Avtošola Ježica: 70 let

AVTOŠOLA JEŽICA
70 LET
SPSŠB Ljubljana

SPSŠB Ljubljana
AVTOŠOLA JEŽICA
70 LET
2016

Avtošola Ježica
70 let
Urednik: Andrej Golinar
Jezikovni pregled: Mateja Piškur
Prelom in oblikovanje: Žiga Vuk
Izdala in založila:
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana
Tisk: Demago d.o.o.
Naklada: 100 izvodov
Druga izdaja, prvi natis
Ljubljana, 2016
© Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane.
Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in razmnoževanje dela prepovedano.

Kazalo
Ob jubileju 7
Fani Al-Mansour
Pot skozi čas 11
Fani Al-Mansour
Avtošola danes 15
Goran Lapić
Moj drugi dom 21
Štefan Čolnik
Nekoč učenec, danes učitelj 25
Roman Strehar
Izzivi izobraževanja odraslih – vloga in odgovornost učitelja 29
Nikolaj Lipič
Poslovna sekretarka na Avtošoli Ježica 35
Darja Čepon
Rada se izobražujem na Avtošoli Ježica 41
Jana Cerar
Avtošola Ježica 43
Dušan Pene

Ob jubileju
Srednja poklicna in strokovna šola
Bežigrad - Ljubljana
Fani Al-Mansour
RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA
Ljudje se velikokrat ozremo nazaj ter pogledamo, kakšno pot smo
prehodili. To velja predvsem tedaj, ko imamo za to kakšen tehten
razlog. Jubilej Avtošole Ježica, ki se z izobraževanjem voznikov
ukvarja že 70 let, je dovolj utemeljen, da se spomnimo začetkov ter
pogledamo na prehojeno pot.
7

Avtošola na Ježici je bila ustanovljena po osvoboditvi leta 1946 kot Autoprometna
šola z namenom vzgojiti sposobne poklicne voznike, saj se je začelo
razvijati gospodarstvo in s tem tudi promet.
Prvi upravitelj je imel težko nalogo, saj je bil zadolžen za ureditev bivalnih ter
izobraževalnih pogojev prvih slušateljev. Moral je priskrbeti ustrezen inventar
za stavbo, izdelati predmetnik in učni načrt za splošne in strokovne predmete,
pridobiti učila in modele, poskrbeti za učno in vzgojno osebje, priskrbeti vozila
za pouk praktične vožnje ter določiti sprejemne pogoje za kandidate.
G. Franc Bizjan, ki mu je bila zaupana ta skrb, ni imel lahke naloge, a jo je
odlično opravil. Avtošola Ježica je bila in je še danes pojem kvalitetnega izobraževanja.
Njegovi nasledniki le nadaljujemo začrtano pot, ponosni na pretekle in sedanje
uspehe. Zasluga za dosežene uspehe gre vsem, ki so delali in še delajo
tu, torej strokovnemu delu vseh zaposlenih, predvsem pa našim inštruktorjem
oziroma kakor se jih danes uradno imenuje – učiteljem vožnje.
Tradicija, kvaliteta in uspešnost so geslo šole, ki že 70 let
izobražuje voznike motornih vozil vseh kategorij, v nekem
obdobju pa smo izobraževali tudi učitelje vožnje, učitelje prometnih
predpisov ter vodje avtošol.
8

9

Pot skozi čas
Fani Al-Mansour
RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA
Pomembni mejniki
1946 – ustanovitev in začetek dela
Avtoprometne šole,
1947 – se preimenuje v Šolo za
voznike motornih vozil,
1973 – dobi novo ime Strokovni
izobraževalni center za
voznike motornih vozil,
1983 – kot dislocirana enota se
priključi matični šoli in
nosi ime šole Srednja šola
tehničnih strok in osebnih
storitev,
1999 – šola, v sklopu katere je
Avtošola Ježica, dobi novo
ime Srednja poklicna in
strokovna šola Bežigrad –
Ljubljana
2011 – Avtošola Ježica postane
samostojna enota v okviru
zavoda Srednja poklicna in
strokovna šola Bežigrad –
Ljubljana.
11

Ravnatelji in vodje
1946 – 1950 Fran Bizjan,
prvi ravnatelj oziroma upravnik
1950 – 1966 Ivan Kočevar
1966 – 1969 Alojzij Dolničar
1969 – 1972 Vekoslav Šolar
1972 – 1975 Anton Bračun
1975 – 1980 Zvone Kržičnik
Avtošolo Ježica vodi Ivan Jutraž,
izobraževanje odraslih pa Peter Šink.
1980 – 1981 Mitja Pipan
Avtošolo Ježica vodi Ivan Vrankar,
izobraževanje odraslih pa Ivan
Jutraž.
1981 – 1983 Dušan Logar
1982 vodenje Avtošole Ježica
prevzame Ivan Vrankar,
izobraževanje odraslih pa Ivan
Jutraž.
1983 – 1991 Franc Kovač
je ravnatelj šole, v sklopu katere je
Avtošola Ježica. Avtošolo Ježica vodi
Ivan Vrankar, izobraževanje odraslih
pa Ivan Jutraž.
1991 – 1996 Sonja Kralj-Brajnik
je imenovana na delovno mesto
ravnateljice. Vodenje Avtošole
prevzame Jernej Per, vodja
izobraževanja odraslih je Ivan Jutraž.
1996 – 2000 Boris Gložančev
postane ravnatelj šole. Vodja
Avtošole je Jernej Per, izobraževanja
odraslih vodi Ivan Jutraž.
2000 – Fani Al-Mansour je imenovana
za ravanteljico šole oziroma zavoda.
Od 2001 do 2008 je vodja Avtošole
Ježica Marko Hrženjak, vodja
izobraževanja odraslih pa Alojzij
Šmuc.
Od 2008 do 2012 vodi enoto
Avtošole Ježica in izobraževanje
odraslih Alojzij Šmuc, leta 2009
prevzame vodenje avtošolske
dejavnosti Goran Lapić.
Leta 2012 prevzame vodenje enote
Avtošole Ježica Goran Lapić.
12

Prvi katalog tečajnikov z izpisom vodene evidence
Pred vožnjo je potreben posvet
Naši profesorji
Pogled z dvorišča
Na recepciji
13

14

Avtošola danes
Goran Lapić
VODJA ENOTE AVTOŠOLA JEŽICA
Avtošola Ježica je od leta 2011 organizirana kot samostojna enota
zavoda. Zavod vodi direktorica/ravnateljica, ki je poslovodni
organ zavoda. Pri delu ji v okviru enote pomagam vodja enote
Avtošola Ježica, ki vodim tako avtošolske dejavnosti kot tudi razna
izobraževanja odraslih.
15

V Enoti Avtošola izvajamo:
1. izobraževanje voznikov vseh kategorij:
AM, skuter oziroma kolo z motorjem do 50 ccm,
A1, motorno kolo do 125 ccm,
A2, motorno kolo do 35 kW,
A, motorno kolo nad 35 kW,
B, osebno vozilo,
B+E, osebno vozilo s priklopnikom (prej EkB),
C, tovorno vozilo,
C+E, tovorno vozilo s priklopnikom (prej E),
D, avtobus ter
F, traktor (smo v pridobivanju licence).
Redno pripravljamo tudi obvezna redna in nadaljevalna usposabljanja za TK
voznik/voznica;
2. izobraževanje odraslih:
za udeležence izrednega izobraževanja vseh programov, za katere je
šola verificirana (PTI-program Logistični tehnik, SPI-program Voznik),
programe usposabljanja za viličariste.
Avtošola Ježica je danes odprta za vsa povezovanja v slovenskem prostoru,
Evropski uniji ter izven nje. Povezovanje enote v našem okolju temelji na sorodnih
programih oziroma načinu izvajanja del, zato smo dejavni v Skupnosti
izobraževanja odraslih Slovenije ter Sekciji avtošol Slovenije. Sodelovanje
Enote v okviru mednarodnih projektov pa je nujno z vidika pridobivanja novih
znanj in izkušenj tako za udeležence izobraževanj kot za ostale zaposlene.
16

Aktivno smo vpeti v avtošolsko dejavnost ter v okviru le-te sodelujemo z:
Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje,
Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
Gasilsko brigado Ljubljana ter drugimi prostovoljnimi gasilskimi
društvi (Mengeš, Trzin, Domžale, Ihan …),
Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, Direktoratom za promet,
izpitnima centroma v Ljubljani in Domžalah,
AMZS, Avtopoligon Vransko,
Društvom tečaj cpp.com ter glede na naravo del z drugimi institucijami,
zavodi, društvi ali posamezniki.
V Enoti Avtošola Ježica smo v letu 2016 zaposleni:
Maja Bežan, učiteljica praktične vožnje,
Darja Čepon, administratorka/receptorka,
Bejza Hušidić, čistilka,
Dejan Janderlič, učitelj praktične vožnje,
Goran Lapić, vodja Enote,
Peter Pustovrh, učitelj praktične vožnje,
Igor Skukan, učitelj praktične vožnje,
Roman Strehar, učitelj praktične vožnje ter
Boris Velušček, učitelj praktične vožnje.
Za kvalitetno izvajanje del poleg njih skrbijo tudi pogodbenih sodelavci.
17

Ker želimo delo opravljati kvalitetno, spremljamo novosti na področju avtošolske
dejavnosti ter ostalih področjih, ki kakorkoli vplivajo na naše delo (devetletka,
evalvacija programov, bolonjska deklaracija …). Dejavno se vključujemo
v pripravo in izvajanje novih oziroma prenovo obstoječih izobraževalnih
programov, programov usposabljanj in specializacij.
V okviru naše dejavnosti nenehno stremimo k posodobitvam, izboljšanju kvalitete
izvajanja programov oziroma izboljšanju pedagoškega procesa ter procesa
dela. Spodbujamo tiste dejavnosti zaposlenih in udeležencev v procesu,
ki vplivajo na njihovo profesionalno in osebno rast ter širijo njihovo znanje.
Ponosni smo na svoje dosežke ter z njimi dokazujemo, da smo pravi nasledniki
Autoprometne šole. Nadaljujemo njihovo takrat, pred 70 leti začrtano pot, ki
temelji na tradiciji, kvaliteti in uspešnosti.
18

19

20

Moj drugi dom
Štefan Čolnik
UPOKOJENI INŠTRUKTOR VOŽNJE
Bilo je leta 1975, ko sem prvič stopil na makadamsko dvorišče.
Zagledal sem se v veliko poslopje, na katerem je pisalo AVTOŠOLA
JEŽICA. Bil je pravi naslov za mojo željo – opraviti vozniški izpit za
tovorno motorno vozilo C-kategorije. Tisti trenutek še pomislil nisem, da
bosta to dvorišče in ta zgradba postala moj drugi dom.
21

Po uspešno opravljeni C-kategoriji sem se vpisal v tečaj za inštruktorja B-kategorije.
Promet, varnost prometa, prometna pravila, vse to mi je postalo zelo
zanimivo. Začel sem honorarno poučevati kandidate za vozniški izpit B-kategorije.
Vozilo, s katerim sem začel poučevati, je bila ZASTAVA 750, t. i. fičko.
Zavornega sistema ABS sicer ni imel, tudi klime nismo poznali, pa vendar je
na tem vozilu veliko kandidatov uspešno opravilo vozniški izpit.
Leta 1978 me je takratni ravnatelj Zvone Kržičnik redno zaposlil na delovno
mesto inštruktorja B-kategorije, v popoldanskem času pa sem pričel s predavanji
cestno prometnih predpisov (CPP). Kmalu so se predavanja CPP razširila
tudi na druge lokacije: Velike Lašče, Količevo, Gimnazija Bežigrad itd. Bilo
je veliko dela. Kandidati so na vožnjo čakali tudi po šest mesecev. Na območju
Ljubljane in bližnje okolice je bilo vsega sedem avtošol, danes jih je veliko
več. V Avtošoli Ježica je bilo v času največjega povpraševanja za pridobitev
vozniškega izpita tudi do štirideset honorarno zaposlenih inštruktorjev.
Šola je imela dvanajst osebnih vozil za poučevanje B-kategorije, šest tovornjakov
za C-kategorijo, avtobus za D-kategorijo in seveda tudi motorno kolo
za A-kategorijo.
Vzporedno s poučevanjem praktične vožnje za pridobitev vozniških izpitov
je na šoli potekalo tudi izobraževanje odraslih, in sicer v programih voznik,
prometni tehnik, voznik inštruktor in učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa.
Avtošola Ježica je znana po svoji kvaliteti in strokovnosti. Vesel ter ponosen
sem, da sem bil do svoje upokojitve leta 2011 tudi sam del te ekipe, ki
je ustvarjala dobro ime šole ter njeno prepoznavnost.
Danes, ko mi postane dolgčas, se včasih odpeljem do šole, na tisto nekoč
makadamsko dvorišče, ki je danes asfaltirano. Šola je v celoti obnovljena,
kader strokovno usposobljen in uspešno vodstvo, ki je s srcem predano podjetju,
zato me prav nič ni strah za njen obstoj in tako je tudi prav, saj je bila
Avtošola Ježica nekoč moj drugi dom.
22

23

24

Nekoč učenec,
danes učitelj
Roman Strehar
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV
Stopim v razred in dijaki vstanejo, malo za šalo, malo zaradi
spoštovanja, in spomin me ponese … v leto 1990, ko sem
sam sedel v tem razredu. Obiskoval sem namreč izobraževanje
za voznika inštruktorja, danes se imenuje učitelj vožnje. Spomnim se
peščenega parkirišča pred šolo, stare zgradbe, zatohlega vonja, ko
sem vstopil v stavbo Na produ 2, in odrezavega možakarja v sprejemni
pisarni. V najvišji učilnici v zgradbi pa je vladala neznosna vročina, bilo je
poletje. Tedanji predavatelji, učitelji vožnje in ocenjevalci na izpitnih centrih
so hodili naokrog v modrih haljah in vzbujali vtis strahospoštovanja.
25

Drugič mi je AŠ Ježica prekrižala pot, ko sem se odločil opraviti izpit za višje
kategorije vozil, C in E. Že ko sem izbiral šolo vožnje, sem zasledil, da ima AŠ
Ježica najdaljšo tradicijo in ime je že takrat pomenilo sinonim za kakovost,
odločitev je bila zato lahka. Po osnovnem poklicu sem avtomehanik, kar
pomeni, da sem tudi sam obiskoval Srednjo poklicno in strokovno šolo
Bežigrad – Ljubljana, in sicer v 80. letih, takrat se je imenovala Srednja šola
tehničnih strok in osebnih storitev. Bil sem del usmerjenega izobraževanja,
ki ga nekateri danes ocenjujejo kot veliko zmoto. Kasneje sem v šolske klopi
sedel še dvakrat, seveda ob rednem delu in proti plačilu. Bencinski hlapi in vse,
kar je povezano z njimi, so me pritegnili že zelo zgodaj. Že kot otrok sem imel
srečo, da me je oče, takrat je bil policist na motorju, uslišal in mi kupil Puchov
pony express. To so bili začetki moje motoristične avanture, ki traja že vse
življenje. Motorist sem namreč že dobrih petintrideset let. Moja filozofija je, da
avto vozi človeka, motor pa dušo. Še vedno, če mi dopuščata čas in denar, se
z veseljem udeležim kakšne amaterske dirke na enem od bližnjih dirkališč. Na
žalost v tujini, saj pri nas ni posluha za tovrstno dejavnost. Po možnosti dobim
ali kupim star par pnevmatik slick in še vedno »prehladim« kakšnega mladca.
Po cesti se pa iz varnostnih razlogov ne vozim več, saj če motor doseže 175
km/h v prvi prestavi, dobi pojem varnosti v prometu neko drugo dimenzijo. Z
veseljem pa se zapeljem s svojo 32 let staro dvotaktno 200-kubično vespo.
Kupil sem jo v razpadajočem stanju in ji s pomočjo dobrega prijatelja povrnil
življenje ter jo rešil odpada.
Po opravljenem izpitu za tovorno vozilo in prikolico sem nekaj let opravljal
prevoze po vsej Evropi in iz prve roke spoznal, da je »šoferski kruh« zahteven,
težak in tudi nevaren. Kako pri -17 C° v snežnem zametu menjati kolo
ali natikati snežne verige me v šoli vožnje pač niso učili. So mi pa pridobljene
izkušnje koristile pri kasnejšem izobraževanju voznikov tovornih vozil, saj sem
jim marsikaj prenesel iz svoje prakse, jim dal kakšen koristen nasvet. Če sem
jih na ta način »prikrajšal« za kakšno neprijetno ali nevarno izkušnjo, je dobilo
moje poslanstvo smisel.
Pot me je nato zanesla čez Atlantik, kjer sem nekaj let delal na največjih
luksuznih potniških ladjah. To je bila bogata izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil,
če bi bil dvajset let mlajši. Videl sem velik del sveta, prepotoval ZDA, spoznal
mnogo zanimivih ljudi, si pridobil veliko izkušenj in modrosti, ki jih ni mogoče
26

kupiti. Ob vrnitvi me je pot naključno zanesla mimo Ježice, kjer so mi ponudili
delo učitelja vožnje višjih kategorij. Opravljal sem ga vestno in z veseljem
od leta 2002 pa vse do lanskega leta, ko se je pokazala potreba po učitelju
strokovno teoretičnih predmetov na SPSŠB-ju. V svojih letih poučevanja
vožnje na Ježici sem pomagal do izpita povprečno 70 kandidatom na leto, kar
pomeni v dvanajstih letih približno 800–900 novopečenih voznikov tovornih
vozil. Učenje vožnje poteka precej na osebni ravni, je individualno. Kandidati
so visoko motivirani in željni znanja. Ali so tudi talentirani, je popolnoma
druga zgodba. Vozni park je sodoben in vzdrževan. Šola mi je omogočila tudi
pridobitev licence za inštruktorja varne vožnje, kar sem ravno tako opravljal
z veseljem. Vseskozi sem imel zanimive in dobre sodelavce, v vseh teh letih
so se med nami spletle tudi prijateljske vezi in upam, da bodo še dolgo del
mojega življenja, čeprav so se že mnogi upokojili. Ekipa na enoti Ježica je
vrhunska in samo to je formula za tak presežek, kot je praznovanje 70-letnice
obstoja.
Letošnje šolsko leto se je vodstvo šole zaradi preobremenjenosti šole Bežigrad
odločilo, da bodo imeli trije razredi programa LOGISTIČNI TEHNIK – PTI pouk
na Ježici. Ponovno se pripeljem na že znano parkirišče pod zgradbo, le da
je tokrat oblečeno v novo asfaltno prevleko, z označenimi parkirnimi mesti
in zarisanim poligonom za usposabljanje kandidatov za voznike enoslednih
vozil. Poslopje se sveti v novi obleki – fasadi. Ob vstopu je vonj prijeten, diši
po novem. V prenovljeni sprejemni pisarni me prijazno pozdravi simpatična
poslovna sekretarka, stene šole so okrašene s podobami 70-letne zgodovine
Ježice, katere del sem s ponosom tudi sam, zbornica je na novo opremljena.
Stopim v isti razred kot pred 26 leti, le da je razred nov, s klimatsko napravo
na zidu, z novim projektorjem in računalnikom, moja vloga pa je tokrat
drugačna. Razmišljam, kako bi dijake motiviral in jim snov, sploh če ima pridih
suhoparnosti, prikazal na vsaj približno zanimiv način. Včasih jim povem
kakšno prigodo iz svojega življenja, predvsem z namenom, da bi lažje in z
večjim zagonom spremljali pouk in premagali kakšen problem, za katerega so
prepričani, da je največji in nerešljiv. Sedanji dijaki in mladostniki bodo kmalu
steber naše družbe in z optimizmom zrem v njihovo prihodnost, prav tako tudi
v prihodnost Ježice.
27

28

Izzivi izobraževanja odraslih
Vloga in odgovornost
učitelja
Nikolaj Lipič
UČITELJ MATEMATIKE NA SPSŠB IN AVTOŠOLI JEŽICA
Gibalo današnjega razvoja so spremembe, ki so zaznamovale tudi
razvoj šolskega sistema. Na to so poleg globalnih demografskih
in družbenih sprememb močno vplivale tako tehnološke kot tudi
socialno-ekonomske spremembe. Izobraževalno okolje je pred številnimi
izzivi, kako proaktivno odgovarjati na potrebe časa, posameznika in
okolja. Zadnje stoletje je v šolstvu postavilo številne razvojne mejnike,
med katerimi so nekateri sledili doktrini in razvojnim spremembam,
spet drugi pa so v luči bivše politične ideologije poudarjali vrednote, ki
so šolsko polje celo siromašile. Z osamosvojitvijo Slovenije pred četrt
stoletja smo stopili v nov razvojni ciklus področja vzgoje in izobraževanja,
ki ga še posebej zaznamuje zadnja kurikularna prenova pred dobrim
desetletjem.
29

Evropski izobraževalni prostor se danes transformira v evropski prostor vseživljenjskega
učenja, kjer učenje in izobraževanje postajata vseživljenjska procesa.
Učenje postaja vseživljenjska naloga vsakega posameznika, saj se le
tako lahko soočamo s spremembami časa in se proaktivno odzivamo na razvojne
potrebe okolja. Vseživljenjsko učenje nekateri tuji avtorji celo označujejo
kot priložnost za doseganje razvojnih premikov in kot priložnost za izhod
iz recesije. Vseživljenjsko učenje je danes nuja in ne privilegij posameznika.
Ni omejeno samo na izobraževalno okolje. Vstopa v vse pore družbenega
življenja: v delovna okolja, v politično participativno udejstvovanje, v zasebno
sfero življenja posameznika. To pripomore k izboljšanju socialne vključenosti
posameznika, ki mu omogoča ohranjanje in širjenje socialne mreže – tudi v
procesu izobraževanja, ko spoznava nove učeče se prijatelje, nove učitelje,
nove mentorje, novo učno okolje … Vse to mu krepi kakovost življenja in mu
omogoča izkoriščanje vseh njegovih človeških in intelektualnih potencialov
tako v zasebnem, bivanjskem in delovnem okolju.
In prav potrebe posameznika po usvajanju novih znanj, veščin in kompetenc
v okviru vseživljenjskega učenja, ki lahko izhajajo bodisi iz individualne narave
posameznika bodisi iz potreb delovno razvojnega okolja, so tiste, ki v nas lahko
prebujajo različne občutke. Na eni strani so to lahko veselje, zadovoljstvo,
samorazvoj, motiviranost, samopotrjevanje, na drugi strani pa so to strahovi
pred neuspehom, predsodki in stereotipi, da je učenje le domena mladih ipd.
Prav slednji so v našem kulturnem in izobraževalnem okolju na področju izobraževanja
odraslih in starejših še vedno preveč prisotni. Naloga detabuiziranja
izobraževalnega okolja je resna in odgovorna družbena naloga, ki zahteva
odzive političnih struktur, strokovne in znanstvene sfere, delovnih okolij v različnih
organizacijah, iz katerih se zaposleni vključujejo v izobraževanje odraslih
in v vseživljenjsko učenje. Še posebej pa se odgovornost zrcali na nivoju
izobraževanih institucij izobraževanja odraslih in njihovih učiteljev. Prav ti so
nosilci ne samo znanja in kompetenc, ampak in predvsem vir motiviranosti in
pozitivnega vrednotenja dosežka vsakega posameznika.
Na polju izobraževanja odraslih sem kontinuirano aktiven že petnajst let. Preden
sem pred desetletjem začel poučevati odrasle v izobraževalnih programih
Avtošole Ježica, sem bil poučeval tudi na Andragoškem zavodu Maribor –
Ljudska univerza, v programu osnovne šole za odrasle, in v Javnem zavodu
30

Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, v programih srednjega izobraževanja.
V izobraževalnih programih Avtošole Ježica sem poučeval matematiko,
strokovno matematiko, geografijo in prometno geografijo v programih
srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.
Učitelj v izobraževanju odraslih se sooča s številnimi izzivi, in sicer kako udeležence
izobraževanja z različnim predznanjem, z različnimi preteklimi izobraževalnimi
uspehi ali morebiti tudi neuspehi, z različno stopnjo notranje motiviranosti,
z omejenim obsegom števila ur pouka ter z različnimi vrednotami o
izobraževanju dovolj strokovno korektno in motivacijsko usmeriti v učenje, v
delo, v raziskovanje, v domače delo. Nujno je vzpostaviti ustrezno interakcijo
med učiteljem in učečimi se. Pri matematiki se je treba najprej soočiti s poplavo
preteklih (negativnih) izkušenj udeležencev – matematika je težka, neuporabna,
izkušnjami pri popravnih izpitih, s strahovi pred neuspehom … Vse to
je naravni proces, ki ga mora učitelj razumeti in se soočiti z njim že na samem
začetku ter tako ustvariti pogoje za prihodnje učno delo. Učitelj mora prav
zato permanentno menjavati vloge – od vloge učitelja do vloge svetovalca in
vloge motivatorja za učenje. Samo to vzpostavlja ustvarjalno delovno klimo,
krepi občutek sprejetosti udeležencev v proces izobraževanja ter prilagaja dinamiko
in tempo učenja učečim se.
V izobraževanju odraslih mora biti učitelj opolnomočen s temeljnimi znanji pedagogike,
specialne didaktike in specialne pedagogike, socialne pedagogike,
defektologije, pedagoške psihologije, andragogike in še mnogih drugih strokovnih
področij. Le tako lahko celostno obravnava udeleženca izobraževanja,
odgovarja na njegove potrebe, želje in pričakovanja, identificira njegova šibka
in močna področja izobraževanja, ga motivira za delo in spodbuja usvajanje
ključnih poklicnih kompetenc. Učitelj mora biti do neke mere celo vizionarski,
da zna posameznika tudi spodbuditi za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje,
mu izostriti izobraževalni pogled v prihodnost. To je odgovornost učitelja,
ki pomeni premik od zgolj poučevanja v vlogi učitelja do vloge motivatorja
za vseživljenjsko učenje. S tem se vzpostavljajo pogoji za udejanjanje vizije
Evropske unije, da bo »Evropa na znanju temelječa družba«.
31

Učitelj v izobraževanju odraslih mora slediti novostim in pedagoškim, didaktičnim
in andragoškim razvojnim usmeritvam, ki so tako strokovno kot tudi
znanstveno utemeljene. Današnji čas zahteva od učitelja v izobraževanju odraslih
specifična znanja, da se strokovno usposablja tudi v tujih izobraževanih
okoljih, ker tako lažje (samo)reflektira svoje metode in pristope dela ter izboljša
kvaliteto poučevanja. Izkušnje s strokovnega usposabljanja v različnih
izobraževalnih institucijah v Združenih državah Amerike pred dobrim desetletjem
so me opolnomočile, da pri poučevanju geografije in prometne geografije
na Avtošoli Ježica uporabljam sodobne metode »case study«, ki so med
udeleženci dobro sprejete, saj jim omogočajo aktivno in participativno vlogo
pri oblikovanju in vrednotenju učnega procesa. Tak pristop od udeležencev
zahteva vsekakor več vloženega učnega in delovnega napora, visoko stopnjo
kritičnega mišljenja in sposobnost korektnega argumentiranja. Vse to so kvalitete
našega izobraževanja odraslih na Avtošoli Ježica, ki nas v kvalitativnem
smislu potrjujejo in ločijo od ostalih ponudnikov izobraževanja odraslih v širšem
izobraževalnem okolju.
Ugled izobraževalne institucije na področju izobraževanja odraslih je odvisen
od številnih dejavnikov. Kot učitelj menim, da je ugled v veliki meri odvisen
tudi od nas učiteljev in našega angažmaja. To je izziv in hkrati odgovornost
učiteljev. Seveda je potrebna tudi ustrezna podpora vodstva, ki ustvarja izhodišča
za kvalitetno izobraževanje odraslih. S skupnimi napori nam je na
Avtošoli Ježica uspelo ustvariti učno in delovno klimo, ki omogoča učečim se
udejanjanje njihove vizije izobraževanja na eni strani in priložnost za strokovni
andragoški napredek učiteljev na drugi strani.
32

33

34

Poslovna sekretarka
na Avtošoli Ježica
Darja Čepon
POSLOVNA SEKRETARKA NA ENOTI AVTOŠOLA JEŽICA
Na Srednji poklicni šoli Bežigrad – Ljubljana, Avtošola Ježica,
sem kot poslovna sekretarka zaposlena od 1. septembra 2005.
V poslovnem življenju so poslovne sekretarke zelo pomembne.
Skorajda ni podjetja, ki bi lahko shajalo brez njih.
35

Poslovna sekretarka je danes administratorka, svetovalka, receptorka, informatorka,
arhivistka, reševalka morebitnih konfliktov, motivatorka zaposlenih in
drugih strank, sogovornica vodstva, iskalka različnih informacij, pogajalka …
V zadnjem desetletju je poslovna sekretarka postala pomembna strokovna
sodelavka vodstva, ki mora spremljati novosti v svojem poklicu, tehnologijo,
delovne procese in medsebojno komunikacijo. Vse se spreminja – tehnologija,
družba, poklici … Danes ne tipkamo več na pisalni stroj, tudi pišemo vse
manj. Tipkamo, še več pa klikamo po računalniški tipkovnici in miški. Poslovna
sekretarka je srce pisarne, pri njej se srečujejo poti vseh zaposlenih, je prvi
obraz podjetja pri stikih s parterji, slušatelji, kandidati …
Dobro delo zahteva tesno in učinkovito komuniciranje med vsemi zaposlenimi
v podjetju, medsebojno obveščanje o pomembnih aktivnostih, skupno dogovarjanje
glede pomembnejših prednostnih opravil, ustvarjanje pozitivnega
vzdušja, zaupanja in spoštovanja, kar vpliva na pozitivno in motivacijsko delovno
klimo celotnega podjetja.
Delo, ki ga opravljam, zajema:
vpis in evidenco usposabljanja kandidatov za vse kategorije (od 1. 5.
2012),
vpis in evidenco udeležencev izobraževanja odraslih za programa
Voznik in Logistični tehnik,
vpis in evidenco o izvedenih rednih usposabljanj voznikov vozil za
prevoz potnikov in blaga v cestnem prometu,
izpis računov za vse izobraževalne programe, usposabljanja,
izpis potrdil o vpisu,
36

priznanje ocen pri vpisu v izobraževalne programe,
izpis in izdajo letnih spričeval in zaključnih izpitov,
izpis spričeval o opravljenem preizkusu znanja za pridobitev temeljne
kvalifikacije,
izpis potrdil o delno opravljenem rednem usposabljanju voznikov,
izpis spričeval o opravljenem rednem usposabljanju voznikov,
arhiviranje dokumentacije udeležencev izobraževanja odraslih,
arhiviranje dokumentacije udeležencev o opravljenem preizkusu znanja
za pridobitev temeljnih kvalifikacij,
arhiviranje dokumentacije usposabljanja kandidatov pridobljenih kategorij,
pisanje dopisov, vabil, obvestil …,
sprejemanje telefonskih klicev,
kontaktiranje slušateljev, kandidatov preko e-pošte,
naročanje materiala,
fotokopiranje,
sprejemanje in usmerjanje udeležencev izobraževanja in kandidatov
za pridobitev kategorij,
pisanje zapisnikov na sestankih in
vodenje statistike.
37

V času mojega službovanja se je na Avtošolo Ježica vpisalo:
1689 slušateljev v izobraževalni program VOZNIK,
297 slušateljev v izobraževalni program PROMETNI TEHNIK, kasneje
se je program preimenoval v LOGISTIČNI TEHNIK, kamor se je vpisalo
177 slušateljev,
241 kandidatov v usposabljanje za pridobitev temeljne kvalifikacije,
1584 kandidatov v usposabljanje za redno obnavljanje temeljne kvalifikacije
in
102 kandidata v usposabljanje za učitelja vožnje (sedaj se program
ne izvaja več pri nas).
Ob prevzemu evidenc kandidatov za pridobitev kategorij dne 1. 5. 2012 se je
vpisalo:
200 kandidatov v kat. A,
84 kandidatov v kat. A1,
87 kandidatov v kat. A2,
55 kandidatov v kat. AM,
1022 kandidatov v kat. B,
91 kandidatov v kat. BE,
293 kandidatov v kat. C,
231 kandidatov v kat. CE in
61 kandidatov v kat. D.
Delo poslovne sekretarke mi veliko pomeni, zato mi ves trud in stalno dodatno
izobraževanje nista odveč. S svojim delovnim mestom v Avtošoli Ježica sem
zadovoljna, saj preživim veliko časa v stiku z različnimi ljudmi. Trudim se, da bi
bili kandidati in slušatelji zadovoljni z mojim delom, ko zapustijo mojo pisarno.
38

39

40

Rada se izobražujem
na Avtošoli Ježica
Jana Cerar
Ko sem se vpisala v program izobraževanja odraslih na SPSŠB –
Ljubljana, enota Ježica, nisem vedela, kaj naj pričakujem. Kmalu
zatem sem spoznala, da mi je način šolanja všeč.
41

Predavanja se odvijajo pozno popoldne, dvakrat tedensko po tri ure oziroma
v dogovoru s profesorji, če nas večina zaradi časovne stiske ne utegne priti.
Tako šolanje lažje prilagodim svojim ostalim obveznostim. Prav tako mi je
všeč, da predavanja niso klasična, temveč so razdeljena po modulih, kar mi
omogoča lažje razumevanje in učenje podane snovi. Predavanja potekajo v
sproščenem, komunikativnem vzdušju, tako mi naporen dan po službi in ostalih
obveznostih lažje mine. Profesorji se zelo zavzemajo in trudijo, da razumemo
snov, če pa je potrebno, organizirajo dodatno predavanje. Omeniti moram
tudi stroške šolanja. V ceno šolanja so všteta vsa predavanja, izpiti in gradiva.
Celotno šolnino pa lahko plačam po obrokih.
Sama se izobražujem za logistično tehnico in po končanem šolanju bom imela
večjo možnost izbirati svojo zaposlitev, saj ima ta smer večjo pokrivnost na
področju dela. Glede na to, da mi ta sistem izobraževanja ustreza, bom študij
nadaljevala tudi po uspešno opravljeni maturi. Šola Ježica tako ni znana samo
po kvalitetnem poučevanju bodočih voznikov, ampak tudi po dobrem programu
izobraževanja odraslih.
42

Avtošola Ježica
Dušan Pene
MISO, OSVETLITVENI SISTEMI IN
ELEKTROINŠTALACIJE, D. O. O.
Bliskovit ekonomski razvoj, nove tehnologije, hiter dostop do
informacij, boljše življenjske razmere – vse to so posebnosti
in značilnosti današnjega sodobnega časa. Posledice tako
učinkovitega koncepta globalizacije zaznavamo in razumemo kot
izražanje osnovnih vidikov časovno-prostorske razmejitve, v katerem
prostorska oddaljenost in čas ne predstavljata več ovir za poslovno in
medsebojno individualno povezovanje s celim svetom. V sedanji novi
ekonomiji vladata na eni strani velika konkurenčnost, na drugi pa izrazita
želja po dejavnem sodelovanju, ki posameznikom stalno narekujeta
učenje in pridobivanje novih znanj, veščin in poslovnih prijemov na
družbenem, poslovnem ali zasebnem področju.
43

Danes se v podjetjih spoprijemamo s številnimi težavami že v samem delovanju
organizacije, ki so posledica večjih, drugačnih in kompleksnejših izzivov
kot nekoč. Posledično so se morala vsa klasična podjetja z leti preoblikovati
v učeče se organizacije, katerih skupni imenovalec je, da stalno poudarjajo
pomen učenja in znanja posameznikov, timov ter organizacije kot celote.
Pomembna sestavina pridobivanja razvitega sistema izobraževanja odraslih
je t. i. koncept vseživljenjskega učenja, ki predstavlja osvežitev in je logična
nadgradnja preteklega izobraževanja z željo obogatiti svoje osebno znanje na
točno določenem področju.
Osebno sem vključen v vseživljenjsko izobraževanje svojo celotno karierno
pot, saj sem bil po prvi zaposlitvi vedno željan novega in svežega znanja ter
pridobivanja različnih veščin in spretnosti. Imel sem močno voljo in razumevanje
do vzdrževanja in nadaljnje nadgradnje svojega znanja, saj sem se zavedal,
da bom edino na tak način ostal dejaven in uspešen na svojem delovnem
mestu, posledično pa tudi konkurenčen na trgu dela. Pred več kot četrt stoletja
sem razen prvega stika ob pridobivanju vozniškega izpita še bolj intenziven
in pristen stik z Avtošolo Ježica doživel ob pridobivanju strokovne izobrazbe
za prometnega tehnika. Spomin na šolske prostore in zunanjost stavbe je vse
od tistih časov pa do pred leti dajal občutek, kot da čas ob mogočni stavbi
stoji, za razliko od njene bližnje okolice, ki se je od takrat že večkrat spreminjala
in dopolnjevala. Na svoji tedanji poklicni poti sem bil stalno prisoten
oziroma sem dejavno deloval na področju prometne infrastrukture, zato me
je njegov razvoj v 90. letih prejšnjega stoletja še toliko bolj zanimal. Enkraten
in hiter pa je bil tudi avtocestni infrastrukturni razvoj zaradi vse večjih potreb
gospodarstva ob razcvetu ekonomije na začetku delovanja naše mlade samostojne
države.
Na svoji individualni poti vseživljenjskega procesa izobraževanja in poslovnega
sodelovanja sem bil na formalen ali neformalen način v stalnem stiku
z Avtošolo Ježica. Po uspešni pridobitvi strokovne izobrazbe in naziva prometnega
inženirja sem z zanimanjem nadaljeval študij v smeri diplomiranega
ekonomista ter po neprekinjenem sprejemanju novih znanj in veščin v nadaljevanju
zaključil še podiplomski magistrski študij managementa. Dejstvo je,
da je predvsem po zaslugi proaktivnega vodje organizacijske enote g. Gorana
in njene odločne ravnateljice ge. Fani v celoti uspel projekt temeljite prenove
44

šole tako zunaj kot znotraj objekta, kar v nadaljevanju predstavlja veliko pridobitev
za uspešen vzgojni in učni proces oziroma višjo kakovost izobraževanja
na študentom prijazen način, ki dopušča ustvarjalnost, inovativnost ter pozitivno
klimo pri skupinskih ali individualnih nalogah. Znanje, ki ga zaposleni
in zunanji predavatelji oziroma sodelavci avtošole prenašamo na študente v
programu logističnega tehnika, se pozitivno odraža kot nova dodana vrednost
v enoviti sintezi z že usvojenimi ter pridobljenimi znanji, izkušnjami in veščinami,
ki v nadaljevanju tvorijo ključno in suvereno učno celoto. Znanje, ki ga
študenti pridobijo, jim v prihodnosti omogoča nadaljnjo osebno in intelektualno
rast, predvsem pa so v nadaljevanju sposobni divergentnega razmišljanja
in samostojne uporabe teoretičnih znanj pri reševanju različnih problemov, ki
nastanejo v praksi.
Danes ima Avtošola Ježica ob zavidljivi in jubilejni 70-letnici moderno in prenovljeno
stavbo in vsem zaposlenim, študentom in nam predavateljem nudi
sodobno učno okolje, ki omogoča predvsem kakovosten in dejaven študij
poznavanja in inovativnega uvajanja izkušenj dobrih praks neposredno iz gospodarskega
okolja.
Dejavno izobraževanje in pridobivanje novih znanj in veščin sta pomembni
sestavini, brez katerih posameznik ali napredna organizacija v prihodnosti ne
bosta mogla uspešno in globalno delovati. Prav tako nam nudi možnost samoizobraževanja
za samoizpopolnitev na že obstoječem delovnem mestu ali
pa le učenje zaradi želje po »vedeti več«. Svojim študentom na začetku študija
vedno omenim spodbudne besede, ki jih je izrekla svetovna legenda in eden
od najboljših poslovnih svetovalcev Brian Tracy: »Narediti prvi korak. To je
tisto, kar loči zmagovalce od poražencev.« Predvsem si močno želim, da bi
študenti razumeli bistvo samostojnega sprejemanja novih znanj v enovitem
procesu vseživljenjskega izobraževanja in pomen osebne razvojne rasti ter se
že v osnovi zavedali, da so za uspeh soodgovorni tudi sami. Da smo na pravi
poti, nam dokazuje že dejstvo, da bivši študenti tudi po uspešno zaključenem
strokovnem programu ohranjajo neformalne stike s šolo oziroma nami mentorji,
pa naj bo to v pristnem druženju, ob izmenjavi mnenj, oblikovanju stališč
do določenega problema ali kot izraženo potrebo po našem odzivu na njihovo
preteklo oziroma nadaljnjo odločitev v dani situaciji.
45

46