diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani

teoretičnem nivoju na kratko sprehodim po najosnovnejših korakih, potrebnih za upravljanje
denarnih tokov.
Drugi del tega dela je izrazito praktično naravnan, v katerem želim na primeru podjetja
Konto d.o.o. prikazati enega izmed možnih načinov izvedbe prej teoretično opisanih
korakov. Primer začnem na letnem nivoju planiranja, ki ga nato po opisanih posameznih
fazah pripeljem do tedenskega oziroma operativnega planiranja in ga zaključim s
predstavitvijo optimizacije denarnega toka in plasiranjem presežnih denarnih sredstev.
2. VLOGA IN POLOŽAJ UPRAVLJANJA DENARNIH TOKOV V
PODJETJU
Lipovec (1997, str. 13) opredeljuje organizacijo kot »sestav razmerij med ljudmi - člani
podjetja, ki zagotavljajo obstoj, družbeno ekonomske in druge značilnosti podjetja, ter
smotrno doseganje ciljev«. Iz te opredelitve sledi sklep, da je organizacija zelo »živ« del
družbe, pri čemer se na eni strani zelo rado poudarja, da so pravi zaposleni srce podjetja, po
drugi strani pa se pogosto zamolči drug pomemben del zgodbe, da je denar in z njim
povezan denarni tok, glavna pogonska sila delujoče organizacije.
Takšna pomembna vloga denarnemu toku ni dodeljena čisto po naključju. Samo denar je
tisto sredstvo podjetja, ki omogoča njegovo rast, vključevanje na nove trge, pridobivanje
novih strank in podobno. Zagotovo je pri tem vloga zaposlenih zelo pomembna, vendar brez
ustvarjenega pozitivnega neto denarnega toka, ki ga je dolgoročno možno zagotoviti le z
dobrim upravljanjem denarnih tokov, tudi uresničitev ideje ali že samo izobraževanje
zaposlenih, kaj hitro postane le včerajšnji sen.
Mnogi avtorji (Mulford, Comiskey, 2005; Reider, Heyler, 2003; Coyle, 2000) izpostavljajo,
da je učinkovito upravljanje denarnega toka morda bistveno bolj pomembno kot prodaja
izdelkov ali storitev in morebiti celo bolj od učinkovite proizvodnje. Takšno stališče sloni na
ideji, da je vedno na nek način možno pridobiti nove stranke in da izguba nekaterih izmed
njih še ni nujno katastrofa. V primeru resnih in dolgotrajnih težav z denarnim tokom, pa
podjetje preprosto nima »popravnega izpita« (davke in druge obveznosti do države je
potrebno poravnati v rokih, zaposlenci morajo dobiti plače, obveznosti do dobaviteljev
morajo biti poravnane) in kar hitro se lahko podjetje znajde pred prisilno poravnavo ali celo
stečajem, če se ne drži dogovorjenih rokov. Zato je dobro razumevanje denarnih tokov,
njihovo načrtovanje in upravljanje, ključni element uspešnega vodenja podjetja in glede na
najrazličnejša opredeljevanja vlog, ki jih ima upravljanje denarnih tokov za podjetje, bi bili
po mojem mnenju najmanj v zmoti, če to dejavnost preprosto vključimo v sklop strateškega
managementa in je niti ne poizkušamo pripisovati zgolj posamezni poslovni funkciji.
2