Ucilna zidana SEP 2019

11. ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA 

SEPTEMBER 2019

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje 

KAZALO VSEBINE 

UVODNA BESEDA ………………………………… 3 

ANKETA: 1. ŠOLSKI DAN ………………………………… 4 

SPREJEM PRVOŠOLČKOV ………………………………… 6 

IZLET NA DUNAJ ………………………………… 7 

MOJE POLETNE POČITNICE ………………………………… 8 

Z MORJA NA KOLO ………………………………… 9 

MOJ SEZNAM ŽELJA 

………………………………… 10 

SAM NA SAMOTNEM OTOKU ………………………………… 12 

MORSKA ŽELVA KARETA ………………………………… 13 

ŽELVJA KRIŽANKA 

………………………………… 14 

RAZGIBANO POLETJE 

………………………………… 15 

KOLESARSKA POTEPANJA ………………………………… 17 

KOČLJIVA SITUACIJA 

………………………………… 18 

MALE SIVE CELICE 

………………………………… 19 

PESNIŠKI KOTIČEK 

………………………………… 20 

KNJIŽNI GRIŽLJAJČKI 

………………………………… 22 

UČITELJ PO MOJI MERI ………………………………… 23 

ZGODOVINSKI KOTIČEK ………………………………… 24 

EKO ŠOLA 

………………………………… 25 

ODPOSLANČEK 

………………………………… 26 

RAVNATELJ ODGOVARJA ………………………………… 27 

OB 1. ROJSTNEM DNEVU ………………………………… 30 

USTVARJALCI ČASOPISA ………………………………… 31 

Foto: Maja Gole Premrl 

2


DRAGI BRALCI! 

Le s čim naj zapolnim prve vrstice našega popočitniškega časopisa? Da naša 

srca prekipevajo od neznanske sreče zaključka brezskrbnih dni in pričetka 

življenja po predvidenem urniku? Saj se mi bi nos zdaljšal v biljoninki sekunde 

kot navihanemu Ostržku, ki je iz odpora do šole raje verjel v utopično Mesto 

igrač, kjer naj bi vsak počel natanko tisto, kar ga najbolj veseli in ne bi bilo 

nikogar, ki bi mu ukazoval ali kaj prepovedoval. Saj poznamo pravljico ... 

Marsikdo se je na prvi šolski dan sam sebi smilil in se po polžje vlekel do učilne 

zidane, spet drugi niso mogli dočakati, da stopijo v hram učenosti in v družbi 

pogrešanih prijateljev in sošolcev nadgradijo svoje znanje ter se povzpnejo še 

korak višje na lestvici svojih načrtov za prihodnost. In bomo gradili, ustvarjali, 

sestavljali – delček za delčkom, košček za koščkom, in vsaki dan, teden, mesec 

bomo dokazali, da zmoremo, pa čeprav pot ni vedno ravna ... UREDNICA 

Foto: Maja Gole Premrl (Zakintos, Piratski zaliv) 

3


Na anketno vprašanje odgovarjajo učenci 7. C razreda: 

Všeč mi je, ker na začetku učitelji niso strogi in so bolj potrpežljivi. 

Ne morem pa se še navaditi na urnik. 

Bastjan Grgorič 

Najbolj sem vesel, da spet vidim svoje prijatelje, najmanj pa se 

veselim predmetov, ki smo jih dobili. 

Teo Ponikvar 

V novem šolskem letu se veselim, da spoznam nove prijatelje. 

Kristjan Novak 

Šola mi ni preveč všeč, pogrešal bom čas, ko sem bil lahko na 

telefonu, računalniku in PS4, gledal televizijo ... 

Bine Zupanič 

Moji občutki ob začetku šolskega leta so dobri, ker imam v redu 

učitelje, med počitnicami sem se tudi spočil in sem še bolj 

pripravljen na izzive. 

Matija Levstik 

Počutim se neprijetno, ker se moram hitreje zbuditi. Drugače pa mi 

je všeč, ker imam v šoli prijatelje in se z njimi lahko pogovarjam o 

različnih stvareh. 

Nejc Oman 

Na prvi šolski dan sem bila zelo vesela, da sem videla prijatelje. 

Pogrešala pa bom daljše spanje in kopanje v morju. 

Živa Kovačič 

Budilka mi je zvonila ob 6.20 uri. Hitro sem vstala, se umila, 

oblekla in pojedla zajtrk. Z Ino sva se ob 7.10 uri dobili pred 

blokom. Celo pot sva se pogovarjali. V šoli sva po dolgem času 

odprli šolski omarici. Lepo je bilo spet videti vse sošolce in 

prijatelje. Tudi pouk je bil super. 

Meta Lončarevič 

4


Zelo sem vesela, saj sem po dveh mesecih videla svoje prijatelje. 

Hkrati pa sem žalostna, saj ni več počitnic in smo se morali vrniti 

nazaj v šolske klopi. 

Naja Lia Rade 

Počutil sem se slabo, zaskrbljeno. Pogrešam spanje, 

počitnice, prosti čas. 

Tian Klobučar Ofak 

Ko sem se zjutraj zbudila, sem imela zelo veliko tremo, ker sem 

vedela, da imam nove sošolce in da nikogar ne poznam. Ko pa 

sem prišla v šolo, sem se počutila bolje. 

Tia Didović 

Čakala sem že na šolo. Zdaj se pa že malo bojim, ker je 7. razred 

težji. 

Lara Ponikvar 

Zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj, ker sem bila živčna, a ko sem 

prišla v šolo in videla svoje prijatelje, nisem bila več nervozna. 

Vesela sem, da sem videla svoje sošolce. 

Ina Šaver 

Ne morem verjeti, da sem že v 7. razredu. Pogrešala bom 

gospodinjstvo, veselim pa se etike. Občutek imam, da bo to leto 

nekaj posebnega. 

Sara Jelenc 

Moji občutki so bili grozni. Zvečer sem komaj zaspal, zjutraj s 

težavo vstal. Ampak ko sem prišel v šolo in videl svoje prijatelje, je 

bilo malo boljše. Vsi učitelji so bili veseli in se smejali, ko so nas 

zagledali. 

Martin Šifrer 

Ko sem prišla v šolo, me je bilo strah, s kom sem v razredu. Bala 

sem se, kaj si bodo mislili o meni in kako se bodo do mene 

obnašali. Bilo je vse v redu, saj je z mano v razredu tudi moja 

prijateljica. 

Melani Velinovska 

Najbolj pogrešam spanje, igranje igric …, najbolj se veselim 

prijateljev, kosila v šoli … 

Ian Rus 

5


Hočeš nočeš, v šolo greš, 

hočeš nočeš, vse izveš, 

hočeš nočeš, se učiš, 

hočeš nočeš, že sediš. 

(slovenska ljudska) 

Pa smo dočakali 1. šolski dan. Letos bo našo šolo obiskovalo 57 prvošolcev.To 

je pomemben mejnik v življenju otrok. Nova izkušnja lahko povzroči 

navdušenje ali negotovost. 

Da bi bil ta dogodek za otroka in družino prijetna izkušnja, smo prvošolce 

in njihove starše povabili v Kulturni center Kočevje, kjer sta jih nagovorila 

ravnatelj Peter Pirc in župan občine Kočevje 

dr. Vladimir Prebilič. 

Učenci 2., 3. in 4. razredov naše šole so 

pripravili kulturni program s predstavo 

Nekoč je bila in jih povabili, naj se pridružijo 

svojim učiteljicam v šoli. 

V razredu so se spoznavali z učiteljicami 

in novimi sošolci, medtem pa so starši prisluhnili 

besedam pomočnice ravnatelja, 

svetovalne službe, knjižničarki, policistu in 

zobozdravnici. 

Za praznično pogostitev prvošolcev so poskrbeli zadruga Zakladi Kočevske, 

Neža d. o. o. Cvišlerji in Lukčeva domačija, ki so donirali kočevske 

bombice, jabolčni sok in sadje. 

Našim prvošolčkom želimo prijetno vzdušje v šoli, dobre medosebne 

odnose, veliko ustvarjalnosti in učnih uspehov. 

Besedilo in foto: Tina Stopar in Nina Ivančič 

6


IZLET NA DUNAJ 

Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem 

doživela kar nekaj lepih in zanimivih stvari. V 

spomin se mi je najbolj vtisnil izlet na Dunaj, 

zaradi slabe in dobre izkušnje. 

Zvečer, preden smo odšli na Dunaj, sem dobila 

hud glavobol. Ko pa smo naslednjega dne prišli 

tja, smo ugotovili, da imam vročino. Vzela sem 

zdravila in se malo spočila. Nato smo se 

razgledali po mestu. Med ogledom smo prečkali 

številne mostove, ki gredo čez reko Donavo, videli veliko lepih hiš in 

cerkva ter veliko turistov. Po zajtrku naslednjega jutra smo se odpravili na 

podzemno železnico, ki nas je odpeljala do prelepega Schönbrunna. Tam 

smo bili cel dan, obiskali smo tudi živalski vrt, kjer smo videli veliko 

različnih vrst živali ter se nato sprehodili po prečudovitih vrtovih in parkih. 

Ko smo prispeli do dvorca, smo bili na vrsti za ogled. Je ogromen, ima 

nešteto sob, okrašenih z zelo dragimi predmeti ter poslikanimi s freskami. 

Zadnji dan sem morala obiskati zdravnika, kajti počutila sem se slabo in 

vročina mi ni in ni padla. Zdravnica je bila zelo prijazna, predpisala mi je 

močnejša zdravila in rekla, da moram počivati, zato smo do večera ležali 

ob Donavi. Zvečer smo odšli na najboljši in najzanimivejši dogodek med 

počitnicami, na vrhunski koncert pevke Pink. Bilo je ogromno ljudi in pevka 

je naredila najboljši šov, kar sem jih bila deležna do sedaj. Pripeta je letela 

čez celo dvorano, vsi smo vzklikali in bili osupli. 

Zame je bil to najboljši in hkrati najslabši 

izlet. Dunaj mi je bil zelo všeč, kljub 

bolezni, in ga priporočam vsakomur. 

Besedilo in foto: NEŽA ZUPANIČ, 9. A 

7


MOJE POLETNE POČITNICE 

Med poletnimi počitnicami sem se imela zelo lepo. Bila sem pri prababici 

v Domžalah in tam mi res ni bilo dolgočasno. Hodila sem na sprehode, 

namakala noge v Mlinščici. To je reka, ki teče blizu hiše. Veliko časa pa 

sem preživela tudi na rolerjih, saj naravno obožujem ta šport. 

Med počitnicami sem bila tudi velikokrat na Rudniškem jezeru in se 

kopala s prijateljicami ter družino. Seveda niso bili vsi dnevi topli in 

sončni, vmes je bilo tudi nekaj deževnih in malo hladnejših dni. Ob takih 

dnevih pa sem prebrala kakšno dobro knjigo ali pa si ogledala kakšen 

film. Na žalost je počitnic konec in je čas za nove izzive, ki nam jih bo 

prineslo novo šolsko leto, in kot bi mignili, bodo spet počitnice. 

NIKA LENASSI, 9. A 


8


Tako kot vsako leto so počitnice prehitro minile. Pa verjetno nisem edina, 

ki tako misli. Se mi je pa med njimi zgodilo veliko lepih stvari. 

Na začetku sem odšla na počitnice k babici v Čatež ter na počitnice k 

sestrični v Krško. Po lepo preživetem tednu sem se vrnila domov. A ne za 

dolgo. Kmalu smo se odpravili na morje na otok Korčula. Dva tedna sta 

minila zelo zelo hitro. Ustvarila sem veliko lepih spominov s svojo družino 

in psičko Indie. 

Le nekaj dni po povratku z morja smo se odpravili na že tradicionalno 

kolesarjenje. Letošnja destinacija je bil Ellmau na Tirolskem, kjer so 

snemali nadaljevanko Gorski zdravnik. Videli smo njegovo ordinacijo, 

njegovo hišo, trg mesta in veliko drugih zanimivih stvari. Med drugim smo 

s kolesi tudi odšli na vrh slalomske proge v Kitzbühelu. Ker pa se 

nadaljevanka imenuje Gorski zdravnik, je imel pridevnik pravi pomen . 

Po 4 dneh kolesarjenja smo se vrnili domov. 

Do konca počitnic pa sem bila večino časa doma ter se družila s 

prijateljicami. In tako je bilo vsega lepega enkrat konec ter se je bilo 

potrebno zopet vrniti v šolske klopi. 

ENEJA PIRC, 9. B 

VIR: www.tirolo.tl 

9


PRAVLJIČNI SEZNAM ŽELJA 6. C 

sodobna vila z bazenom 

in toboganom 

avto bugatti 10 kg plutonija milijonar 

nahrbtnik na 

raketni pogon 

nepremagljiv 

tenisač 

vila na Havajih nevidno kolo šola brez testov 

mavrični čevlji 

neomejeno igranje 

računalniških igric 

podmornica 

železne noge 

mačka hiša v Londonu izlet v Pariz 

trije psi 

ogromno denarja 

helikopter slava lasten otok 

sanjski otok lepe ocene planet iz sladkarij 

najuspešnejše 

podjetje 

lastnica cele države 

govoreči pes da šola ne bi obstajala svetovno znan 

motorist 

udomačeni 

dinozaver 

drevesa, na katerih 

rastejo bonboni 

leteči avtomobili 

najboljši telefon 

50 malih psov 

10


3 opice zelo velik televizor cel svet iz zlata 

vedno samo poletje 100 psov 30 milijonov evrov 

svoja družina 

dobra služba 

svinčnik, ki sam naredi 

domačo nalogo 

neuničljiv avto beli tigri da bi lahko letela 

da bi lahko brala 

misli 

nobenih ocenjevanj 

v šoli 

da bi lahko šolski zvonec 

premaknila naprej 

da bi bilo prej konec 

šolske ure 

najboljši igralec v 

igri Fortnite 

najboljši računalnik mačka, ki nikoli ne umre pujs na vzmet 

več poletja, manj zime 

več počitnic 

veliko volkov 

drevo, na katerem bi 

rastel denar 

večno življenje zdravje učiti se jazz 

11


DRAGI BRALCI, 

to, da berete te vrstice, pomeni, da ste našli moje sporočilo v 

steklenici, ki sem jo odvrgel v morje ... Kdor jo je našel, ga 

lepo prosim, naj mi pošlje zobno ščetko in polnilec za 

mobilni telefon ... Ni me treba iskati, ker se imam 

tu kar fajn ... Au, kokosov oreh mi je padel na glavo ... 

KAJ BI PA VI HOTELI VZETI S SEBOJ NA SAMOTNI OTOK? 

Odgovarjajo učenci 8. razredov: 

Kompas, hrano, pijačo, zemljevid, šotor, energijski 

napitek, čoln, telefon, 

, obleke, nož, 

svetilko, spalno vrečo, posteljo, jahto, , 

, 200 burekov, prenosno baterijo, 

računalnik, zvočnik, vžigalice, odejo, slušalke, 

WiFi, ladjo, mačko, steklenico, krožnik, sekiro, 

pribor, zajčka, denar, knjigo, hišo, 

prijatelje, 

odojka, koš za smeti, baklo 

, bazen, 

, McDonald's, mizo, pitno vodo, 

12


MORSKA ŽELVA KARETA 

UVRSTITEV V SISTEM 

BIVALIŠČE 

ŽIVLJENJSKA DOBA 

ZUNANJA ZGRADBA 

KRALJESTVO: živali 

DEBLO: strunarji 

RAZRED: plazilci 

RED: želve 

DRUŽINA: morske želve 

ROD: Caretta 

VRSTA: glavata kareta 

(Caretta caretta) 

toplejša morja, tudi Jadransko morje; 

prepotuje tudi do tisoče kilometrov 

do 67 let 

GLAVA: kljun s poroženelimi čeljustmi, na videz 

zaspane oči, brez zob, kratek in mesnat jezik 

REP: kratek 

OKONČINE: preobražene v plavuti (plavanje s 

sprednjimi, krmarjenje z zadnjimi plavutmi) 

OKLEP: iz roževine in kosti, 10 koščenih ploščic, hrbtni 

in spodnji del, pritrjena rebra in vretenca 

BARVA 

rjavorumenkasta, zelenkasta (alge) 

ŽIVČEVJE 

dobro razvito 

ČUTILA 

dober voh in vid (razločuje barve), 

slab sluh (bolje zaznava nizke tone) 

PREBAVILA 

kratko črevo, zadnjična odprtina, želodec (prečno), 

dobro razvita jetra 

PREHRANJEVANJE meduze, mehkužci, raki, ribe, alge ... 

RAZMNOŽEVANJE spolno z jajci, valitev na obali, malo jih preživi 

DIHANJE 

velika gobasta pljuča 

OGROŽENOST onesnaževanje, plovila, ribolov (ribiške mreže) 

13


PRIPLAVA TUDI V JADRANSKO MORJE 

1. 

16. 

7. 

11. 

14. 

4. 

5. 

6. 

8. 

9. 

10. 

12. 

3. 

13. 

15. 

17. 

2. 

Vodoravno: 

1. Bivališče morskih želv. 

2. Kraj odlaganja jajc. 

3. Uvrstitev v deblo. 

4. Eden izmed vzrokov za 

ogroženost. 

5. Na jedilniku morskih želv so tudi ... 

6. Pljuča so ... 

7. Čeljusti so ... 

8. Deset koščenih ploščic sestavlja ... 

9. Razmnoževanje. 

10. Okončine so preobražene v ... 

11. Prepotujejo ogromne ... 

12. Bolje zaznavajo ... tone. 

13. Preživi jih le ... 

14. Rebra so na oklep ... 

15. Na koncu imajo kratek ... 

16. Uvrstitev v rod. 

17. Sluh morskih želv. 

Želvji vic 

Se sprehaja želva po cesti, pa jo oropa 12 polžev. 

Pride policija. 

Želva: "Joj, se ničesar ne spomnim, je potekalo 

vse tako hitro ..." 

Pripravila: Želvica 

14


RAZGIBANO POLETJE 

Pri nas se je, tako kot vsako leto, med počitnicami veliko dogajalo. Že prvi 

teden po koncu šole sva s sestrico nadvse uživali. Dopoldneve sva 

preživljali sami doma, saj so starši še morali hoditi v službo. Prosti čas sva 

si zapolnili z vsem, za kar čez leto zmanjka časa, in po enem tednu nama 

aktivnosti še kar ni zmanjkalo. Takoj naslednji teden smo se odpravili na 

potovanje po Franciji. Pred odhodom je vladala prava zmeda, saj smo se 

odločili oditi že zgodaj zjutraj in sva s sestrico še napol spali. Ko smo 

končno odrinili, pa nas je zaspanost zapustila in naenkrat smo se živahno 

pogovarjali o dneh, ki nas čakajo. Čez nekaj ur smo bili že v Avstriji, kmalu 

nato pa tudi v Nemčiji. Tam smo se ustavili v kraju Dachau in si ogledali 

taborišče, ki me je zelo pretreslo. Najbrž me tam več ne bodo videli! Pot 

smo nadaljevali na zahod in se ustavili v kraju Nürnberg. Tam smo obiskali 

sodišče. Zvečer smo se sprehodili po starem mestu in se ustavili še na 

sladoledu. Naslednje jutro smo nadaljevali proti Franciji, ki je bila naš 

glavni cilj. Čez nekaj (dolgih) ur smo le prispeli. Očka ima tam prijatelje, ki 

so nam z veseljem pomagali, zato smo se kar takoj podali na raziskovanje. 

V dveh dneh smo si ogledali vse znamenitosti (Mono Liso, Louvre, 

Eifflov stolp …) in prehodili okoli 20 km na dan. Kljub vsemu pa še nismo 

imeli dovolj, zato smo se tretji dan podali v Disneyland, nad čimer je bila 

moja sestrica še posebej navdušena. Tudi meni je bilo tam zelo všeč in 

na koncu dneva sem dobesedno padla v posteljo. Naslednji dan smo se 

odpravili naprej. Potovali smo na sever Francije, kjer smo si najprej 

ogledali Mont-Saint-Michel. Ta otok ima zelo zanimivo lastnost. 

V času oseke se lahko nanj odpraviš 

peš, v času plime pa brez mostu 

ali čolna ne gre, saj je razlika 

med plimo in oseko res velika. V 

naslednjih dneh smo prepotovali 

še Normandijo na severu. 

Ogledali smo si predvsem zgodovinske 

muzeje in pokopališča, ki 

so sicer zelo zanimivi, a sčasoma 

lahko postanejo tudi dolgočasni… 

Vir: www.civitatis.com 

15


Na poti domov smo se ustavili tudi v Belgiji in Luksemburgu. Pot nazaj se 

je precej vlekla, in kljub temu da vsi radi potujemo, smo bili veseli, da smo 

bili spet doma. Počitnice pa so se komaj dobro začele, saj smo za vse to 

porabili le nekaj več kot dva tedna. Torej smo se doma malo spočili, nato 

pa jo mahnili na morje. Bilo bi namreč škoda, da ne bi izkoristili lepih in 

toplih sončnih dni. Po obveznem čiščenju smo nekaj dni nadvse uživali. 

Potem pa je bil že čas za domov, saj smo pričakovali obiske. Prišla sta 

gospod in gospa iz Kanade, ki sta si želela ogledati Slovenijo. Ker je imel 

gospod težave z nogo, smo se sicer omejili na Kočevje, a vseeno smo 

obiskali kar nekaj zanimivih krajev. Ogledali smo si npr. bunker v Kočevski 

Reki in se sprehodili po čudoviti gozdni poti v bližini, šli smo tudi na poletne 

večere. Potem pa smo se skupaj odpravili še na morje, ker gospod in 

gospa tam še nista bila. Ker pa nikoli ne gre vse gladko, se je tudi nas 

prijelo malce smole. Na dan odhoda smo navsezgodaj ugotovili, da se je 

moji mamici pokvaril avto. Torej nas je na morje odšla le polovica, mamica 

in sestrica pa sta ostali doma in avto odpeljali k mehaniku ter se nam 

pridružili naslednji dan. Na srečo je vsaj na morju ostalo brez večjih 

zapletov, tako da smo se z gospodom in gospo dogovorili, da nas kmalu 

spet obiščeta. Ko smo prišli domov, smo odšli na Ptuj, saj je sestrična 

moje mamice praznovala rojstni dan. Obiskali smo tudi babico in dedka, 

ki sta nas bila nadvse vesela. Po vsem tem smo si privoščili še nekaj dni 

na morju, da bi se spočili od počitnic. Veliko smo spali, plavali in na 

splošno uživali ter misel na prihajajoč začetek šole še malo potisnili v 

ozadje. A vsega lepega je enkrat konec, smo pomislili, ko smo zapuščali 

našo počitniško hiško. V tolažbo nam je bila le misel: saj se bomo kmalu 

spet vrnili! Naslednji teden do začetka šole smo preživeli doma, saj je bilo 

treba še marsikaj postoriti. Pospravljanje, pripravljanje in drugo delo okoli 

hiše so nam vzeli ogromno časa in sedem dni je minilo kot blisk. Še 

preden smo se dobro zavedeli, smo že sedeli v šolskih klopeh in družno 

pogrešali čas, ko smo lahko počeli, kar se nam je zahotelo. Zdaj je že 

drugi teden šole in delo se zgrinja na nas z vseh smeri, mi pa že 

razmišljamo o naslednjih počitnicah! Te naj pridejo kar najhitreje… 

HANA PREBILIČ, 9. A 

Vir: www.sites.psu.com 

16


Primož Roglič in Tadej Pogačar sta s svojimi uspehi na Vuelti zelo 

verjetno pripomogla k dvigu kolesarskega entuziazma po celotni Sloveniji, 

enako ali pa še bolj pa to velja tudi za našo šolo. Izpeljali smo že dve 

etapi, posebej omembe vredna pa je tista ponedeljkova (16. 9. 2019). 

Sicer maloštevilčna ekipa (4 učenci in 3 učitelji spremljevalci) se je zbrala 

na standardnem mestu, pred šolo v Gaju. Pot nas je vodila do Cvišlerjev 

in potem navzgor vse do Mačkovca. V središču vasi smo zapustili asfalt 

in zavili desno v gozd. Adrenalinski spust je bil nagrada za prejšnje 

hribolazenje. Makadamska pot nas je naprej vodila skozi zelo lep gozd 

(opazili smo tudi marele) vse do Dolge vasi oz. do MTB trail centra, kjer 

bi po 20 prevoženih kilometrih mirne vesti lahko rekli »dovolj za eno lepo 

etapo«. Ampak ne. Zavili smo levo in se začeli vzpenjati proti vrhu 

Štalceparga. To je vzpon, ki se začne nežno, proti vrhu pa gre za kar 

konkreten klanec. Na vrhu, ki to ni bil, smo se odpeljali še približno 500 m 

po glavni cesti, zavili nazaj v gozd, in čakal nas je nov težak vzpon proti 

res končnemu vrhu. »Priplezali« smo na 735 metrov nad morjem, in nato 

končno spust proti Veroniki. Ampak ne tisti od Friderika, čakala nas je 

namreč flow trail Veronika proti dnu smučišča. To je bil pravi užitek in 

nagrada za vložen trud. Prijetno utrujeni smo se odpravili po gozdni cesti 

še nazaj do šole in zaključili etapo s 35 kilometri in 530 višinskimi metri. 

Čelado dol vsem udeležencem, ki so pokazali veliko mero vztrajnosti in 

poguma. Edina slika, ki jo lahko vidite, kaže našo opravljeno pot. Za lepote 

gozda in naše pokrajine v tem času pa se kar sami odpravite v naravo in 

to občutite tudi sami. Res vam ne bo žal. 

Mentor: Peter Gradišar 

17


Petletne deklice so zvedave in nagajive. Tudi 

sama sem se igrala s stvarmi, ki niso bile igrače. 

V kopalnici so bile v omari zložene stekleničke 

različnih barv in velikosti. Pokrovčke sem z 

lahkoto odvila in vonjala njihovo vsebino. Nekatere 

so mi bile všeč, druge ne. Zeliščni šampon za 

lase mi je še posebej smrdel. Zato sem vsebino 

stekleničke brez premisleka zlila v straniščno 

školjko. Prazno stekleničko pa sem napolnila z 

mehčalcem za perilo. Mojega početja ni opazil 

nihče, dokler si mami ni umila las. Prišla je iz 

kopalnice in v rokah držala stekleničko. Zanimalo 

jo je, zakaj njeni lasje dišijo kot sveže oprano 

perilo. Previdno sem odprla usta in ji povedala, da mi vonj zeliščnega 

šampona ni bil všeč in sem morala nekaj ukreniti, da bi naši lasje lepše 

dišali. Mami se je začela smejati in me ni kaznovala, saj je vedela, da sem 

mislila dobro. Po tem dogodku tega nisem nikoli več naredila. 

SARA MAJCEN, 9. B 


18


17. septembra smo se v sestavi Eneja Pirc, Kaja Jerbič, Miha Car, Hana 

Prebilič, Gašper Aljaž, Nejc Oman in mentor Peter Gradišar odpravili 

na predtekmovanje v kvizu Male sive celice v Kozje. Okoli 13.45 ure smo 

se neučakano vkrcali v kombi in se podali novim dogodivščinam naproti. 

Pot nas je vodila preko Novega mesta vse do Brežic, kjer smo zapustili 

hitro cesto in nadaljevali pot po pretežno ravninski pokrajini, obdani z griči, 

poraslimi s trtami. Po dveh urah klepeta, poslušanja glasbe in opazovanja 

prelepe narave smo prispeli pred OŠ Kozje. Na hitro smo se malo 

okrepčali, saj je prišel čas, da se razdelimo v dve ekipi in se odpravimo 

na pisni del. Ta je bil zahteven, zato je čas, ki smo ga imeli na razpolago, 

hitro minil. Po končanem testu smo odhiteli do mentorja Petra, kjer smo 

začeli preverjati naše odgovore. Med čakanjem na rezultate smo bili zelo 

nemirni, saj smo vedeli, da bo šlo na tesno. Z nekaj zamude so objavili 

rezultate, a žal nobena ekipa ni bila dovolj uspešna, da bi se uvrstila na 

drugi del, eni ekipi je ponovno manjkala le ena točka. Z malo grenkim 

priokusom smo se kot gledalci udeležili še ustnega dela. Po zaključku 

tekmovanja je grenki priokus že izginil, saj smo spoznali, da vedno ne 

moreš biti najboljši in da je to bila le ena dobra izkušnja, ki jo lahko drugo 

leto samo nadgradimo. Pot proti domu je bila sproščena, vesela in polne 

zabave, zato je pot minila zelo hitro. V Kočevje smo prišli v poznih 

večernih urah. 

KAJA JERBIČ, 7. A 

Foto: Peter Gradišar 

19


Po obravnavi pesmi Daneta Zajca z naslovom Vrata so se učenci 

lanskega 5. C preizkusili v kreativnem pisanju in nastale so nove 

pesmi … 

Za velikim gozdom je še en gozd. 

Za še enim gozdom je še en gozd. Manjši. 

Za še manjšim gozdom je še en gozd. Še manjši. 

Za še manjšim gozdom je še en gozd. Najmanjši. 

Za najmanjšim gozdom je gozdiček. 

V gozdičku je travnik. 

Za travnikom je še en travnik. Manjši. 

Za manjšim travnikom je še en travnik. Še manjši. 

Za še manjšim travnikom je najmanjši travnik. 

Ta travnik je tratica. 

Na tratici stoji hišica. Ena in edina. 

Ta hišica je zate. 

Kaja Persovšek in Zala Oberstar 

V veliki reki je še ena reka. Manjša. 

V manjši reki je je še ena reka. Še manjša. 

V še manjši reki je najmanjša reka. Najmanjša. 

Ta reka je rečica. 

V rečici je ribica. V večji reki je večja ribica. V še večji reki je še večja ribica. 

V največji reki je največja riba. 

V največji ribi je školjka in v školjki je prstan. Najmanjši in najlepši. 

Ta prstan je samo zate. 

Iva Žganjar in Mila Šteblaj 

Za listom je še en list. 

Za še enim listom je še en list. Ves popisan. 

Za popisanim listom je še en list. Še bolj popisan. 

Za še bolj popisanim listom je najbolj popisan list. Čisto počečkan. 

Za najbolj počečkanim listom je še en list. Čisto prazen in bel. 

Na njega bom narisala rožo. Eno in edino, ki je samo zate. 

Naja Lenassi in Amina Grbić 

20


Za velikim morjem je še eno morje. Manjše. 

Za še manjšim morjem je še eno morje. Še manjše. 

Za še manjšim je najmanjše morje. Najmanjše. 

Na dnu najmanjšega morja je školjka. 

V školjki je manjša školjka. 

V manjši školjki je še manjša školjka. 

V še manjši školjki je najmanjša školjka. Ta školjka je školjkica. 

V najmanjši školjki je sijoč biser. Edinstven, najlepši, največji. 

Ta biser ti podarim iz svojega srca. 

Anže Vučko in Viktor Bleszkany 

Za velikim grmom je še en grm. Manjši. 

Za manjšim grmom je še en grm. Še manjši. 

Za še manjšim grmom je še en grm. Še manjši. 

Za še manjšim grmom je še en grm, najmanjši. 

Ta grm je grmiček. 

Za grmičkom je potok. Za potokom je še en potok. Manjši. 

Za manjšim potokom je še manjši potok. 

Za še manjšim potokom je še en potok. Najmanjši. Za najmanjšim potokom je 

potoček. 

V potočku je kamen v obliki srca. Je najmanjši, a najlepši. 

Ta kamenček je zate. 

Sara in Lana Đurić ter Neja Ruparčič Petan 

Za globokim jezerom je še eno jezero. 

Za še enim jezerom je še eno jezero. Še bolj globoko. 

Za še bolj globokim jezerom je najbolj globoko jezero. 

Na dnu najbolj globokega jezera je skrinja. 

V skrinji je še ena skrinja. Manjša. 

V manjši skrinji je še ena skrinja. Še manjša. 

V še manjši skrinji je še ena skrinja. Najmanjša. 

Ta skrinja je skrinjica. V skrinjici je zaklad, ki je samo zate. 

Luka Ožura in Mark Šutej 

V morju je školjka in v njej je še ena manjša školjka. 

V manjši školjki je še manjša školjka. 

In v še manjši školjki je najmanjša školjka. To je školjkica. 

In v tej školjkici je majhen preprost biser in je zate. 

VIR SLIK: www.pixabay.com 

Anže Miholič in Adnan Beganović 

21


Srčno upava, da ste počitnice preživeli kar se da lepo ter se spočili in si 

nabrali novih moči za letošnje šolsko leto. Ta mesec bo naš šolski 

časopis Učilna zidana praznoval svoj 1. rojstni dan, s tem pa tudi najin 

bralni kotiček. Upava, da vam je všeč, in verjameva, da vsak izmed vas 

najde v njem nekaj za svoj okus. Tako kot lani bova v vsaki številki objavili 

po štiri knjige, za september pa sva izbrali te: 

Knjiga, primerna predvsem za mlajše bralce (in seveda tudi za 

vse starejše), je ta mesec zbirka zgodbic avtorice Nataše Konc 

Lorenzutti KDO JE DANES GLAVNI. Nika, najmlajša v veliki 

družini, komaj čaka, da bo glavna. In kdaj bo to? Na koncu 

knjige! Vmes se mora izmenjati še nekaj letnih časov, ugnati je 

treba kakšno neumnost, napraviti kak izlet, se igrati in kaj novega 

naučiti ter še malo zrasti … Zgodbice so zabavne in duhovite, 

kot nalašč tudi za družinsko branje. 

Knjiga, ki je primerna tako za nekoliko starejše fante kot tudi 

za dekleta, je delo avtorice Anje Baš z naslovom LAČNA 

ŽIVLJENJA. Je malce drugačna od vseh knjig, ki sva jih do 

sedaj predstavili. Zgodba namreč govori o njeni zmagi nad 

bulimijo in o ljubezni do samega sebe. Razdeljena je na več 

poglavij: v enem našteva tako imenovane koščke žezla, zlata 

zrnca, svojo zgodbo, kako je premagala bolezen, ter zgodbe 

nekaterih ljudi, ki so se borili s to boleznijo. 

Knjiga, ki jo priporočava predvsem dekletom, nosi naslov 

POSLUŠALKA KONJEV in je delo pisateljice Linde Crammond. 

Kiri obožuje bratovega konja Foxyja, saj med galopiranjem z 

njim pozabi na vse skrbi. Že zelo zgodaj ji je umrla mama, brat 

podaljšuje svoje bivanje v Avstraliji, oče pa ravno spozna 

Steph, svoje novo dekle. Zabrede tudi v finančne težave, kar 

povzroči cel kup neprijetnosti. Kiri mora zamenjati šolo, oče pa 

proda tudi Foxyja. A v vsaki slabi stvari je vedno nekaj dobrega. 

Kiri v novi šoli spozna Roxano, s katero takoj postaneta najboljši 

prijateljici. Najde tudi Foxyja, s katerim pa njegov novi lastnik 

ne ravna ravno najlepše. Kiri se nasmehne sreča, ko lahko jezdi Foxyja, 

saj se njegov lastnik poškoduje. Skupaj sta neustrašna, zato lahko 

premagata tako tekmovalne kot življenjske ovire. Kiri pokaže, česar vse 

sta zmožna s Foxyjem in kako lahko trdna prijateljstva polepšajo naša 

življenja. 

22


Zadnjo knjigo, namenjeno fantom, je napisal Ben Brooks in ji dal 

naslov ZGODBE ZA FANTE, KI SI DRZNEJO BITI DRUGAČNI. Knjiga 

prinaša sto zgodb slavnih in manj slavnih moških, ki so, bodo ali pa še 

spreminjajo svet. Knjiga, polna čudovitih pustolovščin in čudes, bo 

navdahnila vsakogar, ki išče pogum, da bi se uprl vrstnikom in ubral 

svojo pot. Je obvezno branje za vse fante, ki si delajo skrbi, in vse 

starše, ki si delajo skrbi zaradi svojih sinov, ki si delajo skrbi. Ob njej 

se boste zabavali in se veliko naučili, prinesla pa vam bo tudi zvrhano 

mero poguma in navdiha. 

In to so prve štiri knjige, ki sva vam jih pripravili za to šolsko leto. Upava, 

da je katera od teh ugajala vašemu okusu in boste dolge deževne dni raje 

preživljali v knjižnici (kot pa pred računalniškim ekranom). Vabiva vas tudi, 

da izkoristite še zadnje dokaj tople dni ter se odpravite na krajši sprehod 

ali kolesarski izlet. Zdaj pa se za ta mesec od vas poslavljava in se slišimo 

v naslednji številki ! 

Odgovarja 6. C: 

HANA PREBILIČ (9. A) in ENEJA PIRC (9. B) 

KAKŠNEGA UČITELJA SI ŽELIŠ? 

dobrega, da ne bi težil, da bi me poslušal, bil pravičen in mi pomagal pri 

težavah, da uči na zabaven in zanimiv način, da je prijazen in mi pusti 

do besede, da bi me razumel, da nam ne bi bilo treba toliko pisati, da ne 

bi sploh dajal domačih nalog, da bi ocenjeval samo s peticami, da bi 

skupaj igrala Fortnite, da bi bila snov iz Fortnite, kar bi rekel, bi učitelj 

naredil, da bi zelo dobro razlagal in bi vse vedno razumeli, da bi se več 

pogovarjali, kot pa pisali, da mu lahko zaupamo, se nanj zanesemo, da 

bi razumel naše napake, da bi imel polno zabavnih zgodbic, da bi bil 

normalen, da bi bil pravičen, da bi stalno gledali filme, da ne bi kričal, da 

bi nam dajal sladkarije, da bi nam dovolil, da celo uro igramo 

računalniške igrice, da bi imel vse enako rad, da bi dajal zanimive 

naloge, da bi nas peljal na izlete, da se nam ne bi bilo treba učiti, da bi 

bili celo uro na računalniku, da bi imeli večkrat pouk zunaj, da bi nam 

pustil telefone … 

23


ZGODOVINSKI KOTIČEK 

IMATE RAJE SENDVIČ ALI HAMBURGER? 

Britanec John Montagu je bil četrti grof Sandwicha in zelo zaposlen 

človek, zato je pogosto večerjal kar za pisalno mizo – kos soljenega mesa 

med dvema rezinama kruha. Pravijo, da je grofova praktična jed postala 

razširjena, ker so mu z njo stregli tudi, ko je s prijatelji kartal. Kmalu so 

začeli njegovi kvartopirski tovariši prositi za "enako kot Sandwich". 

Vir: History, št. 

84, leto 2019, 

str. 11.; History, 

št. 86, leto 

2019, str. 13. 

ŠE VEČ ZGODOVINSKIH ZANIMIVOSTI NAJDETE NA ŠOLSKI SPLETNI STRANI! 

MATEJA MALNAR 

24


Na prireditvi ob koncu šolskega leta 2018/2019 smo s slavnostnim podpisom Eko 

listine postali Eko šola. Obiskal nas je nacionalni koordinator Eko šole gospod Gregor 

Cerar, ki je učencem in zaposlenim predstavil program, za katerega smo se zavzemali 

skozi celo šolsko leto. 

Program Eko šole sestoji iz 7. korakov: 

1. Vzpostavitev Eko odbora: Eko odbor smo vzpostavili na začetku šolskega leta 

2018/2019, skozi celotno šolsko leto pa smo medsebojno delovali in imeli redna 

srečanja. 

2. Okoljski pregled delovanja ustanove: Pregled delovanja ustanove obsega 10 

področij: ravnanje z odpadki, energijo, zdravje in dobro počutje, biotsko raznovrstnost, 

vodo, trajnostno mobilnost, okolico šole, ohranjanje našega sveta, podnebne spremembe 

in hrano. S sokoordinatorko, učiteljico Tatjano Gornik, sva združili moči in 

temeljito pregledali delovanje ustanove – šole. Ugotovili sva, da že izvajamo ogromno 

aktivnosti, ki so na grobo zaobjete v zgornjem seznamu. 

3. Eko akcijski načrt: Jedro dela za šolsko leto 2018/2019 je predstavljal eko akcijski 

načrt. V njem so določene aktivnosti in tudi obvezna področja, ki smo jih vključili v 

omenjeni program. Obvezna področja, ki smo se jim v šolskem letu še posebej 

projektno posvetili, so zajemala področje vode, energije in odpadkov. Učenci in 

zaposleni smo z medsebojnim sodelovanjem izpeljali zanimive raziskave, iz katerih so 

nastali poučni zapisi. Za piko na i smo bili tudi likovno ustvarjalni, o čemer so pričale 

razstave v avli šole, ki so bile številčno obiskane in občudovane. 

4. Nadzor in ocenjevanje: Med lanskoletnim obiskom sta tako nacionalni 

koordinator, gospod Gregor Cerar, kot tudi regijska koordinatorka, gospa Lili Vavžik, 

spremljala in merila uspešnost zastavl 

jenih ciljev. Nad delovanjem Eko šole sta bila izjemno navdušena. 

5. Kurikulum – delo po učnem načrtu: Na naši šoli se vsi zavzemamo, da učence 

spodbujamo k e 

ko ravnanju, k skrbi zase, za druge in za okolje. Eko okoljske vsebine vključujemo v 

šolske predmete oziroma v učni načrt. 

6. Obveščanje, ozaveščanje in vključevanje: Eko okoljske vsebine so vključene v 

šolske predmete, prehrano, časopis, spletno stran, šolski radio pa tudi v 

lokalni časopis. Na čistilne akcije smo povabili starše in skrbnike učencev, 

na eko tematike smo prirejali razstave in šolske proslave. 

7. Eko listina: Našo izjavo o eko poslanstvu so sooblikovali učenci. 

Učenka Ela iz 4. razreda je narisala čebelico na satju, tako da smo Eko 

listini dodali osebno noto in jo povezali še z Letom medu in čebel. 

Ker smo vseh 7 korakov uspešno opravili, smo ob koncu septembra 2019 

pridobili ZELENO ZASTAVO. 

NEŽA SEDEJ, koordinatorka Eko šole na Osnovni šoli Zbora Odposlancev 

25


Letošnji 9. razredi smo se skupaj z razrednikoma odločili, da 

boste morali 8. razredi vložiti malo več truda in znanja, če boste 

želeli osvojiti odposlančka, ki ga boste lahko unovčili v 9. 

razredu. Vsak mesec bomo preverili, koliko domačih nalog ste 

opravili in koliko nalog niste opravili, ter razliko opravljenih in 

neopravljenih nalog pripisali posameznemu razredu. Prav tako 

bomo pogledali število neopravičenih ur in te odšteli od prej 

doseženih točk iz domačih nalog. Vsak razred bo dobival tudi 

mesečne naloge, za katere bo prejel določeno število točk, ki se 

bodo prištele k prejšnjemu rezultatu. Rezultate bomo mesečno 

objavljali v šolskem časopisu, zato ga pozorno berite. 

Na valeti pa bodo izbrani učenci iz 8. A in 8. B odgovorili še na 

nekaj vprašanj oziroma rešili kakšno nalogo. Tudi te naloge se 

bodo točkovale in potem bomo razglasili zmagovalca. K izzivu 

pristopite resno, ker v primeru, da bosta razreda nalogo vzela 

neresno, naslednje leto odposlančka ne dobi nihče. 

Več navodil bo sledilo v naslednji izdaji časopisa. 

Veliko uspehov pri boju za odposlančka. 

9. razredi 

26


UČENCI SPRAŠUJEJO, RAVNATELJ ODGOVARJA 

Upam, da še vsi veste, da smo lani prvič »povili« mesečni šolski časopis 

Učilna zidana. Zanj je odgovorna učiteljica Maja, ki svoje delo opravlja 

odlično, in časopis pridobiva pravo obliko ter je iz številke v številko 

boljši. Gotovo je to nekaj zelo vrednega za šolo in dogajanje v njej, saj 

se lahko vsak, res vsak od vas v njem najde sam ali pa dobi vsaj kakšno 

uporabno informacijo … Vsak od vas v šoli sodeluje pri mnogih 

aktivnostih, vsak od vas ima po pouku gotovo kakšen hobi, o katerem 

lahko zapiše kakšno besedo. Vabim vas, da ste pri oblikovanju časopisa 

aktivni, da bo le-ta vaš odraz in da bodo vsebine tudi po vaši meri … Na 

koncu je vedno zaključek enostaven – časopis je vreden toliko, kolikor je 

pač bran. Letos je vpeljana novost v tem, da imajo vse učilnice stojalo, 

kjer se bodo ti časopisi shranjevali in bo na koncu leta na njih zajeten 

kupček desetih izvodov. Časopis je seveda tudi na spletni strani in ga 

lahko berete na svojih pametnih napravah, predvsem pa skoznje 

pokažete prijateljem, staršem, starim staršem in znancem, kaj vse se 

danes v šoli dogaja. Verjemite, da jih take stvari nadvse zanimajo. 

Tako, kot smo vzpostavili že lani, sta na obeh stavbah dve skrinjici, na 

katerih piše Vprašanja ravnatelju. Tu me lahko vprašate vse, lahko kaj 

pohvalite ali predlagate, lahko kaj pokritizirate ali se pritožite … To je vaš 

prostor, kjer ste lahko anonimni ali pa se ob vprašanju podpišete. Vse je 

narejeno z namenom, da vsak dobi odgovor na tisto, kar ga zanima ali pa 

bremeni. Posledično pa potem lahko na podlagi vsega izboljšujemo šolo, 

v kateri vsi preživimo veliko časa … Od lanskega leta mi je ostal zajeten 

kupček neodgovorjenih vprašanj in v tej številki bom odgovoril na vsa. 

Potem pa bom gledal, da bo ta rubrika na največ dveh straneh. 

Pa gremo po vrsti: 

Gaja, ki je danes četrtošolka, sprašuje: Koliko let že stoji naša šola? 

Kot veste, imamo dve stavbi. Stavba na Reški je takšna »taprava« 

starosta in je na svojem mestu že od leta 1890, medtem ko je stavba na 

TZO v določenem delu medse sprejela prve učence leta 1967. 

Prav tako Gajo, pa tudi četrtošolko Tino, zanima še: Kdo je najboljši 

učenec na šoli? 

27


Najboljšega nimamo, imamo pa najboljše. Slike najboljših, ki so prejemniki 

kristala OŠ Zbora odposlancev (najvišje nagrade OŠ), pa visijo v avli 

šole na TZO. Predvsem za spodbudo vam, da bi se tudi vi trudili in uspeli 

doseči to, kar so oni. 

Vid in Nik imata moško vprašanje: Koliko je učiteljic? 

Če vaju zanima samo število učiteljic, je to 45. Glede na to, da pa pri nas 

vlada enakopravnost, pa vama prišepnem, da nas je še 8 fantov. To 

pomeni, da so v šoli glavne punce in jih ubogamo☺. 

Nadalje vaju zanima še: Koliko je na šoli otrok? 

Trenutno nas je 559. V stavbi na Reški vas je 210, v stavbi na TZO pa 

349. Govorimo o veliki številki in spadamo med večje v šoli v Sloveniji. 

Ravno zaradi tega velja za vse strogo držanje šolskega reda in pravil, ki 

smo jih postavili in jih z rednim dežurstvom preverjamo. Če vaju pa 

zanima še delitev, pa je fantov več. Fantov vas je 290, deklic pa 269. 

Jošta zanima: Zakaj na Reški šoli ni več igral? 

Lahko povem, da se močno trudimo, da bi bilo teh čimveč, a je tu vedno 

bojazen, kdo bo skrbel za njih in jih redno pregledoval, da ne pride do 

kakšne poškodbe. V prihodnjem letu nameravamo zagraditi predel pred 

šolo z ograjo in takrat bo možnosti veliko več … Se bom potrudil☺. 

Evelin zanima: Kaj naredim s porednimi otroki? 

Poredni, ki to po kakšnem slučaju berejo, lahko potrdijo, da se z vsakim 

najprej pogovorimo, šele potem pa začnemo z izvrševanjem kazni. Prepričan 

sem namreč, da se s pogovorom in potem dogovorom lahko naredi 

največ, predvsem seveda za kršitelja …Če te zanima, če znam biti jezen, 

pa ti brez težav lahko odgovorim z DA. 

Ela sprašuje naslednje: Zakaj ne ukinem ocenjevanj? 

To pa seveda ni v moji pristojnosti. V šolstvu velja kup zakonodaje in 

ocenjevanje je le njen del. Le tako imamo lahko javno šolo, ki na nek način 

uči enako bodisi v Kočevju ali Ljubljani ali Mariboru … Glede na to, da pa 

že v septembru veste za vsa pisna ocenjevanja in velja po počitnicah 

dvodnevni moratorij na ocenjevanje, pa menim, da se vam zelo približamo. 

Prepričan pa sem, da vsak od učiteljev opraviči, če zaradi 

28


kakršnihkoli osebnih težav niste pripravljeni na ocenjevanje, če le poveste 

in obrazložite pravi čas. 

In še: Zakaj nimamo dobre hrane? 

Tu ti pa moram povedati, da je večina otrok nad hrano navdušena. Že 

sam podatek, da ima kosilo v šoli 460 otrok, je impresiven. To pomeni 81 

odstotkov, in učenci višjih razredov dobro vedo, da je to veliko. V šoli 

moramo poskrbeti, da imate uravnoteženo prehrano, pripravljeno po vseh 

smernicah, ki jih od nas zahtevajo službe, ki se ukvarjajo s področjem 

hrane. In njihove pozitivne ugotovitve nam dokazujejo, da je hrana dobra 

in kvalitetna. 

Na koncu pa mi Alina in May postavljata zelo osebna vprašanja, na 

katera jima odgovorim, ko me srečata na hodniku, menim pa, da za to ni 

mesto v časopisu☺. 

Tako … to je še dolg od lani, letos pa le puščajte vprašanja, na katera 

bom z veseljem odgovoril. Vsem vam želim uspešno šolsko leto, ki naj ga 

zaznamujejo predvsem lepi in nepozabni dogodki, na katere se boste še 

kako radi spomnili, ko boste starejši. 

ravnatelj 

Peter Pirc 


29


VSE NAJBOLJŠE ZA TE, 

VSE NAJBOLJŠE ZA TE, 

VSE NAJBOLJŠE, 

DRAGI ČASOPIS, 

VSE NAJBOLJŠE ZA TE! 

TORTA SVEČKE IMA, 

VSAKA TISOČ ŽELJA, 

NAJ SE TI IZPOLNIJO, 

TI ŽELIMO IZ SRCA ... 

ŽELIMO TI, DA BI BIL 

RAZGIBAN, ZANIMIV IN TI NE 

BI NIKOLI ZMANJKALO 

USTVARJALNEGA NAVDIHA! 

Voščilu se pridružujemo vsi 

soustvarjalci in tudi bralci 

UČILNE ZIDANE! 

30


USTVARJALCI ČASOPISA 

Bastjan Grgorič 

Teo Ponikvar 

Kristjan Novak 

Bine Zupanič 

Matija Levstik 

Nejc Oman 

Živa Kovačič 

Meta Lončarevič 

Naja Lia Rade 

Tian Klobučar Ofak 

Tia Didović 

Lara Ponikvar 

Ina Šaver 

Sara Jelenc 

Martin Šifrer 

Melani Velinovska 

Ian Rus 

Tina Stopar 

Nina Ivančič 

Mateja Malnar 

Peter Gradišar 

Neža Sedej 

Peter Pirc 

Neža Zupanič 

Nika Lenassi 

Eneja Pirc 

Hana Prebilič 

učenci 6. C razreda 

učenci 8. razredov 

Želvica 

Sara Majcen 

Kaja Jerbič 

Kaja Persovšek 

Zala Oberstar 

Iva Žganjar 

Mila Šteblaj 

Naja Lenassi 

Amina Grbić 

Anže Vučko 

Viktor Bleszkany 

Sara Đurić 

Lana Đurić 

Neja Ruparčič Petan 

Anže Miholič 

Adnan Beganović 

9. razredi 

ČASOPIS UREDILA IN OBLIKOVALA: 

Maja Gole Premrl 

Kočevje, september 2019 

31

Ucilna zidana SEP 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?