Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

Prav tako so pomembni tudi pravilno prepoznavanje in urejanje razpoložljivosti zahtevanih
znanj, spretnosti, kompetenc in izobrazbe ter preprečevanje primanjkljaja ali
neustreznosti določenih znanj in spretnosti. Zagotavljanje učinkovite komunikacije
med trgom dela in šolstvom je torej nujno.
In prav slednje je v veliki meri odvisno prav od poklicnih in strokovnih srednjih šol.
Poleg vzgojno-izobraževalnega procesa se danes od šole ter vseh njenih deležnikov
pričakuje tudi aktivno odzivanje na številne tehnološke novosti in spremenljivost
ekonomskega okolja ter povezovanje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, gospodarskim
okoljem in socialnimi partnerji.
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
Gre torej za povsem novo paradigmo integracije šole v okolje in povezovanje na
vseh ravneh – v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in transnacionalnem okolju.
Če smo bili v preteklosti v slovenskem izobraževalnem okolju priča intenzivnemu in
permanentnemu mednarodnemu sodelovanju le na terciarni ravni, pa se danes kaže
izrazita potreba po mednarodnem povezovanju tudi na sekundarnem nivoju. V želji
pridobiti čim več in čim boljše dijake si srednje šole vedno bolj prizadevajo dvigniti
kvaliteto tako programov kot tudi načinov dela ter s tem dijakom ponuditi nekaj več
od sorodnih šol. Svoje razvojne strategije vedno bolj usmerjajo v umestitev in prepoznavnost
v mednarodnem okolju s številnimi mednarodnimi projekti, izmenjavami
dijakov in učiteljev, raziskovalnimi projekti z domačimi in tujimi podjetji, z aktivnim sodelovanjem
v mednarodnih združenjih in raznih delovnih telesih EU ter sodelovanjih
na mednarodnih konferencah in drugih dogodkih (Lipič, 2015).
Tudi vloga učitelja se je opazno spremenila. Iz tradicionalnih oblik podajanja faktografskega
znanja njegova vloga prehaja predvsem v nudenje podpore dijakom pri
razvijanju njihovih kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo le-ti potrebovali za uspešno
življenje in delo v sodobni družbi. Za razvoj teh zmožnosti se mora učiteljski zbor
sistematično in kritično ukvarjati s kakovostjo svojega dela in v duhu sodelovanja
in vzajemne podpore presegati tradicionalne vzorce mišljenja, ki učiteljem branijo
spreminjati ustaljeno prakso poučevanja. Za uveljavljanje sodobnih pristopov k poučevanju
so potrebni odprtost za novosti in premiki v pojmovanju učiteljev, da bi pričeli
svojo vlogo dojemati v smislu spodbujevalcev aktivnega učenja, namesto da se vidijo
kot prenašalce gotovega znanja, s čimer učence pasivizirajo (Sentočnik, 2013).
50