Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

V zadnjem času se krepijo prizadevanja za razvoj kakovosti izobraževanja, saj je to eno
izmed temeljnih področij, ki naj bi pripomoglo k uresničitvi velikopoteznih evropskih
razvojnih ciljev Lizbonske deklaracije iz leta 2000 (Vilič Klenovšek et. al., 2007, str. 11).
Pri načrtovanju in izvajanju šolskega projektnega dela ter pri organizaciji in vrednotenju
učinkov mobilnosti v tujini se še vedno projektni koordinatorji soočamo z dilemami,
kaj sta kakovostno izobraževanje in usposabljanje v mednarodnih mobilnostih in
s katerimi konkretnimi vzvodi in orodji dosegati razvojne cilje Lizbonske deklaracije.
Zavestna refleksija prizadevanj in projektnega dela vseh, ki soustvarjamo »projektne
zgodbe«, so temeljno izhodišče za izboljšanje obstoječih praks organiziranja mobilnosti
v tujini. Če k temu dodamo še sistemske spodbude šolskih politik in v projektno
delovanje usmerjeno vodstvo izobraževalnih institucij, pa se ustvarijo pogoji za doseganje
najbolj kvalitetnih učinkov mobilnosti na ravni posameznika, institucije in okolja.
V številnih evropskih državah se v okviru šolskih reform vse večjo pozornost posveča
visoki stopnji prilagodljivosti učiteljev (Eurydice, 2004). To je imperativ za ustvarjalnost
učiteljev in šolskih projektnih koordinatorjev tudi na področjih šolskega projektnega
delovanja, izmenjave znanj in veščin s tujimi učitelji, kreiranja novih oblik sodelovanja
med institucijami na nacionalni in transnacionalni ravni. Fleksibilen učitelj in projektni
koordinator sta nosilca novih projektnih in razvojnih premikov znotraj šolskega sistema,
hkrati pa znata v kreativen izobraževalni proces vključevati mlade ter ustvarjati
mostove sodelovanja s sfero gospodarstva in civilno družbo.
»Tisti, ki se učijo«, so aktivni, vedoželjni člani družbe in lahko črpajo spoznanja iz
mnogih izvorov, ne samo znotraj institucionalnega okvira. Poudarek na učenju priznava,
da se veščine in znanje lahko usvaja v različnih okoljih – prijateljskem, sosedskem,
na seminarjih in v muzejih, razgovorih v lokalnem baru, preko interneta in
drugih medijev itd. (Giddens, 2007, str. 523).
Preseganje institucionalnega okvira izobraževalnega okolja predstavljajo tudi mobilnosti
v tujini, kjer se mladi poleg formalnega usposabljanja v tujih šolah ali podjetjih
aktivno učijo tudi v prostem času, z druženji s tujimi dijaki in učitelji, sostanovalci v
dijaških domovih, spoznavajo avtohtone zgodovinske in kulturne znamenitosti države
gostiteljice, se integrirajo v nova izobraževalna in kulturna okolja.
3 METODOLOGIJA
V raziskavi smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili
smo metode deskriptivne statistike in kvalitativno vsebinsko analizo, saj smo analizirali
večino gradiva, vezanega na šolsko projektno delo. V analizo smo vključili 30
24