diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani
diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani
diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zgodi, da se pokazatelji in prilagojeni izkazi odmikajo od denarnih tokov, ker želi vodstvo<br />
predstaviti tudi širši okvir poslovanja, ki ima pomemben vpliv na denarne tokove, kljub<br />
temu, da tega ni mogoče prikazati z njimi neposredno.<br />
3.3.1. EBITDA<br />
EBITDA (Dobiček pred obrestmi, davkom in amortizacijo) je eden najpogosteje<br />
uporabljenih kazalcev denarnega toka iz rednega delovanja. Kazalec je zelo pomembna<br />
informacija zlasti kreditodajalcem, ki jih zanima, koliko sredstev ima podjetje na voljo (iz<br />
rednega delovanja) za plačevanje obveznosti iz naslova kreditov v opazovanem obdobju.<br />
Pomembno informacijo pa vsebuje tudi za delničarje, saj daje informacijo o sposobnosti<br />
podjetja za izplačevanje dividend.<br />
Pri uporabi tega kazalca je potrebno biti pozoren na to, da gre le za približek in niti ne za<br />
oceno denarnega. Težava je, da pri uporabi EBITDA za vrednotenje denarnih tokov njegova<br />
največja prednost postane ovira njegove uporabe oziroma je ocena lahko le približna. Razlog<br />
se skriva v tem, da kazalec omogoča primerjati donosnost med podjetji znotraj panoge in<br />
med panogami zato, ker izloči vpliv financiranja in različnih računovodskih usmeritev. Tega<br />
pa ne smemo in ne moremo izločiti pri vrednotenju denarnih tokov, saj nas ne zanima<br />
donosnost ali dobiček, ampak izključno, koliko denarja podjetje ustvari.<br />
Zato je potrebno nujno upoštevati spremembe v obratnem kapitalu in vse stroške, tudi tiste,<br />
brez vpliva na denarni tok (na primer amortizacijo). Praktično to pomeni, da bi moral na<br />
primer investitor za pridobitev ocene o sposobnosti generiranja denarja v nekem podjetju,<br />
EBITDA najprej povečati za vse stroške, ki niso povzročili odlivov, poleg tega pa oceniti<br />
prihodnji denarni tok glede na trenutno stanje obratnega kapitala, kar je jasno nemogoče.<br />
Problematika glede EBITDA in denarnega toka pa na drugi strani ni bistveno lažja niti za<br />
menedžerje podjetja, ki razpolagajo z bistveno več podatki kot zunanji deležniki. Zaradi<br />
svoje preprostosti pri izračunu, se EBITDA pogosto uporabi kot pomemben element v<br />
procesu sprejemanja investicijskih odločitev, še zlasti v fazi, ko se vrednoti trenutno<br />
poslovanje podjetja. Ocena trenutnega stanja na osnovi EBITDA seveda ni slaba, težava je<br />
le, da ne more prikazati pravega investicijskega potenciala podjetja, saj kot omenjeno,<br />
prikrije precejšen del denarnega toka in s tem lahko zavede upravo pri sprejemanju odločitev<br />
(Wayman, 2002).<br />
Tako lahko na tem mestu naredimo sklep, da je EBITDA odličen pokazatelj, če želimo na<br />
hitro dobiti občutek o donosnosti poslovanja in nato podjetje primerjali z drugimi v panogi<br />
ali izven nje. Zelo pozorno pa moramo postopati, ko kazalec uporabimo pri vrednotenju<br />
denarnih tokov, pri čemer se moramo zavedati vsaj:<br />
• EBITDA je zelo pogosto zavajajoč kazalce likvidnosti,<br />
• Ne upošteva potrebe po reinvestiranju določene količine denarnih sredstev z<br />
namenom zagotoviti nemoteno prihodnje poslovanje,<br />
11