Revija Lipov list, december 2018

DECEMBER 2018 Poštnina plačana 

pri pošti 1102 Ljubljana 

dobre zgodbe v slovenskem turizmu 

Intervju 

Tomaž Štefe, direktor Zavoda 

za turizem in kulturo Kranj 

Zeleni zgledi 

Ivana Bole, glas odgovornega turizma 

Inovativno 

Medvedu prijazno fotografsko doživetje 

Kulinarični kotiček 

Prvi kuharski hackaton 

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj

ZAKAJ MOJA 

KUHARSKAŠOLA? 

Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih 

poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti 

slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako 

upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju 

restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete, 

kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom? 

Vsa ta vprašanja so se mi podila 

po glavi že pred desetletjem. In sem 

raziskoval, povezoval, nadgrajeval. 

Ko sem začutil, da lahko veliko 

predam naprej, smo postavili sistem 

izobraževanja. Zgornja vprašanja so 

postala cilji. Odgovori so bili na dlani. 

Ko neko slabo prepoznavno dejavnost 

povežeš z bolj prestižno, ji pridaš 

nove pomene, ji povečaš ugled. Ko 

povežeš gostinstvo z izobraževanjem, 

nastane neka nova kakovost, saj se 

gostinstvo predstavi kot panoga, za 

opravljanje katere moraš imeti določena 

znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi 

prizadevanj mnogih postaja resna, 

cenjena dejavnost. 

Pa saj obstajajo gostinske šole! 

Seveda obstaja formalni sistem 

izobraževanja za dijake in študente. Kaj 

pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski 

in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti 

v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo 

nadgraditi znanje, želijo pogled od 

zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih 

sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam 

živiš. 

In smo se pripravljali. Določili smo 

cilje, časovni načrt, vsebino, način 

podajanja vsebin, način vključevanja 

udeležencev v delovni proces, trenirali 

smo v živo, nastopali drug pred drugim, 

se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili 

pripravljeni, smo začeli. 

Prihajali so otroci od četrtega leta 

starosti naprej. Pripravljali so kosila 

za svoje starše, veliko zelenjave, pravi 

noži, priprava pogrinjkov, novi okusi, 

vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit 

in pohančka,« so razlagali starši in se 

čudili, ko je otrok z velikim ponosom 

pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno 

solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je 

vendar sam z veliko odgovornostjo 

in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je 

mogoče. 

Prihajali so kuharski navdušenci, 

raziskovali lokalno, odkrivali skrite 

pomene jedi, sestavin, dobaviteljev, 

se navduševali nad novimi tehnikami, 

triki, delili izkušnje, odhajali z novimi 

poznanstvi, celo prijatelji, bogatim 

znanjem in novimi spoznanji o pomenu 

prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se 

skrivajo v njem. Vračajo se. 

Prihajali so profesionalci, po pogled 

od zunaj. In smo ga tudi mi dobili. 

Prihajali so timi iz podjetij in s 

kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi 

nam so pomagali. 

Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili. 

Hvala vsem, ki z gosti delite svoje 

prigarane, dragocene izkušnje, znanje in 

poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas 

bo, boljši bomo. 

Pa tujci prihajajo na kulinarične 

počitnice. Čedalje več jih je … Gremo 

naprej. 

Informacije in rezervacije: 

Vila Podvin 

Mošnje 1, 4240 Radovljica 

T (08) 384 34 70 

E info@vilapodvin.si 

www.vilapodvin.si 

Vilapodvin

KAZALO 

NASLOVNICA 

Praznični Kranj 

INTERVJU 04-06 

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj 

o turističnem razvoju »prestolnice slovenskih Alp« 

FOKUS 12-15 

TD Radlje ob Dravi: Skrb za lepo okolje 

in tesno povezovanje v kraju 

TD Cerovo Cer: Vzgoja za spoštljiv odnos do narave 

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17 

Mirjam Suhadolnik, TD Vrhnika Blagajana: 

Vrhnika, njen »prečudni« ljubljeni kraj 

TZS 19-20 

Zlata kuhalnica: Izjemna ustvarjalnost mladih kuharjev 

NAMIG ZA IZLET 26-27 

Pomurje – kjer so doma srčni in gostoljubni ljudje 

ZELENI ZGLEDI 32-33 

Turistična vodnica Ivana Bole, 

prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon 

INOVATIVNO 34-35 

Sejalec 2018: medvedu prijazno fotografsko doživetje 

DIGITALNO 36-37 

Hitri vodnik za nove uporabnike Snapchata 

KULINARIČNI KOTIČEK 38-39 

Ustvarjalnost, ki temelji na 

medgeneracijskem povezovanju 

KULINARIČNI SKOK ČEZ MEJO 41 

Čarobni adventni čas v Nemčiji 

POD DROBNOGLEDOM 42 

Predpraznični dobro obiskani Kras 

Lepe 

božične 

praznike 

in srečno 

novo leto 2019 

UVODNIK 

Instagramerji izsesavajo življenje in dušo iz 

potovanj. Kako Instagram uničuje potovanja. 

Ko se turizem sprevrže v narcisizem. 

Številni mediji po vsem svetu so polni žolčnih 

naslovov (in prav takšnih vsebin) o korenitih 

spremembah, ki so jih v potovanja 

oziroma turizem vnesla družbena omrežja, 

še zlasti Instagram. S sklepno ugotovitvijo, 

da se turizem čedalje bolj spreminja v vrt 

človeške nečimrnosti. 

V zadnjem dobrem mesecu sem obiskala Istanbul in Budimpešto. In kot vsak 

»pravi« turist tudi tamkajšnje največje turistične znamenitosti – v množici preostalih 

turistov z bolj kot ne vsega sveta. Zlahka lahko zatrdim, da se je pred mano 

razgrnil verodostojen vzorec vedenja turistov. Želela bi se izogniti moraliziranju, a 

obenem komajda oporekam uvodoma nanizanim naslovom ... 

Od nekdaj se v destinacijah, ki jih obiskujemo, postavljamo pred fotografske 

objektive. A poziranje se je v zadnjih letih privzdignilo na drugo raven. Zdi se, da so 

pokrajine, stavbe, arhitektura, kultura ..., za številne turiste le še – kulise. Fotografije 

ne sporočajo več osupljivih motivov narave ali zgodb preteklosti, temveč sporočajo: 

»Poglej me, kje sem, poglej me, kako neopisljivo fantastično se imam tukaj!« 

Neopisljivo bržkone dobesedno, ker kratka spremna besedila ob objavah na 

družbenih medijih ne zmorejo globljih opisov zanimivosti in njihovega doživljanja, 

temveč bolj kot ne zgolj zgoščene presežnike, kot so fantastično, božansko, 

čudovito, popolno ... In v središču te popolne slike je – JAZ. Različni motivi (kulise) 

in – JAZ. »Ja, res je lepa tale palača Topkapi, ampak poglej mene!!!« 

Številni se skozi žlahtno zgodovino sprehajajo s pametnim telefonom pred nosom 

(ali na palici) in jo ves čas spremljajo na zaslonu; številni so opazno na preži 

za lokacijo, kjer bodo naredili najboljši sebek (selfie) z najširšim nasmehom na 

svetu; številni na enem mestu zamenjajo niz različnih poz in po vsakem posnetku 

preverjajo želeno podobo na zaslonu. 

Koncentracija tolikšne človeške nečimrnosti seveda poraja vprašanja. Na primer: 

Koliko ljudi potuje še zlasti zato, ker lahko novico o tem po družbenih omrežjih 

sporočijo na stotine (tisoče) sledilcem? Prej si pokazal fotografski album s potovanja 

družini in peščici prijateljev – in to je bilo približno to. Potovanja so večinoma 

morala biti obrnjena bolj »navznoter« (potovanja zaradi sebe) kot »navzven« 

(potovanja zaradi drugih). In res: britanski časnik The Independent je lani objavil 

izsledke raziskave, po kateri je instamagrabilnost destinacije ključni razlog, da jo 

milenijci obiščejo (40 odstotkov sodelujočih jo je navedlo kot glavni razlog). Razumljivo 

je, da destinacije iščejo in promovirajo lokacije, ki so najbolj privlačne za 

posnetke na Instagramu (torej instagramabilne lokacije), da je Instagram butler, 

ki vas popelje do top instagramabilnih lokacij, čisto resna služba, da so namigi za 

najboljše sebke nekaj povsem normalnega. 

Na razvoj turizma, kakršnega spodbuja priljubljenost družbenih omrežij, imam 

svoj osebni pogled – in kar zadeva potovanja na osebni ravni, sem malce bolj v 

analogni dobi. A destinacije, ki lovijo čedalje večjo digitalno generacijo, bodo ob 

teh spremembah težko prepadene, mogoče celo zgrožene, če bodo želele uspešen 

razvoj. Zato pomislite: Ali že imate izbor najboljših instagramabilnih lokacij? 

 

Mateja Gruden, urednica 

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja 

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva 

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja 

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. 

3 

Kazalo / Uvodnik

4 

Intervju 

Foto: Tania Mendillo 

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj 

Kranj – prestolnica 

slovenskih Alp 

Kranj, prestolnica slovenskih Alp in gorenjska metropola. Nekoč najpomembnejše mesto na območju zdajšnje 

Slovenije. Mesto, ki diha z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Mesto z enim najglobljih 

mestnih kanjonov v Evropi. Mesto s turistično zgodbo v – rovih. Mesto z eno najbolj pravilnih silhuet na svetu. 

Obenem pa mesto, ki še zdaleč ni uresničilo vseh potencialov, ki jih premore. A turizem je v vzponu: v zadnjih 

letih se število turistov in njihovih prenočitev v Kranju vztrajno in vidno povečuje. O turistični podobi Kranja, 

njegovem razvoju v turistično mesto in potencialih, ki jih premore zanj, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda 

za turizem kulturo Kranj Tomažem Štefetom. 

Glede na to, da se bliža konec leta – kako ste zadovoljni s turističnim 

obiskom v letošnjem letu? 

Kranj je imel v zadnjih štirih, petih letih eno največjih rasti turizma v 

Sloveniji, pri čemer se je rast slovenskega turizma povečevala hitreje 

od svetovnega povprečja. V Kranju se je število turističnih prenočitev 

v tem času podvojilo: s približno 50.000 na leto na več kot 100.000; 

lani smo prvič presegli to številko. Pred nekaj leti je bila povprečna 

zasedenost turističnih ležišč v Kranju 12-odstotna, zdaj je 30- do 

32-odstotna, kar je slovensko povprečje. Povprečna rast prenočitev 

(in prihodov) turistov je bila v zadnjih letih približno dvajsetodstotna. 

Doba bivanja se je podaljšala z 1,5 na 1,9 dneva. 

Čemu predvsem pripisujete takšno rast? 

Spletu različnih dejavnikov: gotovo rasti turizma po svetu in v Sloveniji; 

poudariti želim tudi odlično delo kranjskih hotelirjev, saj so sami 

vložili precej dela v promocijo in s tem spodbudili povečanje števila 

gostov. Naposled pa upam, da je k rasti prispevalo tudi dobro delo 

Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Občine Kranj. Na Zavodu smo 

se v zadnjih letih veliko ukvarjali z identiteto Kranja, postavili smo 

ključne stebre turistične ponudbe in občutno povečali promocijo 

destinacije. 

Kakšna pa je turistična podoba Kranja z vidika obiska v tem letu: 

od kod prihajajo turisti, zakaj obiskujejo Kranj, kaj počnejo ...? 

Uradni podatki o strukturi gostov so razmeroma skopi, saj nam povedo 

predvsem to, od kod prihajajo. Nič pa nam ne povedo o življenjskem 

slogu obiskovalcev, o tem, zakaj prihajajo v Kranj, kaj počnejo ... Takšne 

podatke lahko zbiramo le na podlagi pogovorov s turističnimi ponudniki. 

Če se omejim na uradne podatke, so med tujimi turisti po številu 

prihodov in prenočitev na prvem mestu skupine iz Južne Koreje. Ti večinoma 

v Kranju le prespijo, v starem jedru jih je opaziti poredkoma, 

bolj kot ne le, ko se fotografirajo, ne zahajajo pa v kavarne, restavracije, 

na oglede zanimivosti. So prehodni gostje, tu se ustavijo na potovanju 

po Sloveniji oziroma Evropi. Sicer so v Sloveniji, tudi v Kranju, lani snemali 

priljubljeno južnokorejsko televizijsko nadaljevanko Črni vitez 

(Black Knight), letos pa so Slovenijo in Kranj obiskale južnokorejske 

Lipov list - December 2018

zvezdnice, dekleta iz glasbene skupine Red Velvet. Tako da pripravljamo 

produkta za južnokorejske goste, ki bosta vezana na lokacije, kjer so 

snemali nadaljevalko oziroma ki so jih obiskale članice skupine. Na drugem 

mestu po številu prenočitev in prihodov so skupine iz Srbije – dijakov 

in študentov na strokovnih izletih, ter Madžarov in Poljakov, ki 

prihajajo pozimi smučat na Krvavec. Precej je poslovnih gostov, saj ima 

Kranj kot tretje največje slovensko mesto precej močnih podjetij, tudi v 

tuji lasti, v bližini je brniško letališče, zato tukaj prenočuje precej pilotov 

in drugega letališkega osebja ... Zelo močan je tudi segment športnega 

turizma, saj ima Kranj odlično športno infrastrukturo. 

Kaj pa klasični turisti, ki prihajajo na počitnice, izlete, na oddih? 

Takšnih bi si želeli občutno več. Med zdajšnjimi prevladujejo turisti, ki 

v Kranju prespijo zaradi bližine letališča, takšni, ki ga obiščejo za konec 

tedna ali so nastanjeni v Kranju in od tod raziskujejo Slovenijo. 

Kar nekaj je tudi dnevnih gostov, ki so nastanjeni večinoma v Ljubljani 

ali na Bledu in obiščejo Kranj za nekaj ur. Najbolj »vidni« so seveda 

gostje, ki pridejo v skupinah, pri čemer smo letos opazili zanimiv 

trend: število turističnih vodenj po mestu se je podvojilo, število obiskovalcev 

na njih pa prepolovilo. Imeli smo torej veliko več skupin z 

manj udeleženci. Upam, da je to znak, da prehajamo iz destinacije za 

masovni turizem v destinacijo za individualne obiskovalce. 

Kranj poudarjate kot prestolnico slovenskih Alp in središče Gorenjske; 

kot mesto v osrčju narave; kot Prešernovo mesto; kot 

središče športnih priprav. Pa se najprej zadrživa pri Alpah: 

»Kranj je edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav, 

Stol ter Grintavec,« poudarjate na Zavodu. 

Kranj je prestolnica Gorenjske in slovenskih Alp. Naj bom malce kritičen: 

ne vem, kaj je počel zadnjih dvajset let, da je v med ljudmi izgubil 

status gorenjske metropole. Prestolnica slovenskih Alp? Ko smo se 

ukvarjali z identiteto Kranja, je bilo veliko dvomov, ali se lahko identificiramo 

s tem. A zakaj priti v Kranj? Ker lahko od tod skočiš na Bled, v 

Bohinj, smučaš v Kranjski Gori ali na Krvavcu, lahko kolesariš, hodiš v 

hribe (kolesarjenje in pohodništvo sta za Kranj zelo pomembna produkta), 

obenem pa si v mestu – sredi zgodovine in kulture. In Kranj je 

zelo »alpski«: med večjimi slovenskimi mesti ima najbolj alpski značaj, 

alpsko silhueto mesta, razgled na Alpe in značilno alpsko podnebje. 

»Prestolnica slovenskih Alp« je tudi hiter odgovor na vprašanje (tujega) 

turista, zakaj priti v Kranj. Je dobra iztočnica za daljši opis, kaj lahko 

v mestu počne. Poleg tega pa je dober motiv za nadaljnji razvoj 

kranjske turistične ponudbe. Je preprost odgovor na vprašanje, kaj 

naj trgovci ponujajo v Kranju: to, kar bi turist pričakoval, da lahko kupi 

v trgovinah središča slovenskih Alp. 

A Kranj je vendarle »Prešernovo mesto«? 

France Prešeren je v tujini premalo promoviran. Opažam, da je zakoreninjeno 

prepričanje, da je Prešeren zaradi pisanja v slovenskem jeziku 

zanimiv samo za Slovence, ne pa tudi za tujce. Po mojem mnenju 

je skrajni čas, da opustimo takšno razmišljanje. Ko potujem po 

svetu, me vselej zanimajo največji pesniki, pisatelji, slikarji, režiserji ... 

držav, ki jih obiskujem. Prešeren je eno največjih slovenskih imen, 

zato ga tuji turisti ne bi smeli spregledati. V Kranju smo zelo ponosni 

nanj, Kranjčani čutimo, da je Kranj Prešernovo mesto in varuh njegove 

dediščine. V mestu je Prešernova hiša, kjer je pesnik živel ob koncu 

svojega življenja in v kateri je še ohranjeno originalno pohištvo iz tistega 

časa. Pokopan je v Prešernovem gaju, spominskem parku, kjer 

je tudi njegov spomenik. Pred Prešernovim gledališčem (ki je eno 

najboljših slovenskih gledališč) je največji spomenik Prešernu na svetu. 

V mestu je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, 

ki hrani in razstavlja njihova dela; v njej je torej na ogled najboljše iz 

sodobne slovenske likovne umetnosti. V mestni knjižnici, eni najlepših 

knjižnic v Sloveniji, edini hranijo zbirko vsega, kar je pesnik izdal in 

kar je bilo napisanega o njem. S Prešernom je povezan eden najodmevnejših 

dogodkov v Kranju: Prešernov smenj, ki je 8. februarja, na 

kulturni dan, in ki ga v povprečju obišče tudi do 30.000 ljudi, iz Kranja, 

od drugod iz Slovenije, v zadnjih letih pa tudi iz tujine. Na njem prebivalci 

Kranja recitirajo Prešernovo poezijo, se mu poklonijo na njegovem 

grobu, odenejo se v oblačila iz Prešernovega časa. Zvečer 

imamo pogovor z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci – medtem ko 

je v Cankarjevem domu večer pred tem po navadi prava drama, je 

tukaj eno samo veselje (nasmeh). Svetlobno okrasje Prešernega decembra 

so tudi verzi iz Prešernovih pesmi. 

Ponujate tudi kakšen turistični produkt, tematsko doživetje, vezano 

na Franceta Prešerna? 

V Kranju je prisotno izjemno spoštovanje do Prešerna in kulturne dediščine 

na splošno. Bile so pobude, da bi se Prešerna bolj populariziralo, 

a so bile zavrnjene kot premalo strokovne. Je pa Prešeren, na primer, 

ena od figur na ogledih obogatene resničnosti (augmented reality ali 

AR; tehnologija, ki s pomočjo pametnih naprav nadgradi sliko resničnega 

sveta – s pomočjo aplikacije AR Kranj lahko obiskovalci doživijo 

interakcijo med resničnim in digitalnim svetom, s poudarkom na kranjskih 

znamenitostih, op. p.); pokaže se v 3-D obliki, pove o svoji hiši ..., 

imamo tudi tematski ogled Kranja »Po Prešernovi poti«. Na pomislek, v 

kolikšni meri lahko populariziramo Prešerna, bi odgovoril: popularizacija 

da, a z veliko dozo previdnosti in strokovnosti. 

Katere pa so še druge ključne kulturno-zgodovinske zanimivosti 

mesta? 

Prepričan sem, da bi staro mestno jedro, ki je bilo pred časom obnovljeno, 

zlahka »zaposlilo« turista za podaljšan konec tedna. Ima lep Glavni 

trg, čedalje več zanimivih butičnih trgovinic in ateljejev, kavarn ... Tukaj je 

sedež Gorenjskega muzeja, ki ima v mestu tri stavbe: Prešernovo hišo, 

v Mestni hiši ima zanimivo etnološko zbirko, v kateri je najti več »sladkorčkov«, 

kot je, denimo, instalacija, ki prikazuje, kako hudič brusi 

babi jezik – značilen slovenski motiv, pogost na panjskih končnicah; 

na gradu Khislstein, kjer je središče muzeja, je razstava Prelepa Gorenjska, 

zgodba o tukajšnji pokrajini in ljudeh, na gradu pa je na 

ogled tudi izjemna najdba: poznoantična oklepa, redki ohranjeni 

najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov 

na območju zdajšnje Slovenije. Redko kdo tudi ve, da ima Kranj 

več kot šest tisoč let neprekinjene zgodovine, s čimer je eno najstarejših 

slovenskih mest. Zelo zanimiva je kostnica pri cerkvi sv. Kancijana 

z ostanki največjega slovanskega grobišča v Sloveniji. Cerkev 

(eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem 

in zgled številnim pozneje zgrajenim cerkvam, op. p.) je sicer 

osrednja dominanta Kranja. Med osrednjimi zanimivostmi mesta 

je kanjon Kokre, ki je drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi, takoj za 

luksemburškim. Prijeten je za sprehode, ima pa še izjemen potencial 

za nadaljnji razvoj. Pa seveda obnovljeni rovi pod starim Kranjem, ki 

so bili v drugi svetovni vojni zaklonišče; v njih je mogoče tudi doživeti 

simulacijo bombnega napada, sicer pa v njih prirejamo različne 

dogodke. Po ocenah turistov so naša največja turistična privlačnost. 

Omenil sem že Galerijo Prešernovih nagrajencev, knjižnico, Prešernov 

Veduta Kranja s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju 

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info 

5 

Intervju 


6 

Intervju 

gaj, kjer sta pokopana še dva vélika moža: pesnik Simon Jenko (v Kranju 

je tudi hiša, v kateri je ob koncu življenja prebival; o tem še ustvarjamo 

turistično zgodbo) in Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj 

ene od metod fotografije na steklo. Naj omenim še posebno 

zanimivost: Jamski laboratorij Tular, v katerem Gregor Aljančič, priznani 

kranjski biolog, nadaljuje tradicijo svojega očeta in raziskuje življenje 

človeške ribice. To bi lahko bila svetovna zanimivost – ob, seveda, 

omejenem obisku. Sicer pa je zanimivost starega Kranja, ki je umeščen 

na skali nad dvema rekama, Kokro in Savo, tudi njegova veduta: 

z razgledišča na Laborah je lepo vidno, da je zelo pravilno zgrajen, da 

ima eno najpravilnejših silhuet mesta na svetu. Cerkveni in drugi stolpi 

so v sozvočju in v proporcih z gorami v ozadju. Če se ozreva v 

okolico Kranja, pa naj poleg romarskega Sv. Jošta in Šmarjetne gore 

poudarim še zlasti hrib Jamnik s cerkvico, enega najpogosteje fotografiranih 

motivov v Sloveniji, in Posestvo Brdo, ki je pravzaprav destinacija 

v destinaciji, s poudarkom na kongresnem turizmu in državniških 

dogodkih, je pa tudi izjemno prijetno za sprehode, poleg tega 

ponuja že nekaj odličnih doživetij, kot sta kulinarična košarica dobrot 

in vožnja z električnim avtomobilom in kočijo. 

Poudarili ste že pomembnost športnega turizma; tudi promovirate 

se kot »središče športnih priprav« ... 

Kranj ima izjemno dobro športno infrastrukturo: stadion z nogometnim 

igriščem, atletsko stezo, poletnim in pokritim olimpijskim bazenom 

(ima eno najboljših plavalnih infrastruktur v Sloveniji), več športnih 

dvoran – na Zlatem polju je vsako leto svetovni pokal v športnem 

plezanju, dvorana je na Planini, Brdo ima odlično infrastrukturo za 

nogometne treninge, tukaj je smučarska skakalnica, veliko je športnih 

klubov. V Kranju je vse leto precej različnih tekem, kar pomeni 

precej gostov iz segmenta športnega turizma. Letos smo, na primer, 

v Kranju gostili t. i. Masters, svetovno veteransko prvenstvo v plavanju 

in vaterpolu, na katerem se je zbralo okrog šest tisoč udeležencev. 

V Kranj tradicionalno prihaja na priprave srbska reprezentanca v 

vaterpolu, ki je aktualna olimpijska prvakinja. 

Čedalje bolj promovirate tudi kulinariko? 

V ospredju kranjske kulinarike je seveda zgodba o kranjski klobasi. Ko je 

cesar Franc Jožef potoval skozi našo deželo, se je ustavil v skromnem 

gostišču v Kranju. V njem so se prestrašili tako imenitnega obiska in se 

opravičili: »Nič posebnega nimamo ponuditi cesarju!« A on je dejal: 

»Ponudite mi to, kar imate.« In postregli so mu z navadno klobaso. A on 

je dejal: »To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa! Bodite ponosni 

nanjo!« In v Kranju je družina Arvaj, ki izdeluje najboljše kranjske klobase 

v Sloveniji. Kranjska klobasa je tudi del kulinaričnega Kranjskega tria, 

ki smo ga razvili: skupaj s kranjskimi štruklji, ki se pripravljajo na poseben 

način, in Kranjskim pivom. Želimo si, da bi imele vse kranjske gostilne 

(kar nekaj jih slovi po odlični hrani) v ponudbi Kranjski trio; za zdaj 

ga ima samo ena. Poleg tega je Kranj poznan po odličnih slaščicah; v 

mestu je nekaj kavarn, kjer pripravljajo izvrstne sladice. V okolici mesta 

je tudi ena najbolj znanih slovenskih gostiln, Krištof. 

Koliko pa skrbite za živahno vzdušje v mestu s prireditvami in 

dogodki na splošno? 

V Kranju se med letom zvrsti več večjih prireditev. Naj nanizam nekatere 

največje od začetka do konca leta: Prešernov smenj, pustni karneval, 

Teden slovenske drame, na katerega pridejo gledališke skupine 

z vsega sveta, spuščanje gregorčkov po Kokri na ta slovenski dan 

ljubezni, sprejem športnikov po sklepnih tekmah svetovnega pokala 

v Planici, Teden mladih s koncerti in drugimi aktivnostmi, Mesec ljubiteljske 

kulture, v katerem predstavijo svoje delo različne ljubiteljske 

skupine, od gledaliških do folklornih in drugih, poletni Kranfest, osrednji 

gorenjski festival kulture, športa in kulinarike, Jazz kamp, Festival 

športa, Festival likovne umetnosti, dogodki v Rovih pod Starim Kranjem, 

kot je denimo Vinska pot, in Prešerni december, ki sklene leto. 

Kranj je na približno polovici poti med Ljubljano in Bledom, dvema 

najmočnejšima turističnima krajema v Sloveniji. To je njegova 

prednost, obenem pa tudi slabost, ker ga lahko zaradi tega 

marsikdo obide. Kako vam uspeva iz tega izvleči predvsem 

prednosti? 

Mislim, da je to še zlasti potencial, ki pa nam ga še ni uspelo dovolj 

izkoristiti. V Ljubljani in na Bledu je izjemno veliko turistov, a le redki 

od njih obiščejo Kranj. Prizadevati si moramo, da bomo med tujimi 

turisti ustvarili percepcijo Kranja kot prestolnice Gorenjske in slovenskih 

Alp; da ga poudarimo kot mesto, ki je bilo nekoč najpomembnejše 

na območju zdajšnje Slovenije. 

V ospredju promocije slovenskega turizma so petzvezdična doživetja; 

kakšne temelje za njihov razvoj premore Kranj? 

Zelo dobre. Imamo že »kocke«, ki sem jih naštel; med njimi jih je kar nekaj, 

ki so že petzvezdična doživetja, kot je denimo Prešernov smenj. Lahko 

bi rekli, da imamo takšnih doživetij za cel koš, a obenem moramo biti 

realni: za celovita doživetja, večdnevna, smo šele na začetku poti. 

Kaj pa si obetate pri razvoju Kranja v prihodnjih letih? 

Imamo priložnost, da razvijemo Kranj v turistično mesto na podlagi 

trajnostnega razvoja. Veseli me, da ustvarjamo v mestu, kjer je razlika 

med zdajšnjim in optimalnim stanjem še velika. Če pogledamo 

število prenočitev, je še veliko prostora za rast – ocenjujem, da bi 

bilo še vedno v trajnostnih okvirih, če bi dosegli okoli pol milijona 

prenočitev na leto. Na ravni ponudbe pa upam, da bo v prihodnjih 

letih urejen kanjon Kokre, kar bo zelo velika naložba, v skladu s kulturnimi 

in naravovarstvenimi smernicami. Nadejam se ureditve 

plovnega režima na Savi, ki bi omogočil začetek vodnih aktivnosti 

na reki. Potrebne bi bile naložbe v športno infrastrukturo, saj je na 

tem področju povpraševanje že večje od ponudbe. In želim si, da bi 

se v starem jedru odprlo nekaj manjših butičnih nastanitev, da bi 

turisti bolj soustvarjali vzdušje v njem, in navsezadnje prinesli vanj 

tudi večjo kupno moč. 

 

Mateja Gruden 

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info 

Foto: Luka Dakskobler/arhiv 

Zavoda za turizem in kulturo Kranj 

Rovi pod starim Kranjem , po mnenju obiskovalcev največja 

turistična privlačnost Kranja 

Kanjon Kokre, drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi 


Peter Misja, predsednik 

TZS, naj prostovoljec 

leta 2018 

7 

Aktualno 

V petek, 7. decembra, so v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce« 

v letu 2018. Med njimi je tudi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS). 

Peter Misja je v Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja poznan kot izjemno 

prodoren župan Občine Podčetrtek. S svojo jasno vizijo, delavnostjo, 

dobro intuicijo ter modrimi in preudarnimi odločitvami je 

občino popeljal med najrazvitejša turistična območja v Sloveniji. To 

dokazujejo številna domača in mednarodna priznanja. Pa ne le to; še 

večji in merljivejši rezultat so zadovoljni občani in številni turisti, ki jih 

je v občini Podčetrtek iz leta v leto več. 

Kot bi dejal Peter Misja, je vse to plod skupnega dela, sodelovanja in 

brcanja na isti gol. V Podčetrtku se namreč lahko pohvalijo, da lokalna 

politika in turistično gospodarstvo delata z roko v roki. Svoj del k prepoznavnosti 

turistične občine pa prispevajo še Turizem Podčetrtek in 

turistična društva, ki jim Peter Misja s svojim znanjem, idejami in pobudami 

že leta trdno stoji ob strani. 

Je aktiven član Turističnega društva Podčetrtek, ki deluje že več kot 

110 let. V mladih letih je namenil veliko prostovoljskih ur organizaciji 

prireditev v domačem kraju in občini. Zdaj je že dalj časa v upravnem 

odboru društva in kot eden njegovih vodilnih članov prispeva velik 

delež k njegovemu dobremu delu. 

Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali tudi v slovenskem 

prostoru in ga leta 2010 izvolili za predsednika TZS. To funkcijo opravlja 

prostovoljsko že osem let, tako, kot zna le on, srčno in s posebnim 

posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi. Pogosto in rad je med 

njimi; tudi na številnih prireditvah, ki jih prirejajo turistična društva. V 

vlogi predsednika TZS je poleg tega aktivno sodeloval pri pripravi 

zdajšnje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, 

na letošnjih Dnevih slovenskega turizma v Portorožu pa je prejel najvišje 

priznanje v turizmu – za izjemen prispevek k razvoju slovenske 

turistične društvene organizacije. 

L. L. 

Foto: Iztok Pipan 

Peter Misja ob prejemu priznanja, ob njem (desno) podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan 


8 

Vogel (fotografija je simbolična) 

Aktualno 

Smučišča na pragu nove sezone 

Najbolj zagreti so 

že stopili na smuči 

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info 

V lanski sezoni sta visokogorski smučarski središči Kanin in Vogel začeli obratovati že 10. in 11. novembra, letos 

pa upravljavcem smučišč vremenske razmere niso bile tako zelo naklonjene; na smuko je bilo treba počakati 

do konca novembra oziroma začetka decembra, ko so prve žičniške naprave zagnali na Golteh, Rogli, Kaninu, 

Krvavcu in Mariborskem Pohorju. 

Po dolgih letih sorazmerno skromnega vlaganja v infrastrukturo v 

smučarskih središčih v tej sezoni odpirajo novi žičniški napravi – vlečnici 

Konta na Voglu in Brsnina v Kranjski Gori. Pomembna pridobitev 

na Mariborskem Pohorju je celovit zasneževalni sistem, ki bo zagotavljal 

zasnežitev spodnjega dela smučišča in Arene tudi pri temperaturah 

nad lediščem. 

Kot so ugotavljali na novinarski konferenci Zbornice gorskih centrov, 

Združenja slovenskih žičničarjev in GIZ Pohodništvo&kolesarjenje 

pred začetkom smučarske sezone 2018/2019, pa so se v središčih pripravili 

na novo sezono z večjo urejenostjo smučarskih prog in dodatno 

ponudbo storitev in zabave. Na Rogli bodo na voljo nov, pokrit 

90-metrski transportni trak, odprli so popolnoma prenovljene sobe 

hotela Rogla ter novo parkirišče za avtodome. Na Golteh je največja 

pridobitev dvanajst novih apartmajev. 

Prodaja skupnih vozovnic, s katerimi je mogoče smučati v vseh večjih 

in večini manjših smučarskih centrov v Sloveniji, se je začela že pred 

časom. Skupne vozovnice so sicer naslednje: družinske sezonske smučarske 

vozovnice (ESSV): obstaja več različnih kombinacij, za različno 

številne družine in partnerstva; individualne sezonske smučarske vozovnice 

(ESSV): za odrasle, otroke, mladino in starejše; večdnevne smučarske 

vozovnice (EVSV): 2- do 7-dnevne vozovnice, ki jih smučarji izkoristijo 

v zaporednih dneh na poljubnih smučiščih; tudi te so na voljo za 

štiri starostne kategorije smučarjev; 5-dnevna/sezono (EVSV): vozovnica, 

ki jo je mogoče uporabiti v različnih dneh v sezoni na različnih smučiščih 

(za odrasle, otroke, mladino in starejše). Vse skupne vozovnice so 

naprodaj na blagajnah večjih smučarskih središč in na sedežu Združenja 

slovenskih žičničarjev na Dimičevi 13 v Ljubljani (stavba Gospodarske 

zbornice Slovenije). 

L. L. 

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora/www.slovenia.info 

Kranjska Gora (fotografija je simbolična) 


Slovenija dobila prvi 

mednarodni gastronomski 

vodnik Gault & Millau 

9 

Aktualno 

Slovenija je prejšnji mesec dobila prvi neodvisni gastronomski vodnik Gault & Millau (v slovenskem in angleškem 

jeziku). Na dogodku v sklopu Ljubljana Gourmet Festivala, ki je letos drugo leto zapored razgibal 

novembrsko dogajanje v glavnem mestu, so poleg predstavitve vodnika podelili prve kuharske kape in 

priznanja tistim, ki na področju gastronomije Slovenije najbolj izstopajo. 

Gault & Millau je eden od treh najvplivnejših mednarodnih vodnikov 

v svetu gastronomije. V zadnjih osmih mesecih so anonimni 

inšpektorji prečesali Slovenijo in neodvisno ocenili kar 130 restavracij, 

50 priljubljenih zbirališč (t. i. »pop-up«), 50 vrhunskih vinskih 

kleti in 15 malih pivovarn. 

Vodnik Gault & Millau je prepoznan po kuharskih kapah, ki jih dodeljuje 

restavracijam. Restavracije, ki izpolnjujejo njegove kriterije, 

lahko pridobijo od ene do pet kuharskih kap in so uvrščene v vodnik. 

Način ocenjevanja je standardiziran in je za vse države enak. 

Restavracije ocenjuje tudi s točkami; najvišja mogoča ocena je 20. 

Najvišjo mogočo oceno dobijo le redki, v slovenski izdaji vodnika 

je bila najvišja ocena 17,5. 

Najboljši restavraciji: Hiša Franko in Gostilna pri Lojzetu 

To oceno sta dobili dve restavraciji, Hiša Franko v Kobaridu in Gostilna 

pri Lojzetu na dvorcu Zemono, ki so jima sicer prisodili štiri 

kape. Toliko, a s pol točke manj, so jih dobile še štiri restavracije: 

Hiša Denk, Ošterija Debeluh, Mak in Strelec. 

Tomaž Kavčič, kuharski šef Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono 

Za kuharja leta so razglasili Igorja Jagodica iz restavracije Strelec, 

za kuharico tradicije Meto Repovž iz gostilne Repovž, kuhar prihodnosti 

je postal David Vračko iz restavracije Mak, mladi talent je 

Mojmir Mark Šiftar iz restavracije Evergreen, za prispevek k razvoju 

slovenske kulinarike so nagradili Janeza Bratovža iz restavracije JB, 

za najboljšega natakarja so razglasili Matica Šubica iz restavracije 

Maxim, za najboljše »pop-up« zbirališče pa Odprto kuhno. 

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info 

Vrhunska kulinarika Ane Roš in Hiše Franko v Kobaridu 

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info 

Potni list za svet gastronomije 

Za prihod tega svetovno prepoznavnega in uglednega vodnika v 

Slovenijo gre zahvala Miri Šemić, eni najvidnejših slovenskih vinskih 

strokovnjakinj pri nas, ki je ob tej priložnosti poudarila velik 

pomen vodnika za slovensko gastronomijo. Po njenih besedah 

pomeni poklon slovenski hrani in slovenskemu vinu, saj imamo, 

kot pravi, »kaj pokazati in kaj pokusiti. Slovenija si je zaslužila takšno 

knjigo.« Poudarila je še, da je Slovenija s tem vodnikom dobila 

rumeni potni list za svet gastronomije. 

Gastronomija v ospredju trženja v letih 2020 in 2021 

Projekt je potekal ob podpori Slovenske turistične organizacije 

(STO), ki je v zadnjem času naredila velike korake pri razvoju in 

intenzivni promociji gastronomije – s podporo mednarodnih priznanih 

slovenskih vrhunskih kuharskih mojstrov z Ano Roš na 

čelu, razvojem kulinaričnih festivalov in nedavno razglasitvijo Slovenije 

kot Evropske gastronomske regije 2021. Gastronomija bo 

tudi nova trženjska tema Slovenske turistične organizacije v letih 

2020 in 2021. 

TTA 


10 

Aktualno 

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info 

Moč zemlje 

Slovenijo bo v prvi 

polovici prihodnjega 

leta promoviral 

National Geographic 

Slovenska turistična organizacija (STO) je oktobra z medijsko hišo National Geographic podpisala pogodbo 

o promociji Slovenije. Predstavitev Slovenije bo temeljila na štirih naravnih elementih: zraku (gore), 

vodi (reke in morje), zemlji (podzemni svet in vinorodna pokrajina) in ognju (kulinarika). 

STO želi skladno z vizijo in cilji Strategije trajnostne rasti slovenskega 

turizma 2017–2021 okrepiti zavedanje o Sloveniji kot zeleni, butični 

destinaciji izjemnih naravnih lepot in edinstvenih petzvezdičnih doživetij 

– daleč proč od množičnega turizma in netrajnostnih konceptov, 

deželi, ki ustreza tudi zahtevnejšim gostom. 

Večkanalna digitalna kampanja v sodelovanju z uglednim in vplivnim 

National Geographicom je del prizadevanj za uresničevanje te 

vizije in ciljev. Njen ključni namen je poglabljanje zavedanja o Sloveniji 

kot o zeleni, aktivni in zdravi destinaciji za petzvezdična doživetja 

skozi pripovedovanje zgodb prek vrhunskih video- in fotovsebin. 

Skladno z razpisno dokumentacijo in pogodbo bo National Geographic 

Europe Ltd izvedel produkcijo video- in fotovsebin za kampanjo. 

Ta se bo na digitalnih kanalih National Geographica začela 14. 

januarja prihodnje leto in bo trajala do 21. aprila 2019. STO želi prek 

kampanje nagovoriti ključne ciljne trge slovenskega turizma, in sicer 

uporabnike iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Velike Britanije in ZDA. 

V okviru kampanje bo ustvarjenih najmanj 685.000 videoprikazov, 

več kot šest milijonov prikazov pasičnih oglasov, za najmanj 21 dni 

bodo podobe Slovenije prevzele vrsto pristajalnih strani spletnih 

portalov National Geographica, poleg tega bodo vsebine objavljene 

na družbenih kanalih National Geographica Facebook Travel, Instagram 

Adventure in Twitter. 

TTA 

Moč voda 

Foto: Barbara Kožar/www.slovenia.info 


11 

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info 

Aktualno 

Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescovem seznamu 

Konec novembra so na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov 

seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali klekljanje 

čipk v Sloveniji in veščino suhozidne gradnje. Slovenija je nominacijo 

v formalni postopek pri Unescu vložila marca leta 2017. Vpis pomeni 

posebno priznanje vsem umetnicam klekljanja, ki veščino že stoletja 

prenašajo iz roda v rod. 

Ohranjanje in ovrednotenje rudarske dediščine 

Sedem partnerjev iz Hrvaške in Slovenije je tudi uradno začelo projekt 

»Mine Tour – Aktivno ohranjanje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine 

rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma«, ki spodbuja 

revitalizacijo, ohranjanje in promocijo rudarskih spomenikov kulturne 

in naravne dediščine iz Labina na Hrvaškem in Litije s pomočjo novih 

turističnih proizvodov. Projekt v okviru Programa sodelovanja Interreg 

Slovenija–Hrvaška v višini 85 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni 

razvoj (ESRR); vrednost projekta je sicer 1.144.622,45 evra. 

Ohranjanje in trajnostna uporaba naravnih in kulturnih virov je ena od 

štirih prednostnih osi Programa sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška. 

Projekt Mine Tour obravnava izziv neizkoriščenega turističnega potenciala 

rudarske dediščine na obrobnih področjih programskega območja 

naravnega spomenika rudnika Sitarjevec v Litiji in kulturnega spomenika 

Šoht v Labinu, ki sta v slabem stanju. Projekt bo povezal spomenika, javne 

in zasebne deležnike turizma, lokalni gospodarstvi in lokalni skupnosti, ki 

jih združuje skupna rudarska preteklost, v edinstven turistični proizvod. 

Projekt Mine Tour se je začel septembra letos in bo trajal do 28. februarja 

2021. Neizkoriščeni potencial rudarske dediščine obeh krajev bo povezal 

z vzpostavitvijo nove čezmejne mreže. Cilj projekta je boljše ohranjanje 

Klekljanje čipk 

Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti 

klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se 

prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od 

koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska 

šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival 

idrijske čipke. Klekljarsko znanje se je razširilo tudi v bližnje Žiri, 

kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot stoletno tradicijo, ter v 

Železnike, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve. 

Suhozidna gradnja 

Suhozidna gradnja je način gradnje brez uporabe veziva; skrivnost 

njene trdnosti je v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je 

skoraj v vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na 

Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena 

na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine in povezuje 

osem evropskih držav, tudi Slovenijo. 

TTA 

Rudnik Sitarjevec 

in vrednotenje naravne in kulturne rudarske dediščine na programskem 

območju z naložbama manjšega obsega v rudnik Sitarjevec v Litiji in rudnik 

Labin-Raša v Labinu – z revitalizacijo in bogatejšim doživetjem rudarskih 

spomenikov za različne ciljne skupine. 

Hrvaški partnerji projekta so Mesto Labin, Turistična skupnost Istrske županije 

in Labin Art Express XXI, slovenski pa Občina Litija, Razvojni center Srca 

Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Turistična zveza Slovenije. 

Foto: Peter Škrlep 

L. L. 


12 

Fokus 

Foto: Atelje Kresnik 

Zeleno okno nad Radljami 

Turistično društvo Radlje – že 115 let 

Skrb za lepo okolje in 

tesno povezovanje v kraju 

Tam, na drobnem koščku Slovenije, kjer je reka Drava poglabljala svojo strugo med Pohorje in Kozjak in se v 

daljavi odseva vrh Pece, se skrivajo Radlje ob Dravi. Cesta nas popelje v trdne koroške in mislinjske kraje ter 

prek prelaza čez mejo k sosedom. 

V 875-letni zgodovini, od prvega zaznamka, so se zdajšnje Radlje ob 

Dravi imenovale Radelach, Marienberch in Marenberg. S strmine nad 

krajem opazuje dolino Stari grad z obnovljenimi zidnimi ostanki. Tukaj 

so najstarejša hiša v kraju Rozenhof (Rožni dvor), Radeljski dvorec 

in Drava z zgodovino splavarstva in naravnim kopališčem; že od daleč 

nas pozdravlja mogočen samostan dominikank z bogato zgodovino 

in poslanstvom prve lekarne v tem delu Slovenije, v njem so po 

znanih virih tudi pobarvali prve rdeče pisanke. 

Vse to in častitljivi obletnici, 115-letnica Turističnega društva Radlje in 

875-letnica kraja, nas vodijo in spodbujajo pri delu, saj smo nadvse 

ponosni na to, kar premoremo in s čimer vabimo obiskovalce. 

Aktivnosti društva 

Obletnico turističnega društva, ki ima okoli sedemdeset članov, smo 

praznovali s ponosom – in hvaležnostjo ob mislih na prehojeno pot in 

na ljudi, zavoljo katerih se je društvo ohranjalo in kalilo. Še zlasti ob 

spremembah, ki jih je kraju »podarjal« nič kaj prijazen čas preteklosti ... 

Uspešno delo, povezovanje in spoštovanje preteklosti so vodilo tudi 

zdajšnjemu vodstvu društva. 

Kaj počnemo? Skrbimo za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine 

kraja; prispevamo k razvoju turizma; snujemo dogodke, ki so v 

dobro ljudem, ki tukaj živijo, in zanimivi za obiskovalce; sodelujemo z 

Občino Radlje ob Dravi in Javnim zavodom za šport, kulturo, turizem 

in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi deležniki v kraju; vključujemo 

se v razvoj zelenega turizma; povezujemo se s kraji onstran meja 

naše občine in z Avstrijo. 

Ključne zanimivosti 

Katere so ključne znamenitosti oziroma zanimivosti kraja? Obnovljene 

razvaline gradu nad Radljami s pohodno Gozdno učno potjo 

in »zelenim oknom« (to simbolično odpira pogled na zanimivosti 

in posebnosti v dolini); od tod bedita nad krajem grof Sigfrid 

Marenberški in njegova grofica Rikarda. Prvo naravno kopališče v 

Sloveniji ob reki Dravi s čolnarjenjem na reki. Najstarejša hiša v 

Radljah: Rozenhof ali Rožni dvor, katerega lastnik Edi Korat obiskovalce 

s ponosom popelje skozi njegovo preteklost. Dvorec Radlje 

z muzejem starega orodja, zapuščine spoštovane družine Pahernik. 

Kalvarijo, edinstven križev pot s kipi iz leta 1724. Samostan iz 

13. stoletja z značilno sončno uro, ki še čaka na obnovo. Pohodne 

in učne poti, kot sta Učna pot k Pupenludlu ob Dravi in Gozdna 

učna pot, ki vodi na Stari grad. 

Za lepše okolje 

TD Radlje že tri desetletja podeljuje priznanja za najbolj urejeno 

okolje v kraju. Med najodmevnejšimi prireditvami, ki jih pripravlja 

– v sodelovanju z Občino in Javnim zavodom za šport, kulturo, 

turizem in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi društvi – je tudi 

spomladansko čiščenje okolja. Ob tej priložnosti, v želji po skrbnem 

ravnanju z okoljem in razvoju zelenega turizma, posadimo 

okrasno drevo ob svetovnem dnevu zemlje; lani smo posadili že 

osemnajsto drevo. 

Novo drevo pa vsako leto obogati tudi radeljski šolski sadovnjak; letos 

smo v njem posadili že enajsto drevo. (TD na splošno rado sode- 


13 

Fokus 

Foto: Foto Anka 

Prejemniki priznanja za najbolj urejeno okolje 

Hmeljarski likof 

Foto: Foto Anka 

»Občani si želijo gospodarsko in infrastrukturno razvito občino, 

čisto okolje in razvit turizem. Pri tem lahko občina omogoča 

le optimalne pogoje za njegov razvoj; največ pa je v rokah 

ustvarjalcev uspešnega turizma, ki so združeni v Turističnem 

društvu Radlje. To že od nastanka pred 115 leti skrbi za urejenost, 

dobro promocijo in prepoznavnost naše občine. Skupaj z 

društvom si prizadevamo, da sta urejenost in lepota naših krajev 

vsem v ponos in da s tem pripomoremo k razvoju turizma. 

Zelo sem ponosen, da imamo društvo, ki z veliko marljivosti in 

vztrajnosti pripomore k prepoznavnosti turizma v občini Radlje 

ob Dravi,« o delu društva pravi Alan Bukovnik, župan Občine 

Radlje ob Dravi. 

luje z mladimi v kraju; ponosno je na uspehe učencev na festivalu 

Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanju za zlato kuhalnico, ki ju 

pripravlja Turistična zveza Slovenije; na njih dosegajo visoka, tudi 

prva mesta.) 

Posebej pa velja omeniti še sedem dreves ginka, ki smo jih v Radljah 

posadili v okviru svetovnega projekta Mayors for Peace (Župani 

za mir). Njihova semena so prispela iz daljne Japonske, vzklila 

pri nas in že rastejo v spomin in opomin na jedrski napad na Hirošimo 

in Nagasaki. 

Hmeljarska tradicija 

Septembra praznuje občina Radlje ob Dravi; turistično društvo 

pripravi ob občinskem prazniku Hmeljarski likof – ob končanem 

obiranju hmeljskih kobul. V naši dolini je hmelj doma že 115 let; 

prve sadike so bile tukaj posajene leta 1903 na njivi veleposestnikov 

Marenberga. Likof, ki polagoma prerašča v festival hmelja, je 

bil letos že 31. leto zapovrstjo. Tradicionalna prireditev se konča s 

sprevodom hmeljarjev, ki prikazuje hmeljarske šege in navade, 

njen nepogrešljivi del sta tudi Hmeljarski starešina in Hmeljarska 

princesa. 

Likof napolni središče kraja s številnimi obiskovalci; veselo je zadnje 

nedeljsko popoldne v septembru. 

Ponosni na svoj kraj 

TD Radlje pripravlja tudi druge dogodke, s katerimi poživlja vzdušje v 

kraju. Smo prepoznavni, velikokrat prejmemo pohvale in priznanja za 

naše delo, za pridnost in prostovoljstvo; zagotovo so nam tudi spodbuda 

za nadaljnje delo. 

Vselej radi povemo, da smo ponosni na svoj kraj – na Radlje ob Dravi, 

kjer smo radi doma. Navezani smo na svojo preteklost, na zgodovino, 

na svoje šege in navade. Ponosni smo na vse, kar smo naredili s sodelovanjem 

širše skupnosti in ob posluhu občine. 

Radlje nekoč 

 

Antonija Račnik, predsednica TD Radlje 


14 

Fokus 

Foto in ilustracija: Jože Trobec 

Podlom s Podlomarji 

Turistično društvo Cer Cerovo 

Vzgoja za spoštljiv 

odnos do narave 

Turistično društvo Cer Cerovo bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja. V tem času je s 

predanim sodelovanjem svojih članov organiziralo veliko družabnih dogodkov, ki so razveselili številne 

odrasle in otroke. Člani društva se tudi že več let kot Podlomarji udeležujejo različnih prireditev in prav 

povsod se obiskovalci radi ustavijo v njihovem taboru in poklepetajo z njimi. Najmlajši pa so še posebno 

navdušeni nad lisjakom in lisico ter četico osličkov, ki spremljajo to malo gozdno ljudstvo. Njihov tabor 

lahko obiščete tudi na Srednjeveških dnevih v Ribnici in na prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer s svojo 

budnico zbudijo še zadnje zaspance. 

Podlomarji so junaki iz pripovedke, ki se je porodila v Podlomu, majhnem 

zaselku v bližini vasi Cerovo. So srčno gozdno ljudstvo, ki jih je v 

času turških vpadov pred strašno usodo rešil škrat Cer in jim podaril 

nevidnost. Z leti je njihova srčna moč postala tako velika, da ji ni bilo 

več kos nobeno zlo tega sveta. Zato nekajkrat na leto pridejo iz Podloma 

s svojim živalmi in ljudi spomnijo na zdaj vse prevečkrat pozabljene 

vrednote: nesebično prijateljstvo, moč skupnosti in dobre volje, 

ljubezen in iskrenost otroškega nasmeha. Odeti so v zelena 

oblačila, na glavi pa nosijo pokrivalo v obliki želodove kapice. Njihovo 

zgodbo lahko spoznate v Pripovedki o Podlomarjih, pravljično deželo 

Podlomarjev pa lahko obiščete med pohodom po naravoslovni učni 

poti Po sledeh vodomca. 

Člani društva skrbijo za urejenost učne poti v logu, se udeležujejo delovnih 

akcij, različnih delavnic, v decembru pa se odpeljejo skupaj na predbožični 

izlet. Vsako jesen pripravijo tradicionalni pohod Oslov bal: v družbi 

osličkov se odpravijo na pohod po bližnji okolici. V logu večkrat na leto 

pripravijo obročkanje ptic in tako še bolj poglobljeno spoznavajo pestrost 

življenja ob ribnikih na učni poti. Za konec leta pa društvo obišče 

Dedek Mraz, seveda z zvrhanim košem daril za najmlajše. 

Priznanje poti Po sledeh vodomca 

Letos je TD Cer Cerovo doseglo velik uspeh z razširitvijo naravoslovne 

učne poti Po sledeh vodomca. To je projekt, na katerega so zelo ponosni; 

ni zanimiv zgolj s turističnega vidika, temveč je tudi odlično 

izhodišče za nove, še neodkrite poti. 

Na letošnji prireditvi Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – 


Prvo vodenje po učni poti – 

Kaja je ena najmlajših članic društva 

lepa in gostoljubna, ki je bila na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu, 

je naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca prejela priznanje 

za drugo mesto v kategoriji tematskih poti Slovenije. 

Ključni cilj ureditve poti je bil ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh 

starosti o pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in spoštljivega 

človekovega odnosa do narave. Priznanje je dokaz, da je društvo 

na pravi poti. 

Izobraževanje za vodenje v naravnem okolju 

TD Cer Cerovo pa se že aktivno pripravlja na prihodnjo pomlad in 

poletje. Zato je skupaj s TZS in Zavodom za gozdove Slovenije 

pred kratkim pripravilo izobraževanje o vodenju po naravnem 

okolju oziroma po naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca. Izobraževanja 

so se poleg članov društva Cer udeležili tudi člani 

partnerskih društev pri projektu razširitve poti: Lovska družina Taborska 

jama, Turistično okoljsko društvo Županova jama in Turistično 

društvo Tabor Št. Jurij. 

Tako bodo obiskovalce učne poti po njej povedli vodniki, ki bodo 

Foto: TD Cer Cerovo 

ljubiteljem narave in pohodništva skozi skupna doživetja ustrezno 

približali naravo in njene male in velike prebivalce. 

Krožna učna pot je idealen poligon za izobraževalne namene in za 

različne turistične aktivnosti. Obisk in ogled sta namenjena posameznikom 

in naključnim obiskovalcem, pa tudi skupinam (šole, vrtci, 

lovske družine, planinska društva in drugi). 

Vsako pomlad pa bo ob obletnici odprtja te 5,2 kilometra dolge krožne 

učne poti organiziran voden pohod po njej. Pohodniki si bodo 

lahko na njem ogledali tudi slikovito Županovo jamo in obzidje Tabor 

Cerovo s cerkvico sv. Nikolaja. 

Drevesni boter 

Društvo bo kmalu začelo tudi projekt Drevesni boter. V sadovnjaku 

starih sadnih vrst dreves bo prihodnjo pomlad vsako drevo dobilo 

svojega botra. Botri bodo mladi člani društva. V društvu je precej mladih, 

ki z veseljem in zanosom aktivno sodelujejo v njem že od zgodnjega 

otroštva. Sadno drevo bo dobilo svojo tablico z imenom, ki 

bo sestavljeno iz dveh besed – na primer: Krivopecelj Svit, Hruška 

Kaja, Kosmač Neja ... Drevesa bodo tako postala še bolj živa, njihovo 

brstenje, cvetenje, rast plodov in opazovanje življenja dreves v vseh 

letnih časih pa bodo vsem v veselje. S tem projektom bodo v društvu 

pokazali, kako lahko z nekaj dobre volje in poguma približamo naravo 

mladim ter jim privzgojimo spoštovanje, skrb in ljubezen do narave 

in njenih prebivalcev. 

 

Andreja Lotrič, Katarina Podržaj 

15 

Fokus 

Ime vasi Cerovo in društva (Cer) izhaja iz imena 

avtohtone vrste hrasta, ki raste v tukajšnjih 

gozdovih. To je mogočni listavec, ki lahko 

zraste do višine 35 metrov, krasi pa ga gosta, 

temna krošnja. Kapica njegovega želoda je 

tudi zaščitni znak Podlomarjev. 

Pogled na vas Cerovo in Tabor Cerovo iz zraka 


Poslušamo naravo. 



16 

Turizem smo ljudje 

Foto: Mateja Gruden 

Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika 

Vrhnika, njen 

»prečudni« ljubljeni kraj 

Na Vrhniki so turistično društvo – oziroma Društvo za olepšavo trga Vrhnike in okolice leta 1888 ustanovili 

vrhniški veljaki: »Takratni zelo uspešni župan Gabrijel Jelovšek, veleposestnik Kotnik in človekoljubni davkar 

Ivan Gruden, o katerem je pisal tudi Ivan Cankar. On je bil tisti, ki je mladim vedoželjnim otrokom posojal 

knjige in jim finančno pomagal pri izobraževanju; tudi Cankarju,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik, predsednica 

TD Blagajana Vrhnika, zdajšnjega naslednika Društva za olepšavo trga Vrhnike in okolice, petega turističnega 

društva, ki so ga ustanovili na slovenskem ozemlju še pred prvo svetovno vojno. Ob tem se nasmehne: 

»Društvo so ustanovili veljaki, magnati; kako zelo se je odtlej spremenil značaj društev ...« 

Ivan Gruden (ki je imel hčer Olgico, v katero je bil Cankar zaljubljen in 

ji je napisal sonet Olgici Grudnovi) je novemu društvu podaril zemljišče 

na Sv. Trojici, nadaljuje pripoved o začetkih društva Mirjam Suhadolnik. 

»Velik del tega zemljišča je še vedno v lasti TD Blagajana Vrhnika. 

Gruden je umrl leta 1906, leto zatem pa mu je društvo postavilo 

spomenik na Sv. Trojici. In ta človekoljubni davkar je grabil stezice, 

urejal potke, park ...« Cankar ga opisuje v svojem delu Aleš iz Razora: 

»Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob 

misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so 

mimo, videli so bele hiše, bele ceste in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal 

v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po 

tebi ...«To delo je spomenik Vrhniki, pravi sogovornica. 

Dragocena zapuščina ustanoviteljev 

Veljaki so v društvo vlagali svoj denar, kupovali in prodajali zemljišča, jih 

upravljali. »Tako imamo še vedno v lasti tri pomembne lokacije na Vrhniki: 

poleg Sv. Trojice tudi Močilnik in Star maln. Društvo je pred drugo 

svetovno vojno kupilo tudi zemljišče na Planini nad Vrhniko in postavilo 

prvi razgledni stolp, ki so ga med drugo vojno porušili Italijani. Po vojni je 

postavilo nov stolp, zdajšnji, ki so ga pred časom prenovili. TD je potem 

predalo zemljišče planinskemu društvu, ki ima zdaj na Planini tudi novo 

kočo (odprto v letošnjem letu, op. p.),« razlaga predsednica TD Blagajana 

Vrhnika. Njeno poznavanje zgodovine društva in Vrhnike je osupljivo, v 

pripovedovanje o njej pa vpleta zanimive zgodbe o ljudeh in dogodkih. 

Branje Cankarjevih del 

Močilnik, zatrepna dolina, je sicer ena največjih vrhniških zanimivosti. Tukaj 

se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč 

od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi 

tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Po legendi naj bi se 


tu končala plovba grških junakov – Jazona in Argonavtov po Ljubljanici. 

Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu 

morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto v času festivala 

Argonavtski dnevi (ki jih je, mimogrede, začelo turistično društvo). 

A društvo se tukaj sooča s številnimi težavami, ki jih prinaša še zlasti deljeno 

lastništvo nekdaj prikupne, v kamen in les »oblečene« hiše. »V 30. letih 

prejšnjega stoletja je društvo tukaj postavilo prvo kolibo, okrepčevalnico. 

V 60. letih pa je predalo del svoje lastnine tedanjemu Mercatorju – v zameno 

za obnovo starega dela, ki je ostal v lasti društva. Pri čemer je bilo 

odločeno, da objekt tudi naprej posluje kot celota.« A z menjavo lastnikov 

prodanega dela in menjajočimi se najemniki (zdaj je v stavbi FKK Wellness 

Močilnik) so se stvari zapletale, težko, če ne že nemogoče je bilo tukaj 

razvijati uspešno in enovito turistično zgodbo. Klobčič težav pa se je 

samo še debelil ... »In imeli smo dovolj. Kot društvo nimamo dovolj moči 

za enakovreden ’boj’, lahko pa po svoje oživljamo Močilnik. In tako smo se 

domislili branja Cankarjevih besedil v Močilniku, vsako sredo, v parku, kjer 

je utica; od septembra leta 2016 se dobivamo in beremo. Danes (28. novembra, 

op. p.) imamo že 116. branje. Beremo vse leto, tudi pozimi. V soju 

naglavnih svetilk, ob ognju, pogrejemo se s čajem ... In beremo. Cankarjeva 

prozna besedila in poezijo; Cankar je bil namreč tudi odličen pesnik.« 

V Cankarjevem letu, ki se počasi končuje (letos je stoletnica njegove 

smrti), so branja Cankarjevih besedil pripravili tudi na drugih lokacijah 

društva (v Starem malnu in na Sv. Trojici) ter drugod – v sodelovanju z 

drugimi društvi in ustanovami na Vrhniki. »Mi živimo s Cankarjem – in 

Cankarjevim letom. Imeli smo tudi prvi dogodek v Cankarjevem letu: 

branje njegovih del, 2. januarja,« pove Mirjam Suhadolnik. 

Živahno v Starem malnu 

Na Sv. Trojici, priljubljeni razgledni točki nad Vrhniko, društvo občasno 

prireja branja, sem in tja povede po njej obiskovalce, aktivnejše pa je v 

Starem malnu, ki ga od leta 2016 spet upravlja (pred tem ga je oddajalo). 

V zavetju gozda, v zelenem okolju, ima okrepčevalnico, tukaj je 

manjši bazen, v katerem se je mogoče poleti okopati, v čisti vodi – kar 

dokazujejo raki, ki se v njej odlično počutijo, pove sogovornica. Staro 

mlinsko kolo in jez spominjata na nekdanji mlin. Od tod je mogoč tudi 

sprehod do Lintverna, izvira potoka Bele, kraškega sifona. Občasni bruhalnik 

ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir 

delno ali povsem presahne. Izvir Lintvern je opisal že J. V. Valvasor, ki je 

pisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, verjetno pa so bili to »le« 

mladiči človeške ribice. Pot do Lintverna so pred kratkim obnovili. 

V Starem malnu pa ima društvo tudi zanimiv dogodek: postanek ljubiteljev 

znamke Peugeot 205 na turneji Europ’Raid, ki so se v njem 

prvič ustavili leta 2016, ko jih je bilo okoli dvesto; letos jih je bilo že 

750, je povedala sogovornica. V Cankarjevem letu so se seveda vsi 

udeleženci fotografirali s pisateljevimi znamenitimi brki. 

Ko je turizem na Vrhniki cvetel ... 

Turistično društvo je bilo več kot stoletje ključno za razvoj turizma na 

Star maln 

Vrhniki. »Še zlasti močno obdobje za vrhniški turizem so bila 60. in 70. 

leta, pred odprtjem avtoceste, na katero se je preusmeril promet skozi 

Vrhniko. Takrat je imelo društvo tudi avtokamp, turistično pisarno ... 

Na Vrhniki smo takrat našteli od 35.000 do 40.000 prenočitev na leto, 

zahvaljujoč številnim prehodnim gostom. Zdaj jih je nekajkrat manj.« 

Leta 2003 je društvo odprlo turistično-informacijski center, ki pa je 

leta 2006 prešel pod okrilje novega Zavoda Ivana Cankarja, ki ga je 

ustanovila občina. Ta je prevzel tudi ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju 

turizma na Vrhniki, »društvo pa je postalo nevladna organizacija 

z znatno manjšimi finančnimi sredstvi,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik, 

ki predseduje društvu že dobrih deset let. 

Ljubezen do kraja, do ljudi, do ustvarjanja 

Kaj jo motivira, da predseduje društvu? »Že prej sem bila aktivna članica 

društva. Rodila sem se na Vrhniki, tukaj živim že vse življenje. To je moj 

dom in ne bi ga zamenjala za noben drug kraj na svetu,« se nasmehne 

sogovornica. »Vselej sem se tudi ukvarjala s kulturo, ki je neposredno povezana 

s turizmom, pogosto so me povabili za govornico na prireditvah 

ali prosili za pomoč pri organizaciji večine prireditev na Vrhniki, še ko sem 

bila v službi. To je moj način življenja. Ljubezen do ustvarjanja in ljudi. 

Velikokrat je dela preveč in tedaj se vprašam: ’A si morala spet obljubiti, 

da boš naredila to in ono?’ A nikoli mi ni žal, da prevzamem delo.« 

Sicer pa meni, da so društva za uspešen razvoj turizma izjemno pomembna. 

»Turizem smo ljudje. Turistična društva združujejo prostovoljce, 

ki radi počnejo, kar počnejo. S srcem in za kraj, v katerem živijo 

in s katerim dihajo.« Meni, da TD Blagajana Vrhnika s svojim delovanjem, 

povezovanjem z drugimi društvi, tudi od drugod po Sloveniji, 

zelo pripomore k promociji kraja. »Gremo pa lahko le po malih korakih, 

ker imamo skromne finance, spopadamo se z zelo veliko birokracije ...« 

Društvo ima sicer okoli tristo članov, približno desetina jih je aktivnih, 

»se nam pa pridružujejo tudi mladi«, zadovoljno pove sogovornica. 

Cankar za vse življenje 

Za konec se vrneva k Ivanu Cankarju. Ali meni, da ga slovenski turizem 

dovolj poudarja? »Vsekakor bi ga lahko bolj promovirali. Njegova 

dela so tudi prevedena v več tujih jezikov. Če ga ljudem predstaviš na 

pravi način, skozi zgodbe, vidiš, da jim zbudi zanimanje. Zanimiv spominek 

so, na primer, miniaturne črtice Ivana Cankarja – čudovito darilce. 

In skodelica Cankarjeve kave. In ne, ni še prebrala vseh njegovih 

del, se nasmehne, »brala ga bom do konca življenja«. 

 

Mateja Gruden 

Foto: www.visitvrhnika.si 

17 

Turizem smo ljudje 

Močilnik 



18 

TZS 

Foto: TZS 

Mladi, ki so kuhali na državnem tekmovanju v Portorožu 

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2018 

Izjemna ustvarjalnost 

mladih kuharjev 

Katere začimbe uporabiti za rižoto in katero sadje se najbolje prilega vanilijevi kremi, so se spraševali in 

preizkušali letošnji tekmovalci osnovnošolskega kuharskega tekmovanja za zlato kuhalnico. Svoje kuharske 

spretnosti so najprej pokazali na regijskih tekmovanjih, na katerih si je šestnajst ekip »prikuhalo« vstopnico za 

državno tekmovanje. To je bilo 9. oktobra na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Portorožu. 

OVanje 2012 

Lnica 

Pred učenci je bila tudi letos zelo težka naloga, saj so morali pod budnim 

očesom strokovne komisije in v zelo kratki uri zbrati moč in 

koncentracijo, da so skuhali jed, ki bo prepričala ocenjevalno komisijo 

in s katero bodo zadovoljni tudi sami. Komisija je povedala, da so 

vse ekipe pripravile odlične jedi, o najboljših pa so odločala minimalna 

odstopanja. Česa drugega niti nismo pričakovali, ko pa so se iz 

kuhinje vile omamne vonjave po najrazličnejših začimbah, zeliščih, 

sadju, zelenjavi in nevsakdanjih živilih, ki so popestrila tekmovanje. 

Svoje kuharske mojstrovine so učenci tudi primerno servirali na krožnike 

in pripravili lične pogrinjke, saj vedo, da jed, ki je lepa na pogled, 

še toliko bolj tekne. 

Zlato kuhalnico velikanko so prejeli učenci OŠ Ljubno ob Savinji, 

srebrno učenci OŠ Gorišnica, bronasta kuhalnica pa je šla v roke 

učencev OŠ Jožeta Krajca Rakek. Vse sodelujoče ekipe so prejele 

bogate nagrade sponzorjev Ljubljanskih mlekarn in Kotany, vsaka 

šola pa je prejela še kuharsko knjigo avtorice Emilije Pavlič. Najboljše 

tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na 

kuharsko delavnico v njegovo restavracijo, priznano Vilo Podvin v 

Radovljici. 

Med tekmovanjem smo lahko videli resne obraze, a še lepše je 

bilo videti nasmehe, ki jih rišeta mladostna razigranost in veselje 

in ki oznanjajo, da so se učenci med tekmovanjem tudi zabavali, 

uživali in spletali prijateljske vezi, kar je tudi cilj tekmovanja za zlato 

kuhalnico. 

TZS 

Majda Rebolj, članica ocenjevalne komisije: »Opažam, da se to 

tekmovanje vsako leto izboljšuje, ne samo tematsko, temveč tudi po 

tehnikah dela in po ravni strokovnosti. Zelo velik napredek opažam 

pri urejenosti učencev, čistoči delovnega mesta ter pri sodelovanju 

in komuniciranju učencev med postopkom priprave jedi. Na regijskem 

tekmovanju so med posameznimi ekipami zelo velike razlike. 

Te odražajo, koliko strokovnega znanja zna in želi podati mentor 

učencem že na pripravah, preden pridejo na tekmovanje. Na tekmovanju 

je opazna uporaba novih tehnik pri pripravi jedi, poleg tega 

ekipe uporabljajo sodobne toplotne naprave in pripomočke. Velika 

pohvala velja tudi urejenosti pogrinjka.« 


Jesenska rižota 

s hokaido bučko, jurčki in 

piščančjim mesom 

Sestavine: 

• 360 g italijanskega riža za rižote 

• 100 g čebule (drobno narezane) 

• 4 stroki česna (drobno narezanega) 

• 100 g sveže hokaido bučke (narezane na kocke) 

• 200 g pireja iz hokaido bučke 

• 70 g rdeče paprike (narezane na kocke) 

• 70 g zelene paprike (narezane na kocke) 

• 300–400 g piščančjega mesa (narezan na ne 

premajhne kose) 

• 150–200 g svežih jurčkov (narezanih in 

malo pokuhanih) 

• 1,2 l jušne osnove 

• 1 dl belega vina 

• sveže mlet bel poper 

• peteršilj, majaron, timijan, bazilika, drobnjak 

(narezana sveža zelišča) 

• 120 g masla (v katerem se je kuhala bučka) 

• pest naribanega sira (staran sir, npr. parmezan) 

Priprava bučkinega masla in pireja iz hokaido bučke: 

hokaido bučko olupimo in narežemo na srednje velike 

kose. V manjši kozici stopimo maslo, dodamo ščepec 

soli in v njem kuhamo bučko, na malem ognju vsaj 2 do 

3 ure, tako da se bučka razkuha, maslo pa skoncentrira. 

Kuhano bučko precedimo in spasiramo v gladek pire. 

Maslo in pire shranimo vsakega posebej, v steklen 

kozarec, v hladilniku. 

Postopek priprave rižote: čebulo prepražimo na pripravljenem 

maslu. Malo pred koncem praženja dodamo 

še česen, da se tudi ta malo zmehča. Dodamo narezane 

bučke ter jih malo popražimo, nato dodamo meso, da 

se rahlo popraži. Dodamo riž, pražimo tako dolgo, 

da postekleni, nato dodamo papriko in jurčke ter 

najprej zalijemo z vinom, ko pa vino izpari, zalijemo 

z nekaj vroče jušne osnove in dobro premešamo. 

Doslej smo rižoto ves čas mešali, odslej jo občasno 

premešamo in sproti dolivamo vročo jušno osnovo, 

tako da jo riž sproti popije. Ko nam ostane le še 

kakšen deciliter jušne osnove, vanjo vmešamo 

pire iz bučke in ga dobro segrejemo. Nekaj minut 

pred koncem kuhanja dodamo vse začimbe hkrati, 

dodamo vroč bučkin pire in še malo pokuhamo. Ker je v 

pireju dovolj masla, ga ne dodajamo posebej. Na koncu 

dodamo sir in na rahlo premešamo. Rižoto pokrijemo 

in pustimo kakšno minuto, a moramo biti pozorni, 

da riž ostane al dente, saj se tik pred koncem še 

zmehča. Tik pred serviranjem lahko po želji 

dodamo še malo tekočine ali malo masla, da je 

rižota lepo kremasta. 

Osnovna šola Ljubno ob Savinji – 1. mesto 

Vanilijeva krema z omako 

in želejem 

Sestavine: 

• 400 ml mleka 

• 1 dl sladke smetane 

• 1 strok vanilje ali 1 žlička vaniljeve esence ali vaniljev 

sladkor (v tem primeru sladkorja manj!) 

• 80 g sladkorja 

• 55 g koruznega škroba 

• 5 rumenjakov 

• 2 beljaka 

• 1 ščepec soli 

• 1 žlička ruma 

Predpriprava: ločimo rumenjake od beljakov, beljakom 

dodamo ščepec soli in stepemo sneg. 

Priprava: v kozici segrejemo mleko, ki smo mu dodali 

sladko smetano in vaniljo. Občasno premešamo in segrevamo 

toliko časa, da skoraj zavre. Vroče mleko precedimo, 

da odstranimo semena vanilje. Mleko pustimo na toplem. 

Medtem ko se mleko greje, v stekleni ali plastični 

posodi zmešamo rumenjake, sladkor in škrob, ki smo jim 

dodali nekaj žlic mleka in rum, da dobimo gladko maso, 

v katero počasi primešamo tretjino vročega mleka. Dobro 

premešamo, prilijemo preostalo mleko, še enkrat dobro 

premešamo, potem pa zmes vlijemo nazaj v kozico, v 

kateri smo segreli mleko. Med nenehnim mešanjem 

segrevamo tako dolgo, da krema zavre, potem pa jo 

med nadaljnjim mešanjem kuhamo še 3 do 5 minut. V 

kolikor bomo ves čas kuhanja kremo dobro mešali, nam 

je ob koncu kuhanja ne bo potrebno precediti. Na koncu 

primešamo sneg beljakov, da je krema gladka. 

Kremo prestavimo v manjši pekač ali drugo primerno posodo, 

po vrhu jo lepo poravnamo in pokrijemo z živilsko 

folijo, da ne pride v stik z zrakom. Kremo dobro ohladimo, 

pred serviranjem pa jo premešamo. 

K vanilijevi kremi lahko ponudimo sveže sadje, sadne 

omake, kivijev žele in drobljenec. 

Malinova omaka 

Sestavine: 

• 200 g malin 

• 2 žlički sladkorja 

• 1 žlička vaniljevega sladkorja 

Priprava: maline stresemo v manjšo kozico ter postavimo 

na štedilnik. Dodamo sladkor in vaniljev sladkor ter premešamo. 

Ko sladkor malo karamelizira, maline pretlačimo 

in vse skupaj kuhamo na nižji temperaturi nekaj minut, 

da malo tekočine izpari, kajti s tem povečamo gostoto 

omake. Ves čas mešamo, da se ne prime na dno posode. 

Dobljeno zmes precedimo skozi precej gosto cedilo, kar 

ostane na cedilu, pa dobro pretlačimo, da je izkoristek čim 

boljši, omaka pa gostejša. 

Borovničeva omaka 

Borovničevo omako pripravimo enako kot omako iz malin, 

le sadna osnova so tu borovnice. 

Po želji lahko na takšen način pripravimo še kakšno 

drugo omako, sladkor pa doziramo različno, odvisno, 

kako sladko je sadje oziroma kako sladko ali sladko-kislo 

omako želimo. 

Kivijev žele 

Sestavine: 

• 3 dobro zreli kiviji 

• sok ene pomaranče 

• 1,5 dl kivi sirupa 

• 0,5 dl vode 

• 1 vaniljev sladkor 

• 20 g koruznega škroba 

Priprava: kivi prerežemo na pol, z žlico izdolbemo sredico, 

jo spasiramo in precedimo. 

V kozico damo precejen kivijev sok, vodo, kivijev sirup in 

vaniljev sladkor ter zavremo. 

Medtem pomarančni sok in škrob zmešamo v gladko 

zmes in jo med mešanjem vlijemo k vrelemu soku. 

Kuhamo še vsaj tri minute, ves čas mešamo, da dobimo 

gladek žele. Nato žele ohladimo.

20 

TZS 

Foto: www.ktrc.si/radece/ 

Pogled na Radeče 

Zamisel osnovnošolcev za nov turistični produkt Radeč 

Obujanje tradicije papirništva 

Radeče so prijetno mesto ob reki Savi. Z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem. 

Obiskovalce vabijo na številne prireditve, med njimi tradicionalne (Splavarjenje, Splavarski tek, Evropsko 

prvenstvo v lovu rib s plovcem, pohod po Ostrovrharjevi vinski poti), na ogled najdebelejšega domačega 

kostanja v Sloveniji, na potep po rekreativni učni poti ob Savi skozi park Dvor Hotemež, na obisk bogate 

etnološke zbirke Ključevšek ... Med znamenitostmi kraja pa je tudi tristoletna tradicija papirništva. 

Foto: Alenka Gros 

Tiskanje na tiskarski preši 

Spominek na ročno izdelanem papirju 

Foto: Alenka Gros 

Učenci 7. in 9. razreda tukajšnje osnovne šole so se pod okriljem projekta 

TZS Turizmu pomaga lastna glava v prejšnjem šolskem letu lotili 

raziskovanja papirne dediščine v Radečah. Pripravili so poldnevni 

program, za katerega so prejeli kar dve zlati priznanji. 

Obiskovalci se najprej podajo v papirnico Radeče papir Nova na ogled 

strojne izdelave papirja, nato pa v avtentični delavnici v prostorih radeške 

tržnice spoznajo poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave 

papirja, izdelajo papir, sami tiskajo na ročno izdelan papir na tiskarski 

preši iz Valvasorjevega časa in spoznajo visoko zaščitene papirje, iz 

ročno izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti, 

knjižne kazalke, ovitke za beležke in albume. Na delavnicah se 

seznanijo tudi z zgodovino Radeč, zanimivostmi na kulturnem področju 

in si ogledajo staro mestno jedro. Program lahko po vnaprejšnjem dogovoru 

dopolnijo in podaljšajo na dva dni, pri čemer v kraju prenočijo, pokusijo 

njegovo kulinariko in spoznajo njegove druge zanimivosti. 

Doslej je skupina osnovnošolcev gostila četrtošolce s štirih osnovnih 

šol in ti so bili navdušeni nad delavnicami in spominki, ki so si jih sami 

izdelali in nato odnesli domov. Roke so namakali v vedra s papirno 

kašo, jo medli in razporejali po situ, pivnali vodo in sušili ročno izdelan 

papir, na katerega so nato odtisnili Valvasorjev bakrorez Radeč (takratni 

Ratschach). Poleg tega pa so domov odnesli še knjižne kazalke, 

nove informacije in veliko zadovoljnih trenutkov. 

 

Alenka Gros, mentorica 


V Sloveniji ni dolgčas 

21 

Letošnje leto se počasi končuje in kmalu bomo nazdravljali novemu. Dotlej pa uživajmo v 

»veselem« mesecu, decembru; povsod po Sloveniji so se že odprli ali se odpirajo božično- 

-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek Mraz, 

marsikje z živimi jaslicami oživijo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti 

različnim glasbenikom ... Na zadnji dan starega leta pa bo v številnih krajih silvestrovanje 

na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne praznike 

in srečno v novem letu! 

Razstava jaslic v skritih 

kotičkih Gradeža 

Tudi letos si bo mogoče na Gradežu ogledati največjo razstavo 

jaslic v Sloveniji; na ogled bo od 16. decembra (nedelje) do 2. 

januarja prihodnje leto. Jaslice, od najmanjših do takšnih v nadnaravni 

velikosti in »živih«, bodo razstavljene po hišah, kapelicah, 

kleteh, kaščah in na prostem. Skorajda ni materiala, iz katerega 

še niso bile izdelane. Avtorji so domačini in iz drugih 

slovenskih krajev, zadnja leta so jih vaščani prinašali tudi iz tujine. 

Število jaslic se iz leta v leto povečuje, na jubilejni deseti razstavi 

(2017/2018) jih je bilo že 262. Odprtje razstave bo pospremil 

koncert božičnih pesmi, praznična ponudba in topla pijača 

pa bosta obiskovalce pričakali tudi naslednji dve nedelji in ob 

koncu razstave. Vodeni ogledi s tržnico bodo 16., 23. in 30. decembra 

ter 2. januarja ob 17.30. Med tednom si je mogoče razstavo 

ogledati v spremstvu vodnikov od 16. do 19. ure, v soboto 

in nedeljo pa od 13. do 19. ure. Večjim skupinam priporočajo 

vnaprejšnjo napoved obiska. 

Več: www.gradez.si 

Božična noč pri 

Ivanovem izviru 

Na božični večer, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova uprizorili 

Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski dogodek po 

svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu ustvarjalci 

dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v predstavi sodeluje 

120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela je v njej veliko 

odličnega petja celega cerkvenega pevskega zbora razkriške 

župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in drugih, ki del 

svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava Božična noč je 

postavljena v čudovito naravno okolje in poteka zelo dinamično. 

V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel obišče 

Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje Jožefa in 

Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v štalici ter 

Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno društvo 

Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem letu 

ob 18. uri. 

Več: www.razkrizje.si 

Foto: www.razkrizje.si 


22 

Dogodki 

Legenda o 

potopljenem zvonu 

Enkrat na leto, na božični dan (25. decembra), oživi znana blejska 

legenda o potopljenem zvonu želja, ki se ponovno dvigne iz jezerskih 

globin. Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 ulil 

Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na 

blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili 

razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro 

in zlato ter dala uliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni 

prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes 

pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova 

je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za 

novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je 

pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov 

zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in 

svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni. 

Legenda bo živela od 17. ure naprej! 

Več: www.bled.si 

Foto: www.bled.si 

Pohod po poti 

Cankarjeve matere 

od Vrzdenca do 

Vrhnike 

Na Vrhniki bodo tudi letos pripravili tradicionalni pohod 

po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike. 

Pohod bo v sredo, 26. decembra. Zbor pohodnikov 

bo ob 7.30 pred gasilskim domom Vrhnika, 

od koder se bodo z avtobusom zapeljali do Vrzdenca. 

Hoditi bodo začeli ob 9. uri. Pot Cankarjeve matere 

je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži 

Pivk, materi Ivana Cankarja (naj spomnimo, da je letos 

Cankarjevo leto – ob stoletnici pisateljeve smrti). 

Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike, 

kjer je družina živela. Dolga je 14 kilometrov in se z 

več postanki prehodi v dobrih štirih urah. Pohodniki 

na njej spoznavajo kulturno in naravno dediščino 

Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in 

Vrhnike. 

Več: www.visitvrhnika.si 

Foto: M. G. 


Žegnanje konj 

ob sv. Štefanu 

Nekoč so konji v vsakdanjem življenju ljudi igrali izjemno pomembno 

vlogo; konj je svojemu lastniku namreč pomenil še 

zlasti – preživetje. Zato je bilo konjevo zdravje zelo pomembno 

in ob koncu 18. stoletja so zanj (in za srečo) začeli prositi svetega 

Štefana. Na Krasu ta stari običaj obuja Društvo Kraški Slavček 

Kobjeglava-Tupelče, ki bo tudi letos pripravilo žegnanje konj, 

26. decembra pri vaški cerkvi v Kobjeglavi, kjer župnik blagoslovi 

konje, pa tudi kruh, sol in spominke. Po končanem obredu za 

dobro počutje obiskovalcev poskrbijo z dobrotami obložene 

mize in kuhanim vinom. 

Več: www.visitkras.info 

Foto: www.visitkras.info 

Zimski mednarodni 

festival uličnega 

gledališča Ana Mraz 

Ana Mraz, mlajša sestra Ane Desetnice, vsako leto med božičem 

in novim letom popestri praznično razpoloženje v Ljubljani s privlačnim 

in barvitim umetniškim programom svetovnega uličnega 

gledališča. Po letih gostovanj v najožjem mestnem središču se 

je festival lani preselil na prenovljeno Špico, kjer bo svoj »oder« 

postavila tudi Ana Mraz 2018 – letos od 26. do 30. decembra. 

Prednovoletni ulični program Ane Mraz v okviru drugih dogodkov 

in pod drugim imenom gostuje tudi v drugih slovenskih mestih 

(npr. Ana Mrzla v Mariboru). 

Več: www.anamonro.si 

Foto: Luka Dakskobler/www.slovenia.info 

23 

Dogodki 

Zlata lisica – odslej 

v začetku februarja 

Na rednem kongresu Mednarodne smučarske organizacije FIS 

so septembra potrdili termine koledarjev svetovnega pokala za 

moške in ženske do leta 2022. Mariborska Zlata lisica bo v prihodnjih 

štirih letih februarja, ki je glede na snežne razmere na Pohorju 

ugoden mesec za izvedbo tekmovanja. Prihodnja, 55. Zlata 

lisica, bo tako 1. in 2. februarja 2019. Nastope najboljših slalomistk 

in veleslalomistk na svetu si vsako leto ogleda okoli 20.000 

gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno areno Snežnega 

stadiona pod Mariborskim Pohorjem – 

oziroma v Kranjsko Goro, kamor so letos zaradi 

ugodnejših razmer Zlato lisico preselili že sedmič. 

Več: www.zlatalisica.si 

Foto: www.slovenia.info 


24 

Dogodki 

Prešernov smenj 

v Kranju 

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje 

in našega največjega pesnika, je ena najbolj 

znanih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku, 

8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev, 

ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne 

obrti, prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo 

kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi 

pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto sprehaja veliki 

pesnik Prešeren. Tudi prihodnje leto bo! 

Več: www.visitkranj.com 

Foto: Ksaver Šinkar 

Tonči, 

Srednješolska turistična tržnica Več znanja za 

rabim več oglas turizma za na Lipov temo TURISTIČNI list, velikost SPOMINEK 1/4, prilagam 

lanskega. MOJEGA Tudi KRAJA, ta oglas bo 30. rabim januarja najkasneje 2019 sejmu v sredo. 

Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro. 

Besedilo – popravi samo letnice in datume: 

Razpisujemo tekmovanje Turistični vodnik 2019 

....... 

Rok za prijavo na tekmovanje je 21. januar 2019. 

Rok za oddajo seminarske naloge je 29. marec 

2019. 

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019, 

državno pa septembra 2019 v Novem mestu. 

Na njej se bo z lokalno turistično 

ponudbo predstavilo 53 srednjih šol 

Na oglasu zamenjaj iz vse Slovenije logo in tujine. Turistično gostinske 

zbornice Slovenije z novim – ga imaš na zlati 

kuhalnici. 

TURISTIČNI SPOMINEK 

MOJEGA KRAJA 

Teden pred začetkom sejma 

(od 23. 1. do 30. 1.) pa bo mogoče 

njihove turistične spote že všečkati 

na Facebooku TZS. 

Vabljeni k ogledu in všečkanju! 

Turistični vodnik 

Razpisujemo tekmovanje 

Turistični vodnik 2019 za 

mlade od 16 do 29 let. Kandidate 

lahko prijavijo turistična društva ali šole na 

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si. 

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema 

pripravo seminarske naloge in praktični del, ki 

zajema vodenje skupine na terenu. 

Rok za prijavo na tekmovanje je 

21. januar 2019. 

Rok za oddajo seminarske naloge je 

29. marec 2019. 

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019, 

državno pa septembra 2019 v Novem mestu. 

www.turisticna-zveza.si 

Lipov list - December 2018 

TZSvodnikOglas1.indd 13 03/12/18 14:13

25 

KOLEDAR DOGODKOV 

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije 

Prižig lučk na božično-novoletni jelki 13.12.2018 Selnica 02 671 23 61 

Turistično društvo Selnica ob 

Dravi 

Božični Vojnik 15.12.2018 – 02.01.2019 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik 

Božičkova dežela 15.12.2018 Bohinjsko jezero 04 574 75 90 Turizem Bohinj 

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810 

Turistično društvo Samostan 

Studenice 

Praznična Dobrna – praznujmo skupaj 16.12.2018 - 06.01.2019 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna 

Pohod z laternami po Jabolčni poti 16.12.2018 Selnica ob Dravi drustvo.godimi@gmail.com 

Rokodelsko, izobraževalno in 

turistično društvo Godi mi 

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810 


Studenice 

Božični koncert 18.12.2018 - 19.12.2018 Maribor 041 409 653 

Turistično humanitarno društvo 

Glas 

Dedek mraz 20.12.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Tihe jaslice 22.12.2018 Zg. Kungota 040 251 567 

LOSI, društvo za organiziranje 

lokalnih aktivnosti 

Pohod z lučko miru na Pekrsko gorco 24.12.2018 Maribor 041 409 653 

Turistično humanitarno društvo 

Glas 

Tradicionalni božični pohod z baklami 24.12.2018 - 25.12.2018 Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka 

Žive jaslice v Studenicah 24.12.2018 - 26.12.2018 Poljčane 040 432 810 


Studenice 

Žive jaslice 25.12.2018 Rečica ob Savinji 031 692 848 

Turistično društvo Rečica ob 

Savinji 

Božična skrivnost v jami Pekel 25.12.2018 - 26.12.2018 Šempeter 031 645 937 

Turistično društvo Šempeter v 

Savinjski dolini 

Jaslice v Judovski hiši 25.12.2018 - 27.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič 

Žive jaslice v ledenem kraljestvu 25.12.2018 - 30.12.2018 Mlačca pri Mojstrani 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora 

Žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2018 - 30.12.2018 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d. 

Sejem sv. Štefana in žegnanje konj na 

Kupljeniku 

Blagoslov konj in prireditev ob dnevu 

samostojnosti in enotnosti 

26.12.2018 

Bohinjska Bela, 

Kupljenik 

04 578 05 00 Turizem Bled 

26.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič 

Žegnanje konj 26.12.2018 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora 

Blagoslov konj 26.12.2018 Selnica ob Dravi 051 632 310 

Turistično društvo Selnica ob 

Dravi 

Blagoslov konj v Šentilju 26.12.2018 Šentilj pri Velenju 070 474 889 

Turistično društvo Šentilj pri 

Velenju 

14. pohod z baklami 29.12.2018 Nova Gorica 031 571 960 

Kulturno turistično društvo 

Vitovlje 

26. Gradovi kralja Matjaža 25.01.2019 - 27.01.2019 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem 

Koline 26.01.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Svetovni pokal v zimskem plavanju 30.01.2019 - 03.02.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled 

Tradicionalni pohod in turni smuk na 

Galetovec 

03.02.2019 Bohinjska Bela 041 801 741 Turistično društvo Bohinjska Bela 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


26 

Namig za izlet 

Ob Soboškem jezeru, na katerem je poleti vselej živahno, saj je zelo priljubljeno med deskarji in veslači na deskah, 

so postavili doživljajsko-motorični park z več kot tridesetimi postajami. 

Pomurje 

Kjer so doma srčni 

in gostoljubni ljudje 

Pri Gradu v največjem krajinskem parku Goričko v Pomurju je pred tremi milijoni let bruhal poslednji vulkan 

na območju Slovenije. A se zdi, da se je spet »prebudil«. Seveda, če obiščete Doživljajski park Vulkanija v občini 

Grad, kjer doživite edinstveno potovanje v vulkansko podzemlje, 6000 metrov globoko. V spremstvu krtka 

Olija in vodnika obiskovalci (in teh je čedalje več: v enem dnevu so jih doslej že našteli največ osemsto) interaktivno 

spoznavajo vulkane, izbruh goričkega, sprehod po lavini cevi, si ogledajo 3-D stereoskopski film o 

nastanku vesolja z velikim pokom in življenja na Zemlji s posebnimi učinki ... 

Največji grad na Slovenskem v pisnih virih prvič omenjajo leta 

1214 kot središče posestva Lyndwa; po pripovedovanju pa naj 

bi začeli grad Grad na Goričkem graditi že vitezi templarji. 

Dr. Aleksander Jevšek (tretji z desne), župan Murske 

Sobote, pripoveduje slovenskim turističnim novinarjem na 

predstavitvi paviljona Expana: »V Expani bomo promovirali 

Pomurje, Porabje, z zanimanjem se nam že oglašajo iz 

avstrijske Štajerske, Madžarske ...« 


27 

Stanka Dešnik (ob njej turistični novinar Janez Platiše), 

direktorica gradu Grad: »Razsežno petkotno obliko je grad 

dobil v 16. stoletju. Naša prva naloga je ohranjanje tukajšnje 

naravne in kulturne dediščine.« 

Kdor želi pokusiti prave pomurske domače gastronomske 

dobrote, mora obiskati gostilno Zeleni gaj v Fokovcih, kjer 

goste razvaja šef Boštjan Berke z mamo Heleno in sestro 

Simono. »Kuhamo jedi po receptih naših mam in babic iz 

sestavin z okoliških kmetij,« je povedal Boštjan Berke. 


Na splošno je obisk občine Grad zelo zanimiv in hkrati poučen. Obiskovalec 

nikakor ne sme obiti tamkajšnjega gradu, ki je največji na Slovenskem, 

saj ima kar 365 sob. Zdaj je v njem med drugim sedež javnega zavoda 

Krajinski park Goričko, njegova direktorica Stanka Dešnik pa je živa 

enciklopedija zgodovine gradu ter življenja in običajev v Pomurju. 

»Na gradu imamo poroke, seminarje, konference, koncerte v zelo 

akustični dvorani, stalno zgodovinsko razstavo, kapelo, središče zbirke 

domače obrti in dejavnosti, naravoslovni razstavni prostor, vinsko 

klet in turistične sobe. Okoli gradu je prelep park,« Stanka Dešnik obiskovalcem 

predstavi mogočni grad in jih povede po njem. 

Ima pa Pomurje še dve novi turistični zanimivosti, ki bosta nedvomno 

že v bližnji prihodnosti postali odmevni privlačnosti: ob Soboškem 

jezeru motorični park in pred njim paviljon Expano, tega, v 

katerem se je Slovenija leta 2015 v Milanu predstavila na svetovni 

razstavi Expo. 

V notranjosti Expane bo multimedijski center, po besedah župana 

Murske Sobote Aleksandra Jevška pa bodo paviljon odprli v začetku 

prihajajočega leta. 

Pomurci se lahko pohvalijo tudi z edinstveno opečno romansko rotundo 

sv. Nikolaja z gotskimi freskami v idiličnem goričkem kraju Selo, ki se uvršča 

med najpomembnejše umetnostne spomenike na Slovenskem. 

In imajo slastno kulinariko! Olja z bučnim na čelu, ki so za bogove, 

odlična vina in pristne kmečke trgovinice, kot je ta pri znameniti cerkvi 

sv. Helene v Rogašovcih, na kmetiji Ficko, kjer gospodar Marjan 

mimoidočemu za dobrodošlico ponudi v pokušnjo mozaik goričkih 

dobrot: brezplačno! 

Ja, Pomurci so srčni in gostoljubni ljudje! Zato je treba ostati med 

njimi vsaj dva dni, prenočiti na kateri od turističnih domačij ali sredi 

prekmurske ravnice v prestolnici Pomurja, v hotelu Diana. 

 

 

Duša Podbevšek - Bedrač 

Foto: Gorazd Bedrač 

Cerkev sv. Helene v Rogašovcih se od leta 2009 ponaša 

z drugim največjim mozaikom (92 kvadratnih metrov) v 

Sloveniji; izdelal ga je Marko Rupnik, Prešernov nagrajenec za 

mozaično poslikavo zasebne kapele papeža Janeza Pavla II. v 

Vatikanu. 

Ciganska pečenka na svinjski masti je ena od posebnosti kuhe 

Boštjana Berke. Ko gostom pripravi pomursko gostijo, je vselej 

na mizi. 

Izdelava rož iz papirja je stara ljudska umetnost, značilna tudi za 

Pomurje. Šopki cvetja iz papirja so na ogled v gradu Grad. 


28 



Nova planinska koča na Planini, v ozadju razgledni stolp 

Planina nad Vrhniko 

Prijeten izlet in izjemen 

razgled na Ljubljansko barje 

S Planine nad Vrhniko (733 metrov) se v lepem vremenu odpira eden najlepših pogledov na Ljubljansko barje 

in hribovito zaledje prestolnice. Še lepši pa je, če se povzpnemo dvaindvajset metrov više: na vrh razglednega 

stolpa, ki stoji ob novi planinski koči; to so odprli letos spomladi na mestu nekdanjega zavetišča. 

Na Planino vodi več označenih planinskih poti; najbolj priljubljena se 

začenja na Betajnovi (do izhodišča se pripeljemo iz središča Vrhnike, 

kjer pri zadnjem semaforju zavijemo levo – če prihajamo iz smeri Ljubljane). 

Na izhodišču, kjer je manjše parkirišče, je tudi večja informacijska 

tabla o zanimivostih Vrhnike in njene okolice. 

Lični kažipoti nas povedejo sprva po kratkem travnatem pobočju, 

zatem pa hodimo nekaj časa po cesti, dokler pot ne zavije proti gozdu, 

sprva po gruščnatem kolovozu, ki se polagoma zoži v dobro nadelano 

gozdno stezo. Ta se čez čas razcepi na dvoje poti: čez Špico in 

Mimo bukve; po prvi jo je mogoče ubrati navkreber, po drugi pa se 

spustiti nazaj v dolino – ali obratno. 

Po kakšni uri hoje smo pri koči; v tej ponujajo joto, ričet, golaž, žgance, klobase 

..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo 

kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s Cankarjevim 

podpisom in s piškotom v obliki pisateljevih znamenitih brkov. 

Lep pogled se odpira že od koče; za prostranejšega pa se je treba še 

malce povzpeti: na razgledni stolp, ki so ga postavili pred desetimi leti. 

Triglav na severozahodu, Storžič in Grintavec na severu, Ljubljansko 

barje s Krimom na vzhodu, Logatec na jugu, Nanos na jugozahodu, 

Trnovski gozd na zahodu ... Okrogla smerna plošča na vrhu stolpa 

pojasnjuje, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce, 

Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče 

z gozdovi, naselji, cerkvicami, ravnice s kraji in mesti. 

Stolp je tretje razgledišče na hribu: prvo so postavili leta 1934, drugo 

pa 1955. Vsem trem je skupno, da so leseni, hrastovi, zdajšnji pa je 

meter višji od prejšnjega in šest metrov od prvega. 

M. G. 


Gradiško jezero in Limbarska gora 

Prijeten potep 

v Srcu Slovenije 

Obilje zelenja (v tem času sicer v malce okrnjeni »izvedbi«) in spokojnost; to pričaka obiskovalca, ki se v zgodnjem 

dopoldnevu sredi tedna pripelje do Gradiškega jezera v bližini Lukovice pri Domžalah. Najbolj zgodnji 

utegnejo že preteči ali prehoditi dobre štiri kilometre dolgo makadamsko pot, ki ga ovija. Jezero je sicer umetno, 

uredili so ga ob gradnji avtoceste Ljubljana–Maribor, da bi preprečili poplave ob neurjih. 

29 


Ob Gradiškem jezeru, ki počiva sredi travnikov in gozdov, je tudi izhodišče 

za prijeten izlet do Limbarske gore (773 metrov) s cerkvijo sv. 

Valentina in čudovitimi razgledi na okoliške hribe in Kamniško-Savinjske 

Alpe. Na njej je tudi gostilnica. Poleg božjepotne cerkve je nekoč 

na gori stal Limbarski grad, ki naj bi – po Valvazorju – dobil ime po lilijah. 

Priljubljen je Pohod po nagelj na Limbarsko goro na pragu pomladi, 

ki je bil letos že trideseto leto zapored. 

Pot, ki povede na Limbarsko goro od Gradiškega jezera, je označena 

– zelo dosledno, planinske markacije si vestno sledijo in ne pustijo 

dvoma, kod je treba stopiti. Je nezahtevna, dolga okoli dve uri. Urejena 

je po gozdnih stezah, kolovozih in cestah, po travnikih, deloma 

popelje tudi po asfaltu (skozi vasi, ki ju prečka, in tik pred koncem 

vzpona); je pretežno zložna, le poredko se strmeje vzpne. 

Na Limbarsko goro je sicer speljanih več planinskih poti – iz različnih 

smeri in različno dolgih. 

M. G. 

Jutranja spokojnost ob jezeru 



Sv. Valentin na Limbarski gori 


30 


Pot močvirskih škratov 

na Mali plac 

Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že 

na tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov, ki pa so precej 

nabriti. Tako so uročili Mali plac, da je postal narobe plac! Vanj so se naselili zoprni komarji in nadležne 

mušice. Vse grize, leze, pika, brenči in renči. Kdo ga bo rešil škratjega uroka? Otroci, seveda! Takšno je 

jedro zgodbe »najbolj zamočvirjene dogodivščine za vso družino«, nove pravljično-doživljajske poti, ki so 

jo na začetku letošnje jeseni odprli na Ljubljanskem barju. 

Pot močvirskih škratov na Mali plac je pot z zgodbo. To razkriva slikanica 

Mali plac pisca Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, govori pa o 

pogumni želvi Bevki, ki se spoprime s škratjim urokom in reši Mali plac. 

Prepletanje pravljičnega sveta in narave 

Otroci se odpravijo na pot z Močvirsko beležko, v kateri zbirajo močvirske 

žige in škratorunske simbole, posebne znake škratje pisave. So na 

pomembni odpravi: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok 

močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Pot 

jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali: zelene rege, 

netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je 

osrednji lik slikanice Mali plac. Pa kajpak nabriti močvirski škratje. 

S pomočjo doživljajskih elementov otroci odkrivajo naravo, saj se 

pravljični svet vseskozi prepleta z njo. Izvedo tudi marsikaj zanimivega 

o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in zdaj. 

Pot močvirskih škratov na Mali plac je nezahtevna pohodna pot, 

dolga 3,2 kilometra. Začenja se v Športnem parku Bevke, kjer je 

mogoče kupiti Močvirsko beležko (vse dni v tednu od 8. do 18. 

ure). Zatem povede skozi vas Bevke, se vzpne na vrh osamelca 

Kostanjevica, od koder se spusti proti naravnemu rezervatu Mali 

plac, in se nato vrne na izhodišče. 

Transverzala pravljično-doživljajskih poti 

Pot močvirskih škratov na Mali plac je po Poti pastirskih škratov na 

Krvavcu in Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu tretja 

v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po 

Sloveniji. 

E. N. 

 

Foto: Luka Dakskobler 


31 

Na kolesu 

Utrinek s sklepne prireditve akcije Slovenija kolesari 2018, ki je bila sredi oktobra v Marini Portorož. 

Slovenija kolesari 2018 

Letošnja akcija je končana, 

z novim letom novim 

izzivom naproti 

Tudi letos smo na prireditvah akcije Slovenija kolesari – med udeleženci, kolesarji, in obiskovalci – širili zeleno 

misel in skrb za zdrav življenski slog. Na 76 prireditvah v letošnjem letu se je za vsakogar kaj našlo: tako za vrhunske 

rekreativce kot za začetnike ter vse »vmes«, pa tudi za družine; večina prireditev namreč ponuja širok 

spekter kolesarskih izzivov. 

Slovenski turizem se je zavezal zelenemu razvoju in akcija Slovenija kolesari 

2018, že osemnajsta zapored, je s svojimi prireditvami dodajala 

kamenčke v zeleni turistični mozaik. Slovenija postaja dežela, ki pripoveduje 

zeleno zgodbo, je dežela zelenih mest in krajev z bogato kulturno 

dediščino, z ljudmi, ki ljubijo zdravo bivalno in delovno okolje. 

Osemnajst let akcije je tudi priznanje njenim prirediteljem. Je potrdilo, 

da smo v teh letih naredili velik korak naprej pri razvoju in oblikovanju 

kolesarjenja in kolesarskega turizma. Pomeni motivacijo za nadaljnje 

delo tudi drugim ponudnikom, ki so vpeti v prireditve akcije 

in razvoj slovenskega turizma na splošno. 

Širite z nami zeleno misel na akcijah Slovenija kolesari tudi v letu 2019! Še 

naprej bomo poudarjali doživetja, ki jih prinašajo prireditve akcije, vključevali 

ponudnike, ki so ključni za privlačno turistično ponudbo, dodajali bomo 

nove kolesarske izzive in še naprej povečevali priljubljenost tega športa. 

Tuji mediji so začeli prepoznavati Slovenijo kot aktivno in slikovito 

državo, prijazno kolesarjem in pohodnikom. Številni jo postavljajo 

celo na lestvico najboljših desetih destinacij na svetu 

za oddih za konec tedna, nekateri jo predlagajo kot alternativo 

obisku največjih turističnih destinacij sveta. 

Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih 

na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: 

http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje. 

Stran Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko. 


32 

Zeleni zgledi 


Turistična vodnica Ivana Bole, prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon 

Vodnik je lahko odmeven 

glas odgovornega turizma 

»Delo turistične vodnice se odlično prilega mojemu nemirnemu značaju in ljubezni do potovanj in 

države, v kateri živim. Želim si, da Slovenija ostane čista in ohranjena, kolikor je le mogoče. Rada 

poskrbim, da ljudje, s katerimi prihajam v stik, kaj več izvedo o pomembnosti varovanja narave in o 

načinih, ki zagotavljajo, da bo njihov vpliv nanjo čim bolj pozitiven. Ljudi rada popeljem do tistih, ki 

živijo in poslujejo v duhu trajnostnega razvoja. Za goste je pomembno, da srečujejo ljudi, ki živijo v 

destinaciji, da se učijo od njih, saj bodo tako državo, ki so jo obiskali, in njene prebivalce bolj spoštovali.« 

Takšna je bila predstavitev Ivane Bole, 31-letne turistične vodnice iz Ljubljane, prejemnice 

nagrade Zeleni mikrofon, ki jo je letos prvič podelila zasebna šola za vodnike G-Guides. Nagrada 

spodbuja odgovorno in trajnostno naravnano delo turističnih vodnikov. 

Kaj vam pomeni prva nagrada Zeleni mikrofon, to da ste postali 

»prvi glas odgovornega turizma«? 

Še zlasti to, da bo naše delo bolj prepoznavno. Pomembno se mi 

zdi, da smo vendarle dobili nagrado, ki poudarja dobre prakse dela 

turističnih vodnikov. Naposled smo vodniki eni redkih, ki imamo 

stik s končnim uporabnikom – turistom. Zato lahko zelo vplivamo 

na to, kako se ta vede v destinaciji. Nagrada se mi torej ne zdi pomembna 

samo na osebni ravni, temveč tudi zaradi tega. 

Kakšno je vaše osebno razumevanje pojma odgovorni (in trajnostni) 

turizem? 

Žal mi je, da je trajnost postala mantra, ki jo vsi ponavljajo, ne pa nujno 

tudi izvajajo. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj sploh pomeni. Tudi ta nagrada 

je priložnost, da se odpre okno v razumevanje, kaj trajnost je, da 

izvleče besedo iz oblakov in konkretno pokaže, kaj pomeni. Kaj je trajnostni 

razvoj? Varovanje okolja, seveda. A še zdaleč ne samo to. Turizem 

postaja s tega vidika pravzaprav zelo problematičen ... Menim, da 

je izjemno pomemben del trajnostnega razvoja spodbujanje lokalnih 

zgodb; da se v turistične programe vključujejo lokalni ponudniki, da 

se predstavlja način življenja v destinaciji. Zelo pomembno se mi zdi 

tudi izobraževanje ljudi – na ravni ponudbe in povpraševanja – o tem, 

kaj je trajnostni razvoj. 


V Sloveniji verjetno ni težko slediti smernicam trajnostnega turizma: 

država je zelena, večinoma čista, zelo raznolika, kar zadeva 

mikrokulturne vzorce, veliko ponudbe temelji na lokalnih 

zgodbah ... 

Res je. Lahko pa turistom, ki obiščejo Slovenijo in spoznajo tukajšnje 

vzorce, te predstavimo kot dober primer, kot lepo izkušnjo; in mogoče 

bodo začeli razmišljati o tem ter vnašati te vzorce v domače okolje 

in neko drugo destinacijo, kamor bodo naslednjič potovali. 

Kako pa vnašate ta načela v svoje delo? 

Poskušam biti čim bolj konkretna. Recimo: s turisti smo v Blejskem 

vintgarju, ki ga obiskujejo množice ljudi. Množičnost prinaša negativne 

posledice za okolje. To turistom tudi povem. Povem jim, da imamo 

v Sloveniji še veliko drugih sotesk, ki so izjemno lepe in kjer bodo 

verjetno bolj uživali, saj so manj obiskane. Obenem jim povem, da s 

tem ne želim spodbuditi množičnega obiska tudi drugod – le razpršiti 

obisk. Spodbudim jih, naj razmislijo, preden se nekam odpravijo, 

kam gredo, in kako bo to vplivalo na okolje, v katero vstopajo. 

Omenili ste pomembnost lokalnih zgodb; te so v zadnjih letih v 

turizmu čedalje bolj poudarjene ... 

Te so pomembne tudi s poslovnega vidika: za neko agencijo, recimo, 

je zagotovo dobrodošlo, da vključi v program lokalne ponudnike, saj 

bo tako turistom omogočila stik z lokalnim prebivalstvom. Pri nas je 

za zdaj sicer še problem nekoliko višja cena takšnih doživetij, a opažam, 

da jo je pripravljeno plačati čedalje več turistov. Med kakovostjo 

(in s tem praviloma višjo ceno) in trajnostjo je zelo močna korelacija. 

Čedalje večja digitalizacija je že ničkolikokrat sprožila pomisleke 

o dolgoročnem obstoju poklica turističnega vodnika – na 

drugi strani pa je antipod temu mnenju: da boste vodniki še naprej 

izjemno pomemben del turizma, saj bodo ljudje prav zaradi 

čedalje bolj digitaliziranega sveta potrebovali osebni stik. Kaj 

menite o tem? 

Na voljo imamo izjemno veliko informacij, a za to, da najdemo »prave«, 

se je treba precej potruditi. Večina ljudi raje najame nekoga, ki jih 

bo našel namesto njih. Legende, anekdote iz osebnega življenja ... 

Turisti najbolj cenijo to, do česar bi se sami težko dokopali ali se ne bi 

mogli. Mislim, da ni bojazni, da bo poklic turističnega vodnika sčasoma 

odveč. Zanimive so tudi informacije, da se je število rezervacij pri 

turističnih agentih povečalo; čeprav si zlahka sami uredimo potovanje. 

Sicer pa, glede digitalizacije ... Letos sem začela ljudi opozarjati, 

da zamujajo izkušnje, ker niso pozorni nanje, saj nenehno strmijo v 

zaslone, ker poskušajo ves čas posneti najboljšo fotografijo. Tako na 

primer na Bledu, ko se zapeljemo s pletno na otok, zamudijo petnajst 

minut, kolikor časa traja plovba, ker gledajo v zaslone, fotografirajo; in 

O nagradi Zeleni mikrofon 

Ker so turistični vodniki s svojim delom tisti, ki gradijo mostove 

med kulturami, spodbujajo trajnostno porabo, komunicirajo odgovorni 

turizem in so hkrati ustvarjalci nepozabnih doživetji, odločilno 

pripomorejo k trajnostnemu turizmu na vseh ravneh. Turistični 

vodniki so glasniki odgovornega turizma. Ker na svetu ni 

nagrade, ki bi eksplicitno spodbujala odgovorno in trajnostno 

naravnano delo vodnikov, so se v zasebni šoli za turistične vodnike 

G-Guides (s sedežem v Ljubljani), kjer si za takšno vodenje prizadevajo 

vsak dan z implementacijo kriterijev trajnosti v turistično 

vodenje, izobraževanjem vodnikov v Sloveniji in tujini ter s prispevki 

v obliki člankov in prispevkov na konferencah, odločili, da 

prevzamejo pobudo zanjo. Tako so na letošnji svetovni dan turizma, 

27. septembra, v Ljubljani podelili prvo nagrado Zeleni mikrofon 

vodnici, »ki s svojim delom odločilno prispeva k trajnostnemu 

razvoju svoje turistične destinacije«. 

jim rečem: »Pospravite telefone v žep. Zapeljite se čez jezero in uživajte 

samo v tem. To izkušnjo boste prvič doživeli samo enkrat. Fotografirajte 

na poti nazaj. Poskusite.« In dejansko to naredijo. Turisti prisluhnejo. 

Še sama sem kdaj presenečena nad tem. 

Koliko časa pa sicer že vodite? 

Skoraj sedem let. Po končanem študiju angleščine me je nekako zapeljalo 

v turizem. To delo mi ustreza tudi zaradi nerednega delovnika, 

svobode, dejstva, da si veliko na prostem. Vodim po Sloveniji – to mi 

bolj ustreza kot voditi v tujini; zdi se mi, da je vodnik, ki je iz okolja, v 

katerem vodi, boljši vodnik. Tudi sama imam raje, da me po državi 

vodi nekdo, ki je tam doma. Dvomim, da bi lahko v tujini vodila tako 

dobro, kot vodim po Sloveniji. Sicer pa vodim manjše skupine, kar 

pomeni, da je stik s turisti bolj oseben; ne zdi se mi toliko pomembno, 

kje (v Sloveniji) vodim, kot koga vodim. 

Opažate pri turistih, ki obiskujejo Slovenijo, v zadnjih letih kakšne 

spremembe? 

Opažam, da se podaljšuje čas, ki ga preživijo v Sloveniji. Obiskovalci 

so še vedno zelo presenečeni, ko pridejo sem, čeprav je zdaj slovenski 

turizem že na točki, ko Slovenija ni več »skriti biser«. Vedo zanjo, 

zato prihajajo z večjimi pričakovanji, kot so prihajali turisti pred petimi 

leti, a so nad videnim še vedno prijetno presenečeni. So pa številni, 

ki jih vodim, osupli nad množicami na nekaterih najbolj obremenjenih 

točkah. V Sloveniji so prvič, sploh je niso poznali, in naletijo na 

toliko ljudi! Sicer pa mislim, da je ena od rešitev za odpravljanje problema 

prezasičenosti v nekaterih krajih v določenih mesecih višja 

cena. A manjka nam samozavesti, zavedanja o tem, kaj premoremo. 

Pri nas so turistom zdaj na voljo doživetja, za kakršna bi kje drugje v 

tujini plačali trikrat več. 

Poveste turistom, da »obstaja« tudi druga Slovenija, ki turistično 

ni toliko promovirana, je pa izjemno lepa in neprimerljivo 

manj obiskana? 

Seveda. Lahko rečem, da »moji« turisti odidejo iz Slovenije z občutkom, 

da je mogoče tukaj doživeti še veliko več, da so prvič samo popraskali 

po površju. Z izjemami, saj poznam tujce, ki prihajajo iz leta v 

leto in odlično poznajo Slovenijo. 

 

Ivana Bole med vodenjem pri zgornjem Martuljškem slapu 

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info 

Mateja Gruden 

33 

Zeleni zgledi 


34 

Inovativno 

Sejalec 2018 

Medvedu prijazno 

fotografsko doživetje 

Medvedu prijazno fotografsko doživetje je turistični proizvod, ki ponuja fotografiranje rjavega 

medveda v notranjskih gozdovih na naravi in medvedu prijazen način. Proizvod pod tržno znamko 

SlovenianBears združuje elemente inovativnosti in odgovornega medvedjega turizma. Namenjen je 

izkušenim in poklicnim fotografom, ki želijo doživeti varno, popolno in izjemno izkušnjo fotografiranja 

rjavega medveda in drugih divjih živali v Sloveniji. Proizvod uspešno združuje izjemne in redke 

naravne danosti območja, oseben odnos ponudnika do vsebine, ki jo trži, in prilagajanje storitev 

potrebam izbrane ciljne skupine obiskovalcev. 

Turistični proizvod, ki ga izvaja podjetje Mlakar Markovec iz Starega 

trga pri Ložu, je zasnovan za specifične potrebe jasno določene ciljne 

skupine: izkušenih in poklicnih fotografov iz tujine. Ob tem upošteva 

številne vidike odgovornega turizma. 

Opazovalnice – v sozvočju z naravo in nemoteče za 

medvede 

Opazovalnice so v skladu z naravovarstveno zakonodajo in veljavnimi 

varnostnimi predpisi zgrajene tako, da so obstojne, varne in dostopne 

ter ustrezno umeščene v okolico. Pri oblikovanju in postavitvi 

opazovalnic v prostoru so upoštevane tako potrebe uporabnikov 

(fotografov) kot tudi medveda in njegovega habitata. Narejene so iz 

lesa in drugih lokalnih naravnih materialov. Postavljene so na tla oziroma 

na lesen podest (niso dvignjene), zagotavljajo optimalne svetlobne 

pogoje, skozi fotografske line pa ponujajo pogled na privlačno 

ozadje. 

Opazovalnice ne izstopajo, kar je za uporabnike in živali zelo pomembno. 

Sprejmejo od dve do štiri osebe. Njihova notranja ureditev 

omogoča udobno postavitev fotografske opreme. Ker imajo medvedi 

visoko razvit čut za voh, je s pravilno konstrukcijo opazovalnice 

poskrbljeno, da se človeški vonj razprši proč od medvedov. 

Opazovalnice so postavljene v bližini krmišč, ki jih ob upoštevanju 

načel trajnostnega krmljenja zalagajo lovci, ki so tudi odgovorni 

za njihovo redno vzdrževanje. Pri razvoju proizvoda je podjetje 

vzpostavilo uspešno sodelovanje z lovskimi organizacijami, ki so v 

Sloveniji sicer zakonsko pristojne za postavitev in upravljanje 

opazovalnic in krmišč. 

V gozd dvakrat na dan, zjutraj in zvečer 

Vodene fotografske ture pripravljajo od pozne pomladi do jeseni za 

skupine do največ osem oseb. Vključujejo prenočitve in obroke z lokalno 

hrano v lovskem gostišču ali drugih manjših nastanitvah v bli- 


žini, obiske drugih za fotografiranje privlačnih naravnih kraških znamenitosti 

(Križna jama, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero) v destinaciji 

Zeleni kras, prevoz po območju ter seveda glavno doživetje: fotografiranje 

rjavega medveda. 

Gostje se v gozd podajo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Obiščejo 

različne lokacije – opazovalnice. Spremlja jih strokovno usposobljen 

in izkušen terenski vodnik – lovec, ki jih pripravi na pravilno obnašanje 

v gozdu ter jih seznani z biologijo, ekologijo in vedenjem medveda. 

Priprave so pomemben del doživetja. Dostop s terenskim vozilom 

in peš do opazovalnic poteka tako, da čim manj vznemirja medvede 

in se izogiba pomembnih predelov njihovega življenjskega prostora. 

Dvajset fotografskih opazovalnic 

Mlakar Markovec pod znamko SlovenianBears upravlja mrežo dvajsetih 

fotografskih opazovalnic na desetih lokacijah v neokrnjenih notranjskih 

gozdovih. To je največje strnjeno in neposeljeno gozdno 

območje Dinaridov, ki je skupaj s kočevsko regijo območje z eno največjih 

populacij rjavega medveda na svetu. Poleg rjavega medveda 

tu živita tudi volk in ris. Te največje zveri in druge avtohtone živali so 

v tem velikem gozdnem prostranstvu našle zatočišče, kakršnega v 

gosteje poseljenih predelih Evrope skoraj ni več. 

Čim manjši vpliv na obnašanje medveda 

Proizvod upošteva smernice odgovornega medvedjega turizma (Nepotrošna 

raba rjavih medvedov v turizmu; projekt LIFE DINALP BEAR, 

Ljubljana, januar 2016), ki poudarjajo sobivanje človeka in medveda. 

Gre za dobre primere sobivanja, kot je, na primer, ustrezno varovanje 

čebelnjakov, pašnih živali ... Ker je turistični program prepoznan kot 

medvedu prijazna praksa, je letos pridobil oznako »medvedu prijazno«. 

Tako na območju Dinaridov nagrajujejo prakse, ki spodbujajo 

sobivanje medvedov in ljudi. 

Izvajalec programa si prizadeva za čim manjši vpliv na naravno obnašanje 

medveda (ki je po naravi plašen) in tako ne ogroža sobivanja 

lokalnih prebivalcev z medvedi. K temu pripomorejo ustrezna interpretacija 

vodnika, pravilna priprava gostov, ustrezna postavitev in 

urejenost opazovalnic. Ključno vlogo imata tudi usposobljenost in 

izkušenost vodnika, ki je svoje znanje v preteklih letih izpopolnjeval 

na specializiranih tečajih s področja interpretacije vodenja programov 

opazovanja medveda. 

Nišna ciljna skupina 

Proizvod je v slovenskem prostoru nov tudi z vidika ciljne skupine, ki 

ji je namenjen. To so izkušeni in poklicni fotografi, ki potrebujejo zahtevnejše 

in specifične pogoje za fotografiranje. Enako pomembni so 

pozornost do gostov in pogovori z njimi o naravi in njenem doživljanju 

skozi fotografski objektiv. Obojemu ponudnik namenja posebno 

pozornost, zato lahko govorimo o nišnem proizvodu na višji ravni. V 

Sloveniji sicer obstajajo različni programi opazovanja medveda, ki pa 

so namenjeni drugim, širšim ciljnim skupinam (ljubitelji narave, družine, 

radovedneži). 

Boljša prepoznavnost Loške doline 

Uspešna ponudba pozitivno vpliva tudi na turističen razvoj širše 

lokalne skupnosti. Loška dolina je v pretežni meri zaradi prijaviteljeve 

ponudbe postala turistično prepoznavna po vodilnem turističnem 

proizvodu medvedjega turizma. Ponudba prinaša koristi 

tudi drugim turističnim ponudnikom v lokalni skupnosti in širše 

(Cerknica, Bloke), predvsem sobodajalcem, gostincem, lokalnim 

vodnikom in upravljavcem turističnih znamenitosti (grad Snežnik, 

Križna jama). Na področju medsebojnega sodelovanja lokalnih 

akterjev so sicer še neizkoriščene možnosti, ki bi proizvodu povečevale 

vrednost. 

Na fotografskih turah letos skoraj tisoč gostov 

Kot strasten ljubitelj medveda in notranjskih gozdov je ponudnik ljubiteljsko 

dejavnost uspešno združil s podjetništvom in poklicnim delom 

v turizmu. To dokazujejo številne reportaže v tujih in domačih 

medijih in na družabnih spletnih omrežjih, ocene strank, obiski zanimivih 

videoposnetkov in drugo. Letos je na fotografske ture popeljal 

blizu tisoč gostov, od tega jih je bilo skoraj tristo vključenih v različne 

promocijske študijske ture. Najštevilnejši so bili gostje iz Italije, Francije 

in Avstrije, prihajajo pa tudi iz Nemčije, Velike Britanije, Švice, Nizozemske, 

Belgije in Španije. 

Turistični proizvod Medvedu prijazno fotografsko doživetje je zaradi 

svoje inovativnosti prejelo tudi letošnje priznanje Slovenske turistične 

organizacije Sejalec 2018. 

Več: https://slovenianbears.com/ 

 

Foto: arhiv SlovenianBears 

35 

Inovativno 

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem. 


36 

Digitalno 

ABC »priročnik« družbenih omrežij 

Hitri vodnik za nove 

uporabnike Snapchata 

Ko je aplikacija Snapchat leta 2011 uzrla luč sveta, se je zdelo, da gre za novi Facebook, ki se bo uveljavil 

še zlasti med mladimi; ti so namreč najbolj uživali v pošiljanju fotografij in sporočil, ki so se samouničila, 

ko jih je prejemnik odprl. A Snapchat je težko konkuriral Facebooku in Instagramu. Instagram je tako, 

denimo, z objavo Instagram Stories (zgodbe) pridobil štiristo milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, kar 

je skoraj dvakrat več kot Snapchat. Ta je samo v zadnjem četrtletju izgubil osem milijonov uporabnikov. 

A ne glede na to, da ima Instagram potencial za prevzem vodilne 

vloge na trgu »izginjajočih vsebin«, raziskava eMarketerja kaže, da še 

vedno obstajajo razlogi, zakaj uporabljati Snapchat. V ZDA ga recimo 

uporablja 16,4 milijona najstnikov, medtem ko jih Instagram uporablja 

12,8 milijona, Facebook pa 11,5 milijona. Povedano z drugimi 

besedami: Snapchatu je uspelo obdržati sedež pri »kul« mizi. 

Raziskave pa kažejo, da je v turizmu smiselno uporabljati Snapchat, 

kadar nagovarjamo mlade turiste. 

Če ste mogoče med tistimi, ki še nikoli niso uporabljali Snapchata, si 

lahko preberete hitri vodnik za nove uporabnike. 

Za začetek: dodajanje prijateljev 

Na Snapchatu lahko s prijatelji izmenjujete posnetke (»snape«) in gledate 

njihove zgodbe (»stories«) oziroma oni vaše. Ko odprete aplikacijo, 

podrsajte desno, kjer najdete gumb »Friends« (prijatelji) – tukaj 

lahko dodajate prijatelje in pogledate izmenjave z njimi. Če izberete 

»Add Friends« (dodajte prijatelje) v desnem zgornjem kotu, lahko 

iščete prijatelje po njihovem uporabniškem imenu. 

Če si želite deliti posnetke z ekipo oziroma prijatelji, izberite ikono 

»New Chat« (nov klepet) v zgornjem desnem kotu in izberite do petnajst 

prijateljev, ki jih želite vključiti v skupino. 

Poleg tega lahko nastavite tudi, kdo kaj vidi. Na začetni strani, ko se 

odpre kamera, v zgornjem levem kotu najdete ikono vašega avatarja, 

prek katerega dostopate do profila. Potem izberite ikono v obliki 

orodja in sledite temu zaporedju: Settings (nastavitve) > Who Can 

(kdo lahko). Tukaj lahko torej filtrirate osebe, ki vidijo vaše vsebine. 

Pošiljanje posnetkov in ustvarjanje zgodb 

Snapchat se vedno odpre kot kamera. Takoj naredite fotografijo s klikom 

na sprožilec ali pa držite isti gumb in posnamete do 60 sekund 

videa. Nenehno lahko spremljate predogled vsebin, če pa izberete 

modro puščico v spodnjem desnem kotu, se lahko odločite, ali želite 

posnetek poslati kot sporočilo ali ga želite dodati kot »zgodbo«, da 

ga lahko vidijo vsi vaši prijatelji. 

Če ste naredili sebek, za katerega ste prepričani, da bo všeč samo vašemu 

najboljšemu prijatelju, potem izberite njegovo ime in posnetek bo 

izginil, ko ga prijatelj pogleda. posnetki, ki jih dodamo med zgodbe, tam 

ostanejo 24 ur in jih lahko prijatelji pogledajo neomejenokrat. Je pa že 


37 

Digitalno 

vnaprej nastavljeno, da lahko te objave vidijo samo vaši prijatelji (ne pozabite, 

da lahko vedno vidite, kdo gleda vaše zgodbe, prav tako pa lahko 

drugi vidijo, ko vi gledate njihove objave). 

Poleg tega lahko posnetek shranimo za pozneje, in sicer tako, da namesto 

klika na modro puščico izberemo ikono za prenos. Tako se posnetek 

shrani v zbirko spominov (»Memories«), iz katere ga lahko pozneje pošljemo 

naprej. Samo vi lahko vidite stvari, shranjene v sekciji »Memories«. 

Kako popestriti posnetke 

Snapchat vam omogoča, da svoj posnetek popestrite z različnimi dodatki 

na desni strani fotografije oziroma videa. Najboljši način, da 

spoznate vsa ta orodja, je, da jih raziščete: 

• besedilo: za oblikovanje besedila je veliko možnosti, od izbire velikosti, 

barve, sloga, do natančne postavitve v videu; 

• risanje: najprej izberemo barvo, potem debelino risala in že se 

prosto gibljemo po posnetku; s tem, ko prostoročno narišemo kak 

dodatek nanj, ga lahko še kako popestrimo; 

• »Stickers« (nalepke) in »Gifs« (Graphics Interchange Format – v 

dobesednem prevodu: format za grafično izmenjavo): animacija je 

lahko vredna več kot na tisoče besed; raziščite, katere lahko dodate 

fotografskim in video vsebinam; 

• povezave: v svoje posnetke lahko dodajate tudi URL naslove, ki 

bodo vodili vaše prijatelje na želeno spletno stran oziroma do želenih 

vsebin; 

• časovnik: izberite dolžino časa, ki ga ima prijatelj, da si ogleda vaš 

posnetek; 

• »nalepke« po meri: orodje, ki se skriva pod ikono škarij, lahko vaše 

posnetke spremeni v vizualno igrišče; z njim lahko izdelamo lastne 

»nalepke« in tako povsem po meri prilagodimo vizualno vsebino 

posnetka; Snapchat bo vaše izdelke shranil, najdete pa jih med 

preostalimi »Stickers«; 

• filtri in geofiltri: ko naredimo nek posnetek, lahko podrsamo levo 

in desno ter tako izbiramo med filtri, ki se spreminjajo glede na 

lokacijo; to je sicer mogoče le ob vključenem GPS; 

• filtri z navidezno resničnostjo: Snapchat je gotovo ena boljših 

aplikacij, ko govorimo o uporabi navidezne resničnosti in animacij 

3D World Lens, ki so z vsako posodobitvijo čedalje bolj sofisticirane. 

Kaj še omogoča Snapchat? 

Snapchat še zdaleč ni več zgolj sporočilna aplikacija »eden-enemu«. 

V letih razvoja so inženirji poskrbeli, da je postal aplikacija, ki povezuje 

čedalje več ljudi. 

• Snapcodes. Vidite ikono duhca, ki ga obkroža oblak mikro pikic? 

Gre za personalizirano kodo »Snapcode«, ki je unikatna za vsakega 

uporabnika. Kako uporabiti »Snapcode«? Preprosto usmerimo 

Snapchat kamero v dotično kodo in dodali boste novega prijatelja. 

• Snapstreaks. Med stvarmi, zaradi katerih je Snapchat tako zanimiv, 

je način, kako so ustvarjalci z igrifikacijo komunikacije poskrbeli, 

da uporabniki vedno znova spoznavajo nove stvari. »Snapstreak« 

ali »Streak« je serija dni, ki uporabniku pove, koliko 

zaporednih dni je potekala komunikacija s prijateljem. Če izpustimo 

samo en dan, se »Streak« vrne na ničlo. 

• Discover. Ko smo na strani kamere, podrsamo levo in tam lahko 

dostopamo do strani »Discover« (razišči). Na njej najdemo objave 

slavnih, ki spadajo k določeni temi. Sami lahko izberemo temo in 

Snapchat nam najde objave Lady Gaga, Tiesta in drugih zvezdnikov. 

Poleg tega se lahko naročimo na svoje priljubljene novice in 

vsebine, ki jih potem v nekaj korakih hitro najdemo. 

• Our Story. Ta (v dobesednem prevodu naša zgodba) je način, 

kako Snapchat zbira posnetke z določenih dogodkov na enem 

mestu. Naj bo to koncert, tekma ali protest, vse objave se združijo 

v eno zgodbo, ki je na voljo vsem. Če se odločite, da bi dodali svoj 

posnetek v »Our Story«, bo vaše uporabniško ime zakrito, posnetek 

pa bodo uporabniki aplikacije lahko našli pod sekcijo »Discover«. 

Če želite odstraniti posnetek, ki ste ga objavili v »Our Story«, potem 

je vse, kar morate narediti, to, da v sekciji »Settings« (nastavitve) 

najdete »Our Story Snaps« in izbrišete želeno vsebino. 

• Snap Map. Izberite ikono povečevalnega stekla v iskalniku aplikacije 

ali naredite »zoom out«, da dobite vpogled v »Snap Map«. Ta 

pokaže vročinski zemljevid javnih objav v »Our Story« v realnem 

času. Po zemljevidu se lahko z lahkoto sprehajamo in si ogledamo 

objave z najbolj aktualnih dogodkov, tematskih parkov in številnih 

drugih. Varnostni nasvet: če uporabnik ne vključi »Ghost Mode«, 

lahko prijatelji vidijo avatar uporabnika na zemljevidu »Snap Map«. 

Če želite svojo lokacijo ohraniti skrito, vključite »Ghost Mode« v nastavitvah. 

Ko je dotični način vključen, lahko samo vi vidite svoj 

»Bitmoji« na zemljevidu »Snap Map«. 

Snapchat mojster 

Zdaj obvladate glavne funkcije aplikacije Snapchat, seveda pa obstaja 

še kar nekaj »mini trikov«, ki se jih lahko naučite samo tako, da se 

poigravate z aplikacijo. To je zanesljivo najboljši način, da zares usvojimo 

neko zadevo, kajti navsezadnje: kdo od nas je kdaj prebral navodila 

za uporabo pametnega telefona? 

 

Foto: Pixabay 

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z 

Računalniškimi novicami. 


38 



Urška Jež 

Prvi kuharski hackathon po receptih mam in babic 

Ustvarjalnost, ki temelji 

na medgeneracijskem 

povezovanju 

Koliko dragocenega kuharskega znanja in odličnih receptov premorejo naše mame in babice ... Zakaj jih 

ne bi odkrili na novo? In obenem tesneje povezali skupnost na nekem območju – natančneje v Trnovem v 

Ljubljani, kjer je nova restavracija Don’t tell mama (Ne povej mami), v kateri so se domislili prvega kuharskega 

hackathona v Sloveniji »po receptih naših mam«. Pripravili so ga v sodelovanju s Centrom starejših 

občanov Trnovo (DEOS), Mladinskim domom Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico, oktobra. Na 

njem so štiri ekipe tekmovale v pripravi jesenskih jedi na žlico po receptih stanovalk trnovskega centra. 

Hackatona se je domislila Urška Jež, lastnica restavracije Don’t tell 

mama, ki sicer prihaja iz sveta zagonskih (start-up) podjetij – je soustanoviteljica 

ABC pospeševalnika, skupnosti zagonskih podjetij. Restavracija, 

v kateri, kot je povedala, prepletajo še zlasti sredozemsko 

in tradicionalno slovensko kuhinjo, je odprta šele nekaj mesecev, 

hackaton pa so pripravili kmalu po odprtju. 

Ključna beseda: povezovanje 

Niso želeli ubrati zgolj ustaljene poti, pripoveduje sogovornica. »Verjamem 

v skupnosti, skupne ekosisteme, skupno delovanje, ker je to 

za vse boljše.« Zato so se ozrli po soseski – s kom bi se lahko povezali 

v ustvarjanju malce drugačne zgodbe? Takoj so se ujeli s Centrom 

starejših občanov Trnovo (DEOS), k sodelovanju povabili še otroke iz 

Mladinskega doma Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico, 

»tako da smo imeli štiri kuharske ekipe poklicnih kuharjev (še ekipo 

Don’t tell mama, op. p.). Recepte so zagotovile stanovalke doma. Vsaka 

ekipa je dobila po en recept in po eno mamo, ki je ’šefovala’. In 

treba jo je bilo poslušati!« 

Kuhanje nekoč in zdaj 

Na dogodku, ki je bil v prostorih DEOS, so spregovorili tudi o pripravi 

jedi nekoč in zdaj. O tem je pripovedoval Niko Slavnič, direktor marketinga 

v podjetju Everet in predavatelj na IEDC – Poslovni šoli Bled, 

potem pa so o tem spregovorile stanovalke trnovskega centra: »O 


39 


Zmagovalni recept – Milka Črnić 

tem, katere jedi so nekoč najraje jedli, katerih jedi ne vidijo več na 

jedilnikih ... Pritožile pa so se na primer nad tem, da se v zdajšnji kuhinji 

prepogosto uporablja hrana iz pločevink in preveč predelane hrane.« 

Na hackatonu so sicer pripraviljali jedi samo iz svežih sestavin. 

Jota, ričet, krompirjev golaž ali fižolova juha? 

Štiri ekipe so pripravile: joto, ričet, krompirjev golaž in fižolovo juho, za 

posladek pa jabolčni zavitek. Po oceni komisije je zmagala ekipa Prve 

osebne zavarovalnice z receptom Milke Črnić z ričetom in »ravno prav 

sladkim« jabolčnim zavitkom, »glas ljudstva« (obiskovalci tekmovanja) 

pa je presodil, da sta najokusnejša fižolova juha in jabolčni zavitek z 

dodatkom skute, ki ju je pripravila ekipa Doma Malči Beličeve. 

Zmagovalna jed Milke Črnić bo do prihodnjega hackatona na jedilniku 

restavracije Don’t tell mama – z zgodbo o njej. Hackaton bodo 

spet pripravili predvidoma na gregorjevo, nanj pa povabili tudi šole 

in vrtce. Urška Jež razmišlja, da bo drugi hackaton namenjen tudi 

ustvarjanju novih jedi – ustvarjanje nečesa novega (novih rešitev) je 

naposled tudi ključna lastnost hackatonov. 

 

Mateja Gruden 

Foto: Siniša Kanižaj 

Foto: Siniša Kanižaj 

Preverjanje okusov 


40 


Obed za bogove v najstarejši gostilni na Slovenskem 

V gostilni Gastuž, ki je najstarejša delujoča gostilna na Slovenskem 

(iz leta 1467), so se popotniki, romarji in obiskovalci okrepčali, 

dobili dobro hrano in pijačo. Prvič jo je pisno omenil tajnik 

vizitacijskega škofa Paolo Santonino, ko je potoval po deželi. In v 

enem svojih zvezkov je zapisal zgodbo o tem, kako dobro in kaj je 

jedel v Gastužu. 

Tako s ponosom pripovedujeta gostom o preteklosti gostilne, ki se 

ponaša tudi z izveskom Gostilna Slovenije, njen lastnik Benjamin Bastien 

in njegova desna roka ter vodja kuhinje Luka Simšič. »Tradicije 

ne smeva prekiniti,« v šali pravita Benjamin in Luka, ki razvajata goste 

z imenitnimi gastronomskimi dobrotami. 

Gostilna, ki je ob znameniti Žički kartuziji, slovi tudi po porokah in do 

leta 2020 so razprodani skoraj že vsi termini. Razvajata pa kulinarična 

umetnika (kot jima pravijo gosti) Benjamin in Luka tudi v gostilni Ob 

železnici v Ločah pri Žičah – na srečo stalnih gostov gostilne Gastuž, 

ki v zimskem času zapira svoje duri. 

D. P. B. 

Foto: N. D. M. 

Benjamin Beastien Kračun in Luka Simšič sta mojstra sodobnih 

okusov in hkrati spogledovanja s tradicijo. 

Božiček z daljne Laponske je že napovedal obisk gostilne Ob 

Železnici v Ločah! 

Foto: Anja Petelinšek 

Vse bridkosti preženejo sladkosti, je eno od pravil gostincev 

Benjamina in Luke. Daleč, tudi onstran naših meja, slovita po 

slastni sladki sadno-gozdni plošči. Sadeži in storž so izdelani 

ročno s hišno marmelado, konjiškimi jabolki, zreškimi orehi ... 

Okusi za bogove! 

Foto: N. D. M. 

Kuhajmo s siri 

»Slovenija je s svojimi zelenimi travniki in pašniki idealna za pridelavo 

mleka. Imamo bogato tradicijo predelave mleka v različne mlečne izdelke, 

predvsem poltrde in trde sire ter skuto iz mleka in sirotke. Po letih 

nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu,« je v knjigi receptov 

Kuhajmo s siri, ki je pred časom izšla pri založbi Kmečki glas, 

uvodoma zapisala njena avtorica Irena Orešnik, ena najbolj znanih slovenskih 

sirark. Na družinski kmetiji Orešnikovih v vasi Šentjošt nad Horjulom 

v objemu Polhograjskega hribovja domuje približno sto koz, iz 

njihovega mleka pa pridelujejo sire, skuto, jogurte, sirotko ... 

V knjižici je predstavljenih 83 receptov za različne jedi: juhe; hladne predjedi, 

namaze in solate; tople predjedi in prigrizke; pite in pice; testenine, rižote 

in gratine; jedi iz krompirja, jajca in sira; sladice; jedi, ki se lepo prilegajo k 

siru (kot sta, denimo, slivova marmelada iz pečice in kruh z rozinami). 

Naj navedemo le po eno jed »pod okriljem« naštetih jedi: sirna juha; 

orientalski namaz iz kozjega svežega sira; suhe slive, nadevane s sirom, 

v slanini; pita iz ajdove moke s kozjim sirom in kranjsko klobaso; 

rižota s šparglji in tolmincem; krompirjeva pita z mohantom; ovčji 

jogurt s kakijevo kremo ali mareličnim prelivom. 

Kot je še zapisala avtorica, so v knjigi zbrani recepti iz domače 

kuhinje. »Nekateri so iz slovenske tradicionalne kuhinje, drugi iz 

tujih logov, prirejeni z našimi siri in sestavinami, ki so nam pri roki. 

Ker nam vedno manjka časa, so tudi recepti večinoma preprosti in 

ne potrebujejo zahtevnega kuharskega znanja, niti veliko časa niti 

sestavin, ki jih ni mogoče dobiti v bližnji trgovini ali na bližnji tržnici. 

Vsi recepti so večkrat preizkušeni, tako pri nas doma kot pri 

naših prijateljih.« 

M. G. 


Panorama božičnega mesta Frauenkirche 

Čarobni adventni čas v Nemčiji 

Ko zadiši po cimetu, 

pecivu in kuhanem vinu 

Foto: Prof. Jörg Schöner/Dresden Marketing GmbH 

41 

Kulinarični skok čez mejo 

V Nemčiji je predpraznično, božično-kulinarično razvajanje izjemno raznoliko in okusno. Še zlasti na božičnih 

sejmih, kjer diši po cimetu, pecivu in kuhanem vinu. Na milijone ljudi obišče katerega od številnih 

božičnih sejmov v Nemčiji, ki decembra ogrejejo skoraj vsako nemško mesto. Za najlepšega velja tisti v 

Nürnbergu, ki ima tudi najdaljšo tradicijo – več kot sedem stoletij! 

»Poleg znamenitega ingverjevega peciva in klobase, ki izvirata prav iz 

omenjenega bavarskega mesta, se lahko mesto ob odprtju sejma 

pohvali z največjo skledo Feuerzangenbowle, kar bi v slovenskem 

prevodu pomenilo skleda z vročimi kleščami. To je punč na osnovi 

rdečega vina, ki mu nekateri primešajo tudi liker iz citrusov ali črni čaj. 

V nasprotju z imenom pijače jo pijemo hladno. Dodamo ji lahko raznolike 

začimbe, kot so cimetove palčke, pomarančne lupine in janež, 

po želji pa tudi različne sadne sokove. Nato klešče, na katerih je 

sladkorni stožec, prepojen z rumom, položimo na posodo, sladkor pa 

počasi kaplja v tekočino. Nekateri se opremijo s setom pripomočkov 

in ga pripravijo kar v toplem zavetju svojega doma, druge pa zajame 

sejemska mrzlica in se z njim razvajajo na božičnih sejmih. 

»Božični čas v Nemčiji ne prinese samo medenjakov in kuhanega vina, 

ampak veliko bogatejše kulinarično rajanje in razvajanje,« razlaga Maja 

Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji. 

Pestro, slastno in sladko 

Nemci vedno znova dokazujejo, da je njihova kulinarika pestra, slastna 

in sladka. V božičnem času si turisti na Bavarskem med drugim zelo radi 

privoščijo njihove znamenite krompirjeve cmoke, polnjene s slivami in 

vaniljevo kremo, sladkorjem v prahu in makom ali mešanico cimeta in 

sladkorja. Sladko jedo tudi v Porenju, od koder izvira specialiteta Mutzen. 

Jedo jo še zlasti na karnevalu in na silvestrski večer, ponujajo pa jo 

kajpak tudi na božičnih sejmih. Pecivo je podobno našim »miškam«; v 

olju ocvremo kroglice testa iz moke, jajc in sladkorja. V hladnem zimskem 

času so za številne obvezne tudi žemljice, polnjene s svežimi ribami 

iz friteze, predvsem v predalpskem delu Bavarske pa ponujajo 

Steckerlfisch, okusno jed na majhni palici, na kateri so ploščiče, postrvi 

in skuše. Med Nemci in turisti so zelo priljubljene tudi pečena jabolka, 

polnjena z oreščki in božičnimi začimbami ali pečenimi maroni, ki jih 

ponujajo na skoraj vseh božičnih sejmih. Slaščica je ne samo slastna, 

temveč tudi zdrava, saj vsebuje veliko vlaknin in mineralov. 

»Bogata kulinarična ponudba na nemških božičnih sejmih privablja čedalje 

več turistov, v Leipzigu, na primer, so na tamkajšnjih božičnih sejmih 

lani prodali kar 300.000 litrov toplih napitkov, 180.000 klobas, štirinajst ton 

rib ter osem ton praženih mandljev in drugih oreščkov,« pravi Maja Horvat. 

Podzemni sejem v vinski kleti 

Slovi pa Nemčija tudi po tako imenovanih nenavadnih božičnih sejmih, kot 

je med drugim podzemni v Traben-Trarbachu, ki je v 22-kilometrski vinski 

kleti. Okrog leta 1900 je mestece ob reki Mozeli poleg francoskega Bordeauxa 

veljalo za največjo metropolo trgovine z vinom. Poleg klasičnih dobrot 

in okraskov in predvsem vina se obiskovalci lahko razvajajo tudi v tamkajšnjem 

velnesu. Zelo je obiskan ekološki božični sejem na berlinskem trgu 

Kollwitzplatz in veganski v Leipzigu, Düsseldorfu, Berlinu in Hamburgu. 

»Letošnji božično-novoletni prazniki bodo v Nemčiji čarobni, mesta so 

praznično okrašena; samo gozdni božični sejem na romantičnem posestvu 

Krumme blizu Munstra, denimo, osvetljuje več kot milijon lučk. 

Veseli me, da čedalje več Slovenk in Slovencev obišče v adventnem 

času nemška mesta in njihove čarobne sejme,« dodaja Maja Horvat. 

 

Duša Podbevšek - Bedrač 

Predstavitev slastnega predbožičnega kulinaričnega 

razvajanja po nemško sta v Ljubljani »zakuhala« Maja Horvat, 

vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v 

Sloveniji, in kuharski mojster Primož Dolničar. 

Foto: NTO 


42 

Pod drobnogledom 

Foto: Dejan Šuc, arhiv Občine Komen/www.slovenia.info 

Slikovito naselje Štanjel v komenski občini 

Republiški turistični drobnogled TZS 

Predpraznični 

dobro obiskani Kras 

»Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Kamnita kraška zemlja je polna različnih oblik 

in barv, najlepših v jeseni, ko naš Kras krasi ruj,« pravi Jože Adamič, uspešen vinogradnik in vinar iz 

Komna, nekdaj župan te občine. Kot župan si je zelo prizadeval za urejenost cest, postavitev prijaznih 

obcestnih počivališč s klopmi in koši za odpadke, odstranitev divjih odlagališč, turistično promocijo 

občine in Krasa ... 

In takšen ostaja tudi po upokojitvi. »Imamo kaj pokazati, pri nas in 

v bližnji okolici je resnično veliko videti in doživeti, tako v slikovitem 

naselju Štanjel kot v kulturnem središču Krasa v Sežani. Smo turistično 

zanimivi in veseli nas, da nas obišče iz leta v leto več turistov, 

tudi zaradi odličnega terana in značilne kraške kuhinje,« je še dejal 

Jože Adamič. 

V poznem jesenskem času je Republiški turistični drobnogled Turistične 

zveze Slovenije (RTD TZS) obiskal Kras in ugotovil, da je okolje 

čisto in urejeno. »Zagotovo še toliko bolj zaradi lokalnih volitev,« je 

komentiral Karl Vernik, predsednik RTD TZS. Je bilo pa v tem času na 

Krasu še zlasti veselo in okusno na tamkajšnjih dobro obiskanih 

osmicah, na katere prihajajo gosti iz Slovenije in Italije. 

 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

Jože Adamič (levo), uspešen vinogradnik in vinar 

iz Komna, nekdaj župan te občine, 

s podpredsednikom RTD TZS Pavlom Hevko 

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje 

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu 

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 

December 2018 

Izdaja: 

Turistična zveza Slovenije 

Naslov uredništva: 

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI, 

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, 

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si 

Svet revije Lipov list: 

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger 

Transakcijski račun: 

SI56 03100-1000010639 

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si 

Celoletna naročnina je 32 evrov. 

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila 

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji. 


POVEZANI NARAVO! 

12. – 14. 4. 2019 

Gornja Radgona 

5. MEDNARODNI 

SEJEM ZELENEGA 

TURIZMA IN BIVANJA 

SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM 

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE 

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000 

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019. 

NATURO bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Na 

živahen in neposreden način bo predstavil turistične destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale 

gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razvajanju v naravnih zdraviliščih, na turističnih 

kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike. S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanja okolice bo ozelenil bivališča. Telesa 

in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks. 

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil 

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma. 

Razen k predstavitvi vas že sedaj vabimo tudi k obisku. V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili ponudbo za organiziran 

ogled sejma, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s toplim napitkom, sejemsko vstopnico, kosilo, degustacije in posebne 

nagrade za udeležence izleta. 

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto: 

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper 

29 31 34 35 40 

Če pa bi želeli po obisku sejma nadaljevati druženje in spoznati neodkrite turistične destinacije Pomurja, nam sporočite svoje želje in 

pričakovanja. Pripravili vam bomo ugodne ponudbe z bogatimi degustacijami, zanimivimi ogledi ali vam organizirali slavnostno večerjo 

pri naših partnerskih gostilnah s tradicionalno kulinariko. 

Vabljeni k naravnemu sodelovanju! 

Več informacij o sejmu NATURO: 

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO, 

T: +386 2/5642 118, 

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si 

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku: 

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111. 

www.pomurski-sejem.si 

SLOTours

Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si 

Alpe-Adria 

30. sejem za zeleni in aktivni turizem 

30. januar — 2. februar 2019 

Gospodarsko razstavišče

Revija Lipov list, december 2018

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?