Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

4 SKLEP
Cilj književne didaktike je usposobiti učence za dejaven stik z literaturo. Učenci tako
pridobivajo književne sposobnosti, književno znanje in dojemajo književnost kot posebno
vrednoto. Učitelj s premišljenimi strategijami vodi učence na poti do dejavnega
stika z literaturo, tako da jo ta opazuje, o njej razmišlja, svoje vtise ubeseduje in
literarna sporočila ponotranji. Metode za dosego cilja so različne: neizkušenjske in
izkušenjske. Učenec z izkušenjsko metodo pridobiva bralske izkušnje, ki bodo oblikovale
njegov vrednostni sistem.
Učenci pri pouku slovenščine obravnavajo dela književnikov, ki so zapisana v kurikulumih.
Prav zato lahko različni mednarodni projekti v okviru programa Erasmus+,
kot je PTYF, omogočajo, da se učenci seznanijo tudi z manj znanimi književniki in
njihovimi deli. Dijaki v okviru projekta PTYF za teden dni odpotujejo na Finsko, v
Španijo in Veliko Britanijo, kar omogoča učitelju, da jih na »licu mesta« seznani s književniki,
ki niso dobili vstopa v slovenske učne načrte. Učitelj s šolsko interpretacijo
teh književnikov nadaljuje že v tujini ali ob vrnitvi v Sloveniji. V članku je opisan primer
take šolske interpretacije, ki učence seznani s finskima književnikoma Eina Leina in
Aleksisa Kivija.
Učitelju sodelovanje pri mednarodnih projektih in strokovnem usposabljanju v tujini
pomaga pri kvalitetnejši izvedbi pouka, uporabi drugačnih učnih metod in oblik.
Izvajanje učnega procesa ni več monotono podajanje podatkov, temveč dinamičen
proces, v katerega učitelj vnaša pedagoške metode in oblike, ki jih že uporabljajo
tuji učitelji. Sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih je priložnost za menjavo
pedagoških izkušenj in znanj s tujimi učitelji in spoznavanje novih načinov poučevanj.
Učitelj ne bo več le »mehanični« izvajalec pouka, temveč »razmišljujoči praktik«, ki
kritično razmišlja o ciljih, vsebini in izvedbi učne ure, raziskuje in posledično spreminja
svojo prakso poučevanja. S preizkušanjem in uvajanjem novih praks poučevanja
bo učitelj pri učencih »zbudil ponovno zanimanje« za učno snov oziroma za šolski
predmet. Učenci, ki sodelujejo pri mednarodnih projektih, pa usvajajo znanje z izkušenjskim
učenjem. Izkušenjsko učenje je proces, v katerem učenci niso le pasivni
prejemniki podatkov, ampak preko konkretne izkušnje in opazovanja ter refleksije
oblikujejo abstraktne procese. Utemeljitelj izkušenjskega učenja David Kolh imenuje
tovrstno usvajanje učne snovi popolno učenje (Tomić, 1997). Šola na ta način pridobiva
učitelje, ki se trudijo za kvaliteten učni proces, se dodatno izobražujejo, usposabljajo
in dijake, ki aktivno prispevajo h kvalitetnemu pouku. Vse to pa vodi k večji
prepoznavnosti in ugledu šole doma in v tujini.
111