
101 GEA VIPOLL, D. O. O. 2,65<br />
102 KO-TRANS, D. O. O. 2,65<br />
103 PREVENT NADOMESTNI DELI, D. O. O. 2,62<br />
104 SRC, D. O. O. 2,62<br />
105 MEBOR, D. O. O. 2,60<br />
106 M SORA, D. D 2,57<br />
107 ADACTA, D. O. O., LJUBLJANA 2,57<br />
108 DELIKOMAT, D. O. O. 2,56<br />
109 EHO, D. O. O. 2,56<br />
110 OCEAN KOPER, D. O. O. 2,55<br />
111 MARCHIOL, D. O. O. 2,53<br />
112 LIP BOHINJ, D. O. O. 2,49<br />
113 TT OKROGLICA, D. D 2,49<br />
114 ADRIA TRANSPORT, D. O. O. 2,48<br />
115 MONTER DRAVOGRAD, D. O. O. 2,47<br />
116 TAČ, D. O. O. 2,45<br />
117 SINTAL, D. O. O. 2,45<br />
118 TRANSPAK, D. O. O. 2,44<br />
119 KOLEKTOR ASCOM, D. O. O. 2,42<br />
120 EKIPA2, D. O. O. 2,40<br />
121 SINERGISE, D. O. O. 2,38<br />
122 ŽARN KRŠKO, D. O. O. 2,37<br />
123 SELMAR, D. O. O. 2,36<br />
124 ELEPHANT GROUP, D. O. O. 2,36<br />
125 TAB-IPM, D. O. O. 2,35<br />
126 K8, D. O. O. 2,35<br />
127 KAMNIK-SCHLENK, D. O. O. 2,35<br />
128 DONIT TESNIT, D. O. O. 2,33<br />
129 PETEK TRANSPORT, D. O. O. 2,32<br />
130 KOVIS-LIVARNA, D. O. O. 2,31<br />
131 TELEG-M, D. O. O. 2,31<br />
132 ADRIA KOMBI, D. O. O., LJUBLJANA 2,31<br />
133 HRC, D. O. O. 2,28<br />
134 ROSENBAUER, D. O. O. 2,28<br />
135 RUTAR INTERNATIONAL, D. O. O. 2,27<br />
136 I.H.S., D. O. O. 2,26<br />
137 SELTRON, D. O. O. 2,25<br />
138 IMP PROMONT, D. O. O. 2,24<br />
139 GEP ŠTALEKAR, D. O. O. 2,23<br />
140 LIV SYSTEMS, D. O. O. 2,22<br />
141 RTC ŽIČNICE, KRANJSKA GORA, D. D 2,22<br />
142 SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D. O. O. 2,21<br />
143 KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D. O. O. 2,20<br />
144 ALTA SKLADI, D. D 2,20<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
145 ECOLAB, D. O. O. 2,20<br />
146 EKOPER, D. O. O. 2,19<br />
147 OMAPLAST, D. O. O. 2,16<br />
148 POVŠE METAL, D. O. O. 2,16<br />
149 PP - AGRO, D. O. O. 2,15<br />
150 GENERALI INVESTMENTS, D. O. O. 2,14<br />
151 INSTRUMENTATION TECHNOLOGIES,<br />
D. O. O.<br />
2,13<br />
152 ATOTECH SLOVENIJA, D. D 2,12<br />
153 VRC, D. O. O. 2,12<br />
154 ENOS, D. D 2,11<br />
155 TRANSPORT GAJ, D. O. O. 2,10<br />
156 EUROMARKT, D. O. O. 2,10<br />
157 TECHNOBELL, D. O. O. KOPER 2,10<br />
158 HYLA, D. O. O. 2,10<br />
159 MAHLE ELECTRIC DRIVES BOVEC, D. O. O. 2,09<br />
160 STROJ, D. O. O. 2,08<br />
161 MOS SERVIS, D. O. O. 2,07<br />
162 AVTOMARKET REBERNIK, D. O. O. 2,07<br />
163 ARCONT IP, D. O. O. 2,06<br />
164 HOTEL SLON, D. D 2,05<br />
165 ALIUS, D. O. O. 2,05<br />
166 JAKŠA, D. O. O. 2,04<br />
167 PARADAJZ, D. O. O. 2,04<br />
168 BIA SEPARATIONS, D. O. O. 2,04<br />
169 EUROCOM, D. O. O., KRANJ 2,03<br />
170 ENERGETIKA - ŽJ, D. O. O. 2,02<br />
171 STRABAG 2,02<br />
172 BAUHAUS NEPREMIČNINE, D. O. O. 2,02<br />
173 INTERSOCKS, D. O. O., KOČEVJE 2,02<br />
174 PAPIROTI, D. O. O. 2,02<br />
175 METREL MEHANIKA, D. O. O. 2,01<br />
176 JULIUS MEINL, D. O. O. 2,01<br />
177 SWI-MEDICA, D. O. O. 2,00<br />
178 JUNGHEINRICH, D. O. O. 1,99<br />
179 FORBIZ, D. O. O. 1,97<br />
180 ERTL GLAS STEKLO, D. O. O. 1,97<br />
181 CBE, D. O. O. 1,97<br />
182 OKK, D. O. O. 1,96<br />
183 LANDIS+GYR, D. O. O. 1,95<br />
184 KIG, D. D 1,95<br />
185 VERUDELA, D. O. O. 1,94<br />
186 A&E EUROPE, D. O. O. 1,94<br />
187 BISNODE, D. O. O. 1,93<br />
188 PETRANS, D. O. O. 1,93<br />
189 MERCATOR IP, D. O. O. 1,92<br />
190 ADRIAL, D. O. O. 1,91<br />
191 TREVES, D. O. O. 1,91<br />
192 S. OLIVER S L O, D. O. O. 1,91<br />
193 KOVINAR, D. O. O., JESENICE 1,90<br />
194 HERMI, D. O. O. 1,89<br />
195 PIRNAR, D. O. O. 1,87<br />
196 BAKRA, D. O. O. KRANJ 1,87<br />
197 MAKOTER, D. O. O. 1,87<br />
198 TISKARNA JESENEK, D. O. O. 1,85<br />
199 TRO, D. O. O. 1,85<br />
200 INTEREXPORT, D. O. O. 1,85
Kovis je mednarodno inovativno podjetje za razvoj in proizvodnjo visoko kakovostnih<br />
proizvodov za železniško industrijo ter druge industrijske <strong>se</strong>ktorje. Še zlasti <strong>se</strong> je podjetje<br />
mednarodno uveljavilo s proizvodnji zavornih diskov za v<strong>se</strong> vrste železniških vozil od<br />
lokomotiv, tramvajev, metrojev pa v<strong>se</strong> do hitrih vlakov. Poleg zavornih diskov je Kovis tudi<br />
največji proizvajalec ležajnih ohišij za tovorne vagone v Evropi.<br />
Razvoj in inovativnost podjetju narekujta tempo in odpirata vedno nove poslovne<br />
priložnosti, zato deluje v skladu s sloganom – dobre ideje kreirajo prihodnost.<br />
Drugi proizvodi za železniška<br />
vozila: multikonzole, puše,<br />
prirobnice, ohišja statorjev, ohišja<br />
menjalnikov, različni pokrovi,<br />
ventilatorji, nosilci zavornih oblog,<br />
nosilci zavornjaka, nosilci ležajnega<br />
ohišja, čepi.<br />
Ležajna ohišja za tovorne<br />
in potniške vagone za osne<br />
obremenitve od 22,5t do 25t za<br />
podstavne vozičke tipa Y25/25t.<br />
Kovis je razil lastno ležajno ohišje<br />
tipa Y25/25t ter 25 t ležajno ohišje,<br />
kot menjava za BA386.<br />
Zavorni diski - osni in kolesni,<br />
različnih dimenzij (v proizvodnji več<br />
kot 450 različnih tipov) in različnih<br />
kvalitet materialov (GJL, GJV, GJS,<br />
GS). Izdelava je možna tudi po<br />
želji kupcev ali po posredovanih<br />
specifikacijah.<br />
67<br />
KOVIS d.o.o. Brezina 102, SI-8250 Brežice +386 7 499 11 80 info@kovis-group.com www.kovis-group.com
68<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>j mala in srednja podjetja (po EBITDA)<br />
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:<br />
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR<br />
- Sredstva: 4–20 mio. EUR<br />
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)<br />
- Donos na kapital: najmanj 10 %<br />
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %<br />
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v<strong>se</strong>m petim kriterijem.<br />
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici<br />
po<strong>se</strong>bej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo<br />
namreč v lasti več podjetij.<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
1 NEW YORKER, D. O. O. 8,07<br />
2 NIL, D. O. O. 5,22<br />
3 GABRIJEL ALUMINIUM, D. O. O. 4,83<br />
4 SAXONIA - FRANKE, D. O. O. 4,69<br />
5 SALESIANER MIETTEX PERITEKS, D. O. O. 4,48<br />
6 PLASTOFORM ŠMARJETA, D. O. O. 4,35<br />
7 IMERYS FUSED MINERALS RUŠE, D. O. O. 4,12<br />
8 TEKSTINA, D. O. O. 3,95<br />
9 TEHNOS, D. O. O. ŽALEC 3,94<br />
10 FIBRAN, D. O. O. 3,83<br />
11 C & A, D. O. O. 3,76<br />
12 YASKAWA RISTRO, D. O. O. 3,72<br />
13 PLOJ, D. O. O. 3,66<br />
14 BELINKA PERKEMIJA, D. O. O. 3,40<br />
15 LESTRO-LEDINEK, D. O. O. 3,34<br />
16 METRONIK, D. O. O. 3,32<br />
17 IMP PUMPS, D. O. O. 3,29<br />
18 ZVD, D. O. O. 3,27<br />
19 TEM ČATEŽ, D. D. 3,23<br />
20 ALPOD, D. O. O. 3,16<br />
21 GLOBAL SISTEM, D. O. O. 3,15<br />
22 GOSTOL-GOPAN, D. O. O. NOVA GORICA 3,09<br />
23 TIPS, D. O. O. 2,95<br />
24 REM, D. O. O. 2,90<br />
25 HALCOM D. D. 2,88<br />
26 AGM NEMEC, D. O. O. 2,88<br />
27 MINERALKA, D. O. O. 2,87<br />
28 BAUMULLER DRAVINJA, D. O. O. 2,75<br />
29 SYSTEMAIR, D. O. O. 2,71<br />
30 HYPEX, D. O. O. 2,65<br />
31 GEA VIPOLL, D. O. O. 2,65<br />
32 KO-TRANS, D. O. O. 2,65<br />
33 MEBOR, D. O. O. 2,60<br />
34 ADACTA, D. O. O., LJUBLJANA 2,57<br />
35 DELIKOMAT, D. O. O. 2,56<br />
36 EHO, D. O. O. 2,56<br />
37 MARCHIOL, D. O. O. 2,53<br />
38 LIP BOHINJ, D. O. O. 2,49<br />
39 MONTER DRAVOGRAD, D. O. O. 2,47<br />
40 TRANSPAK, D. O. O. 2,44<br />
41 KOLEKTOR ASCOM, D. O. O. 2,42<br />
42 EKIPA2, D. O. O. 2,40<br />
43 ELEPHANT GROUP, D. O. O. 2,36<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
44 TAB-IPM, D. O. O. 2,35<br />
45 KAMNIK-SCHLENK, D. O. O. 2,35<br />
46 DONIT TESNIT, D. O. O. 2,33<br />
47 TELEG-M, D. O. O. 2,31<br />
48 HRC, D. O. O. 2,28<br />
49 ROSENBAUER, D. O. O. 2,28<br />
50 I.H.S., D. O. O. 2,26<br />
51 SELTRON, D. O. O. 2,25<br />
52 GEP ŠTALEKAR, D. O. O. 2,23<br />
53 LIV SYSTEMS, D. O. O. 2,22<br />
54 SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D. O. O. 2,21<br />
55 KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D. O. O. 2,20<br />
56 ECOLAB, D. O. O. 2,20<br />
57 OMAPLAST, D. O. O. 2,16<br />
58 PP - AGRO, D. O. O. 2,15<br />
59 GENERALI INVESTMENTS, D. O. O. 2,14<br />
60 ENOS, D. D. 2,11<br />
61 HYLA, D. O. O. 2,10<br />
62 STROJ, D. O. O. 2,08<br />
63 MOS SERVIS, D. O. O. 2,07<br />
64 ARCONT IP, D. O. O. 2,06<br />
65 PARADAJZ, D. O. O. 2,04<br />
66 BIA SEPARATIONS, D. O. O. 2,04<br />
67 PAPIROTI, D. O. O. 2,02<br />
68 JUNGHEINRICH, D. O. O. 1,99<br />
69 ERTL GLAS STEKLO, D. O. O. 1,97<br />
70 KIG D. D. 1,95<br />
71 A&E EUROPE, D. O. O. 1,94<br />
72 BISNODE, D. O. O. 1,93<br />
73 TREVES, D. O. O. 1,91<br />
74 S. OLIVER S L O, D. O. O. 1,91<br />
75 KOVINAR, D. O. O., JESENICE 1,90<br />
76 HERMI, D. O. O. 1,89<br />
77 PIRNAR, D. O. O. 1,87<br />
78 TRO, D. O. O. 1,85<br />
79 KOZMETIKA AFRODITA, D. O. O. ROGAŠKA<br />
SLATINA<br />
1,84<br />
80 ACRON, D. O. O. 1,78<br />
81 TKO, D. O. O. 1,77<br />
82 WIENERBERGER, D. O. O. 1,77<br />
83 LESOPRODUKT, D. O. O. 1,74<br />
84 CABLEX PLASTIK, D. O. O. 1,73<br />
85 VARIS LENDAVA, D. O. O. 1,69
PAMETNA ENERGIJA<br />
Z lastno sončno<br />
elektrarno proizvajate<br />
prihranke.<br />
69<br />
S čisto, zeleno energijo do 75 %<br />
nižjih računov za električno energijo.<br />
WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558<br />
€<br />
PROJEKT<br />
NA KLJUČ<br />
BREZSKRBNOST<br />
NA DOLGI ROK<br />
NALOŽBA,<br />
KI SE IZPLAČA
70<br />
<strong>SBC</strong> | Lestvica | September <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
86 STAMPAL SB, D. O. O. 1,67<br />
87 KAAAP, D. O. O. 1,65<br />
88 RIEDL CNC, D. O. O. 1,65<br />
89 GORENJE ORODJARNA, D. O. O. 1,64<br />
90 MARMOR HOTAVLJE, D. O. O. 1,61<br />
91 CLEANGRAD, D. O. O. 1,60<br />
92 BELINKA-BELLES, D. O. O. 1,57<br />
93 TOM TAILOR LESCE, D. O. O. 1,55<br />
94 ALPMETAL & CO, D. O. O., SELCA 1,54<br />
95 OBNOVA, LJUBLJANA, D. O. O. 1,54<br />
96 FERSPED, D. O. O. 1,52<br />
97 ETIKETA, D. D. 1,52<br />
98 ORODJA ERHART, D. O. O. 1,51<br />
99 KOMUNALNE GRADNJE, D. O. O. 1,47<br />
100 SPORTSDIRECT.COMSLVN, D. O. O. 1,47<br />
101 PREIS SEVNICA, D. O. O. 1,46<br />
102 UNICHEM, D. O. O. 1,46<br />
103 LUMAR IG, D. O. O. 1,46<br />
104 IZOTERM PLAMA, D. O. O. 1,45<br />
105 SICO, D. O. O. 1,45<br />
106 ROTIS, D. O. O. 1,44<br />
107 ATHOS ELEKTROSISTEMI, D. O. O. 1,44<br />
108 ZARA S, D. O. O. 1,44<br />
109 TOMAS SPORT 2, D. O. O. 1,42<br />
110 IMPOL LLT, D. O. O. 1,40<br />
111 S E P, D. O. O. 1,40<br />
112 S&T SLOVENIJA D. D. 1,40<br />
113 ANTON BLAJ, D. O. O. 1,38<br />
114 RGP, D. O. O. 1,33<br />
115 GENERAL LOGISTICS SYSTEMS, D. O. O. 1,32<br />
116 MAVI, D. O. O. 1,30<br />
117 KEKO - OPREMA, D. O. O. 1,29<br />
118 PLANETA, D. O. O. LJUBLJANA 1,28<br />
119 HIT PRELESS, D. O. O. 1,27<br />
120 EUROTON, D. O. O. 1,27<br />
121 HORJAK - PRECISE, D. O. O. DOMŽALE 1,25<br />
122 ESOL, D. O. O. 1,25<br />
123 ERNST & YOUNG, D. O. O. 1,25<br />
124 VAR, D. O. O. 1,25<br />
125 ILMEST, D. O. O. NOVA GORICA 1,25<br />
126 KEKO - VARICON, D. O. O. ŽUŽEMBERK 1,24<br />
127 MICROSOFT, D. O. O., LJUBLJANA 1,24<br />
128 PANVITA AGROMERKUR, D. O. O. 1,23<br />
129 LIVARNA TITAN, D. O. O. 1,22<br />
130 PETRIČ, D. O. O. 1,21<br />
131 ŠUMI BONBONI, D. O. O. 1,19<br />
132 LPKF, D. O. O. 1,19<br />
133 DHL GLOBAL FORWARDING, D. O. O. 1,17<br />
134 INTECTIV, D. O. O. 1,17<br />
135 SPORTRADAR, D. O. O. 1,17<br />
136 MARCHE, D. O. O. 1,16<br />
137 SLEMENŠEK, D. O. O. 1,16<br />
138 TEKOMA MARGUČ, D. O. O. 1,15<br />
139 KPK KAMNIK, D. O. O. 1,14<br />
140 NIMROD, D. O. O. 1,14<br />
141 AKRIPOL, D. O. O. 1,13<br />
142 POLIDENT, D. O. O. 1,12<br />
143 MIKROCOP, D. O. O. 1,10<br />
<strong>Na</strong>ziv<br />
Izid pred davki,<br />
obrestmi in<br />
amortizacijo<br />
(EBITDA)<br />
144 DOMPLAN, D. D. 1,09<br />
145 VGP DRAVA PTUJ, D. O. O. 1,09<br />
146 A.M MONTAŽA, D. O. O. 1,08<br />
147 DIGIT, D. O. O. 1,06<br />
148 VIGROS, D. O. O. 1,06<br />
149 KRONOTERM, D. O. O. 1,04<br />
150 DAIHEN VARSTROJ D. D. 1,03<br />
151 LOMAS, D. O. O. LJUBLJANA 1,03<br />
152 DORNINGER HYTRONICS, D. O. O. 1,01<br />
153 ADD, D. O. O. LJUBLJANA 0,99<br />
154 KAASS - AVTO, D. O. O. 0,98<br />
155 XLAB, D. O. O. 0,97<br />
156 BUSINESS SOLUTIONS, D. O. O. 0,95<br />
157 TURISTIČNA AGENCIJA SONČEK, D. O. O. 0,93<br />
158 DOREMA, D. O. O. 0,92<br />
159 INEA, D. O. O. 0,91<br />
160 SOLINAIR, D. O. O. 0,91<br />
161 NOVAK TRANS, D. O. O. 0,88<br />
162 MATJAŽ, D. O. O., PETROVČE 0,87<br />
163 CONTAINER, D. O. O. 0,86<br />
164 ECC, D. O. O. 0,86<br />
165 ŠTUPICA TRANSPORT, D. O. O. 0,83<br />
166 BUREAU VERITAS, D. O. O. 0,82<br />
167 ZLATOROG OPREMA, D. O. O. 0,82<br />
168 MIKROGRAFIJA, D. O. O. 0,82<br />
169 MEDICOP, D. O. O. 0,79<br />
170 ŽIHER, D. O. O. 0,79<br />
171 JEKO, D. O. O. 0,78<br />
172 UNIFOREST, D. O. O. 0,76<br />
173 LOKATEKS, ŠKOFJA LOKA, D. O. O. 0,74<br />
174 TELKOM, D. O. O. 0,74<br />
175 SIRIUS MARIBOR, D. O. O. 0,74<br />
176 NORKA GT, D. O. O. 0,74<br />
177 MAHLE ELECTRIC DRIVES KOMEN, D. O. O. 0,73<br />
178 KOGRAD IGEM, D. O. O. 0,73<br />
179 ORKOPLAST, D. O. O. 0,72<br />
180 PLASTIKA VIRANT, D. O. O. 0,72<br />
181 ČETRTA POT, D. O. O., KRANJ 0,69<br />
182 GOSTOL TST D. D. 0,69<br />
183 EUROKOVINAR, D. O. O. 0,68<br />
184 MLEKARNA PLANIKA, D. O. O. KOBARID 0,67<br />
185 BETI D. D. 0,67<br />
186 AGITAVIT SOLUTIONS, D. O. O. 0,66<br />
187 PRENOVA - GRADBENIK, D. O. O. 0,66<br />
188 ELEKTRONIKA BORAK, D. O. O. 0,65<br />
189 MALKOM NOVO MESTO, D. O. O. 0,65<br />
190 GRIESHABER LOGISTIKA, D. O. O. 0,64<br />
191 INOVA IT, D. O. O. 0,62<br />
192 CARGO-PARTNER, D. O. O. 0,60<br />
193 ENERGETIKA MARIBOR, D. O. O. 0,60<br />
194 POCINKOVALNICA, D. O. O. 0,58<br />
195 PURO TEHNIKA, D. O. O. 0,58<br />
196 CEROP, D. O. O. 0,55<br />
197 SAPPHIR, D. O. O. 0,55<br />
198 JAVNE SLUŽBE PTUJ, D. O. O. 0,55<br />
199 FAMA, D. O. O. VIPAVA 0,54<br />
200 TENZOR, D. O. O. 0,51
71<br />
3M 1/2M 3 x 2M<br />
2/3M<br />
4 x 2M<br />
7M<br />
4M<br />
1/3M
72<br />
<strong>SBC</strong> | Razpisi | September <strong>2019</strong><br />
Kje nas<br />
do konca<br />
leta čakajo<br />
nepovratna<br />
sredstva?<br />
Do konca leta <strong>2019</strong> bodo na razpisih<br />
na voljo nepovratne spodbude za<br />
podjetja v skupni vrednosti več kot<br />
50 milijonov evrov. <strong>Na</strong>jveč razpisanih<br />
sredstev bo namenjenih malim in<br />
srednjim podjetjem za spodbujanje<br />
konkurenčnosti ter krepitev izvoza<br />
in turizma.<br />
Avtorica: Kristina Kočet Hudrap, solastnica in<br />
direktorica podjetja Tiko Pro, d. o. o., članica <strong>SBC</strong> –<br />
Kluba slovenskih podjetnikov<br />
Informacije o<br />
najbolj aktualnih<br />
razpisih, ki<br />
bodo na voljo do<br />
konca tega leta.<br />
Spodbujanje<br />
procesnih izboljšav<br />
v podjetjih <strong>2019</strong>–<br />
2020<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: izboljšanje konkurenčnosti<br />
podjetij prek procesnih izboljšav (na primer:<br />
prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega<br />
poslovanja in vitkih poslovnih procesov,<br />
učinkovito upravljanje poslovnih procesov,<br />
menedžment poslovnih procesov, dizajn<br />
menedžment).<br />
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: do 50 % vrednosti<br />
oziroma največ 20.000 evrov – po načelu »de<br />
minimis«.<br />
Rok za oddajo: 24. 10. <strong>2019</strong><br />
Digitalna preobrazba podjetij<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: podjetja spodbuditi k celostni<br />
digitalni preobrazbi poslovnih procesov, izdelkov<br />
in storitev. Eden izmed ciljev razpisa je tudi<br />
uvedba funkcije informacijskega menedžerja v<br />
podjetjih.<br />
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje<br />
tehnične opremljenosti podjetij (strojne in<br />
programske opreme), ki bo omogočila boljše<br />
digitalno poslovanje in proizvodnjo. Področje<br />
digitalne transformacije zajema izboljšave z<br />
vidika izkušnje kupcev, učinkovitega zbiranja,<br />
obdelave in vizualizacije podatkov, razvoja<br />
procesov ter digitalnih rešitev za podporo<br />
poslovanja in proizvodnje; vpeljavo digitalnih<br />
Foto: Shutterstock<br />
poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in<br />
digitalnih delovnih mest.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na<br />
podjetje.<br />
Usposabljanje podjetij v tujini<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: spodbujanje udeležbe v<br />
trime<strong>se</strong>čnem programu usposabljanja v tujini z<br />
mentorstvi, mreženjem in pripravo na naložbe<br />
tveganega kapitala.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Kar nekaj nepovratnih sredstev bo tudi letos<br />
namenjenih za turizem:<br />
Energetske sanacije v turizmu<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo<br />
obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe<br />
energije in snovi.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja<br />
s področja turizma, ki imajo <strong>se</strong>dež oziroma<br />
poslovno enoto na celotnem območju vzhodne<br />
kohezijske regije in na obmejnih problemskih
Razpisi<br />
73<br />
območjih zahodne kohezijske regije, kamor<br />
spadajo občine: Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brda,<br />
Cerkno, Divača, Gorje, Hrpelje - Kozina, Jezersko,<br />
Kanal, Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren -<br />
Kostanjevica, Preddvor, Renče - Vogrsko, Sežana,<br />
Tolmin, Tržič in Vipava.<br />
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70<br />
% vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po<br />
načelu »de minimis«.<br />
Integralni turistični produkti <strong>2019</strong><br />
<strong>Na</strong>men razpisa: z nepovratnimi sredstvi<br />
spodbuditi marketinške aktivnosti za<br />
promocijo inovativnih integralnih turističnih<br />
produktov.<br />
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih<br />
storitev, ki so vezani na razvoj integralnih<br />
turističnih produktov, oblikovanje (podoba v<strong>se</strong>bin),<br />
digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev<br />
novih digitalnih komunikacijskih orodij in<br />
oglaševanje.<br />
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika<br />
podjetja.<br />
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 %<br />
oziroma največ 200.000 evrov – po načelu »de<br />
minimis«.<br />
Mlada podjetja na problemskih območjih<br />
2020–2021<br />
<strong>Na</strong>men razpisa: sofinanciranje zagona novoustanovljenih<br />
podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik,<br />
Radeče in Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.<br />
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18<br />
me<strong>se</strong>cev.<br />
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.<br />
PODJETJA SE ZA ZAČETEK PROJEKTOV POGOSTO<br />
ODLOČIJO PREPOZNO. POMEMBNA JE USTREZNA<br />
PRIPRAVA TER ZAVEDANJE, DA JE ZA TO<br />
POTREBEN ČAS. NE ČAKAJTE, DA SE RAZPISI<br />
ODPREJO, O NJIH SE POZANIMJATE ŽE PREJ.<br />
Spremljajte aktualne razpi<strong>se</strong> na spletni strani Tiko Pro:<br />
http://www.tiko-pro.si/eu-razpisi<br />
http://www.tiko-pro.si/slovenski-razpisi<br />
in na spletni strani <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov:<br />
https://www.sbc.si/razpisi/
74<br />
Član<br />
Z drznimi idejami<br />
oblikujejo inovativne<br />
rešitve prihodnosti<br />
V Skupini stroka.si<br />
s pomočjo sodobnih<br />
informacijskih tehnologij<br />
in rešitev svojim strankam<br />
pomagajo krepiti<br />
konkurenčnost na v<strong>se</strong> bolj<br />
zahtevnem globalnem<br />
trgu in do<strong>se</strong>gati dobre<br />
poslovne rezultate.<br />
vizija je<br />
zaznati oziroma<br />
vedeti, v katero<br />
smer gre razvoj<br />
»<strong>Na</strong>ša<br />
tehnologije, kako<br />
bo delovala jutri, čez tri ali pet let,<br />
saj današnja tehnologija, način dela<br />
in povezovanja zaradi bliskovitega<br />
razvoja takrat ne bo več v uporabi. V<br />
to smer vodimo tudi svoje partnerje;<br />
želimo da vedo, katera tehnologija<br />
jim bo čez nekaj let pomagala optimizirati<br />
delovne proce<strong>se</strong> in do<strong>se</strong>gati<br />
dobre poslovne rezultate,« povedo v<br />
Skupini stroka.si, kjer so specializirani<br />
za hitre in učinkovite IT rešitve.<br />
Gradijo sodobno delovno<br />
okolje, ki omogoča večjo<br />
učinkovitost<br />
»Informacijske rešitve želimo pripeljati<br />
do prav vsakega posameznika v<br />
organizaciji in mu tako olajšati delo,<br />
sodelovanje s sodelavci in povečati<br />
njegovo učinkovitost. Uporaba informacijske<br />
tehnologije ni namenjena le<br />
administrativnemu menedžmentu; ne<br />
nazadnje ima denimo tudi receptorka<br />
v podjetju z uporabo IT rešitev večji<br />
pregled nad svojim delom in lahko<br />
učinkovito optimizira svoje delo. Z<br />
njeno pomočjo lahko hitreje uredi<br />
pov<strong>se</strong>m rutinska dnevna opravila, ki<br />
<strong>se</strong> začnejo že zjutraj z urejanjem prejete<br />
pošte ali spremljanjem koledarjev<br />
vodstva in sodelavcev ter pri dnevni<br />
komunikaciji s prav v<strong>se</strong>mi sodelavci v<br />
podjetju. Ni ji treba izgubljati časa s<br />
hojo oziroma kontaktiranjem z v<strong>se</strong>mi<br />
vključenimi, kjer bi dobila potrebne<br />
informacije. Te so ji zdaj na voljo hitro<br />
in enostavno,« še s preprostim primerom<br />
pojasnjujejo svoje poslanstvo v<br />
Skupini stroka.si.<br />
umetna inteligenca bo vaš<br />
novi sodelavec<br />
Prihodnost delovnega okolja oziroma<br />
njegov razvoj vidijo tudi v<br />
umetni inteligenci, ki bo reševala<br />
manj zapletene oziroma že vpeljane,<br />
dobro definirane delovne naloge, in<br />
v vpeljavi storitev v oblaku, ki jih je<br />
možno na hiter in preprost način implementirati<br />
v delovno okolje. Razvoj<br />
gre v smeri uporabe le tistih storitev,<br />
ki jih potrebujejo. Iz oblaka <strong>se</strong> jih na<br />
enostaven način pridobi, ko <strong>se</strong> jih<br />
potrebuje; tudi plačilo je le v ob<strong>se</strong>gu<br />
njihove uporabe.<br />
Njihov razvojni oddelek, kjer ves<br />
čas raziskujejo inovativne možnosti<br />
novih tehnologij, <strong>se</strong> ukvarja tudi s<br />
projektom 'mešane resničnosti', ko<br />
HoloLens ali holografski računalnik,<br />
vgrajen v očala, omogoča popolno<br />
hologramsko interaktivno izkušnjo.<br />
»S pogledom skozi očala HoloLens<br />
ustvarimo tridimenzionalno sliko, ki jo<br />
lahko umestimo kjer koli v prostoru in<br />
okrog katere <strong>se</strong> uporabnik lahko prosto<br />
giblje. Objekte lahko postavimo v<br />
razmerju 1:1 ali v pomanjšani verziji in<br />
zanesljiv Partner za Področja:<br />
Upravljanje in vzdrževanje<br />
IT okolij<br />
Poslovne rešitve (ERP, CRM)<br />
O<strong>se</strong>bna produktivnost<br />
(Office 365)<br />
Poslovna analitika (Power BI)<br />
Spletne, mobilne rešitve in<br />
digitalni marketing<br />
Razvoj rešitev po meri<br />
Inovativne IT rešitve<br />
Promo
75<br />
jih ogledujemo, preučujemo in analiziramo.<br />
Učinkovito uporabo mešane<br />
resničnosti v tem trenutku vidimo<br />
predv<strong>se</strong>m na področju izobraževanja,«<br />
razložijo v Skupini stroka.si.<br />
Poslovni sistem Prihodnosti<br />
V oddelku za raziskave in razvoj z razvojem<br />
inovativnih in tehnološko naprednih<br />
rešitev soustvarjajo poslovni<br />
ekosistem prihodnosti – digitalni svet.<br />
Strokovnjaki oddelka dnevno razvijajo<br />
rešitve znotraj področja pametnih<br />
tovarn in IoT (Internet of things) v povezavi<br />
z mešano resničnostjo (mixed<br />
reality) in strojnim učenjem (machine<br />
learning). Razvijajo tudi inovativne<br />
rešitve s tehnologijo veriženja blokov<br />
(blockchain) in uspešno izrabljajo<br />
storitve v oblaku (AZURE).<br />
Uvedba pametne proizvodnje IoT – internet<br />
stvari bo pov<strong>se</strong>m poenostavila<br />
nadzor v proizvodnji podjetja, načrtovanje<br />
vzdrževanja bo preprosto.<br />
Strojno učenje (machine learning)<br />
v okviru oblačnega orodja Machine<br />
Learning Studio omogoča zasnovo<br />
učnega modela, potrebnega za obdelavo<br />
realnih primerov. Z zbranimi podatki,<br />
strojnim učenjem in prediktivno<br />
analitiko <strong>se</strong> lahko razvije učinkovite<br />
modele za optimizacijo v<strong>se</strong>h poslovnih<br />
procesov v podjetjih.<br />
Microsoft Azure pa je Microsoftova<br />
oblačna platforma, s širokim spektrom<br />
<strong>se</strong>rvisov in storitev. Podjetjem<br />
ni treba več paziti na nakupe infrastrukture,<br />
konfiguriranje in vzdrževanje<br />
strojne opreme, rešitve lahko<br />
Sandi Markon, lastnik in direktor Skupine stroka.si, podjetja Stroka produkt<br />
d.o.o., s priznanjem Zlata bonitetna odličnost AAA.<br />
po novem razvijajo poceni in hitro. Z<br />
vključitvijo prediktivne analitike, ki je<br />
ena od zelo uporabnih storitev v Azure,<br />
lahko podjetja vnaprej predvidijo<br />
morebitna odstopanja ali spremembe<br />
in <strong>se</strong> hitro odzovejo.<br />
Strokovnjaki Skupine stroka.si razvijajo<br />
rešitve, ki omogočajo spremljanje,<br />
nenehno izboljševanje delovnih procesov<br />
in predlagajo prave odločitve.<br />
Podjetja <strong>se</strong> lahko posvetijo kreativnim<br />
nalogam, ki so ključne za delovanje<br />
podjetja, poslovno analizo in izdelavo<br />
poročil pa prepustijo namenskim<br />
orodjem za poslovno odločanje in ne<br />
nazadnje umetni inteligenci.<br />
v Partnerstvu z microsoftom<br />
V Skupini stroka.si več kot 60 strokovnjakov<br />
suvereno pokriva področja<br />
poslovnih, sistemskih, spletnih in mobilnih<br />
rešitev, poslovne analitike in svoje<br />
inovativne produkte že četrt stoletja<br />
uspešno ponujajo na globalnem trgu.<br />
Sedež skupine je v Radljah ob Dravi,<br />
poslovalnice imajo v Ljubljani in Trzinu.<br />
Znotraj skupine deluje močna razvojno-programerska<br />
ekipa strokovnjakov<br />
in razvojni oddelek, ki dnevno razvija<br />
nove modele poslovanja za podjetja<br />
in jim s tem pomaga na pot digitalne<br />
transformacije. Več kot 1.270 zadovoljnih<br />
strank in več kot 1.500 zaključenih<br />
projektov predstavlja zaupanja<br />
vredno referenco.<br />
Skupina stroka.si so eden najbolj inovativnih<br />
Microsoftovih partnerjev ter<br />
usmerjeni in specializirani za področje<br />
Microsoftovih oblačnih tehnologij in njihovo<br />
najučinkovitejšo izrabo, kar jim je<br />
leta 2013, 2017 in 2018 prineslo naziv<br />
Microsoftov partner leta za Slovenijo.
76 <strong>SBC</strong> | Spletna trgovina B2B | September <strong>2019</strong><br />
Kvaliteta<br />
spletne trgovine<br />
= kvaliteta in<br />
število artiklov<br />
Za uspešno vpeljavo spletne trgovine<br />
potrebujete kakovostno bazo podatkov,<br />
zadostne kadrovske vire, stalno nadgradnjo<br />
in prilagajanje digitalnega sistema<br />
ter brezhibno logistiko, izpostavlja specialist<br />
za informatiko in digitalni marketing,<br />
mag. Sebastjan Jaklič.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Primer, kako sistematično in<br />
strateško premišljeno vzpostaviti<br />
dobro delujočo rešitev spletne<br />
prodaje, je podjetje Elektronabava,<br />
ki je specializirano za prodajo<br />
elektrotehničnega materiala<br />
in opreme podjetjem, industriji in fizičnim<br />
o<strong>se</strong>bam.<br />
Ko so razmišljali o vzpostavitvi spletne trgovine<br />
za kupce artiklov – registrirane poslovne partnerje<br />
(B2B) –, so po be<strong>se</strong>dah mag. Sebastjana Jakliča,<br />
direktorja za informatiko in digitalni marketing v<br />
podjetju, sledili nekaterim tujim zgledom ter <strong>se</strong><br />
odločili združiti oddelka digitalnega marketinga in<br />
IT pod eno streho, na delovnem mestu CDO (Chief<br />
Digital Officer).<br />
<strong>Na</strong>loge CDO so: spreminjanje »analognega«<br />
poslovanja v »digitalno«, spremljanje donosnosti<br />
naložbe (ROI), povezovanje deležnikov ter vodenje<br />
komunikacije in oglaševanje prek digitalnih medijev.<br />
V Elektronabavi izpostavljajo tri pomembne<br />
vidike, ki naj jim podjetja sledijo pri vzpostavljanju<br />
spletne trgovine:<br />
1Izberite platformo, ki ima glavne rešitve že<br />
razvite.<br />
Pri izbiri platforme <strong>se</strong> podjetja znajdejo pred<br />
dilemo: izbrati odprtokodno ali tako imenovano<br />
enterpri<strong>se</strong> rešitev? Prednost naj ima<br />
tista, ki omogoča čim več funkcionalnosti<br />
v standardnem načinu, saj sta<br />
prilagajanje in dodaten razvoj zelo<br />
draga in nepredvidljiva, razlaga<br />
mag. Sebastjan Jaklič. V Elektronabavi<br />
so izbrali enterpri<strong>se</strong> rešitev,<br />
razlog za to odločitev pa je bila<br />
kompleksnost cenovne<br />
politike B2B, ki bi<br />
jo sicer morali razviti<br />
v celoti. V prid temu<br />
so govorile tudi druge<br />
funkcionalnosti.<br />
Podjetje naj <strong>se</strong> posveti<br />
tudi izbiri izvajalca:<br />
ta naj ima dovolj kompetenc, izkušenj, znanja<br />
in za <strong>se</strong>boj več delujočih projektov, saj je v<strong>se</strong><br />
to jamstvo, da bo sposoben projekt izpeljati do<br />
konca v dogovorjenem ob<strong>se</strong>gu in postavljenih<br />
rokih. Pri Elektronabavi so <strong>se</strong> odločili za podjetje<br />
Creatim, ki deluje kot del skupine Protim<br />
Ržišnik Perc, članice <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih<br />
podjetnikov.<br />
2Iščite rešitve, ki omogočajo sprotno<br />
izmenjavo podatkov.<br />
Povezani sistemi morajo zagotavljati podatke<br />
za spletno poslovanje, pri čemer naj podjetje<br />
dobro premisli, kateri del podatkov bo zagotavljalo<br />
prek »nočnih obdelav« in katerega v<br />
realnem času, na primer podatke o zalogah,<br />
limitih kupcev .... V tem delu je nujna vpeljava<br />
tako imenovanih API <strong>se</strong>rvisov, ki omogočajo<br />
sprotno izmenjavo podatkov med sistemom<br />
planiranja virov (ERP sistem) in spletno trgovino.<br />
3Zelo dobro morate razložiti prednosti<br />
uvajanja.<br />
Prehod na digitalno prodajo v tradicionalnem<br />
podjetju pomeni uvajanje spremembe poslovanja.<br />
<strong>Na</strong> uvajanje spletnega poslovanja naj<br />
podjetje gleda dovolj široko, saj to vključuje<br />
v<strong>se</strong> proce<strong>se</strong> v podjetju. Pri tem je nujna<br />
kakovostna notranja komunikacija.<br />
Zaposlenim v podjetju je pomembno<br />
pojasniti funkcionalnosti in<br />
prednosti, ki jih digitalno<br />
poslovanje prinaša tako<br />
deležnikom v podjetju<br />
kot z vidika prihodnjega<br />
poslovanja s kupci.<br />
Foto: Shutterstock
Spletna trgovina B2B<br />
77<br />
7 korakov do uspešne vzpostavitve<br />
spletne trgovine, ki jih imejte v mislih<br />
Svetuje: mag. Sebastjan Jaklič<br />
1Poskrbite za ukinitev<br />
pretipkavanja cen.<br />
Določite kanale prodaje<br />
in pripravite cenovno<br />
politiko. Določitev, v<br />
katerih kanalih prodaje<br />
bo spletna trgovina<br />
poslovala (B2B, B2C),<br />
je pomembna zaradi<br />
cenovne politike za kupce in artikle, ki bodo na<br />
voljo v spletni trgovini. Poskrbite za to, da bo<br />
ukinjeno pretipkavanje cen. Uredite podatke o<br />
poslovnih partnerjih in v<strong>se</strong> druge podatke, ki<br />
bodo predmet izmenjave med sistemom načrtovanja<br />
virov (ERP-sistemom) in spletno trgovino.<br />
2Podatkom o artiklih naj bo namenjen en<br />
repozitorij.<br />
Izdelajte bazo podatkov. Kvaliteta spletne trgovine<br />
= kvaliteta in število artiklov. Baza naj v<strong>se</strong>buje<br />
v<strong>se</strong> podatke o izdelkih, torej tehnične, logistične<br />
in druge podatke, ki pomenijo dodano vrednost.<br />
Urejeni podatki o artiklih in dobra produktna klasifikacija<br />
so zelo pomemben del uvajanja spletne<br />
trgovine. Dolgoročno je pomembno, da ima podjetje<br />
en repozitorij upravljanja podatkov o artiklih,<br />
ki je namenjen v<strong>se</strong>m kanalom prodaje. Kvaliteta<br />
spletne trgovine = kvaliteta in število artiklov.<br />
Ne podcenjujte aktivnosti za opremljanje artiklov<br />
in bogatih podatkov, ki so na voljo in <strong>se</strong><br />
dopolnjujejo sproti.<br />
ter izračun, kdaj <strong>se</strong> bo investicija povrnila, so<br />
obvezni. Pri tem je treba upoštevati, kako bodo<br />
različni dejavniki vplivali na spletno poslovanje.<br />
V tej fazi lahko delno izhajate iz podatkov<br />
o tekočem poslovanju. <strong>Na</strong> splošno pa velja:<br />
spremljajte, merite in prilagajajte.<br />
5Izkoristite moč podpornikov v podjetju.<br />
Zagotovite kadrovske vire. Vpeljava spletnega<br />
poslovanja je precej več kot razvoj spletnega<br />
portala. Vključuje aktivnosti in deležnike v celotnem<br />
podjetju, zato je treba zagotoviti dovolj<br />
kadrovskih virov in časa za vpeljavo spletnega<br />
poslovanja. Vpeljava v slogu »tako malo za<br />
zraven« je odličen recept za propad projekta.<br />
Priporočljivo je imeti nekaj katalizatorjev, o<strong>se</strong>b,<br />
ki skrbijo, da tako interni deležniki kot kupci<br />
vpeljevanje spletnega poslovanja sprejemajo<br />
pozitivno in ga podpirajo.<br />
Ustrezno postavite cilje in nagradite zaposlene.<br />
6Določite oprijemljive cilje za merjenje<br />
uspešnosti (KPI).<br />
<strong>Na</strong>dgrajujte znanje in kompetence prodajnega<br />
o<strong>se</strong>bja. Brez nadgrajevanja znanja prodajnega<br />
o<strong>se</strong>bja, ki bo uvajalo spletno poslovanje pri<br />
kupcih, ne gre. Nujno je urediti tudi razmerje<br />
pri nagrajevanju »off-line« in »on-line« prodaje<br />
ter določiti največ pet ključnih indikatorjev<br />
poslovanja (KPI).<br />
3<strong>Na</strong>tančno opišite, kaj želite do<strong>se</strong>či.<br />
Določite, kdaj boste produkt prvič ponudili<br />
uporabnikom. Dovolj časa posvetite funkcionalni<br />
specifikaciji projekta: <strong>se</strong>stavite dokument, v katerem<br />
bo zelo natančno opisano, katere so želene<br />
funkcionalnosti spletne trgovine. Zelo koristno<br />
je, da opišete in določite, kaj predstavlja MVP<br />
(Minimum Viable Product) oziroma produkt, ki je<br />
ravno dovolj dovršen, da ga lahko ponudite prvim<br />
uporabnikom, hkrati pa ga ves čas še izboljšujete.<br />
<strong>Na</strong> tej točki je treba izdelati tudi idejo o končnem<br />
videzu portala in načinu dela uporabnikov.<br />
4Spremljajte, merite in sproti prilagajajte.<br />
Izračunajte profitabilnost projekta. Dobičkonosnost<br />
projekta in simulacija poslovanja<br />
7Kupce sproti obveščajte o pošiljki.<br />
Ne pozabite na logistiko, brez nje ne bo uspeha.<br />
Za uspešnost projekta je ključna učinkovita<br />
logistika. Nujno potrebno je poskrbeti, da izpolnite<br />
v<strong>se</strong> dane obljube, še po<strong>se</strong>bej, da blago<br />
dostavite v dogovorjeni kvaliteti in količini.<br />
Pomembno je tekoče obveščanje kupcev o<br />
stanju pošiljke.<br />
Mag. Sebastjan Jaklič je uvedbo spletne trgovine<br />
podjetja Elektronabava predstavil v okviru dogodka<br />
Dobre prak<strong>se</strong> razvoja in pospeševanja spletnega<br />
trgovanja, ki ga je junija <strong>2019</strong> v Ljubljani organiziral<br />
Creatim Ržišnik Perc v sodelovanju s <strong>SBC</strong> – Klubom<br />
slovenskih podjetnikov.
78<br />
<strong>SBC</strong> | Učinkoviti na spletu | Septembar <strong>2019</strong><br />
Pospeševanje spletne<br />
prodaje: praktični<br />
nasveti z globalnih<br />
trgov<br />
Digitalno oglaševanje,<br />
namenjeno pospeševanju<br />
spletne prodaje, omogoča<br />
sprotno merjenje rezultatov<br />
in takojšnje iskanje<br />
boljših rešitev.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Instagram in Facebook sta trenutno<br />
najprimernejši orodji za digitalno<br />
oglaševanje, s katerim želi podjetje<br />
povečati prodajo, pravi Jure Laharnar, vodja<br />
digitalnega oglaševanja pri agenciji AdStar,<br />
ki ima za <strong>se</strong>boj več uspešno izvedenih<br />
projektov pospeševanja spletne prodaje in je v<br />
spletnem marketingu prisotno v številnih državah<br />
po svetu, v preteklem letu pa je za naročnike<br />
ustvarilo več milijonov prihodkov od prodaje.<br />
Če ima podjetje blagovno znamko (brand),<br />
naj <strong>se</strong> osredotoči na promocijo te znamke. Pri<br />
najboljših brandih je prodaja stranski produkt odličnih<br />
marketinških akcij. Laharnar svetuje, kako naj <strong>se</strong><br />
podjetja lotijo digitalnega pospeševanja prodaje.<br />
<br />
Izkoristijo naj možnost merjenja učinkovitosti<br />
oglaševanja.<br />
To omogočata tako Facebook kot Instagram,<br />
kar pomeni, da so hitro na voljo povratne informacije,<br />
ali določen oglas deluje ali ne.<br />
UPORABNO JE NAČELO »MACRO PATIENCE,<br />
MICRO SPEED«: HITRO TESTIRANJE,<br />
PREIZKUŠANJE NOVIH STVARI TER LAHKO TUDI<br />
ČIM VEČ NAPAK IN NATO ODZIVANJE NANJE. NA<br />
DOLGI ROK NAJ BO PODJETJE POTRPEŽLJIVO IN<br />
NEGUJE ODNOSE S STRANKAMI.<br />
<br />
<strong>Na</strong>j testirajo, testirajo, testirajo.<br />
Z intenzivnim testiranjem oglasov podjetje<br />
lažje spozna ciljno občinstvo in ugotovi, kakšna<br />
komunikacija mu je všeč. Oglaševanje prek<br />
Facebooka in Instagrama zagotavlja izjemno<br />
kakovostno povratno informacijo o tem, kdo klika<br />
na ogla<strong>se</strong> in kdo kupuje. To omogoča načrtovanje in<br />
prilagajanje marketinškega proračuna.<br />
<br />
Označbe, da gre za varno spletno mesto:<br />
spletna stran naj v<strong>se</strong>buje certifikat SSL, značke<br />
zaupanja, izkušnje uporabnikov, jasno izpostavljen<br />
čas dostave, pogoje poslovanja ter povezavo na<br />
Facebook in Instagram profil.<br />
<br />
Preprostost uporabe in intuitivnost spletne<br />
strani: stvari in koraki na spletni strani naj bodo<br />
logični, da nakup brez težav opravita tako laik kot<br />
vešč uporabnik. Spletna stran naj ima smi<strong>se</strong>lno<br />
zaporedje in uporabniška izkušnja naj bo<br />
dodelana, za kar naj poskrbi strokovnjak, ki je<br />
vešč informacijske tehnologije in razume, kaj<br />
pomeni dobra uporabniška izkušnja.<br />
<br />
Strategija digitalnega oglaševanja:<br />
ta ni enaka za vsa podjetja, zato naj jo podjetje<br />
prilagodi svojim potrebam in zmožnostim ter<br />
proračunu.<br />
<br />
Kazalniki uspešnosti, ki omogočajo<br />
merljivost: podjetje naj določi kazalnike uspešnosti<br />
(KPI) za vsak del strategije po<strong>se</strong>bej. Primer: na<br />
Instagramu želi podjetje do<strong>se</strong>či določeno število<br />
sledilcev v določenem me<strong>se</strong>cu, na Facebook strani želi<br />
podjetje pre<strong>se</strong>či določeno število, YouTube kanal naj<br />
dobi profesionalen videz, na Googlu pa želi biti podjetje<br />
umeščeno na vrh zadetkov.<br />
Foto: Shutterstock<br />
Z digitalnim oglaševanjem podjetje ne prodaja<br />
oglasa, temveč svojo spletno stran. Pred začetkom<br />
prodaje prek spleta je zato pomembno naslednje:<br />
<br />
Optimizacija: spletna stran mora biti nujno<br />
optimizirana za mobilne telefone.<br />
Jure Laharnar je nasvete za pospeševanje spletne<br />
prodaje predstavil v okviru dogodka Dobre prak<strong>se</strong><br />
razvoja in pospeševanja spletnega trgovanja, ki ga je<br />
junija <strong>2019</strong> v Ljubljani organiziral Creatim Ržišnik Perc<br />
v sodelovanju s <strong>SBC</strong> – Klubom slovenskih podjetnikov.
793<br />
Cleangrad postavlja<br />
nove standarde v<br />
razvoju čistih prostorov<br />
Član<br />
V<br />
razvojnem centru<br />
slovenskega proizvajalca<br />
čistih prostorov,<br />
Cleangrad iz Ljutomera,<br />
nastajajo novi izdelki<br />
za največja svetovna farmacevtska<br />
podjetja. Med zadnjimi razvojnimi<br />
projekti so vrata z napihljivim<br />
tesnilom in svetilka za čiste prostore,<br />
ki je popolnoma integrirana v strop.<br />
Svetilka z iP 65 zaščito<br />
z vSeh Strani in PoPolnoma<br />
integrirana v panelni<br />
Pohodni StroP<br />
Razsvetljava postaja v<strong>se</strong> bolj<br />
ključnega pomena za dobro počutje,<br />
produktivnost in večjo vitalnost. Nova<br />
Cleangradova svetilka je oblikovana<br />
tako, da učinkovito zagotavlja dobro<br />
vidljivost v čistih prostorih. Zasnovana<br />
je tako, da omogoča lažje vzdrževanje,<br />
saj je <strong>se</strong>rvis mogoč z zgornje in spodnje<br />
strani. Ker je njena višina le 47 mm,<br />
jo je mogoče popolnoma integrirati<br />
v Cleangradov pohodni panelni<br />
strop, s čimer je zagotovljenega več<br />
prostora v tehničnih etažah in tudi<br />
večja varnost. <strong>Na</strong>jnovejše optične<br />
in elektro komponente so osnova<br />
za popolno udobje osvetljenosti in<br />
enotno razpršitev svetlobe v prostor.<br />
Svetilka ima na v<strong>se</strong>h straneh zaščito<br />
IP 65 in jo je tako mogoče uporabiti<br />
v v<strong>se</strong>h conah čistosti. Z življenjsko<br />
dobo minimalno 50.000 delovnih ur<br />
in možnostjo upravljanja osvetlitve<br />
z ustrezno krmilno napravo in iz<br />
nadzornih sistemov je zagotovo<br />
racionalna izbira. Svetilka je certificirana<br />
pri Slovenskem inštitutu za kakovost<br />
in meroslovje [SIQ) in ustreza v<strong>se</strong>m<br />
veljavnim standardom in predpisom<br />
glede delovanja v zelo čistih prostorih,<br />
ki zahtevajo enostavno čiščenje in<br />
svetila v delovnem okolju brez prahu.<br />
vrata z naPihljivim teSnilom<br />
Tehnološko napredne rešitve postajajo<br />
čedalje bolj pomemben vidik pri<br />
zagotavljanju pogojev proizvodnje<br />
zdravil. Ena od takšnih rešitev so vrata z<br />
napihljivim tesnilom, ki zagotavljajo visoko<br />
raven varnosti v reguliranih prostorih,<br />
kot tudi med postopki sterilizacije,<br />
dekontaminacije in zaplinjevanja.<br />
Vrata z napihljivim tesnilom iz<br />
nerjavečega jekla omogočajo<br />
funkcionalen dostop brez potrebe<br />
po talnem pragu za lažji dostop v<strong>se</strong>h<br />
transportnih sredstev. Dosledno<br />
tesnjenje omogoča uporabo v najtežjih<br />
pogojih v<strong>se</strong>h kategorij čistih prostorov,<br />
saj lahko z uporabo vgrajenega<br />
zračnega kompresorja in ustrezno<br />
avtomatiko natančno nadziramo<br />
tesnjenje vrat. Pri razvoju vrat so<br />
zasledovali zahteve tehnoloških<br />
procesov kupcev, kakovost in<br />
skladnost z GMP standardom.<br />
Izvedba vrat z napihljivim tesnilom<br />
<strong>se</strong> prilagaja zahtevam kupcev, in<br />
sicer jih je možno opremiti s steklom<br />
v krilu za lažji pregled v prostor, s<br />
čitalcem brezstičnih kartic za pristop,<br />
alarmi in detektorji ter različnimi<br />
<strong>se</strong>nzorji, ki z ustrezno avtomatiko<br />
omogočajo dostop v prostore in iz<br />
njih. Vrata z napihljivim tesnilom<br />
omogočajo prilagajanje različnim<br />
pogojem poslovnih procesov in kljub<br />
prilagoditvam zagotavljajo najvišjo<br />
možno raven varnosti v reguliranih<br />
prostorih, kar med drugim dokazuje<br />
tudi prejeti certifikat ZAG instituta.<br />
zaneSljiv Partner v gradnji<br />
čiStih ProStorov<br />
17 let znanja in izkušenj na področju<br />
proizvodnje in montaže čistih<br />
prostorov, 4500 m 2 proizvodnih<br />
površin z najmodernejšo tehnologijo,<br />
20 izkušenih sodelavcev na področjih<br />
inženiringa in projektnega vodenja,<br />
50 kvalificiranih monterjev z GMP<br />
in SCC** certifikati so kapacitete,<br />
s katerimi Cleangrad sodeluje v<br />
izvedbi ter upravljanju in vodenju<br />
tudi najzahtevnejših projektov. Med<br />
ključnimi vrednotami podjetja so<br />
vrhunska kakovost, inovativnost, razvoj<br />
in 100-odstotno zadovoljstvo strank.<br />
Cleangrad d. o. o. | Prešernova 29 | 9240 Ljutomer | info@cleangrad.si | www.cleangrad.si<br />
Promo
80<br />
Član<br />
5 razlogov,<br />
zakaj <strong>se</strong> digitalno<br />
poslovanje splača<br />
<strong>Na</strong>ložba v digitalno poslovanje <strong>se</strong> povrne prej kot v enem letu!<br />
»V Genisu <strong>se</strong> kot pionir digitalnega poslovanja ukvarjamo<br />
z izboljšavami produktivnosti, kakovosti in varnosti<br />
poslovanja že dobrih 25 let. Danes naše rešitve uporabljajo<br />
velika mednarodna podjetja na domačem in tujih trgih, med<br />
uporabniki pa je tudi v<strong>se</strong> več manjših in srednjih podjetij.<br />
Ta podjetja želijo izboljšati poslovanje z vpeljavo najboljše<br />
prak<strong>se</strong> – tako v organizaciji in procesih kot pri sami uporabi<br />
informacijskih tehnologij.«<br />
Janko Štefančič, direktor Genis, d. o. o.<br />
Slovenska podjetja v splošnem<br />
nimajo slabe informacijske<br />
podpore. Vendar<br />
je pri njih, podobno kot<br />
drugje v svetu, 80 odstotkov<br />
informacij na papirju, čeprav je<br />
več kot 80 odstotkov dokumentov,<br />
s katerimi <strong>se</strong> dela vsak dan, že nekje<br />
shranjenih v digitalni obliki. Poleg<br />
tega <strong>se</strong> število strani na zaposlenega<br />
vsako leto poveča za 10 odstotkov.<br />
Kljub nenehnim vlaganjem v informatiko<br />
zato tipični režijski delavec še<br />
vedno porabi od 30 do 40 odstotkov<br />
delovnega časa za iskanje informacij.<br />
Poglejmo si, kje v<strong>se</strong> lahko izgubljate<br />
čas, denar, zaupanje poslovnih partnerjev<br />
pa tudi zaposlene.<br />
1. Ljudje so preobremenjeni<br />
Tudi vi sodite med podjetja, ki so<br />
v zadnjih letih doživela preskok v<br />
poslovanju? Pospešeno rast zagotovo<br />
občutijo vaši zaposleni, ki so iz leta<br />
v leto bolj obremenjeni. Preobremenjenost<br />
ključnih ljudi je pogost pojav<br />
v rastočih podjetjih in je lahko razlog<br />
za paniko. Vodi v nezadovoljstvo<br />
na delovnem mestu in s tem slabše<br />
opravljanje delovnih nalog, povečuje<br />
bolniško odsotnost in povzroča<br />
odpovedi delovnega razmerja – tudi<br />
ljudi, ki so bili tvorci rasti in veljajo za<br />
najboljše kadre.<br />
2. PostoPki so neučinkoviti<br />
Zaradi počasnih postopkov, ki<br />
zahtevajo veliko ročnega vnašanja<br />
oziroma prepisovanja podatkov,<br />
ker zaposleni nimajo pri roki pravih<br />
informacij in ker po nepotrebnem<br />
vključujejo veliko ljudi, <strong>se</strong> podjetje ni<br />
zmožno hitro odzivati na dogajanja v<br />
poslovnem okolju. Počasni postopki<br />
v režiji <strong>se</strong> lahko hitro poznajo tudi<br />
pri osnovni dejavnosti, kjer vplivajo<br />
na prekinitve poslovanja in posledično<br />
na stroške zastojev oziroma<br />
prispevajo k slabši produktivnosti v<br />
primerjavi s konkurenco.<br />
3. naPake <strong>se</strong> Ponavljajo<br />
Podjetja v fazi rasti običajno nimajo<br />
časa, da bi <strong>se</strong> ukvarjala sama s <strong>se</strong>boj.<br />
Zato so postopki pogosto neurejeni in<br />
nepregledni, kar vodi do napak. Odpravljanje<br />
napake, ki recimo nastane<br />
pri vnosu papirnega prejetega računa,<br />
znaša dobrih 40 evrov. <strong>Na</strong>pake pa<br />
ne predstavljajo le izgube delovnega<br />
časa in materialnih stroškov, ampak <strong>se</strong><br />
lahko merijo v izgubah, ki jih predstavljajo<br />
prekinitev procesov, zmanjšanje<br />
bonitet pri dobaviteljih ali celo odpoved<br />
stranke.<br />
4. odgovornost je nejasna<br />
Z rastjo in zaradi pogostih sprememb<br />
zaposleni pridobivajo čedalje več nalog<br />
in pooblastil, ki pa <strong>se</strong> jih nikjer sistematično<br />
ne beleži. Prihaja do pomanjkanja<br />
informacij o tem, kaj kdo dela in kdo je<br />
za kaj odgovoren, kar pogosto vodi v to,<br />
da stvari niso narejene. V primeru pojava<br />
anomalij pri poslovanju <strong>se</strong> prav tako ne<br />
ve, kdo je zanje odgovoren, kar otežuje<br />
sprejemanje učinkovitih ukrepov.<br />
5. stroški so visoki<br />
Tekoče poslovanje samo po <strong>se</strong>bi<br />
ustvarja stroške. Že samo tiskanje<br />
in kopiranje predstavljata od 3 do 6<br />
odstotkov v<strong>se</strong>h stroškov, poleg tega<br />
pa nastaja še vrsta drugih stroškov, na<br />
primer pisarniškega materiala, drobnega<br />
inventarja in poštnih storitev.<br />
kakšen je vaš Prihranek?<br />
V Genisu so izračunali, da podjetje,<br />
ki prejme dnevno 60 računov<br />
na leto, prihrani več kot 180.000<br />
evrov, če uvede brezpapirno<br />
poslovanje. Kontaktirajte jih in<br />
poslali vam bodo pripomoček, s<br />
katerim boste lahko hitro ocenili<br />
vaš prihranek.<br />
Promo
81<br />
Genis e-GenDoc<br />
Celovita procesno-dokumentna rešitev<br />
za digitalno obvladovanje dokumentov in<br />
delovnih postopkov pri:<br />
prodaji in nabavi,<br />
vodenju in organizaciji,<br />
proizvodnji in projektih,<br />
sredstvih in storitvah,<br />
financah in kadrih.<br />
Poslujte digitalno že prej kot v 3 me<strong>se</strong>cih!<br />
Sami to težko naredite. Hitra, strokovna in ne draga digitalizacija poslovanja za<br />
podjetja v<strong>se</strong>h velikosti in dejavnosti.<br />
enostaven začetek za majhne<br />
V podjetju Genis so za manjša in rastoča podjetja pripravili<br />
po<strong>se</strong>ben paket e-GenDoc START, s katerim pridobijo temeljni<br />
dokumentni sistem in digitalizirajo celotno dokumentacijo za<br />
v<strong>se</strong> oddelke. Rešitev jim poleg enostavnega vnosa, urejenega<br />
shranjevanja in učinkovitega razdeljevanja dokumentov<br />
omogoča tudi organizacijo dokumentov v elektronske mape.<br />
e-GenDoc START je hkrati izvrstna rešitev tudi za digitalizacijo<br />
prejete in oddane pošte oziroma dokumentov, ki nastajajo pri<br />
poslovanju s partnerji.<br />
Pametni Procesi za srednje in velike<br />
V srednjih in velikih podjetjih <strong>se</strong> s povečevanjem kompleksnosti<br />
organizacije pojavlja čedalje več zahtev po digitalizaciji<br />
delovnih postopkov. Procesni dokumentni sistem e-GenDoc<br />
ponuja širok nabor procesnih modulov, ki izboljšajo vodenje,<br />
dvignejo učinkovitost in povečajo kakovost procesov. Rešitev<br />
je primerna zlasti za podjetja, ki želijo okrepiti upravljanje in<br />
nadzor nad poslovnimi procesi.<br />
Digitalni delovni postopki potekajo kar najbolj optimalno na<br />
osnovi prilagodljivih delotokov in vgrajenih poslovnih pravil,<br />
pooblastil in odgovornosti. Sistem povečuje učinkovitost in<br />
zmanjšuje napake z avtomatskim zajemom podatkov, integracijo<br />
z različnimi zalednimi sistemi (ERP, SCM …) in med<strong>se</strong>bojno<br />
povezanostjo dokumentov. Zaposleni imajo vedno pri roki<br />
informacije, ki jih potrebujejo za odločanje, pri čemer so jim na<br />
voljo prilagojeni pregledi in priročne iskalne zmožnosti.<br />
Mobilno je učinkoviteje: m-GenDoc<br />
V hotelski verigi LifeClass Hotels & Spa Portorož<br />
so z uvedbo e-GenDoc e-Računi in digitalizacijo<br />
likvidacije faktur izredno skrajšali postopek potrjevanja<br />
računov in uvedli red. »Ker je podpisnikov<br />
malo, računov pa precej, <strong>se</strong> nam je dogajalo,<br />
da so bili računi sicer pravilno razdeljeni in<br />
pregledani, podpisnikom pa jih zaradi drugih nalog<br />
ni uspelo podpisati na svojem računalniku,«<br />
je pojasnil Branko Skela, izvršni direktor za IS in<br />
RPP v Istrabenz Turizem, d. d. Kot odlična rešitev<br />
<strong>se</strong> je izkazala uvedba mobilne rešitve Genis<br />
m-Računi, saj lahko podpisnik zdaj odobri oziroma<br />
podpiše račun kjerkoli in kadarkoli preko<br />
svojega telefona. m-GenDoc omogoča mobilne<br />
izpeljave različnih postopkov, ki sicer potekajo v<br />
procesnem dokumentnem sistemu e-GenDoc.<br />
Genis, d. o. o. | Likozarjeva 1 A, 4000 Kranj | t: (04) 25 19 300 | e: info@genis.si | www.genis.si
82 <strong>SBC</strong> | Kadrovske evidence | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Shutterstock<br />
Pomaga vam<br />
lahko digitalna<br />
pamet<br />
Pet korakov pri izbiri digitalne<br />
rešitve za dober pregled<br />
nad kadrovskimi procesi,<br />
planiranjem dela in krepitvijo<br />
odgovornosti zaposlenih.<br />
Avtor: Katarina Pernat<br />
Ko gre za iskanje primernih<br />
digitalnih rešitev, naj podjetje<br />
razmišlja predv<strong>se</strong>m o tem, da<br />
bi z uvedbo digitalnega sistema<br />
pokrilo v<strong>se</strong> ključne delovne<br />
oziroma kadrovske proce<strong>se</strong>, ki<br />
jih morda danes še vedno izvaja »peš« oziroma<br />
na roke: registracijo delovnega časa, najavo<br />
odsotnosti, upravljanje potnih nalogov, vodenje<br />
bolniških odsotnosti, izračun stroškov prevoza<br />
na delo, infomat oziroma vpogled v o<strong>se</strong>bne<br />
podatke, pripravo podatkov za obračun plač<br />
ter načrtovanje in razporejanje zaposlenih na<br />
različna delovišča ali delovna mesta.<br />
Sebastjan Kepic, direktor trženja in<br />
prodaje pri podjetju Četrta pot, ki je eno izmed<br />
vodilnih v Sloveniji za digitalizacijo kadrovskih,<br />
registracijskih in plačnih procesov, med glavnimi<br />
prednostmi uvedbe digitalizacije kadrovskih<br />
procesov našteva:<br />
<br />
hitrejše opravljanje nalog (ni ročnega vnosa<br />
podatkov, ni tiskanja plačilnih list, ni vročanja<br />
plačilnih list, ni pisanja listkov za odobritev<br />
dopusta in predčasni odhod z dela ter obvestil o<br />
dopustu),<br />
<br />
nižje stroške poslovanja (ni viška ur, manj je<br />
poračunov in odstopanj pri izračunu plače),<br />
<br />
izničevanje napak pri vnosu podatkov<br />
(enkraten vnos podatkov),<br />
<br />
zagotavljanje skladnosti z zakonodajo,<br />
<br />
zmanjševanje rutinskih administrativnih<br />
opravil na strani vodij, kar pomeni, da imajo ti več<br />
časa za strateške aktivnosti, načrtovanje in razvoj<br />
zaposlenih.<br />
Vedno več podjetij danes ne zanima več čas, ki<br />
ga oddelajo zaposleni, ampak rezultat, poudarja<br />
član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov<br />
Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor<br />
podjetja Špica International, ki je med vodilnimi<br />
ponudniki različnih digitalnih kadrovskih in<br />
drugih rešitev za podjetja. Po njegovih be<strong>se</strong>dah<br />
<strong>se</strong> vedno širše uveljavlja stališče, da je treba<br />
različne kategorije delovnega časa meriti in<br />
pravično plačevati. »<strong>Na</strong>loga podjetnih direktorjev<br />
je, da z digitalno preobrazbo procesov in<br />
poslovnih modelov do<strong>se</strong>žemo in pre<strong>se</strong>žemo<br />
evropske in ameriške konkurente,« je odločen<br />
Stanovnik.
Kadrovske evidence<br />
83<br />
Slovenija: kmalu spremembe pri beleženju delovnega časa<br />
V Sloveniji je beleženje delovnega časa obvezno. Delodajalci morajo voditi evidenco delovnega<br />
časa zaposlenih na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Če tega ne<br />
izvajajo, gre za prekršek, za katerega so lahko kaznovani z denarno kaznijo.<br />
Sodišče EU je pred kratkim odločalo o obveznem evidentiranju delovnega časa v primeru, ki ga je<br />
sprožil eden od španskih sindikatov. Odločilo je:<br />
<br />
da morajo delodajalci zagotoviti objektiven vpis začetka in konca delovnega časa, pri čemer<br />
to ne sme biti odvisno samo od delodajalca ali samo od delavca,<br />
<br />
da morajo biti podatki o beleženju zanesljivi in pravilno evidentirani, vključno z zaščito<br />
podatkov,<br />
<br />
da morajo biti podatki dostopni na način, da uradnim organom, podjetjem in zaposlenim<br />
omogočajo sledljivost sprememb.<br />
V večini primerov, kjer imajo delodajalci v Sloveniji vzpostavljene digitalne ali analogne sisteme<br />
spremljanja delovnega časa, spremembe ne bodo potrebne, treba pa jih bo vpeljati tam, kjer<br />
beleženje poteka na zaupanje. Veliko takšnih primerov je pri majhnih, pa tudi pri nekaterih drugih<br />
podjetjih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja zakonodajne<br />
spremembe, ki naj bi uredile beleženje delovnega časa.<br />
www.armat.si<br />
Projekt: CARGO PARTNER d. o. o., Brnik<br />
Izvajalec: ARMAT d. o. o. Foto: Miran Kambič<br />
IZVEDBA OBJEKTOV
84<br />
<strong>SBC</strong> | Kadrovske evidence | September <strong>2019</strong><br />
5 vidikov, ki jih imejte<br />
v mislih, ko uvajate<br />
digitalizacijo kadrovskih<br />
evidenc.<br />
V podjetju Četrta pot svetujejo, kakšen naj<br />
bo sistem, ki ga boste izbrali:<br />
1Povezuje naj tri ključne informacije:<br />
kadrovsko, časovno in plačno.<br />
Pozorni bodite, da sistem omogoča vodenje<br />
kadrovskih evidenc, registracije delovnega<br />
časa in obračuna plač. Takšen pristop znotraj<br />
enotnega informacijskega sistema rešuje v<strong>se</strong><br />
troje in povečuje natančnost podatkov. To<br />
vam bo omogočilo pripravo poročil in različnih<br />
grafikonov, namenjenih vodstvu, ki sprejema<br />
strateške odločitve.<br />
2Posreduje naj ključne in kakovostne<br />
informacije o časovnih dogodkih.<br />
Težite k temu, da bo sistem omogočal pregledne<br />
podatke o:<br />
<br />
dopustih ali krajši nekajurni odsotnosti z<br />
dela,<br />
<br />
bolniških odsotnostih in vrstah<br />
odsotnosti,<br />
<br />
urah, ki pre<strong>se</strong>gajo delavčev redni delovni<br />
čas na delovnem mestu,<br />
<br />
prekoračenih me<strong>se</strong>čnih kvotah ur,<br />
<br />
primanjkljaju ur zaradi »kadilskih«<br />
odsotnosti, podaljšanih malic, prekratkega<br />
delovnega časa (zamujanja na delo,<br />
predčasnih odhodov ...).<br />
3Omogoča naj planiranje, razporeditev in<br />
vizualen prikaz, kaj in kdaj kdo dela.<br />
Sodobne IT-rešitve omogočajo razporejanje<br />
zaposlenih na različna delovišča ali delovna<br />
mesta, kar zagotovi nemoten potek delovnih<br />
procesov. Preprost vizualni pogled prikaže,<br />
kdaj je delavec planiran za redno delo, dežurstvo,<br />
pripravljenost na domu oziroma mu je<br />
odrejeno nadurno delo. Ne pozabite preveriti,<br />
ali je sistem sprogramiran tako, da vključuje<br />
zakonske in interne omejitve razporedov.<br />
4Zagotavlja naj, da <strong>se</strong> izognete čezmernemu<br />
nabiranju ur.<br />
Stremite k temu, da izbrana rešitev ponuja<br />
24-urno možnost, ki zaposlenemu omogoča<br />
najavo odsotnosti med delovnim časom (tako<br />
imenovana e-dovolilnica). E-dovolilnica <strong>se</strong> uporablja<br />
pri odobritvi dela zunaj rednega delovnega<br />
časa. S tem <strong>se</strong> podjetje izogne čezmernemu<br />
nabiranju ur, obenem pa je na preprost in<br />
pregleden način omogočena najava dopustov,<br />
izobraževanj in drugih celodnevnih odsotnosti.<br />
Rešitev naj bo takšna, da odgovorni najavo<br />
odobri ali zavrne v aplikaciji, ki deluje tudi na<br />
pametnem telefonu.<br />
5Deluje naj tako, da zaposleni prevzamejo<br />
odgovornost za pravilnost podatkov.<br />
Primer vzpostavljanja odgovornosti za oddajo<br />
pravilnih podatkov: sodobne rešitve za službene<br />
poti (potni nalogi) omogočajo, da zaposleni<br />
sami napovedo službeno pot, rezervirajo službeno<br />
vozilo in po vrnitvi sami izvedejo obračun<br />
stroškov. Pametne rešitve poskrbijo, da <strong>se</strong> na<br />
enem mestu nalog odpre in po potrditvi obračuna<br />
tudi zaključi. Tako so podatki pripravljeni<br />
za prenos v zunanji sistem in izvedbo povračil.<br />
Komunikacija med deležniki procesa potnih<br />
nalogov v celoti poteka v elektronski obliki.<br />
Pametne rešitve onkraj kadrovskega<br />
področja<br />
Ponudniki digitalnih rešitev evidentiranja delovnega<br />
časa, kot sta Četrta pot in Špica International,<br />
so danes specializirani tudi za druge digitalne<br />
rešitve, ki optimizirajo delovne proce<strong>se</strong>. Primeri<br />
takšnih rešitev so kontrole dostopa na parkirišča,<br />
mobilne aplikacije za registracijo delovnega<br />
časa s pametnimi telefoni, centralno tiskanje na<br />
multifunkcijskih tiskalnikih, avtomati za kavo,<br />
izklop/vklop alarma, rešitve za delo od doma in<br />
podobno. »Zdaj je kartica lahko na steni in imate<br />
terminal (telefon) v roki. S telefonom lahko beležite<br />
čas na terenu, lokacijo in tudi nalogo, ki jo izvajate<br />
ter ste jo zaključili pri določenem kupcu. V<strong>se</strong> našteto<br />
vodi v optimizacijo časa ter boljšo produktivnost<br />
in učinkovitost,« pravi Tone Stanovnik. Sebastjan<br />
Kepic pa poudarja: »Pametni telefon je postal IDmedij<br />
za registracijo in/ali identifikacijo zaposlenih<br />
kjerkoli in kadarkoli – v podjetju ali zunaj njega.<br />
Veliko podjetij, ki razumejo pridobitve in prednosti<br />
sodobnih tehnologij, <strong>se</strong> danes že odloča za tovrstne<br />
rešitve.«
Lahko<br />
noč,<br />
skrbi.<br />
Zavarujte večino<br />
tveganj svojega<br />
malega ali mikro<br />
podjetja z bogatim<br />
izborom zavarovanj<br />
za podjetja.<br />
85<br />
Triglav podjetniški komplet<br />
Združite<br />
zavarovanja<br />
svojega podjetja<br />
in prihranite<br />
do 25 %.
86 2<br />
Član<br />
Digitalna orodja<br />
pomagajo pri izvajanju<br />
poslovne strategije<br />
Piše: Urban Rozina, spec. managementa, izvršni direktor podjetja Četrta pot, d.o.o., Kranj in strokovnjak na<br />
področju IT-rešitev in orodij za digitalizacijo kadrovskih, registracijskih in plačnih procesov.<br />
Digitalne tehnologije<br />
bistveno spreminjajo<br />
način delovanja večine<br />
panog. Tako digitalizacija<br />
kadrovskih procesov<br />
v organizacijah ni več na izbiro,<br />
pač pa je le vprašanje časa – kdaj<br />
pride na vrsto?<br />
Izvršni direktorji smo zadolženi za<br />
univerzalni cilj: znižati stroške ter<br />
do<strong>se</strong>či večjo učinkovitost in produktivnost<br />
v podjetju. V sodobnem,<br />
v<strong>se</strong> bolj digitaliziranem svetu, izvršni<br />
direktorji vzpostavljamo kadrovsko<br />
službo, ki transparentno in merljivo<br />
vodi digitalno preobrazbo podjetja k<br />
uresničitvi tega cilja.<br />
Vodje <strong>se</strong> morajo spopasti s prednostnimi<br />
nalogami strateške preobrazbe<br />
kadrovske službe, da lahko vodijo<br />
Uvajanje<br />
Zaposlovanje<br />
Vmesnik e-VEM<br />
digitalizacijo kadrovskih procesov v<br />
svoji organizaciji.<br />
Vodje kadrovskih procesov so trenutno<br />
pod velikim pritiskom, kako<br />
uresničiti poslovne cilje prilagodljive<br />
organizacije in hkrati uporabiti sodobne<br />
digitalne trende. Če <strong>se</strong> organizacije<br />
ne bodo digitalizirale, bo prilagodljivost<br />
hitro prinesla v okolje občutek kaosa.<br />
Čeprav so nameni vpeljave digitalnih<br />
procesov jasni – hitrejši, boljši,<br />
učinkovitejši procesi, nastane problem<br />
pri definiranju jasnih ciljev, če ti niso<br />
premišljeno postavljeni.<br />
K vpeljavi informacijskih sistemov<br />
je smi<strong>se</strong>lno pristopiti sistematično,<br />
da je čim manj podvajanja vnosov<br />
podatkov med različnimi podsistemi,<br />
kot so kadrovski informacijski sistem,<br />
registracijski informacijski sistem in<br />
plačni informacijski sistem.<br />
Izobraževanje<br />
<strong>Na</strong>črtovanje nasledstev<br />
Varnost in zdravje pri delu<br />
Cilj vpeljave osnovnih procesov je<br />
zmanjšati število rutinskih opravil,<br />
obračunov itd., da bi pridobili čas, ki<br />
ga lahko namenimo strateškim aktivnostim.<br />
Mednje spada iskanje ustreznih<br />
kandidatov za za<strong>se</strong>dbo izbranih<br />
delovnih mest. Sodoben sistem<br />
omogoča enostavno interno ali javno<br />
objavo prostih delovnih mest, zbiranje<br />
in razvrščanje prijav kandidatov glede<br />
na kompetence in veščine, <strong>se</strong>veda v<br />
digitalni obliki. Prav tako je smi<strong>se</strong>lno<br />
digitalizirati izbiro in obveščanje<br />
prijavljenih kandidatov. Od tu naprej<br />
<strong>se</strong> kažejo obrisi, kako nam umetna<br />
inteligenca oz. strojno učenje omogoča<br />
vpogled v analitiko kandidata. Ali je<br />
to prava smer, bo pokazal čas.<br />
Tem procesom sledi uvajanje na<br />
delovno mesto, kar je lahko eden bolj<br />
stresnih obdobij za novega zaposlenega.<br />
Zato je pomembno, da <strong>se</strong> pripravi<br />
načrt uvajanja in mentoriranja, ki<br />
določa posamezne aktivnosti zaposlenega<br />
in delodajalca. Sam proces<br />
uvajanja je ključen, saj po podatkih<br />
»SHRM, Reducing New Employee<br />
Turnover Among Emerging Adults«<br />
eden od petih zaposlenih v 45 dneh<br />
po zaposlitvi zapusti podjetje. Iz tega<br />
podatka je mogoče izračunati strošek<br />
odhoda – čas, ki smo ga porabili za<br />
novega zaposlenega. Mentorjev čas<br />
in obdobje neuspešnega uvajanja<br />
kandidata hitro pre<strong>se</strong>žeta večkratnik<br />
njegove plače.<br />
Pretekle analize so pokazale, da<br />
nadzorovan proces uvajanja in izobraževanja<br />
zaposlenega pripomore k<br />
bistveno nižji fluktuaciji v fazi njegovega<br />
uvajanja.<br />
Pri tem je sodoben IT-sistem v pomoč,<br />
saj z enostavnimi opomniki vodi<br />
tako mentorja kot tudi novo zaposlenega<br />
skozi prve korake vključevanja v<br />
novo okolje organizacije.<br />
KADROVSKI SISTEM KAD<br />
Promo
njevanju razvoja znanj in veščin, da doprine<strong>se</strong> v<br />
tim novo vrednost. Z novimi znanji zaposleni in<br />
podjetje postanejo bolj prilagodljivi in prožnejši.<br />
Po podatkih družbenega omrežja Linkedin<br />
obstaja Razlogi, najmanj da prihaja 50.000 do tako strokovnih visoke fluktuacije<br />
(vir: med https://learning.linkedin.com/blog.rss.<br />
novimi zaposlenimi, so: novi karierni poti.<br />
znanj in razočarani veščin<br />
nad svojo odločitvijo o<br />
28 %<br />
html). Seveda prepričanje v<strong>se</strong>h ni mogoče zaposlenega, obvladovati, da Po zato uspešnem uvajanju <strong>se</strong> proces učenja<br />
veščin in pridobivanja kompetenc<br />
jih je delo treba zanj načrtovati ni pri-merno sistematično (28 %), in vodeno<br />
po korakih, razkorak npr. <strong>pripraviti</strong> med delom, katalog kot izobraževanj<br />
je pravzaprav šele dobro začne.<br />
glede bilo na strateško predstavljeno usmeritev na razgovoru, organizacije. in Vodji Ka-italog dejanskimi olajša pripravo nalogami in upravljanje (26 %), načrta vanju izo-<br />
predstavlja izziv, kako zapo-<br />
kadrovski službi v nadalje-<br />
Delo za mene ni primerno.<br />
braževanj, nespoštovanje spremljanje in nadrejenega<br />
potrditev prijav, slenega ocenjevanje<br />
(23 posameznih %) in izobraževanj z anketnimi razvoja znanj in veščin, da doprine<strong>se</strong><br />
motivirati k dopolnjevanju<br />
listi ter podrobno ostali dejavniki statistiko (23 o izvedbi %). in stroških. v tim novo vrednost. Z novimi znanji<br />
Omogoča tudi merjenje učinkovitosti izobraževalnih<br />
zaposleni in podjetje postanejo bolj<br />
Vzroki<br />
procesov.<br />
so obvladljivi, saj z natančnim prilagodljivi in prožnejši.<br />
Optimalni opisom delovnega plan izobraževanj mesta, učinkovitimi<br />
zaposlitvenimi intervjuji in Linkedin obstaja najmanj<br />
naj bo rezultat Po celotnega<br />
procesa upravljanja zaposlenih – zapol-<br />
podatkih družbenega omrežja<br />
2350.000<br />
%<br />
ni naj dobrim vrzeli uvajanjem pri ocenjevanju pripomoremo kompetenc, k vodenju strokovnih znanj in veščin (vir:<br />
za zajezitvi do<strong>se</strong>go ciljev, odhodov. načrtovanju Kandidati nasledstev. pa <strong>se</strong> https://learning.linkedin.com/blog.<br />
tako ne počutijo zavedene in niso rss. html). Seveda v<strong>se</strong>h ni mogoče<br />
Ne spoštujem nadrejenega.<br />
RAZLOGI VISOKE FLUKTUACIJE MED NOVIMI ZAPOSLENIMI<br />
obvladovati, zato jih je treba načrtovati<br />
sistematično in vodeno po korakih,<br />
npr. <strong>pripraviti</strong> katalog izobra-<br />
26 %<br />
ževanj glede na strateško usmeritev<br />
organizacije. Katalog olajša pripravo<br />
in upravljanje načrta izobraževanj,<br />
Prevelik razkorak med delom,<br />
spremljanje in potrditev prijav, ocenjevanje<br />
posameznih in dejanskimi izobraževanj nalogami. z<br />
ki je bilo predstavljeno na razgovoru,<br />
anketnimi listi ter podrobno statistiko<br />
o izvedbi in stroških. Omogoča<br />
tudi merjenje učinkovitosti izobraževalnih<br />
procesov.<br />
Optimalni plan izobraževanj naj bo<br />
rezultat celotnega procesa<br />
23 %<br />
upravljanja<br />
zaposlenih – zapolni naj vrzeli pri<br />
ocenjevanju kompetenc, vodenju za<br />
do<strong>se</strong>go ciljev, načrtovanju nasledstev.<br />
Ostali dejavniki.<br />
873<br />
ROVSKI REGISTRACIJSKI SISTEMKADROVSKI REGISTRACIJSKI SISTEMPLAČNI SISTEM REGISTRACIJSKI SISTEM PLAČNI SISTEM SISTEM PLAČNI SISTEM<br />
Informacijski sistem<br />
KADRIS 4<br />
Celovite kadrovske IT-rešitve<br />
za učinkovito vodenje zaposlenih.<br />
Rešitve zagotavlja<br />
www.cetrtapot.si<br />
Kontaktirajte nas T +386 4 280 66 60 E prodaja@cetrtapot.si
88 <strong>SBC</strong> | Turizem | September <strong>2019</strong><br />
Umik v naravo, a<br />
ne brez interneta<br />
in luksuza<br />
Slovenija <strong>se</strong> postopno utrjuje kot<br />
gastronomska destinacija in točka<br />
za iskanje kakovostnega preživljanja<br />
prostega časa. Iz tranzitne <strong>se</strong> v<strong>se</strong> bolj<br />
spreminja v ciljno destinacijo.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Slovenija je v prvem polletju<br />
beležila šestodstotno rast<br />
prihodov turistov in štiriodstotno<br />
rast prenočitev. V prvih šestih<br />
me<strong>se</strong>cih je bilo skoraj 892 tisoč<br />
prihodov turistov, ki so ustvarili<br />
dobra 2,5 milijona prenočitev. Sobe ljubljanskih<br />
hotelov so bile v <strong>se</strong>zoni za<strong>se</strong>dene od 90- do<br />
95-odstotno. V juliju so največ nočitev opravili<br />
obiskovalci iz Nemčije, Velike Britanije, Italije<br />
in Nizozemske.<br />
Privabljata jih dobra hrana in pijača<br />
Globalni trendi, med katerimi prednjači<br />
gastronomija, so v polnem zamahu do<strong>se</strong>gli tudi<br />
Slovenijo. To opažajo tudi pri Turizmu Ljubljana,<br />
kjer <strong>se</strong> povezujejo s ponudniki na destinaciji,<br />
sodelujejo pri umestitvi lokalnih jedi iz lokalnih<br />
<strong>se</strong>stavin na jedilnike in to tržijo. V lani opravljeni<br />
raziskavi, v kateri so turiste spraševali o motivu<br />
obiska Ljubljane, je šest od de<strong>se</strong>tih sodelujočih<br />
navedlo, da so to hrana, pijača in lokalne<br />
specialitete.<br />
Med turisti je vedno bolj priljubljen oddih<br />
v naravi, kar pomeni, da želijo manj srečanj<br />
z ljudmi, s centri mest in prometom. Pri tem<br />
igrajo pomembno vlogo družbena omrežja:<br />
nemogoče je spregledati vidno vlogo influencerjev<br />
(vplivnežev, op. a.), hashtagov (ključnikov, op.<br />
a.), pozitivnih ocen in pričevanj. V zadnjih letih v<br />
turizmu izstopata dva pojava: izzivi čezmernega<br />
turizma in hkrati personalizacije s specializiranimi<br />
ponudbami oziroma izkušnjami za določene<br />
goste.<br />
Podjetje Postojnska jama jama, ki jo vodi<br />
Marjan Batagelj, član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih
Turizem<br />
89<br />
Globalni turizem bo po napovedih<br />
letos zra<strong>se</strong>l za<br />
4 %.<br />
Lani so svetovne lokacije<br />
zabeležile<br />
1,4 milijarde<br />
turističnih prihodov.<br />
podjetnikov, je z rekordnimi številkami v zadnjih<br />
letih nekakšen barometer slovenskega turizma.<br />
Pravijo, da <strong>se</strong> trendov ne držijo načrtno, temveč<br />
<strong>se</strong> prilagajajo gostom, trgu in situacijam, na prvo<br />
mesto pa vedno uvrščajo gostoljubje, pristnost,<br />
doživetje, zgodbo in naravne danosti. Občutek,<br />
ki ga gostje dobijo pri njih, je glavni pokazatelj<br />
uspešnosti, zagotavljajo v Postojnski jami.<br />
Aljaž Žnider, direktor podjetja Žnider Saba,<br />
ki upravlja turistične kapacitete v Posočju, in član<br />
<strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov, pojasnjuje,<br />
da imajo največ gostov iz Nemčije, narašča tudi<br />
število obiskov iz Italije in Beneluksa, nekoliko<br />
manj pa je prihodov iz držav z Balkana. <strong>Na</strong>jbolj<br />
priljubljene destinacije so dolina Soče, Gorenjska,<br />
Kras in Primorska, pravi Žnider. Po njegovih<br />
be<strong>se</strong>dah so gosti danes zahtevnejši glede storitev.<br />
Ne vzamejo si več toliko časa za aktivnosti in<br />
počitek, temveč želijo v čim krajšem času videti in<br />
doživeti čim več.<br />
Zmagoviti recept: gostu ponuditi<br />
izkušnjo, ki <strong>se</strong> je bo spominjal še dolga<br />
leta<br />
Umik od vrveža v<strong>se</strong>kakor, toda brez interneta<br />
in razkošja ne gre, pravi Rok Andlar, član <strong>SBC</strong><br />
– Kluba slovenskih podjetnikov, iz podjetja<br />
Rupicapra, ki upravlja počitniške kapacitete ob<br />
Kolpi na meji med Hrvaško in Slovenijo. Ob Kolpi<br />
je <strong>se</strong>zonski utrip najmočnejši spomladi, je<strong>se</strong>ni in<br />
pozimi, saj poleti ljudje raje izberejo morje. Andlar<br />
poleg želje po luksuzu izpostavlja tudi mir in<br />
sožitje z naravo, pri čemer pa <strong>se</strong> gostje ne želijo<br />
odreči sodobnemu udobju.<br />
V konkurenci informacij, ki jih gostje<br />
vnaprej preverjajo na spletu, v Postojnski jami,<br />
kjer prav letos praznujejo 200 let organiziranega<br />
jamskega turizma, stavijo na to, da gostom<br />
ponudijo doživetje, ki pre<strong>se</strong>ga običajno avanturo:<br />
v središče postavljajo pristnost, zgodbo in iskreno<br />
dobrodošlico, pa tudi udobje in razkošje lokalnega<br />
okolja: »Turizem gradimo na zgodbah in v<strong>se</strong>bini, ki<br />
je ključnega pomena, da na koncu lahko gostje še<br />
de<strong>se</strong>tletja pripovedujejo o svoji izkušnji pri nas.«<br />
Tuji gostje, ki prihajajo iz več kot 150 držav<br />
sveta, lahko v Parku Postojnska jama poleg jame<br />
doživijo Predjamski grad, vivarij, Expo, <strong>se</strong> podajo<br />
v tajne prisluškovalne prostore iz nekih drugih<br />
časov … Letos beležijo več kot de<strong>se</strong>todstotno<br />
rast, že konec avgusta so v parku pre<strong>se</strong>gli milijon<br />
obiskov v letošnjem letu. Njihova ugotovitev?<br />
»Dejstvo je, da Slovenija ni več tranzitna država,<br />
ki je na poti na destinacijo, ampak sama postaja<br />
ciljna destinacija.«<br />
Slovenija bi potrebovala več<br />
kakovostne ponudbe<br />
Aljaž Žnider je mnenja, da bo letos do<strong>se</strong>žen<br />
vrh slovenskega turizma. Slovenija lahko v<br />
prihodnjih letih postane destinacija masivnega<br />
turizma, kakršna je Egipt. »Mislim, da bi<br />
morala strategija turizma na ravni države jasno<br />
izoblikovati smernice razvoja kakovostnega<br />
produkta in ne bi smela spodbujati odpiranja več<br />
nočitvenih kapacitet. Če ne bomo pazljivi, lahko<br />
ob naslednji krizi na slabi banki spet pristane<br />
toliko hotelov in turističnih objektov, kot smo<br />
jih imeli med letoma 2013 in 2016,« opozarja<br />
Žnider.<br />
Ko bo mrzlica mimo, bo mogoče<br />
presojati slovenski turizem<br />
Zavedati <strong>se</strong> moramo, da <strong>se</strong> bo mrzlica okoli<br />
Slovenije ohladila in takrat bo razkrita realna<br />
slika, menijo v podjetju Postojnska jama. »Šele<br />
takrat <strong>se</strong> bomo utrdili kot destinacija. Lep<br />
hotel sam po <strong>se</strong>bi ni dovolj, saj nima zgodbe<br />
in v<strong>se</strong>bine, če je celoten kraj brez duše. Prav<br />
to iščejo sodobni gostje in prav to bo glavni<br />
pokazatelj zrelosti slovenskega turizma v<br />
prihodnje.«<br />
V vivariju so na ogled izjemne podzemne živali. Postojnska jama je<br />
zibelka speleobiologije in epicenter biodiverzitete.
90<br />
Član<br />
Iz garažnega podjetja<br />
v pol stoletja zrasli v<br />
pomembnega ponudnika<br />
izdelkov za pakiranje<br />
Leta 1970 sta <strong>se</strong> v garaži domače hiše Jelena in Emil Gec<br />
začela ukvarjati s predelavo plastike in kovin. Ob<strong>se</strong>g<br />
proizvodnje je ra<strong>se</strong>l in začeli so <strong>se</strong> širiti, sčasoma tudi<br />
preusmerjati. Usmerili so <strong>se</strong> v proizvodnjo folij in vrečk,<br />
ki predstavljajo glavne izdelke podjetja. Gec je družinska<br />
zgodba, ki danes združuje že tri generacije. V<strong>se</strong>m je najbolj<br />
pomembna prihodnost podjetja, delijo pa si vrednote<br />
skromnosti in poštenega dela.<br />
Ko je garaža družinske hiše<br />
postala premajhna, je leta<br />
1990 prvotno podjetje, ki<br />
sta ga ustanovila Jelena<br />
in Emil Gec, nasledilo<br />
podjetje, Gec d. o. o. Stari program <strong>se</strong><br />
je počasi opuščal, kupovali so novo,<br />
sodobno in tehnološko dovršeno<br />
opremo za izdelavo vrečk in proizvodnjo<br />
folij, kar je danes tudi osrednji<br />
po<strong>se</strong>l podjetja. Trenutno imajo v<br />
podjetju nameščenih 5 ekstruderjev<br />
za izdelavo folij, 5 varilcev za izdelavo<br />
vrečk in lastno linijo za regeneracijo,<br />
v kateri <strong>se</strong> predelajo vsi proizvodni<br />
odpadki (ti <strong>se</strong> uporabijo v drugem<br />
izdelku, kot so vreče za smeti).<br />
V<strong>se</strong> za pakiranje na<br />
enem mestu<br />
Podjetje Gec, d. o. o. ponuja v<strong>se</strong> za<br />
pakiranje na enem mestu. Njihovi<br />
glavni izdelki so folije in vrečke, tako<br />
za industrijska pakiranja kot za gospodinjstva.<br />
Sem spadajo denimo vrečke<br />
za smeti, vrečke za zamrzovanje,<br />
industrijske vreče, gradbene in kmetijske<br />
folije … Njihov prodajni trg je večinoma<br />
celotna Hrvaška, uveljavljajo<br />
<strong>se</strong> tudi na drugih trgih. Med njihove<br />
največje stranke spadajo proizvajalci<br />
gradbenega materiala, tovarne mlečnih<br />
izdelkov, mesnih izdelkov, tovarne<br />
pijač pa proizvajalci vzmetnic in še bi<br />
lahko naštevali.<br />
V času, ko <strong>se</strong> tudi na evropski ravni z<br />
zakonodajo vedno bolj omejuje uporaba<br />
plastike, bi <strong>se</strong> njihova dejavnost,<br />
na prvi pogled, v prihodnje lahko<br />
soočala z velikimi izzivi. Toda direktorica<br />
podjetja Irena Gec Andlar pove,<br />
da jih prepovedi uporabe plastičnih<br />
vrečk za enkratno uporabo niso<br />
prizadele, saj jih nikoli niso izdelovali.<br />
Njihovo delovanje temelji na osnovni<br />
industrijski embalaži, ki je zaenkrat ne<br />
more zamenjati noben drug material.<br />
»Pogoji poslovanja in razmere na trgu<br />
so <strong>se</strong> spremenili, pojavili so <strong>se</strong> novi<br />
materiali in nove tehnologije. Popolnoma<br />
<strong>se</strong> strinjamo, da <strong>se</strong> zmanjša<br />
uporaba plastike, kjer <strong>se</strong> le lahko, in<br />
da <strong>se</strong> plastični odpadki reciklirajo,«<br />
pove sogovornica.<br />
Promo
91<br />
V podjetje Vpeta že<br />
tretja generacija<br />
Mesto direktorice je z ustanovitvijo<br />
Gec, d. o. o. prevzela hči Irena Gec<br />
Andlar. »Prevzem posla in nadaljevanje<br />
tradicije <strong>se</strong> mi je zdelo nekaj logičnega.<br />
V Reki <strong>se</strong>m končala Ekonomsko<br />
fakulteto, a že pred koncem šolanja<br />
<strong>se</strong>m začela delati doma. Takrat nas<br />
je bilo zaposlenih pet, danes nas je<br />
dvaj<strong>se</strong>t. Starši so v podjetju še vedno<br />
aktivni, toda bolj <strong>se</strong> ukvarjajo s svojim<br />
hobijem – vzgojo aronije in jabolk,<br />
ki jih za svoje potrebe predelujemo<br />
v sokove (OPG Gec Jelena),« pravi<br />
Irena Gec Andlar. V podjetje so vpeti<br />
tudi njeni trije otroci in mož. Mož vodi<br />
proizvodni del, otroci pa, kot pravi sogovornica,<br />
»počasi prevzemajo svoje<br />
naloge in <strong>se</strong> pripravljajo na prevzem<br />
glavnih funkcij v podjetju.« V poslovanje<br />
sta tako že vpeta dva sinova,<br />
tretji pa je na šolanju v Borovljah za<br />
puškarja, kar naj bi bila tudi nadaljnja<br />
pot razvoja v skupini Gec.<br />
V skupini Gec, v podjetju Gec GP<br />
(letos so obeležili že 13 let delovanja),<br />
je zaposlen tudi Irenin brat Robert,<br />
ki <strong>se</strong> je po diplomi začel ukvarjati<br />
z lesarstvom. V bližini Delnic so<br />
naredili novo, sodobno žago in tam<br />
deluje Gec GP. Robert pa je ustanovil<br />
podjetje tudi v Sloveniji (Rupicapra,<br />
d. o. o.), ki je usmerjeno k turizmu<br />
v neokrnjeni dolini Kolpe – gre za<br />
počitniško hišo, ki je bila zgrajena leta<br />
2015, nahaja pa <strong>se</strong> v Srobotniku ob<br />
Kolpi. Poslovanje v turizmu vidijo kot<br />
možnost povečanja svoje dejavnosti<br />
in že razmišljajo o podobnem projektu,<br />
morda že v prihodnjem letu na<br />
otoku Krku.<br />
trajnostno deloVanje<br />
je pomembno<br />
Gec, d. o. o. <strong>se</strong> nahaja v obmejnem<br />
mestu Plešče v Gorskem Kotarju. Gre<br />
za majhen kraj, kjer <strong>se</strong> vsi med <strong>se</strong>boj<br />
poznajo. Hkrati pa gre za precej izolirano<br />
področje in temu so <strong>se</strong> morali<br />
pri svojem poslovanju prilagoditi. Kot<br />
pravi sogovornica, povzroča največjo<br />
težavo izoliranost njihovega področja<br />
z vidika transporta in dostave, sploh<br />
v zimskem času. Temu so <strong>se</strong> med<br />
drugim prilagodili tako, da si pozimi<br />
povečajo zaloge materiala.<br />
Nekaj časa so imeli tudi težave z<br />
delovno silo, saj je odhajala čez mejo,<br />
v Slovenijo. Danes nimamo več težav<br />
z delavci, saj je ponudba tuje delovne<br />
sile velika,« pravi direktorica podjetja,<br />
ki veliko energije usmerja tudi<br />
v zeleno, trajnostno delovanje. Že<br />
leta 2011 so med prvimi na Hrvaškem<br />
postavili svojo lastno sončno<br />
elektrarno. Pravzaprav dve, obe po<br />
20 kW – eno na proizvodni hali,<br />
drugo pa na družinski hiši. V tem so<br />
videli dobro poslovno priložnost za<br />
pridobivanje energije iz obnovljivih<br />
virov. Izkazalo <strong>se</strong> je, da je število<br />
sončnih ur dovolj veliko, da <strong>se</strong> jim je<br />
naložba splačala.<br />
Pred petimi leti so, tudi z namenom<br />
manjše potrošnje energije, stroje<br />
zamenjali z bolj modernimi, hitrejšimi<br />
in okolju prijaznejšimi. V podjetju<br />
so ponosni tudi na to, da so nosilec<br />
oznake 'Green mark – sign of excellence'<br />
(zelena oznaka odličnosti). »Sledimo<br />
trendom in potrebam. Trenutno<br />
imamo certifikate: ISO9001: 2015,<br />
Kosher, Halal, GreenMark, Zelena<br />
energija, AAA zlata odličnost. Kolikor<br />
je le mogoče, izrabljamo v<strong>se</strong> možnosti<br />
obnovljive energije, svoje proizvodne<br />
odpadke pa uporabimo v drugih<br />
izdelkih,«pravi sogovornica.<br />
ponudbo Vedno znali prilagoditi<br />
potrebam na trgu<br />
Podjetje bo v prihodnjem letu praznovalo<br />
že 50 let uspešnega delovanja.<br />
Vsa ta leta so svojo ponudbo<br />
uspešno prilagajali potrebam na trgu.<br />
»Razvijamo <strong>se</strong> v okviru lastnih zmožnosti.<br />
Včasih je, razumljivo, težko<br />
uskladiti vsa naša mnenja, toda v<strong>se</strong>m<br />
nam je na prvem mestu prihodnost<br />
»<strong>Na</strong> prvem mestu nam<br />
je prihodnost našega<br />
podjetja.«<br />
Rok Andlar, Gec, d. o. o.<br />
našega podjetja,« pravi Irena Gec<br />
Andlar. Pomembno jim je, da vsa<br />
naročila obdelajo v kratkem roku, da<br />
je izdelek kakovosten in da je stranka<br />
zadovoljna. <strong>Na</strong>jboljša referenca pa<br />
so priporočila zadovoljnih strank. Kot<br />
nam za konec še pove sogovornica, je<br />
zagotovo skrivnost njihovega uspeha<br />
tudi v tem, da so jih starši od malih<br />
nog učili skromnosti in poštenega<br />
dela. Tako tudi danes nobenemu<br />
družinskemu članu ni težava vskočiti<br />
v proizvodnjo halo in poprijeti za<br />
katero koli delo.
92<br />
<strong>SBC</strong> | <strong>Na</strong>sveti | September <strong>2019</strong><br />
Foto: Nejc Puš<br />
Dragocene ure:<br />
kako ločiti original<br />
od ponaredka<br />
Ponaredek boste najpogosteje<br />
prepoznali po načinu<br />
izdelave, škatli, teži in ceni,<br />
izdaja pa ga lahko tudi<br />
prodajalčevo vedenje.<br />
Avtor: Marko Vidrih<br />
Ko gre za dragocene ure v vrednosti<br />
nekaj tisočakov, lahko<br />
nakup postane neprijetna<br />
izkušnja. Dragocene ure so bile<br />
od nekdaj tarča ponarejevalcev,<br />
ki želijo izkoristiti nevednost<br />
kupcev in jim ponaredek prodati po bistveno<br />
nižji ceni kot original.<br />
Pri nakupu dragocenih ur naj bodo kupci zato<br />
izrazito previdni. Za nasvet smo poprosili<br />
urarske strokovnjake Draguljarne Malalan, ki<br />
je članica <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov.<br />
Z več kot 19 zastopstvi prestižnih znamk ur<br />
in nakita ter uradnim urarskim <strong>se</strong>rvisom za<br />
Rolex, Breitling, IWC, Audemars Piguet, Omega,<br />
Cartier, Baume & Mercier, Zenith, Bvlgari in<br />
mnogo drugih so v<strong>se</strong>kakor pravi sogovorniki,<br />
kar zadeva ločevanje med originalom in ponaredkom.<br />
1Preden začnete: preučite blagovno znamko in<br />
podrobnosti izdelka.<br />
Če kupujete novo zapestno uro, <strong>se</strong> za to <strong>se</strong>veda<br />
obrnite na pooblaščenega prodajalca. Le<br />
ta vam lahko s popolno gotovostjo zagotovi<br />
avtentičnost. Pri odločanju za nakup vintage<br />
časomera pa <strong>se</strong> velja pozanimati o znamki<br />
in modelu, ki vas zanima; o po<strong>se</strong>bnostih pri<br />
videzu, oznakah na ohišju in pasu.<br />
2Pozorni bodite na izdelavo.<br />
Pri prepoznavanju ponaredkov bodite v prvi<br />
vrsti pozorni na to, kako je ura izdelana. <strong>Na</strong> tej<br />
ravni lahko ponaredek prepoznate tudi brez<br />
izčrpnega poznavanja originalnega izdelka.<br />
<br />
Funkcije: Določeni ponaredki nimajo<br />
delujočih v<strong>se</strong>h funkcij. Primer: gumbi štoparice<br />
ne poženejo mehanizma.
<strong>Na</strong>sveti<br />
93<br />
<br />
Nedovršene rešitve: Vsak kazalec<br />
mehanske ure ima točno določeno funkcijo. Če<br />
so določeni kazalci fiksirani ali celo prilepljeni<br />
na določeno pozicijo, potem ste lahko<br />
prepričani, da ne gre za original.<br />
<br />
Prah: Prestižne urarske hiše namenjajo<br />
pozornost prav vsakemu detajlu, kamor sodi<br />
tudi do popolnosti očiščena notranjost ure.<br />
Če je pod steklom viden prah, lahko sklepate,<br />
da gre za neustrezno opravljen <strong>se</strong>rvis sicer<br />
originalne ure ali pa za enega od znakov, da<br />
ura ni avtentična.<br />
<strong>Kako</strong> <strong>se</strong> izogniti goljufijam pri nakupu?<br />
<strong>Na</strong>kup obvezno opravite pri uveljavljenih prodajalcih,<br />
ki jamčijo za prodane artikle.<br />
Za popolno varnost pri nakupu dražjih ur mora biti<br />
vedno navzoča verodostojna o<strong>se</strong>ba, bodisi odličen<br />
urar bodisi izjemen poznavalec. To velja predv<strong>se</strong>m<br />
pri nakupu vintage zapestnih ur, torej ur, ki so<br />
dediščina preteklosti in so cenjene zaradi določenih<br />
po<strong>se</strong>bnih lastnosti. Urarski mojstri Draguljarne<br />
Malalan močno priporočajo obisk uradnega<br />
<strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rja za potrditev avtentičnosti.<br />
3Merilo naj bo original.<br />
Pri boljših ponaredkih kot referenco uporabite<br />
originalno zapestno uro. Opravite primerjalni<br />
test. Glavni pokazatelji so:<br />
<br />
Teža: Relativno zanesljiv pokazatelj<br />
avtentičnosti, vendar bodite previdni, saj je pri<br />
boljših ponaredkih teža lahko zelo podobna<br />
originalu.<br />
<br />
Oblika ohišja in pasu ter obdelava površin:<br />
Pozorni bodite na kombinacijo poliranih in<br />
brušenih površin ter na kakovost obdelave.<br />
<br />
Stični deli: Dober pokazatelj ponaredka je<br />
stik med ohišjem in zaponko za pas.<br />
<br />
Pisava: Pozorni bodite na pisavo, ki je<br />
uporabljena na številčnici in v okencu datuma.<br />
<br />
Odmik malih številčnic in okenca z<br />
datumom: Odmik malih številčnic in okenca<br />
z datumom od središča ure zaradi drugačne<br />
arhitekture mehanizma lahko pokaže, da<br />
razporeditev številčnice sledi tistemu, kar<br />
Foto: Nejc Puš<br />
je pod njo; kazalce namreč poganjajo osi,<br />
ki jih ni mogoče poljubno prestavljati. Za<br />
ponaredke <strong>se</strong> uporabljajo ceneni mehanizmi,<br />
ki večinoma nimajo enake postavitve kazalcev<br />
kot originalne ure. Posledica tega je lahko, da<br />
je datum pomaknjen bolj proti notranjosti ure<br />
ali pa da denimo števec štoparice v enega od<br />
indikatorjev za ure »zareže« drugače kot pri<br />
originalu.<br />
<br />
Vrstni red nizanja kazalcev: Praviloma<br />
je najbližje številčnici urni kazalec, nad njim<br />
je minutni in najvišje je <strong>se</strong>kundni. Če uro<br />
pogledate pod kotom in poznate razporeditev<br />
pri originalu, lahko tako prepoznate ponaredek.<br />
4Dobro si oglejte zunanje opozorilne znake:<br />
škatlo, ceno, lastnika, način prodaje.<br />
Če pri nakupu ure niste prepričani o njeni pristnosti,<br />
je smi<strong>se</strong>lno preveriti naslednje:<br />
<br />
Škatla, papirji in račun<br />
<br />
Znani prejšnji lastniki ure<br />
<br />
Sumljivo nizka cena je znak, da nekaj ni<br />
v redu, vendar ni nujno, da gre za ponaredek.<br />
Lahko gre za original, ki potrebuje izdaten<br />
<strong>se</strong>rvis, ali pa za original z deli, ki niso<br />
avtentični. Pri prvem primeru uro lahko<br />
obnovimo, pri drugem pa pogosto ni mogoče<br />
zagotoviti ustreznega <strong>se</strong>rvisa in zato ura lahko<br />
izgubi svojo vrednost.<br />
<br />
<strong>Na</strong>glica pri prodaji je lahko znak, da<br />
prodajalec bodisi potrebuje denar bodisi <strong>se</strong> želi<br />
čim prej znebiti ukradene ure (ki vam jo lahko<br />
na <strong>se</strong>rvisu za<strong>se</strong>žejo) ali pa prodati ponaredek.<br />
Pazljivost je tu v<strong>se</strong>kakor priporočljiva.<br />
Foto: Nejc Puš<br />
Zakaj je pomemben obisk pri uradnem<br />
<strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rju?<br />
Uradnega <strong>se</strong>rvi<strong>se</strong>rja velja obiskati iz več razlogov. S<br />
popolno gotovostjo vam lahko potrdi avtentičnost,<br />
pregleda in oceni stanje ure ter strošek morebitnih<br />
popravil, v določenih primerih pa lahko tudi<br />
prepozna ukradeno uro. S tem <strong>se</strong> zavarujemo tudi<br />
pred najbolj prepričljivimi ponaredki, ki so po videzu<br />
zelo podobni originalom.
94<br />
Član<br />
<strong>Na</strong>ložba v varno in<br />
urejeno delovno okolje<br />
<strong>se</strong> dolgoročno obrestuje<br />
Podjetje ZAVAS iz Trzina<br />
že 26 let nudi kupcem<br />
v Sloveniji izjemno<br />
široko in konkurenčno<br />
izbiro o<strong>se</strong>bne varovalne<br />
opreme in storitev varnega dela<br />
na višini na enem mestu. Oskrbo<br />
z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo mu<br />
zaupa več kot 14.000 poslovnih<br />
partnerjev, med katerimi so mnogi<br />
člani <strong>SBC</strong>. Prehojeno pot in temelje<br />
uspešnega poslovanja sta nam<br />
predstavila ustanovitelja Janez in<br />
Barbara Hadalin.<br />
Kdaj in KaKo je prišlo do ideje<br />
o ustanovitvi podjetja in njegovega<br />
imena?<br />
Tako kot mnogi drugi podjetniki sva<br />
bila tudi midva otroka socializma, ki<br />
sta podjetje ustanovila leta 1993 pri<br />
21 letih v kuhinji staršev. Ime smo<br />
'brainstormali' z Barbarinimi starši in<br />
na koncu je nastal ZAVAS, podjetje<br />
ZA VAS, ZA KUPCE.<br />
ZaKaj sta iZbrala osKrbo Z<br />
o<strong>se</strong>bno varovalno opremo?<br />
V okolju sva zaznala, da so delavci<br />
iz velikih tovarn v modrih oblekah<br />
in črnih čevljih. Po navadi že stereotipno<br />
precej zaprašeni in utrujeni.<br />
Globoko v <strong>se</strong>bi sva verjela, da bodo<br />
kot gobe po dežju zrasla urejena in<br />
uspešna za<strong>se</strong>bna podjetja z delavci,<br />
ki bodo videti bolje, <strong>se</strong> v opremi<br />
bolje počutili in bili bolj motivirani.<br />
Treba je bilo spremeniti situacijo. In<br />
zgodba <strong>se</strong> je začela.<br />
Začela – kako?<br />
Odločila sva <strong>se</strong>, da <strong>se</strong> osredotočimo<br />
na kakovostno ponudbo, konkurenčne<br />
cene, hitro dobavo in strokovno<br />
svetovanje. Hitro sva vzpostavila<br />
strateška partnerstva in začela zaposlovati<br />
uspeha željne ljudi, ki so verjeli<br />
v zastavljene cilje. Skupaj smo trdo<br />
delali, rasli in <strong>se</strong> učili.<br />
Kje ste danes prisotni<br />
Kot podjetje?<br />
Imamo ekipo lastnih prodajnih svetovalcev,<br />
ki na terenu svetujejo srednjim<br />
in velikim podjetjem. Vzpostavljeno<br />
imamo mrežo petih večjih prodajno-<br />
-svetovalnih centrov v Ljubljani, Novem<br />
mestu, Mariboru in Kopru, eden<br />
pa je v Zagrebu. V Logatcu imamo<br />
učni center za varno delo na višini<br />
in nov distribucijski center na 2500<br />
m2 površine. Smo tudi pooblaščeno<br />
podjetje za izvajanje strokovnih nalog<br />
varnosti in zdravja pri delu. V Trzinu je<br />
<strong>se</strong>dež podjetja, kjer imamo vodstvene<br />
in podporne funkcije.<br />
Zakaj <strong>se</strong> kupci odločajo<br />
Za sodelovanje Z vašim<br />
podjetjem?<br />
V<strong>se</strong>kakor je na prvem mestu oskrba s<br />
celotno o<strong>se</strong>bno varovalno opremo na<br />
enem mestu. <strong>Na</strong> voljo je izbira več kot<br />
3.000 kakovostnih produktov vodilnih<br />
svetovnih priznanih blagovnih znamk,<br />
ki jih zastopamo na slovenskem trgu in<br />
prodajamo iz zaloge. Kot drugo bi izpostavila<br />
konkurenčnost cen, kajti podjetje<br />
ni posrednik, ampak neposredni uvoznik<br />
od proizvajalcev. Za večino blagovnih<br />
znamk imamo generalna distribucijska<br />
zastopstva in strateške pogoje. Izjemnega<br />
pomena je hitra dobavljivost. Podjetje<br />
prodaja večino blaga iz zaloge in dobavlja<br />
v 24 urah Pri sami dobavi kupcem ne<br />
postavljamo količinskih omejitev in<br />
dostava je za srednja in velika podjetja<br />
Promo
95<br />
praktično brezplačna. Piko na i dajejo<br />
strokovno podkovani sodelavci, ki kupcem<br />
vsakodnevno pomagajo pri reševanju<br />
izzivov, ki so povezani z varnostjo in<br />
uporabo o<strong>se</strong>bne varovalne opreme. Kupci<br />
izjemno cenijo tudi urejeno poslovanje<br />
in inovativne storitve, ki znižujejo skupne<br />
stroške varnosti pri delu.<br />
KaKšne pa so vaše<br />
inovativne storitve?<br />
Že več kot 15 let je kupcem na voljo<br />
portal za B2B elektronsko naročanje,<br />
preko katerega lahko na nadzorovan<br />
način oskrbujejo svoja podjetja z opremo<br />
po industrijskih cenah. Pred dvema<br />
letoma smo uvedli storitev oskrbe<br />
kupcev z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo<br />
preko vending aparatov, kjer kupca<br />
praktično v celoti razbremenimo<br />
logistike z o<strong>se</strong>bno varovalno opremo<br />
in zalog. Storitev je izjemno cenjena v<br />
industrijskih podjetjih, kjer imajo kontinuirano<br />
porabo zaščitnih rokavic.<br />
»Urejena varnost pri delu v prvi vrsti preprečuje<br />
nepotrebne stroške in finančna tveganja lastnikov,<br />
zmanjša ob<strong>se</strong>g bolniških odsotnosti in preprečuje<br />
tveganja za odškodnine,«<br />
pravita soustanovitelja družbe ZAVAS Janez in Barbara Hadalin.<br />
kaj priporočate članom<br />
Kluba sbC glede varnosti in<br />
Zdravja pri delu?<br />
Urejena varnost pri delu v prvi vrsti<br />
preprečuje nepotrebne stroške in finančna<br />
tveganja lastnikov. Zmanjša ob<strong>se</strong>g<br />
bolniških odsotnosti in preprečuje<br />
tveganja za odškodnine. Vpliva tudi<br />
na višje zadovoljstvo in produktivnost<br />
delavcev, kar spet pozitivno vpliva na<br />
dobiček podjetij. Tudi ugled podjetnika<br />
v socialnem okolju <strong>se</strong> lahko v primeru<br />
težje nesreče močno zamaje.<br />
V<strong>se</strong>m članom <strong>SBC</strong> želiva, da so njihova<br />
podjetja varna.<br />
Za naročilo novega kataloga Zavas 2020<br />
pokličite 080 22 75 ali pišite na<br />
prodaja@zavas.com.
96<br />
<strong>SBC</strong> | Novice | September <strong>2019</strong><br />
Vedno več najboljših <strong>se</strong> povezuje<br />
V <strong>SBC</strong> novih 12<br />
nadpovprečnih<br />
podjetij, člani že z<br />
več kot milijardo<br />
kapitala<br />
<strong>SBC</strong> – Klubu slovenskih podjetnikov<br />
<strong>se</strong> je v zadnjih me<strong>se</strong>cih pridružilo<br />
12 novih podjetij , ki izpolnjujejo<br />
stroga merila za vstop: Ekosystem,<br />
d. o. o., Menart Records, d. o. o.,<br />
RCM, d. o. o., Simič & Partnerji,<br />
d. o. o., Stroka Produkt, d. o. o.,<br />
Adheziv, d. o. o., Bass, d. o. o., Inpro,<br />
d. o. o., MR, d. o. o., Optiweb, d. o.<br />
o., Roletarstvo Medle, d. o. o., in<br />
Tipteh, d. o. o. Novim članom ob<br />
sprejemu v klub iskreno čestitamo.<br />
<strong>SBC</strong> – Klub slovenskih podjetnikov<br />
s tem dodatno potrjuje, da je najbolj<br />
zdrava podjetniška sila v državi,<br />
ki si prizadeva za boljše poslovno<br />
in širše družbeno okolje. V klubu<br />
povezana podjetja imajo skupno že<br />
več kot milijardo kapitala. Celotna<br />
prodaja članov je lani do<strong>se</strong>gla 2,2<br />
milijarde evrov, od tega več kot 900<br />
milijonov evrov prihodkov prihaja iz<br />
izvoza. Čisti dobiček članov je znašal<br />
171 milijonov evrov. Več o poslovnih<br />
številkah in rasti podjetij, zbranih v<br />
klubu, pišemo na strani 6.<br />
Visoka tehnologija<br />
XLAB v partnerstvo<br />
s tehnološkima<br />
velikanoma<br />
Podjetje XLAB je pred kratkim sklenilo partnerstvo z računalniškima velikanoma<br />
Microsoft Japan in SB C&S. Član <strong>SBC</strong> – Kluba slovenskih podjetnikov bo skupaj s<br />
partnerjema velikim japonskim podjetjem zagotavljal programsko opremo in tehnološke<br />
rešitve za delo na daljavo.<br />
Pri vstopu na 130-milijonski japonski trg bo XLAB lahko s pridom izkoristil sodelovanje s<br />
SB C&S, ki je računalniška veja drugega največjega japonskega podjetja SoftBank Group,<br />
saj bo pridobil dostop do razvejane prodajne mreže za svoje visokotehnološke rešitve.<br />
Pri poslovnem partnerstvu bo XLAB prispeval programsko opremo za delo od doma, ISL<br />
Online. Prihodki podjetja od prodaje licenc za omenjeno programsko opremo bi <strong>se</strong> po<br />
napovedih tako lahko povečali do 20 odstotkov.
97<br />
ZVOK<br />
ZMOGLJIVOSTI<br />
Akrapovičev izpušni sistem, preizkušen na dirkališču, ne navdušuje samo s svojo<br />
zmogljivostjo, ampak je tudi vizualno privlačen. <strong>Kako</strong>vost, ki jo lahko vidite, slišite in občutite, je<br />
plod mojstrske izdelave, vrhunskega tehnološkega znanja in uporabe inovativnih materialov.<br />
Izpušni sistem za Porsche Cayenne (536) / Evolution Line (Titan)<br />
S homologacijo ECE<br />
Akrapovič d.d.<br />
Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com
98<br />
<strong>SBC</strong> | Novice | September <strong>2019</strong><br />
Prihodnost mladih<br />
Protim Ržišnik<br />
Perc del projekta za<br />
več kot 100 novih<br />
stanovanj za mlade<br />
Pri gradnji nove stanovanjske so<strong>se</strong>ske Skupnost<br />
za mlade Gerbičeva, ki je pilotni projekt<br />
Stanovanjskega sklada RS in bo mladim do<br />
29. leta zagotovila več kot 100 stanovanjskih<br />
enot, z integralnim projektiranjem sodelujejo<br />
tudi v Protimu Ržišnik Perc. Stanovanja bodo<br />
namenjena bivalni osamosvojitvi mladih,<br />
omogočala pa jim bodo največjo mogočo<br />
kakovost bivanja, saj bodo stanovanja<br />
prilagojena njihovemu življenjskemu slogu.<br />
<strong>Na</strong> pomanjkanje dostopnih stanovanj za mlade<br />
je na 6. <strong>SBC</strong> Akademiji opozoril Andrej Ržišnik.<br />
Po njegovih be<strong>se</strong>dah v Sloveniji primanjkuje<br />
10 tisoč najemniških stanovanj za mlade. To je<br />
med drugim posledica nerazvite zavesti o tem<br />
vprašanju v slovenskem prostoru, je prepričan<br />
Ržišnik.<br />
Postojnska jama<br />
Leto mejnikov: 200<br />
let in 39 milijonov<br />
obiskovalcev<br />
Sredi avgusta je minilo natanko 200 let<br />
od prvega uradnega turističnega obiska<br />
Postojnske jame, znamenitosti, ki je v dveh<br />
stoletjih postala atrakcija svetovnega pomena<br />
in ena od najbolj občudovanih kraških točk na<br />
svetu. Dve stoletji organiziranega turizma so<br />
v Postojni zaznamovali s po<strong>se</strong>bnimi železnimi<br />
vrati, novim mostom ter napisom v čast<br />
takratnemu prestolonasledniku Ferdinandu, ki je<br />
leta 1819 v jamo zakorakal kot prvi obiskovalec.<br />
Podjetje Postojnska jama v tem letu nadaljuje<br />
svoje uspešno poslovanje, hkrati pa je do<strong>se</strong>glo<br />
svojevrsten mejnik, saj je jama sprejela že<br />
svojega 39-milijontega obiskovalca. V prostorih<br />
Hotela Jama, ki so bili do pred kratkim skriti, pa<br />
so odprli muzej prisluškovanja.<br />
Inovacija<br />
Akrapovič<br />
pomagal zrušiti še<br />
en rekord<br />
Podjetje Akrapovič, ki je pred kratkim začelo sodelovati<br />
s podjetjem Renault Sport, je v sklopu omenjenega<br />
partnerstva predstavilo najnovejši lahek izpušni<br />
sistem iz titana za novi Renault Mégane R. S.<br />
Trophy-R.<br />
Gre za rešitev, ki je pod vodstvom slovenskih<br />
inženirjev nastala na podlagi izkušenj in znanja na<br />
področju razvoja najsodobnejših lahkih športnih<br />
izpušnih sistemov. Renault Mégane R. S. Trophy-R<br />
je zaradi omenjene tehnologije precej lažji. Poleg<br />
tega izpušni sistem oblikuje najboljši in najmočnejši<br />
zvok rohnenja, ki <strong>se</strong> ujema z dirkaškimi vrednotami<br />
podjetja Renault Sport, izpolnjuje pa tudi v<strong>se</strong> zahteve<br />
za homologacijo. <strong>Na</strong> učinke Akrapovičeve rešitve ni<br />
bilo treba čakati dolgo: voznik je z novim Renaultom<br />
Mégane R. S. Trophy-R praktično takoj po začetku<br />
poslovnega sodelovanja postavil rekord v razredu<br />
<strong>se</strong>rijskih avtomobilov s pogonom na prednji kolesi na<br />
slavnem dirkališču Nürburgring.
99<br />
DH Ponudba za pravne o<strong>se</strong>be<br />
Podpiramo<br />
podjetnost<br />
• financiranje tekočega poslovanja, razvoja ter širitve poslovanja<br />
• odkup terjatev<br />
• prekoračitev sredstev (limit)<br />
• storitvene in plačilne garancije<br />
Več informacij na www.dh.si<br />
ali v poslovnih enotah hranilnice.
100
Change language