Splošne knjižnice za zdravje občanov : rezultati pilotskega projekta

SPLOŠNE KNJIŽNICE ZA ZDRAVJE OBČANOV: REZULTATI PILOTSKEGA PROJEKTA
PUBLIC LIBRARIES FOR PUBLIC HEALTH: RESULTS OF THE PILOT PROJECT
mag. Anamarija Rožić, dr.med. Centralna medicinska knjižnica, Medicinska fakulteta,
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; anamarija.rozic@mf.uni-lj.si
mag. Nada Tržan-Herman, mag. farm., Herbersteiniova 14, 1000 Lubjana,
trzan.herman@gmail.com
Tatjana Kodela, višja bibliotekarka, Mestna knjižnica Ljubljana – Knjižnica Otona
Župančiča, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana; tanja.kodela@mklj.si
Tomaž Pevec, bibliotekarski specialist; Mestna knjižnica Ljubljana – Knjižnica Otona
Župančiča, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana; tomaz.pevec@mklj.si
Izvleček
Prispevek opisuje sodelovanje Centralne medicinske knjižnice Medicinske fakultete v
Ljubljani (CMK) in splošnih knjižnic, Mestne knjižnice Ljubljana, Mariborske knjižnice in
Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, pri aktivnostih pospeševanja zdravstvene
pismenosti občanov. Cilj tega sodelovanja je, da postanejo javne knjižnice mesto, kjer lahko
obiskovalec dobi kakovostne zdravstvene informacije. Predstavljeni so rezultati pilotskega
projekta pri ustanavljanju “zdravstvenih kotičkov” v sodelujočih splošnih knjižnicah. Uspešno
delovanje le teh je odvisno od usposobljenih knjižničarjev in od sodelovanja med
informacijsko in zdravstveno stroko. Analiza potreb po zdravstvenih informacijah v splošnih
knjižnicah je bila opravljena pri informatorjih z vprašalnikom. Odgovori so odkrili potrebo po
prijaznih in kakovostnih zdravstvenih informacijah za uporabnike in po pomoči knjižničarjev in
zdravstvenih delavcev, usposobljenih za iskanje zdravstvenih informacij. CMK je v ta namen
organizirala delavnico za iskanje zdravstvenih informacij, ki se je udeležilo osem knjižničarjev
in en farmacevt. Uspešnost usposabljanja smo preverili tri mesece kasneje z vprašalnikom.
Novo znanje oz. izkušnje knjižničarjev ter zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali v pilotnem
projektu so osnova za širitev tovrstnega sodelovanje splošnih knjižnic in CMK.
Abstract
The present article describes our efforts in promoting health literacy among the users
of public libraries. Our aim was to have the users become aware of public libraries as

eing the places where some high quality health information can be obtained. Central
Medical Library (CMK) together with three public libraries (Ljubljana City Library, Maribor
Public Library and Public Library Miran Jarc Novo mesto) have carried out
a pilot project the result of which are called " health corners" - a place in the library for the
users to ask or search for such information. No doubt, the success of the project depends on
properly trained librarians as well as on effective exchange of knowledge between librarians
and health professionals (e.g. physicians). The need for such information does exist: a recent
questionnaire shows that. Therefore, CMK has organized a workshop for eight librarians and
a pharmacist in order to train them in searching relevant health information interesting for
general public. The success of the training was evaluated by a questionnaire three month
later. The results of this project help us to expand collaboration between CMK and public
libraries in Slovenia.
Ključne besede: medicinske knjižnice, splošne knjižnice, knjižnične storitve, zdravstvena
pismenost, javno zdravje,
Key words: medical libraries, public libraries, library services, health literacy, public health
1. Uvod
Izsledki kažejo, da ima prava informacija ob pravem času, ki je posredovana pravi osebi,
pomemben vpliv na vzdrževanje dobrega zdravja in uspešno reševanje zdravstvenih
problemov. Promocija zdravstvene pismenosti in dostop do kakovostnih zdravstvenih
informacij v knjižnicah prinaša številne koristi tako za bolnike kot za širšo javnost.
Centralna medicinska knjižnica je v sodelovanju s tremi splošnimi knjižnicami pričela pilotski
projekt »zdravstveni kotiček« kot nadaljevanje večletnih pobud, da se splošne knjižnice
vključijo v ponudbo zdravstvenih informacij. V nadaljevanju bodo predstavljeni potek dela na
projektu in rezultati skupnih prizadevanj pri vzpostavljanju informacijskih točk »zdravstvenih
kotičkov«.
1.1 Pomen zdravstvene pismenosti
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravstveno pismenost kot kognitivne in
socialne veščine ter zmožnosti posameznika, da razume in uporabi ustrezne informacije za
vzdrževanje in promocijo dobrega zdravja. Zaradi vse večje ponudbe zdravstvenih informacij
na svetovnem spletu postaja danes vse pomembnejša e-zdravstvena pismenost. Ta pomeni
sposobnost iskanja, razumevanja in ocene zdravstvenih informacij v elektronski obliki, z
namenom, da se novo pridobljeno znanje uporabi za opredeljevanje in reševanje
zdravstvenih problemov (WHO, 2009).

Izsledki kažejo, da je zdravstvena pismenost velikega pomena za javno zdravje, ker
pomembno vpliva na različne kazalce kot so izid zdravljena, oskrba kroničnih obolenj,
stopnja hospitalizacije in umrljivosti ter stroški zdravljenja (WHO, 2009; Picker Institute,
2006).
Zdravstveni sistemi v Ameriki in Evropi so pred velikimi spremembami, ki se kažejo kot
premik od tradicionalnega paternalističnega modela »zdravnik ve najbolje« k novemu na
bolnika usmerjenemu modelu, kjer posamezniki vse bolj izvajajo samooskrbo, skrbijo za
kronična stanja in sodelujejo pri odločitvah svojega zdravstvenega osebja z lastnimi
zdravstvenimi informacijami. Prava informacija in dostop do nje je bistvo prej omenjenega
premika, ki ga nekateri imenujejo revolucija v zdravstvu (Smith in Dumant, 2009).
Z razvojem interneta se v svetu uveljavlja koncept e-zdravja z namenom, da se z uporabo
digitalnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij izboljša zdravje ljudi in zdravstvena
oskrba. Tudi Slovenija se je vključila v to gibanje s projektom eZdravje (spletna stran
http://www.mz.gov.si/si/za_izvajalce_zdrav_storitev/ezdravje/), ki se sofinancira iz evropskih
sredstev, in poteka pod vodstvom Ministrstva za zdravje. Aktivnosti na projektu, ki so se
pričele leta 2008 in se bodo zaključile leta 2015, vključujejo izvajanje konceptov e-Europe in
e-Health, ki ju je sprejela Evropska unija in predvidevata izboljšanje kakovosti življenja
posameznikov Evropske unije na področju zdravja s širšo uporabo komunikacijskih in
informacijskih sredstev. Eden od pomembnih ciljev tega projekta je tudi dvig kakovosti
zdravstvenih procesov z izobraževanjem in usposabljanjem različnih ciljnih skupin na
področju e-storitev v zdravstvu ter z razvojem in izvajanjem programov za večanje dejavne
vloge in odgovornosti državljanov v zdravstvu,
Na internetu je na eni strani vse več strani z zdravstveno vsebino, na drugi pa se veča število
uporabnikov spleta, ki išče informacije povezane z zdravjem. Na spletu lahko objavlja vsak,
zato je pomembno zagotoviti dostop do kakovostnih in preverjenih virov, ki večajo
zdravstveno pismenost in omogočajo bolj kakovostno skrb za lastno zdravje. Zato
pomembno vlogo pri pospeševanju zdravstvene pismenosti v svetu prevzemajo tudi
knjižnice, tako zaradi prostega dostopa do informacij na spletu kot zaradi poznavanja
informacijskih veščin ter povezanosti s svojim okoljem.
Vodilno vlogo pri organizirani ponudbi zdravstvenih informacij za laike imajo medicinske
knjižnice, med katerimi je s svojo ponudbo in dejavnostmi najpomembnejša ameriška
Nacionalna knjižnica za medicino (U.S. National Library of Medicine, spletna stran
http://www.nlm.nih.gov/), ki gradi najpomembnejšo bazo za laike MedlinePlus (spletna stran
http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/). Pomembne so tudi aktivnosti združenj medicinskih
knjižnic, med katerimi sta najbolj dejavna ameriško Medical Library Association s svojo

sekcijo Consumer and Patient Health Information Section (CAPHIS, spletna stran
http://caphis.mlanet.org/ ) in evropsko združenje EAHIL s sekcijo Public Health Information
Group (PHIG, spletna stran http://www.eahil.net/PHISIG-page.html ). Naloga teh sekcij je, da
se visoko strokovne medicinske informacije razširijo na nivo občanov v razumljivi obliki. V ta
namen spodbujajo izobraževanje knjižničarjev in njihovo sodelovanje za kakovostno
ponudbo zdravstvenih informacij za potrebe laikov. Prizadevajo si razširiti vodilno vlogo
knjižnic na področju organizacije zdravstvenih informacij za laike. V slovenskem prostoru je
Centralna medinska knjižnica Medicinske fakultete (spletna stran http://www.mf.uni-lj.si/cmk/)
začela z organizacijo zbirke virov za laike pod naslovom »Zdravje za vse« in izvajanjem
izobraževanj za knjižničarje za uporabo zdravstvenih virov na internetu.
Od bolnikov se pričakuje vse bolj aktivna vloga in sodelovanje pri izvajanju zdravljenja, zato
ministrstva za zdravstvo v razvitih državah podpirajo krepitev zdravstvene pismenosti in
vlogo splošnih knjižnic v tem procesu. Da je temu tako, vidimo tudi iz primera dobrega
sodelovanja Nacionalnega zdravstvenega sistema v Yorkshiru in splošnih knjižnic pri
posredovanju informacij o zdravstvenih storitvah (NHS, 2011).
1.2 Vloga knjižnic pri pospeševanju zdravstvene pismenosti
Knjižnice lahko na različne načine tvorno sodelujejo pri ponudbi informacij s področja zdravja
za širšo javnost, vključno z bolniki in njihovimi bližnjimi. Sekcija CAPHIS je pripravila izjavo,
ki opredeljuje potencialno vlogo knjižničarjev pri zagotavljanju informacij za zdravje
potrošnikov in pri izobraževanju bolnikov (CAPHIS, 2010). Ta je povezana s poslanstvom in
politiko delovne organizacije. CAPHIS poudarja, da naj aktivnosti usmerja naravnanost, ki
krepi ustvarjanje zdrave družbe in pomaga posameznikom sprejemati odločitve o zdravju na
podlagi zbranih informacij. V nadaljevanju iz izjave CAPHIS povzemamo različne
potencialne vloge za knjižničarje na področju zdravja potrošnikov in možnosti sodelovanja na
več ravneh.
1. Upravljanje knjižničnih zbirk: izbor in nakup kakovostnih informacijskih virov za
potrošnike; vzdrževanje in razvoj zbirk za posamezna interesna področja.
2. Izmenjava znanja in virov: mrežno povezovanje s posamezniki, organizacijami in
agencijami, za učinkovito izmenjavo informacij; posvetovanje o izbiri in ponudbi
gradiva za zdravstveno vzgojo bolnikov v zdravstvenih organizacijah; sodelovanje z
lastno organizacijo in lokalno skupnostjo pri organizaciji izobraževanj; podpora
delovanju skupin za samopomoč.
3. Zagovorništvo: spodbujanje prostega dostopa do zdravstvenih informacij na lokalni in
mednarodni ravni; spodbujanje zbiranja informacij z različnih vidikov ter o različnih
postopkih, medicinskih in nemedicinskih, za bolj ozaveščeno izbiro pri zdravstvenih

odločitvah; zaščita posameznikovih pravic do zaupnosti in neomejenega dostopa do
medicinskih in zdravstvenih informacij; zaščita pravic potrošnikov do dostopa do
informacij, neodvisno od njihove izobrazbe.
4. Dostop in desiminacija informacij: zagotavljanje in zbiranje zdravstvenih informacij za
laike in bolnike, ki so dostopne preko interneta in nacionalnih omrežij; posredovanje
informacij hospitaliziranim bolnikom; sprotno obveščanje zdravstvenih delavcev o
novih virih za zdravstveno vzgojo bolnikov; ustanavljanje centrov s ponudbo
informacij za laike; zagotavljanje medknjižnične izposoje; filtriranje informacij za laike
na podlagi njihove kakovosti
5. Izobraževanje: zbujanje zavedanja med zdravstvenim osebjem glede zdravstveno-
informacijskih potreb laikov; priprava izobraževalnih programov zdravstvenega
informacijskega opismenjevanja za splošne in druge knjižnice; ponudba
izobraževalnih programov za laike o iskanju in vrednotenju zdravstvenih informacij
6. Raziskovanje: spodbujanje in sodelovanje pri raziskavah z vseh vidikov zdravstvenih
informacij za laike; uvajanje informacijskih raziskav v aktivnosti zdravstvenega
opismenjevanja laikov
Slovenske knjižnice so na podlagi zgledov v tujini že začele vključevati v aktivnosti za
pospeševanje zdravstvene pismenosti, poleg tega razvijajo tudi nekatere inovativne
pristope. Tovrstne dejavnosti so se v Sloveniji šele pričele razvijati, zato je smiselno
ugotoviti, kateri pristopi in aktivnosti so za naše občane in okolje najbolj primerni in
učinkoviti. To so naloge pilotskega projekta »Splošne knjižnice za zdravje občanov«, ki bo v
nadaljevanju podrobneje predstavljen.
2. Pet let dela na projektu “Splošne knjižnice za zdravje občanov” in “Zdravstveni
kotiček”
V Sloveniji se je projekt »Javne knjižnice za zdravje občanov« pričel leta 2007 v okviru
Rdečega križa v Celju. Rezultati študije so bili predstavljeni na EAHIL delavnici v Dublinu,
leta 2009 v prispevku z naslovom »Working On Public Health Information in Public Libraries«
(Tržan-Herman, 2009). Prispevek je bil odlično sprejet v okviru sekcije PHIG in tudi širše.
Poudarek v projektu je na pomenu vključevanja zdravstvenega strokovnjaka v proces dajanja
zdravstvenih informacij, saj opažajo knjižničarji, ki že dlje časa delajo na podobnih projektih,
da morata tesneje sodelovati obe stroki – zdravstvena in medicinsko- informacijska (Tržan-
Herman in Rožić, 2010).

Slika 1: Sodelovanje 3 slovenskih regij v pilotskem projektu: Osrednjeslovenske (Ljubljana)
Dolenjske (Novo mesto) in Štajerske (Maribor)
V letu 2010 so se začele pobude za sodelovanje med CMK in predstavniki splošnih knjižnic
iz različni slovenskih regij z namenom, da se oblikuje model ponudbe kakovostnih
zdravstvenih informacij za laike. Po nekaj uvodnih sestankih je v letu 2011 zaživel pilotski
projekt “Zdravstveni kotiček”, v katerem sodelujejo Centralna medicinska knjižnica, Mestna
knjižnica Ljubljana: Knjižnica Otona Župančiča (KOŽ), Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto in
Mariborska knjižnica. Tako so se v projekt vključile tri različne regije s svojimi značilnostmi,
kar je pomembno za pripravo čim bolj ustreznega modela ponudbe zdravstvenih informacij
(slika 1). Predstavniki sodelujočih knjižnic so na sestanku aprila 2011 (slika 2) sprejeli
koncept ustanovitve »zdravstvenega kotička« v splošnih knjižnicah, ki uporabniku na enem
mestu nudi široko paleto kakovostnih zdravstvenih informacij. Potrdili so načrt in termin
izobraževanje knjižničarjev s področja iskanja in uporabe zdravstvenih informacij, ki ga je
pripravila CMK. Pomembno je, da je izobraževanje prilagojeno dejanskim potrebam v
splošnih knjižnicah in v ta namen so bili izdelani vprašalniki za informatorje in uporabnike
knjižnic.
Pilotski projekt »zdravstveni kotiček« je bil v obliki posterja z naslovom »Working together for
public health: cooperation of health and public libraries in Slovenia« zelo uspešno
predstavljen na evropski delavnici medicinskih knjižnic v Istanbulu julija 2011, kjer je bil
izbran med osem najboljših posterjev in pritegnil pozornost za predlagane rešitve (Rožić,
2011).

ERROR: stackunderflow
OFFENDING COMMAND: ~
STACK: