diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani

4.4.2. UPORABA PRESEŽNIH SREDSTEV
V primeru, ko se zgodi presežek denarnih sredstev v planskem obdobju, se management v
svojih odločitvah zagotovo ne sooča s tolikšnim tveganjem kot v predhodno opisani situaciji.
Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da obstaja določeno tveganje z uporabo teh sredstev.
Kot že omenjeno pri naštevanju pozitivnih lastnostih planiranja denarnih tokov, ima
menedžment načeloma pripravljene investicijske opcije, kamor bi lahko presežna sredstva
donosno plasirali. Vprašanje, na katerega bi želel opozoriti na tem mestu, pa je, ali takšno
plasiranje sme izvesti iz vidika prihodnjih potreb po denarju.
Zavedati se je potrebno, da se bodo ta sredstva vezala v različnih oblikah za več mesecev ali
celo let in ne bodo na voljo, ko bi jih podjetje potrebovalo. Zato se tudi podjetja pogosteje
kot za investicije in širitve iz teh virov, odločajo za kratkoročne vezave sredstev pri bankah
ali o nakupih drugih zelo likvidnih oblik vrednostnih papirjev. Pri širitvenih investicijah, ali
investicijah, ki vodijo do kakršne koli druge oblike povečanja prodaje, pa je potrebno
izpostaviti že prej omenjeni pojav vpliva na denarne tokove, saj večja prodaja samodejno
poveča tudi redno višino fiksnih odlivov in vprašanje je, če lahko trenutno zasnovan denarni
tok podjetja to »prenese« na daljše obdobje brez spremembe poslovne politike.
4.5. Povzetek
Zaradi vseh omenjenih težav je za učinkovito vodenje denarnih tokov potrebno ažurno
spremljanje poslovanja, ki ga lahko vodstvo spremlja preko analiz in razumevanja podatkov
ter informacij, ki jih ustvarita, preoblikujeta ali posredujeta finančna in računovodska
poslovna funkcija. Temelj njunega učinkovitega delovanja se skriva v natančnem in
preglednem sistemu planiranja, ki je namenjen ne samo ocenjevanju prihodnjega dogajanja,
marveč tudi spoznavanju sposobnosti podjetja in napak oziroma pomanjkljivosti v njegovem
delovanju. Slednje pa ni pomembno samo v primeru, ko se vodstvo odloča o večjih
investicijskih projektih, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, kot je upravljanje denarne
bilance. Pri tem si lahko vodstvo pomaga z različnimi modeli upravljanja denarnih tokov, ki
jih dopolnjuje s svojimi izkušnjami, kar pa še vedno ni popolno zagotovilo za uspeh. Dober
sistem planiranja se mora tudi realizirati v dobro usklajenih poslovnih funkcijah, saj napake
ravno na tem področju lahko povzročijo velike negativne posledice na denarni tok, kar zoper
kaže na to, da upravljanje denarnih tokov resnično ni samo problematika in naloga
računovodstva in financ, marveč vseh poslovnih funkcij. Pomembno pa je tudi, da v
celotnem procesu planiranja in upravljanja denarnih tokov, podjetje ne sme biti slepo
zagledano samò sámo vase, marveč mora pozorno spremljati dogajanje v okolju in tudi tu ne
izključno lastni trg, ampak gospodarstvo kot celoto.
V nadaljevanju te naloge se bom osredotočil predvsem na področje računovodstva, z
namenom izpostaviti vrednost in pomen te funkcije, kot glavi informacijski vir in osnovo pri
28