diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani
diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani diplomskodelo - CEK - Univerza v Ljubljani
Zaradi tako zasnovne oblike se je namembnost izkaza usmerila predvsem na javnost, pri čemer naj bi pomagali investitorjem, kreditorjem in drugim pri (Harrison, 2002, str. 46): • ocenjevanju sposobnosti podjetja ustvarjati pozitivni neto denarni tok v prihodnje, • ocenjevanje sposobnosti podjetja poravnavnavati obveznosti v doglednih rokih, izplačevati dividende in dobro načrtovati morebitne prihodnje potrebe po zadolževanju, • ocenjevati razloge za razliko med čistimi prihodki od prodaje in neto denarnim tokom, • ocenjevati vpliv radikalnih odločitev na stanje denarnih sredstev in njegovih ekvavilentov v določenem obdobju. 3.2. Izkaz denarnih tokov po SRS Izkaz denarnih tokov pri nas opredeljuje SRS 26, ki ga določa kot enega izmed temeljnih računovodski izkazov, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Dovoljene so tri metode sestavljanja izkaza, neposredna, posredna in skrajšana posredna metoda, pri čemer se ne glede na uporabljeno metodo, izkaz sestoji iz 4 podbilanc (SRS 2006): • Podbilanca finančnih tokov pri poslovanju • Podbilanca finančnih tokov pri investiranju (naložbenju) • Podbilanca finančnih tokov pri financiranju (vlaganju) • Podbilanca končnega stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Izkaz denarnih tokov morajo sestaviti in v letnem poročilu razkriti (ZGD-1, 2006): • vse velike in srednje gospodarske družbe, • podjetja, ki kotirajo na borzi, • obvladujoča podjetja za skupino podjetij, in sicer v obliki skupinskih oziroma t.i. konsolidiranih izkazov denarnih tokov v obvladujočem podjetju. 3.2.1. NEPOSREDNA METODA Kot je že omenjeno, SRS 26 priporoča uporabo neposredne metode zaradi prednosti, ki jih ima pred posredno metodo, kot so na primer: • prikazuje denarne tokove iz poslovanja, investiranja in financiranja v svoji izvirni in neprilagojeni obliki, v obliki čistih, preglednih in jasnih denarnih prejemkov in izdatkov, 8
• podatki so mednarodno primerljivejši z drugimi podjetji, kot v primeru uporabe ostalih dveh metod, • ni večjih možnosti za prirejanje podatkov s prejemi t.i. “ustvarjalnega računovodstva”, • neposredno spremljanje denarnih tokov (po organizacijskih enotah podjetja) omogoča presojanje o tem, kateri deli podjetja koliko prispevajo k čistemu denarnemu toku, kateri deli podjetja so občasni ali stalni »porabniki« denarja v podjetju, na katerih stopnjah razvoja so različni izdelki ali storitve podjetja in podobno. Primer strukture izkaza denarnih tokov, sestavljenega po neposredni metodi, se nahaja v Prilogi 1. V prilogo sem izbrano strukturo vključil z namenom, da si lahko predstavljamo natančnost in vsebinsko podrobnost takšnega izkaza, ki se pripravi neposredno iz glavne knjige brez bistvenejših prilagoditev. 3.2.2. POSREDNA METODA Kljub priporočilom SRS, pa večina podjetij uporablja posredno metodo, pri čemer lahko za to navedem vsaj dva preprosta in enostavna razloga: • zgodovinski (posredna metoda je bila v starih SRS predpisana kot obvezna metoda za zunanje poslovno poročanje), • praktični (za sestavitev izkaza potrebujemo »le« dve zaporedni bilanci stanja in izkaz poslovnega izida za obravnavano obdobje ter nekaj dodatnih členitev postavk iz obeh navedenih izkazov). Izdelava izkaza denarnih tokov po posredni metodi zajema 4 osnovne korake: • razvrščanje postavk iz izkaza poslovnega izida in pobotanih postavk bilanc stanja v ustrezne postavke izkaza denarnih tokov, • izločanje nedenarnih zneskov in prerazporejanje finančnih tokov med tri osnovne dejavnosti (poslovanje, naložbenje, financiranje) glede na vsebino, • izračunavanje finančnega izida, • sestavljanje razkritij in obrazložitev iz izkaza denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju in financiranju so v izkazu denarnih tokov, ne glede na različico (predvsem prvo in drugo), predstavljeni v nepobotanih zneskih. Posamezne vrste prejemkov in izdatkov je mogoče medsebojno pobotati, če so zneski posameznih vrst kosmatih prejemkov in izdatkov nepomembni (SRS, 2006). 9
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKU
- Page 3: KAZALO 1. UVOD ....................
- Page 6 and 7: teoretičnem nivoju na kratko spreh
- Page 8 and 9: 2.2. Strateško planiranje na opera
- Page 10 and 11: 3. SPREMLJANJE DENARNIH TOKOV IN NJ
- Page 14 and 15: Iz tega sledi, da je priprava izkaz
- Page 16 and 17: • Kazalec ne upošteva niti razli
- Page 18 and 19: kot so na primer rast prodaje, rast
- Page 20 and 21: Cilj in namen dobrega vodenja pa je
- Page 22 and 23: Primarna naloga prodajne funkcije j
- Page 24 and 25: • Priprava okvirnega 2 plana giba
- Page 26 and 27: primer, če se pričakuje zaradi do
- Page 28 and 29: • plačila dobaviteljem surovin i
- Page 30 and 31: Slika 5: Miller-Orr model za upravl
- Page 32 and 33: 4.4.2. UPORABA PRESEŽNIH SREDSTEV
- Page 34 and 35: opravlja poslovne in svetovalne sto
- Page 36 and 37: in učinkovitost zaposlenih, ter dr
- Page 38 and 39: Slika 7: Gibanje denarnega toka v o
- Page 40 and 41: To je zlasti pomembno, ko predvidev
- Page 42 and 43: 5.2.3.3. Združitev vseh informacij
- Page 44 and 45: Slika 8: Gibanje prejemkov in izdat
- Page 46 and 47: izkazov, vpogleda v učinkovitost i
- Page 48 and 49: 14. Goodstein Leonard, Nolan Timoth
- Page 50 and 51: 9. Summary of Statement No. 95. [UR
- Page 52 and 53: NALOŽBENJE (investiranje) ODTOKI P
- Page 54 and 55: Priloga 2: Struktura izkaza denarne
- Page 56 and 57: Priloga 4: Poročilo terjatev in ob
Zaradi tako zasnovne oblike se je namembnost izkaza usmerila predvsem na javnost, pri<br />
čemer naj bi pomagali investitorjem, kreditorjem in drugim pri (Harrison, 2002, str. 46):<br />
• ocenjevanju sposobnosti podjetja ustvarjati pozitivni neto denarni tok v prihodnje,<br />
• ocenjevanje sposobnosti podjetja poravnavnavati obveznosti v doglednih rokih,<br />
izplačevati dividende in dobro načrtovati morebitne prihodnje potrebe po<br />
zadolževanju,<br />
• ocenjevati razloge za razliko med čistimi prihodki od prodaje in neto denarnim<br />
tokom,<br />
• ocenjevati vpliv radikalnih odločitev na stanje denarnih sredstev in njegovih<br />
ekvavilentov v določenem obdobju.<br />
3.2. Izkaz denarnih tokov po SRS<br />
Izkaz denarnih tokov pri nas opredeljuje SRS 26, ki ga določa kot enega izmed temeljnih<br />
računovodski izkazov, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja<br />
denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.<br />
Dovoljene so tri metode sestavljanja izkaza, neposredna, posredna in skrajšana posredna<br />
metoda, pri čemer se ne glede na uporabljeno metodo, izkaz sestoji iz 4 podbilanc (SRS<br />
2006):<br />
• Podbilanca finančnih tokov pri poslovanju<br />
• Podbilanca finančnih tokov pri investiranju (naložbenju)<br />
• Podbilanca finančnih tokov pri financiranju (vlaganju)<br />
• Podbilanca končnega stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov<br />
Izkaz denarnih tokov morajo sestaviti in v letnem poročilu razkriti (ZGD-1, 2006):<br />
• vse velike in srednje gospodarske družbe,<br />
• podjetja, ki kotirajo na borzi,<br />
• obvladujoča podjetja za skupino podjetij, in sicer v obliki skupinskih oziroma t.i.<br />
konsolidiranih izkazov denarnih tokov v obvladujočem podjetju.<br />
3.2.1. NEPOSREDNA METODA<br />
Kot je že omenjeno, SRS 26 priporoča uporabo neposredne metode zaradi prednosti, ki jih<br />
ima pred posredno metodo, kot so na primer:<br />
• prikazuje denarne tokove iz poslovanja, investiranja in financiranja v svoji izvirni in<br />
neprilagojeni obliki, v obliki čistih, preglednih in jasnih denarnih prejemkov in<br />
izdatkov,<br />
8
Change language