Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

3 METODOLOGIJA
V prispevku je bila uporabljena kvalitativna raziskava, saj smo na študiji primera
izpostavili predvsem primere dobrih praks uvajanja projektnega dela v kurikularne
spremembe, še posebej primere ECVET-a (evropski kreditni sistem za področje poklicnega
in strokovnega izobraževanja in usposabljanja) in aplikacijo teoretičnih izhodišč
v praktične rešitve v posameznem poklicu oziroma stroki.
4 REZULTATI: PRIMER FINSKE
Po podatkih Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja
(CMEPIUS) so slovenske poklicne in strokovne šole med letoma 2008 in 2013
sodelovale v največ strateških projektih prav s partnerji iz Finske. Podobno velja tudi
pri izvedbi mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) za
isto obdobje (2008–2013), kjer Finska zaseda drugo mesto po številu dijakov slovenskih
šol, ki so jo izbrali za opravljanje delovne prakse.
Slovenski šolski sistem se pogosto naslanja na finske rešitve in primere dobrih praks.
In to utemeljeno. S šolskim letom 2015/16 je Finska kot prva evropska država v svoj
šolski sistem na področju PIU vključila ogrodje ECVET, s katerim poskuša evropska
komisija olajšati postopke ocenjevanja in priznavanja učnih izzidov dijakov in osebja,
pridobljenih v partnerskih ustanovah, tako mednarodnih kot tudi domačih. Za razliko
od standardnih kurikulov, vezanih na čas, ECVET uvaja učne cilje, sestavljene iz
usvojenih kompetenc, znanj in spretnosti, ki jih je veliko lažje primerjati, ne glede na
različno trajanje ali nivo posameznega programa izobraževanja ali usposabljanja.
Finski kurikuli so zasnovani tako, da spodbujajo kritično mišljenje in reševanje problemov,
učenje učenja, učenje od sovrstnikov ter predvsem praktično, »hands-on« učenje.
Tudi splošni predmeti se v veliki meri selijo v delavnice. Povezava teorije s prakso
je tako za dijaka veliko bolj neposredna in logična. Tehnologija (predvsem telefoni in
tablice) ni prepovedana, ampak spodbujana in vodena (Darling-Hammond, 2010).
Med tem ko se pri nas borimo s prvimi koraki v smeri ECVET-a pri projektih mobilnosti,
ga Finska že uvaja tudi v svoje redne programe. Hkrati uvajajo tudi določene
spremembe glede financiranja srednjih šol. Poleg števila vpisanih dijakov na višino
prejetih sredstev vplivajo tudi prehodnost, vlaganje v razvoj osebja, kvaliteta programov,
strokovnost osebja ter vključenost šole v različne, tudi mednarodne projekte
(Finnish National Board of Education, 2010).
Prav slednje kaže na močno vlogo mednarodnega sodelovanja na sekundarni ravni,
ki ga Finska tudi sistemsko ureja. Finske poklicne in strokovne šole so močno vpete
51