diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani

in učinkovitost zaposlenih, ter druge relevantne pokazatelje poslovanja. Tako se plane za
celotno podjetje na koncu preprosto oblikuje z združevanjem delnih planov skrbništev, ki se
jih po potrebi še dodatno korigira.
Če želi podjetje opravljati določeno storitev, je to neizogibno povezano s stroški, zato se
neposredno iz plana prodaje naredi plan stroškov. Tu je največ poudarka na stroških plač in
storitev zunanjih svetovalcev, saj sta to dve največji skupini stroškov podjetja. Uporabi se
enak pristop kot pri planiranju prodaje, le da se naredi ekstrapolacija samo pri tistih skupinah
stroškov, kjer je to smiselno, pri ostalih pa se naredi oceno na osnovi izkušenj in poznavanja
njihovega obnašanja v preteklih letih.
Plan prodaje in plan stroškov sta najosnovnejša plana in se v največji meri vedno pripravljata
neposredno po skrbništvih, saj se nanje tudi neposredno navezujeta. To pa ne bi mogli trditi
za drugo sorodno skupino planov, plana investiranja in financiranja. Ta dva plana se vedno
sestavita le na ravni podjetja, v procesu priprave pa se upošteva ocene potrebnih investicij, ki
so jih podala skrbništva.
S pripravo vseh teh planov podjetje dobi vse potrebno, da lahko oblikuje planirano bilanco
stanja in planirani izkaz poslovnega izida, ki se pripravi na mesečni, kvartarni, polletni in
letni ravni. To služi za celovit pregled nad doseganjem zastavljenih ciljev ter ugotavljanjem
odstopanj in razlogov zanje, ko se plane primerja z dejansko doseženimi rezultati.
Za konec se pripravi še planirani izkaz denarnih tokov, ki združuje vse pridobljeno znanje in
informacije predhodnih faz. Potrebno je poudariti, da ta celoten postopek ni samo
enosmeren. Dobljeni plan denarnih tokov ima tudi povratni vpliv, na primer na plan
investiranja in financiranja, saj jih je potrebno popraviti glede na ugotovljeno oceno velikosti
notranjih virov financiranja.
Tako izvedeno planiranje poslovanja nam razkrije osnovni okvir razmišljanja in obenem
poda podlago za pripravo operativnega plana denarnih tokov, ki se v Kontu pripravlja na
tedenskem nivoju. Naloga te zadnje stopnje planiranja je združiti postavljene cilje z realno
razpoložljivimi sredstvi, kar pa je v tem primeru možno le z učinkovito uporabo
računovodskih informacij, ki uporabnika tekoče obveščajo o aktualnih spremembah in
stanjih ter tako omogočajo zelo natančno planiranje denarnih tokov.
5.2. Kratkoročno planiranje denarnega toka
Kot bom prikazal v nadaljevanju, je samo tedensko planiranje precej avtomatizirano, kar pa
ne pomeni, da je tudi preprosto. Kljub avtomatizaciji zahteva neprestano ponavljanje v
nadaljevanju opisanih korakov, katerih rezultate se dopolnjuje z logičnim in racionalnim
32