diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

kot so na primer rast prodaje, rast prihodkov, ROA, ROI in drugi, saj mora njihove vrednosti najprej ovrednotiti in bistveno bolj subjektivno interpretirati trg, šele nato pa se oblikuje cena delnice (Mulford, Comiskey, 2005, str. 350). Slika 2: Prikaz rasti števila objav »prostega denarnega toka« po letih Št.Objav 600 500 400 300 200 100 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Vir: Mulford, Comiskey, 2005, str. 346. Ravno zato se je v zadnjem desetletju poročanje prostega denarnega toka v javnih objavah radikal povečalo. Ob tej trditvi se sklicujem na rezultate raziskave, ki jo je izvedel Wall Street Journal leta 2004 in ki je analizirala objave prostega denarnega toka v treh glavnih svetovnih finančnih časopisih, The Wall Street Journal, Barron's in Dow Jones Newswires v obdobju 1996 – 2003. Trend rasti objav in sklicevanja na prosti denarni tok v javno objavljenih finančnih poročilih prikazuje Slika 2. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je bila rast števila objav denarnih tokov v obdobju 1996-2001 precej zmerna in se je najverjetneje napajala iz občasnih finančnih škandalov, ki so spodbujali pri oblikovanju novega informacijskega vira za vrednotenje uspešnosti poslovanja. Zelo jasno je pri tem začelo postajati spoznanje, da se škandali vedno razkrijejo v času, ko težave v poslovanju pripeljejo do problema plačilne sposobnosti ali celo ogrozijo likvidnost, kar pa ni mogoče prikriti z nobenim računovodskim manipuliranjem, vsaj dolgoročno ne. To se je praktično izkazalo še zlasti v primeru podjetja Enron konec leta 2001, po katerem se je število objav izkaza radikalno povečalo. Kljub umiritvi rasti v začetku leta 2003, pa je le-ta zopet dobila nov zagon s škandalom Parmalat, kjer ni šlo samo za manipulacije in nepravilne transakcije, marveč tudi za ponarejanja, ki bi se lahko ugotovila veliko prej, če bi javnost vsaj malo spremljala denarni tok podjetja, njegov trend in razkorak v gibanju s prihodki (Fusaro, Ross, 2002). 14 Leta
4. UPRAVLJANJE DENARIH TOKOV NA OPERATIVNI RAVNI 1 Ob koncu prvega poglavja sem izpostavil kompleksnost upravljanja denarnih tokov z vidika vzajemnega delovanja med posameznimi poslovnimi funkcijami, na kar se bom še vrnil v nadaljevanju. Pred tem pa je smiselno, da si samo problematiko pogledamo malce bolj celovito in se tako osredotočimo na tok denarja v podjetju kot celoti, pri čemer zelo hitro opazimo, da pri dnevnem upravljanju tokov nimamo opravka s celotnim denarnim tokom podjetja naenkrat. Slika 3 na naslednji strani celoten tok denarja v podjetju razdeli na štiri področja. Prva delitev je vertikalna, in sicer, na denar vezan dolgoročno in kratkoročno, druga delitev pa deli prostor na področje rednega delovanja – operativna raven in finančna raven. Dolgoročno vezana sredstva na operativni ravni (stroji, zgradbe, licence) so za podjetje »začasno nerazpoložljiva«, saj jih ne more preprosto prodajati, da bi s tem poravnavalo vsakodnevne obveznosti. Podobna zgodba je s sredstvi na finančni ravni, vloženimi na kapitalske trge. Tako lahko na tem mestu sklenemo, da so vsa sredstva, vezana v kvadrantih 2 in 3, za podjetje kratkoročno nedostopna in zato tudi niso redno vključena v operativno načrtovanje denarnih tokov. Bistveno več fleksibilnosti je na voljo pri kratkoročno vezanih sredstvih, ki se nahajajo v četrtem kvadrantu. Operacije na denarnem trgu so zelo pogost pripomoček pri upravljanju denarnih tokov, saj so ugoden vir črpanja manjkajočih sredstev na eni strani in priročno odlagališče za plasiranje kratkoročnih presežnih sredstev. Na koncu pa izpostavljam še prvi kvadrant, kjer se nahajajo denarni tokovi, ki so neposredno povezani s tekočim poslovanjem in osnovno dejavnostjo podjetja. Praktično gledano se podjetja dnevno ukvarjajo največ samo s tem področjem, saj je bila večina stvari o ostalih treh področjih že odločena vnaprej in večje nepredvidene spremembe v danem trenutku niso mogoče. To pomeni, da se dnevno pri upravljanju denarnega toka gibljemo na precej omejenem področju, kjer skušamo optimizirati tok denarja v celotnem proizvodnem procesu. 1 Pod »operativno raven« se v našem primeru razume vse aktivnosti, ki se izvajajo na dnevni in tedensko ravni. 15
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKU
Page 3: KAZALO 1. UVOD ....................
Page 6 and 7: teoretičnem nivoju na kratko spreh
Page 8 and 9: 2.2. Strateško planiranje na opera
Page 10 and 11: 3. SPREMLJANJE DENARNIH TOKOV IN NJ
Page 12 and 13: Zaradi tako zasnovne oblike se je n
Page 14 and 15: Iz tega sledi, da je priprava izkaz
Page 16 and 17: • Kazalec ne upošteva niti razli
Page 20 and 21: Cilj in namen dobrega vodenja pa je
Page 22 and 23: Primarna naloga prodajne funkcije j
Page 24 and 25: • Priprava okvirnega 2 plana giba
Page 26 and 27: primer, če se pričakuje zaradi do
Page 28 and 29: • plačila dobaviteljem surovin i
Page 30 and 31: Slika 5: Miller-Orr model za upravl
Page 32 and 33: 4.4.2. UPORABA PRESEŽNIH SREDSTEV
Page 34 and 35: opravlja poslovne in svetovalne sto
Page 36 and 37: in učinkovitost zaposlenih, ter dr
Page 38 and 39: Slika 7: Gibanje denarnega toka v o
Page 40 and 41: To je zlasti pomembno, ko predvidev
Page 42 and 43: 5.2.3.3. Združitev vseh informacij
Page 44 and 45: Slika 8: Gibanje prejemkov in izdat
Page 46 and 47: izkazov, vpogleda v učinkovitost i
Page 48 and 49: 14. Goodstein Leonard, Nolan Timoth
Page 50 and 51: 9. Summary of Statement No. 95. [UR
Page 52 and 53: NALOŽBENJE (investiranje) ODTOKI P
Page 54 and 55: Priloga 2: Struktura izkaza denarne
Page 56 and 57: Priloga 4: Poročilo terjatev in ob

diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?