You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
JUNIJ <strong>2018</strong> Poštnina plačana<br />
pri pošti 1102 Ljubljana<br />
dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />
Intervju<br />
Marjan Hribar<br />
o turizmu v Novem mestu<br />
Potepanja<br />
Moja jezera – zgodba<br />
o raziskovanju slovenskih voda<br />
Trendi<br />
»Brkato« doživetje Ljubljane<br />
Inovativno<br />
Kulinarično popotovanje<br />
z muzejskim vlakom<br />
Foto: Anže Čokl/www.slovenia.info
Tekmovanje za<br />
<strong>2018</strong><br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
NAJ<br />
Vabimo vse občine, da se prijavijo<br />
za tekmovanje slovenskih krajev<br />
v urejenosti in gostoljubnosti<br />
v kategorijah:<br />
• Srednja mesta<br />
• Manjša mesta<br />
• Izletniški kraji<br />
• Jedra: mestna, vaška, trška<br />
• Kampi<br />
• Glampi<br />
• Mladinska prenočišča<br />
• Tematske poti<br />
urejen in<br />
gostoljuben<br />
kraj<br />
Predloge občin bo obravnavala posebna komisija<br />
in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,<br />
ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.<br />
Glasovanje bo potekalo prek spletne strani<br />
www.turisticna-zveza.si ter družabnih medijev Facebook.<br />
Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta<br />
merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.<br />
Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih<br />
in ocenjevanje zaključila v septembru.<br />
Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo<br />
8. oktobra <strong>2018</strong> v Portorožu na Dnevih slovenskega turizma.<br />
Prijave občin zbiramo do<br />
27. <strong>junij</strong>a na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.<br />
Spletno glasovanje bo potekalo od 28. <strong>junij</strong>a<br />
do 11. julija <strong>2018</strong>.
KAZALO<br />
NASLOVNICA<br />
Jezero Jasna v Kranjski Gori<br />
INTERVJU 04-05<br />
Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport,<br />
kulturo, turizem in mladino Novo mesto:<br />
Novo mesto v prihodnjih letih: sodobno<br />
in kozmopolitsko mesto<br />
FOKUS 12-15<br />
Ustanovljena je bila<br />
Turistična zveza Vipavska dolina<br />
TD Šalek: skrb za Šaleški grad<br />
in živahen trški utrip<br />
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />
Uroš Kamenšek, novi predsednik<br />
Pomurske turistične zveze:<br />
PTZ naj postane tesna vez med<br />
društvi in gospodarstvom<br />
TZS 18-19<br />
Končan je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
Podeljene regijske zlate kuhalnice<br />
POTEPANJA 24-29<br />
Moja jezera – spoznavanje očarljive Slovenije<br />
Od Zagorja do Koroške:<br />
turizem nad zemljo in pod njo<br />
NA KOLESU 30-31<br />
Rekreatur – doživetje za drugačne vrste zmag<br />
ZGODBE V TURIZMU 32-33<br />
Karnijske nosačice, prezrte junakinje<br />
prve svetovne vojne<br />
TRENDI 34-35<br />
Spoznavanje Ljubljane v družbi vélikih brkačev<br />
INOVATIVNO 36-37<br />
Razvajanje brbončic na stari Bohinjski progi<br />
POD DROBNOGLEDOM 38-40<br />
RTD TZS v Rimskih termah in Radovljici<br />
Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici avgusta.<br />
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi<br />
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija <strong>2018</strong> na<br />
elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />
UVODNIK<br />
Pred zaprašenim, počenim in edinim oknom za informacije o mednarodnem<br />
potniškem prometu se je vila vrsta potrpežljivih potnikov. Zaslonov,<br />
na katerih bi se osveževale informacije o prihodih in odhodih vlakov,<br />
postaja pač ni premogla. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to<br />
glavni kolodvor sicer lepega, svetovljanskega in milijonskega Beograda ...<br />
V redu, vendarle pravočasno izvem, da gre vlak ob predvideni uri, in številko<br />
perona. Ampak potem izvem pred vlakom tudi, da nimam rezervacije<br />
zanj. Kakšne rezervacije? Nihče je ni omenil ob nakupu povratnih<br />
vozovnic v Ljubljani! »V Ljubljani je ne potrebujete, tukaj pač. Stane 110<br />
dinarjev, uredite jo pri informacijskem okencu.« In spet nazaj do vegastega<br />
okna, z mislijo, da je kozarec vsaj na pol poln, ker ti je po čisti sreči<br />
ostalo še dovolj srbske valute za plačilo. Pa se potem spet izprazni: »Ne<br />
morem vam urediti rezervacije, ker nam sistem ne dela. Pa saj smo povedali<br />
šefu sprevodnikov!« In spet nazaj na peron, zdaj že tik pred predvidenim<br />
odhodom. »No, dobro. Jo boste pa na vlaku,« se po krajšem omahovanju<br />
omehča mrk sprevodnik.<br />
»Vlak je vedno avantura,« malce pozneje, medtem ko vlak drdra proti slavonski<br />
ravnici, smeje se skomigne znanec iz Slovenije, s katerim se po<br />
naključju srečamo pred odhodom vlaka sredi zmede z rezervacijami.<br />
Pa najbrž res! Z letali tako ali tako sledimo mantri »čim hitreje od točke A<br />
do točke B!«, v avtomobilih pa smo zaprti v svoj mali svet, ne prihajamo<br />
v stik s pisanico neznancev, s katerimi si delimo pot, in njihovimi življenji,<br />
in ne tkemo bežnih znanstev s sopotniki od kdo ve kod; na vlaku lahko<br />
brezskrbno vsrkavamo posnetke pokrajine, ki se nizajo izza oken, opazujemo<br />
življenje za njimi, ko se približamo mestom in vasem ... Kadar koli<br />
lahko vstanemo in se pretegnemo, sprehodimo, lahko beremo, klepetamo;<br />
kakor koli obrnemo, je vlak gotovo super potovalna izbira.<br />
Le malce počasna, kajne? Jasno, ne nujno; po svetu je čedalje več hitrostnih<br />
različic vlakov (najhitrejši, kitajski letališki vlak Shanghai Maglev, doseže<br />
do 430 kilometrov na uro!). Pa vendarle je vožnja z vlakom praviloma<br />
še vedno dojemana kot počasnejša potovalna možnost, kar je v času,<br />
ki slavi kult hitrosti, zanesljivo pomanjkljivost. Ali pač ne? Ali je prav zato<br />
prej razkošje? In kdaj naj bi upočasnili tempo, če ne prav v prostem času,<br />
še zlasti, ko kam odpotujemo, pa četudi le za krajši čas?<br />
Zagovorniki počasnejšega tempa življenja na vseh ravneh radi citirajo<br />
Carla Petrinija, začetnika gibanja Slow Food (ki se je med podobnimi gibanji<br />
najbolj uveljavilo): »Verjamemo, da lahko oplemenitimo smisel življenja,<br />
če počnemo stvari hitreje. Menimo, da je življenje kratko – in da<br />
moramo vse početi hitro, da bi lahko stisnili vanj čim več. Toda življenje je<br />
dolgo. Težava je v tem, da ne vemo, kako ga preživeti modro.«<br />
<br />
Mateja Gruden, urednica<br />
3<br />
Kazalo / Uvodnik
4<br />
Intervju<br />
Foto: arhiv ZŠKTM Novo mesto<br />
Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto<br />
Novo mesto v prihodnjih<br />
letih: sodobno in<br />
kozmopolitsko mesto<br />
Poslovni in športni turizem sta ključna turistična produkta Novega mesta in bosta to tudi v prihodnje – glede<br />
na dosedanji (uspešni) razvoj in priložnosti, pravi Marjan Hribar, od letošnjega leta direktor Zavoda za šport,<br />
kulturo, turizem in mladino Novo mesto. Si pa želi, da bi se Novo mesto kot središče »najuspešnejše gospodarske<br />
občine v Sloveniji, na nek način slovenske Silicijeve doline, razvilo v sodobno, kozmopolitsko mesto, in da<br />
ga bodo kot takšnega prepoznavali tako domačini kot obiskovalci.«<br />
Zdi se, da sta Novo mesto in Dolenjska na turističnem zemljevidu<br />
Slovenije, po katerem potujejo še zlasti tuji obiskovalci, razmeroma<br />
spregledana. Kaj menite – zakaj?<br />
Razloge za turistični zaostanek regije in mesta je treba začeti iskati v<br />
preteklosti. Ko so bili nekateri kraji, kot so, na primer, Bled, Portorož in<br />
Rogaška Slatina, že uveljavljene turistične destinacije, o turizmu na<br />
Dolenjskem še ni bilo mogoče niti govoriti. Edini turistični produkt v<br />
teh krajih je bilo dolga leta zdravilišče Dolenjske Toplice (tod so prve<br />
bazene zgradili v 18. stoletju; v Šmarjeških Toplicah se je kopališče<br />
začelo razvijati po prvi svetovni vojni, op. p.). Tako da Dolenjska nima<br />
dolge turistične zgodovine. Lahko pa ta razvojni manko razumemo<br />
tudi kot spodbudo, da čim prej ujamemo turistično bolj razvito Slovenijo.<br />
Ob tem bi sicer poudaril še nekaj: Dolenjska je najmočnejša<br />
gospodarska regija v državi, tako da je razvojno usmerjena v različne<br />
panoge, ne samo ali predvsem v turizem. Kar zadeva Novo mesto, pa<br />
to doslej še ni bilo »ovrednoteno« v turističnem pogledu – in prav to<br />
je tudi največji izziv pri nadaljnjem razvoju turizma v njem.<br />
Katere so v primerjavi s preostalimi slovenskimi destinacijami<br />
ključne razlikovalne prednosti Novega mesta, ki mu (lahko) zagotavljajo<br />
jasno in prepoznavno turistično identiteto?<br />
Prva prednost Novega mesta so trdni temelji za uspešen poslovni<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
5<br />
Intervju<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Splavarjenje na Krki<br />
turizem; ta je že zelo dobro razvit (zaradi močnih velikih podjetij, kot<br />
so Krka, Revoz in Adria Mobil, in številnih manjših uspešnih podjetij)<br />
in spodbuja nenehno izboljševanje standardov hotelskih in drugih<br />
storitev v destinaciji, saj so gostje, ki jih nagovarja, zelo zahtevni. Na<br />
drugem mestu so prav tako trdni temelji za uspešen športni turizem.<br />
Tudi ta je tukaj že dobro razvit in ima dolgoletno tradicijo. V Novem<br />
mestu je bilo, na primer, že leta 1994 evropsko prvenstvo v triatlonu,<br />
ki ga je prenašal Eurosport. Tukaj je Namiznoteniški trening center<br />
Slovenije. V Češči vasi bo edini velodrom v Sloveniji z olimpijskim<br />
vadbenim centrom za kolesarstvo, atletiko in triatlon. Novo mesto je<br />
navsezadnje zibelka kolesarstva – ima edino profesionalno kolesarsko<br />
moštvo v Sloveniji, Adria Mobil, s štiridesetletno zgodovino. Regija<br />
ima tako tudi nastanitveno infrastrukturo, ki je specializirana za<br />
potrebe in želje poklicnih športnikov.<br />
Poleg tega je bil Novomeščan olimpijec, največji slovenski športnik<br />
vseh časov – Leon Štukelj. Letos je 120. obletnica njegovega rojstva ...<br />
Tako je. Letos bomo imeli v Novem mestu štirideset športnih prireditev<br />
v čast Leonu Štuklju.<br />
S kakšno ponudbo pa se lahko Novo mesto uveljavi na področju<br />
izletniškega, počitniškega turizma?<br />
S ponudbo kulturnega turizma. Prepričan sem, da bo po prenovi<br />
starega jedra, ki zdaj poteka, to najlepše mestno središče v Sloveniji,<br />
očarljivo, z odlično kulturno ponudbo. Tukaj je Dolenjski muzej z<br />
Lani so v Novem mestu našteli okoli 38.000<br />
obiskovalcev in 100.000 prenočitev (skoraj 90<br />
odstotkov tujih gostov); letos se nadejajo vsaj<br />
desetodstotne rasti, je povedal Marjan Hribar.<br />
odličnim programom, tukaj sta zanimivi cerkvi (gotska cerkev svetega<br />
Miklavža, ki je nepogrešljiv del novomeške vedute, in frančiškanska<br />
cerkev, op. p.), na severu pa jedro zaokroža Kulturni center<br />
Janeza Trdine, ki je po vsebini in kakovosti programa po mnenju<br />
kulturnega ministrstva med najboljšimi kulturnimi središči v Sloveniji.<br />
Tudi kulinarična ponudba v mestu je čedalje pestrejša in zanimivejša;<br />
med drugim je znani slovenski chef Damjan Fink v njem<br />
odprl Hišo kulinarike. Na ravni regije smo vključeni v projekt Dobrote<br />
Dolenjske, z etnologom Janezom Bogatajem pa zdaj razvijamo<br />
dolenjsko kulinarično piramido. Na področju izletniškega, počitniškega<br />
turizma bi poudaril tudi že dobro razvit zidaniški turizem. In<br />
aktivni turizem, še zlasti v povezavi z reko Krko, ki je že vključena v<br />
različne turistične programe. Velik, a še neuresničen potencial za<br />
razvoj aktivnega turizma so Gorjanci; to območje (ki ga je pisatelj<br />
Janez Trdina s svojim znamenitim delom Bajke in povesti o Gorjancih<br />
za vselej zapisal v slovensko zavest, op. p.) moramo turistično<br />
razgibati. Toda: nismo in tudi nimamo ambicije biti klasična izletniška<br />
in počitniška destinacija.<br />
Dolenjski muzej<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Slogan novomeškega turizma je: Dobrodošli v Novem mestu,<br />
kjer imajo avanture tradicijo. Kaj slogan obljublja obiskovalcem?<br />
Pripravljamo nov slogan, ki bo poudaril drugo sporočilo: da (nas)<br />
Novo mesto bogati, na vseh ravneh. Ponavljam: Novo mesto je izjemno<br />
uspešna gospodarska občina, v kateri skorajda ni brezposelnosti,<br />
kjer je kakovost življenja zelo visoka. Želimo si doseči miselni preobrat<br />
pri tukajšnjih prebivalcih, ki so preskromni v dojemanju okolja,<br />
v katerem živijo. Želimo si, da bi Novo mesto postalo v percepciji<br />
domačinov in obiskovalcev sodobno, propulzivno mesto, ki zaradi<br />
odličnega gospodarstva privablja mlade iz vsega sveta in ki ima domačine,<br />
ki so uspeli tudi v tujini. Želimo si, da bi mesto zaživelo v tem<br />
kozmopolitskem duhu.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
6<br />
Aktualno<br />
Rekordno zanimanje za Slovensko turistično borzo<br />
Letošnje, 21. Slovenske turistične borze, največjega poslovnega dogodka<br />
v slovenskem turizmu, ki je bila od 7. do 9. <strong>junij</strong>a v Kranjski<br />
Gori, se je udeležilo največ (430) predstavnikov slovenskega turističnega<br />
gospodarstva in tujih organizatorjev potovanj ter specializiranih<br />
agentov doslej. Skoraj dve tretjini tujih podjetij je bilo na borzi<br />
prvič.<br />
Slovenska turistična borza, ki jo pripravlja Slovenska turistična organizacija<br />
(STO), je namenjena spoznavanju in trženju turistične ponudbe<br />
Slovenije, krepitvi partnerstev in spodbujanju novih povezav. Na njej<br />
se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij in organizacij,<br />
hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v<br />
turizmu, kongresnih središč in preostalih ponudnikov v turizmu ter<br />
predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih<br />
agencij. STO z borzo omogoča, da slovenski turistični ponudniki<br />
sklepajo konkretne posle s ključnimi kupci iz tujine, tuji udeleženci pa<br />
spoznavajo destinacije – gostiteljice borze in drugih območij Slovenije<br />
ter njihovo turistično ponudbo in proizvode.<br />
Osrednji dogodek Slovenske turistične borze je sicer borzni dan z<br />
vnaprej dogovorjenimi 20-minutnimi poslovnimi sestanki. Letos je<br />
bil v znamenju rekordne udeležbe – tako predstavnikov slovenskega<br />
turističnega gospodarstva kot tujih organizatorjev potovanj in specializiranih<br />
agentov. Največ jih je bilo iz Nemčije (15), Rusije (12), Avstrije<br />
(11), Francije (10) in ZDA (9). Iz čezmorskih držav oziroma oddaljenih<br />
trgov je bilo trideset podjetij, prihajala so iz Južne Koreje, Kitajske,<br />
Singapurja, Hongkonga, ZDA, Kuvajta, Kanade, Brazilije, ZAE in Savdske<br />
Arabije. Na borznem dnevu se je sicer 230 predstavnikov slovenskih<br />
podjetij srečalo z dvesto predstavniki tujih organizatorjev potovanj<br />
na več kot 3500 sestankih.<br />
»Slovenski turizem je v zadnjih letih dokazal, da se lahko postavi<br />
ob bok svetovno znanim turističnim destinacijam. To dokazujejo<br />
številne nagrade in priznanja, ki jih prejema Slovenska turistična<br />
organizacija. Prepričan sem, da se bo to odrazilo tudi na letošnji<br />
poslovni borzi in da bodo sklenjeni številni dogovori in vzpostavljene<br />
dolgotrajne poslovne vezi. Tudi tokrat se bodo lahko partnerji<br />
iz tujine prepričali, da smo prijetni gostitelji, da znamo organizirati<br />
velike poslovne dogodke in da imamo raznoliko turistično<br />
ponudbo za petzvezdična doživetja,« je ob odprtju borznega dne<br />
izjavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.<br />
TTA<br />
<br />
Foto: STO<br />
Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo<br />
»Zakaj pa vi čutite Slovenijo?« je vprašanje, ki ga je Slovenska turistična<br />
organizacija (STO) zastavila Sloveniji v novi kampanji Dva milijona<br />
razlogov, zakaj čutimo Slovenijo. V njej poziva prebivalce naše dežele,<br />
naj prek družbenih medijev delijo svoja občutenja, podkrepljena s<br />
privlačnimi fotografijami in videoposnetki, ki jim jih zbujajo njihovi<br />
najbolj priljubljeni deli Slovenije ter pri tem uporabijo ključno besedo<br />
#ifeelsLOVEnia. Cilj je zbrati dva milijona priporočil za oglede in doživetja<br />
še zlasti manj znanih destinacij in proizvodov, s čimer na STO<br />
odgovarjajo na izzive preobremenjenosti nekaterih destinacij in geografske<br />
razpršenosti turizma, hkrati pa navdušujejo domače turiste za<br />
preživljanje prostega časa v domovini.<br />
Najboljši ambasadorji svoje dežele smo njeni prebivalci, poudarjajo<br />
na STO. To so pred več kot tridesetimi leti dokazali izjemni slogani<br />
Slovenija, Moja dežela, Turizem smo ljudje in Slovenija. Na sončni<br />
strani Alp, ki so sprožili poenoten, širši čustven odziv in ki še vedno<br />
ostajajo v našem spominu. Načini promocije so se odtlej spremenili,<br />
vendar so poleg ciljnih trženjsko-promocijskih aktivnosti v digitalnem<br />
okolju in drugih aktivnosti pri izbiri destinacije za oddih še vedno<br />
pomembna priporočila prijateljev in znancev.<br />
Nacionalna promocijska kampanja Dva milijona razlogov, zakaj čutimo<br />
Slovenijo poteka na za zdajšnji čas ključnih komunikacijskih kanalih: na<br />
družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube ter na<br />
osrednji slovenski turistični strani www.slovenia.info. Njena pomembnost<br />
pa je tudi v tem, da so vanjo vključeni tudi turistično-informacijski<br />
centri in hoteli, ki jim je STO posredovala nalepke v obliki značilnih zelenih<br />
srčkov s pozivom k delitvi ključne besede #ifeelsLOVEnia. Srčki so<br />
namenjeni gostom za spodbudo k sodelovanju pri kampanji, h kateri<br />
je STO povabila tudi slovensko turistično gospodarstvo, saj ima skupaj<br />
z destinacijami možnost, da svoje goste spodbuja tudi k delitvi zanje<br />
pomembnih ključnih besed. Za sodelovanje pri kampanji bodo svoje<br />
člane spodbudili tudi Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska<br />
zbornica Slovenije in drugi partnerji STO.<br />
TTA<br />
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
7<br />
Dogaja se<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Slovenija praznovala<br />
prvi svetovni dan čebel<br />
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je lani decembra na<br />
pobudo Slovenije v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je razglasila<br />
20. maj za svetovni dan čebel. Osrednja prireditev ob prvem svetovnem<br />
dnevu čebel v Sloveniji je bila na Breznici v žirovniški občini, kjer se je rodil prvi<br />
slovenski čebelar Anton Janša.<br />
Glavni namen svetovnega dne čebel je, da se vsaj ta dan posveti ozaveščanju<br />
svetovne javnosti o pomenu čebel in preostalih opraševalcev<br />
za človeštvo. Obenem pa je tudi priložnost za stroko, politiko,<br />
gospodarstvo in širšo javnost za razpravo o izzivih ohranjanja čebel in<br />
opredelitev aktivnosti, ki zagotavljajo njihovo preživetje.<br />
Čebelarski turizem<br />
Slovenska turistična organizacija (STO) čebele in čebelarski turizem<br />
že vrsto let vključuje v svoje tržno-komunikacijske aktivnosti, saj<br />
predstavljajo Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. S sloganom<br />
»Be(e) responsible« (posrečena igra besed: bee je po angleško<br />
čebela, sicer bi stavek pomenil – Bodite odgovorni) se je predstavila<br />
na lanski turistični borzi WTM London, izdala je več publikacij na<br />
temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi<br />
čebel in čebelarskega turizma pa je namenila pri komunikaciji na<br />
spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije<br />
doma, še zlasti pa v tujini. Pred kratkim so se v Sloveniji na študijski<br />
turi na temo čebelarskega turizma mudili novinarji tujih medijev.<br />
Direktorica STO Maja Pak je ob svetovnem dnevu čebel med drugim<br />
dejala: »Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno<br />
vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob<br />
tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki<br />
jih gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic<br />
Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in<br />
The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost<br />
Slovenije kot trajnosti zavezane države, na načelih trajnostnega razvoja<br />
pa temelji tudi naš turizem.«<br />
V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno<br />
publikacijo o čebelarskem turizmu Sledite čebelam v angleškem<br />
in nemškem jeziku, sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov<br />
čebelarskega turizma. Posebno pozornost je čebelam in čebelarskemu<br />
turizmu namenila v okviru uradnega turistično-informacijskega<br />
portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni<br />
dan čebel.<br />
TTA<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
8<br />
Dogaja se<br />
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info<br />
Jurjevanje v Beli krajini: letos od 20. do 24. <strong>junij</strong>a<br />
Najstarejši folklorni<br />
festival v Sloveniji<br />
Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, prepoznaven tudi na mednarodni ravni, je<br />
svojstvena prireditev, ki je dobila ime po starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je ostala zvesta<br />
svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve.<br />
Jurjevanje nekoč<br />
Poseben odbor, ki mu je predsednikoval Janez Žunič, je v sodelovanju<br />
z Zvezo kulturno-posvetnih organizacij, Turističnim društvom in z<br />
Dolenjsko turistično zvezo 6. in 7. <strong>junij</strong>a leta 1964 pripravil prvo Jurjevanje<br />
kot spomin na šego, ki je živela po belokranjskih vaseh, in s ciljem<br />
privabiti v Belo krajino čim več turistov. Za to priložnost so celo<br />
popravili cesto, ki vodi v Črnomelj čez Jugorje! Prvi festival je obiskalo<br />
okoli tri tisoč gostov, ki so se na njem naužili kulture, pa tudi belokranjske<br />
hrane in domačih vin.<br />
Prvi dan prireditve so kresnice po črnomaljskih ulicah vabile na večerni<br />
kres. Na njem so nastopili kulturne skupine, tamburaški zbor iz<br />
Metlike in godec Jazo, ki je igral na gudalo. Nastopajoči so se predstavili<br />
z ljudskimi pesmimi, vižami in kresnim kolom.<br />
Drugi dan je šel dopoldne skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Spremljali<br />
so ga piskači in trobentači – do zelenice pri železniški postaji.<br />
Tam so zaplesali Metličani, ki so s turnom prikorakali na prostor, gledalce<br />
pa je najbolj navdušil petelinji boj. Nastopile so tudi folklorne<br />
skupine iz Vinice, Preloke, Adlešičev, Tribuč, Bojancev, Predgrada, Starega<br />
trga ob Kolpi, Poljanske doline in Semiča.<br />
Spomine na prvo Jurjevanje je Janez Kramarič, eden glavnih prirediteljev<br />
festivala, opisal takole: »Okrepljeni z zavestjo o vrednotah in pomenu<br />
dediščine smo v letih od 1959 do 1964 nekajkrat poskusili prodreti<br />
z idejo o osrednji belokranjski folklorni prireditvi v Črnomlju. Pomenila<br />
bi oživitev folklore v krajih, kjer so že imeli folklorne skupine, ki so ohranjale<br />
in prikazovale predvsem obredja njihovega kraja in okoliša, moti-<br />
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
9<br />
Dogaja se<br />
virala bi skupine h kakovostnejšemu izvajanju plesov in obredij, znatno<br />
pa bi doprinesla k turističnemu razvoju naše dežele. Pa, žal, nismo<br />
uspeli. Takratni občinski družbenopolitični funkcionarji niso bili dovzetni<br />
za to idejo. Odklanjali so jo z nesprejemljivim argumentom, ki se je<br />
glasil nekako tako: ’Kaj naj sedaj, ko dvigamo Belo krajino iz zaostalosti,<br />
naši ljudje plešejo v gatah!’ Naša vztrajnost je bila neuspešna, dokler ni<br />
zasedel županskega mesta ing. Rado Dvoršak, ki je v letu 1964 takoj<br />
podprl našo idejo in uspel prepričati tudi druge funkcionarje o vrednotah<br />
in pomenu te naše dediščine. In smo začeli ...«<br />
Jurjevanje zdaj<br />
Zdaj, več kot petdeset let pozneje, je Jurjevanje v Beli krajini največja<br />
prireditev v regiji in hkrati najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Ta bo<br />
letos od 20. do 24. <strong>junij</strong>a, že 55. leto zapored. Prireditev vabi v objem<br />
belih brez in lepotice reke Kolpe pod okriljem priljubljene šege pomladanskega<br />
prebujanja narave: jurjevega, po katerem je festival tudi<br />
dobil ime.<br />
V petih festivalskih dneh se bodo na več lokacijah v Črnomlju prepletali<br />
kulturno-zabavni dogodki, ki postajajo gibalo oživljanja starega<br />
črnomaljskega jedra. Prireditev živi s sloganom Vrnimo mesto ljudem,<br />
obiskovalce vključuje v program, omogoča sodelovanje med<br />
ustvarjalci in je prostor za aktivno in izobraževalno preživljanje prostega<br />
časa. Temelji na trajnostnem razvoju – poleg skrbi za lokalno<br />
prebivalstvo si prizadeva tudi za čim manjši vpliv na naravno okolje:<br />
je prva slovenska prireditev z manj odpadki po smernicah Zero Waste<br />
Slovenije.<br />
Poleg osrednjega folklornega dela prireditve se bodo na njej zvrstili<br />
še naslednji dogodki: Pastirče mlado, srečanje otroških folklornih skupin;<br />
VirejFest, ki ga pripravljajo Klub belokranjskih študentov, Mladinski<br />
kulturni klub in Mladinski center BIT, ki je sodoben odraz glasbene<br />
dediščine; Goni kolo v organizaciji ŠRD Črnomelj, ki poskrbi za prijeten<br />
družinski kolesarski izlet po Beli krajini; sejem, na katerem predstavljajo<br />
svoje izdelke mojstri domače in umetnostne obrti; Kreativa K<br />
23 – EtnoModerno, ki je sodoben odraz tradicionalnih obrti, vendar z<br />
dizajnerskim pridihom; umetniške razstave, izobraževanja, predstavitve,<br />
koncerti in ustvarjalne delavnice.<br />
Jurjevanje je več kot folklorna prireditev, je preplet tradicionalnega in<br />
modernega, lokalnega in globalnega, vse v načrtovanem trajnostno<br />
naravnanem in celostnem razvoju Črnomlja, njegovih prebivalcev in<br />
obiskovalcev.<br />
<br />
Tatjana Zupančič<br />
Foto: www.jurjevanje.si<br />
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
10<br />
Dogaja se<br />
V Deželi kozolcev v Šentrupertu, ki je prvi muzej<br />
kozolcev na prostem na svetu, stoji devetnajst različnih<br />
sušilnih naprav – kozolcev.<br />
V Deželi kozolcev in Novem mestu<br />
Kjer znajo<br />
razvajati z<br />
znamenitostmi<br />
in kulinariko<br />
Letos v Novem mestu praznujejo 120. obletnico rojstva<br />
največjega slovenskega olimpijca, Novomeščana Leona<br />
Štuklja, na kar spomni njegov kip v središču mesta. Zato v<br />
občini poudarjajo pomen zdravega športnega duha z bogatim<br />
naborom aktivnosti pod naslovom Zdrav duh v Novem mestu.<br />
V Dolenjskem muzeju pa pripravljajo razstavo o Leonu Štuklju,<br />
na kateri bo mogoče videti tudi njegove predmete, ki jih je<br />
dobil v dar od svetovno znanih osebnosti.<br />
Novo mesto oziroma tamkajšnji Turistično informacijski center (TIC) v sodelovanju s turistično agencijo<br />
Kompas Novo mesto pogosto preseneti z novimi doživetji v mestu in njegovi slikoviti okolici. Zato ni presenetljivo,<br />
da ima dobrih 650 let staro mesto čedalje več turistov od blizu in daleč (celo iz Avstralije) in čedalje<br />
več turističnih prenočitev.<br />
Številni so že uživali v vožnji na znamenitem Rudolfovem splavu, na<br />
pohodu po Slakovi poti in doživetju dolenjskih gričev, na Matjaževi domačiji<br />
na Pahi pod Otočcem s 150 let staro hišo s tradicijo, kjer prisluhnejo<br />
zgodbi o cvičku, v pristnih, a sodobno opremljenih zidanicah ...<br />
Tokrat pa TIC dolenjske prestolnice in novomeški Kompas presenečata<br />
in razvajata z novim programom: Zdrav duh v Novem mestu. Doživetje<br />
se začne v Mirnski dolini, »kjer je nekoč stalo kar 613 kozolcev«, kot<br />
pove Branka Brcar, direktorica muzeja Dežela kozolcev v Šentrupertu,<br />
in se nadaljuje v Novem mestu v tamkajšnjem muzeju, pa na kulinaričnem<br />
razvajanju na Rudolfovem splavu – s posebnostmi, kot so dimljena<br />
krška postrv, pečena raca, sočni štruklji ... in vrhunska vina.<br />
Turistična vodnica Marjanca Trščinar Antič nato goste odpelje še na<br />
ogled edinega velodroma v Sloveniji, kjer raste olimpijsko središče.<br />
Za konec pa še na letališče Prečna, od koder gostje poletijo nad dolenjske<br />
griče in vinograde, posejane s številnimi zidanicami.<br />
<br />
Gorazd Bedrač<br />
Foto: G. B., D. P. B.<br />
Na Rudolfovem splavu med vožnjo po okljuku reke Krke pod<br />
novomeškim Bregom turiste razvajajo z okusnimi lokalnimi<br />
jedmi in pristnimi vini Dolenjske. »Gostje se lahko odločajo<br />
med različnimi programi na splavu,« je povedal Matjaž Pavlin,<br />
direktor Turistično informacijskega centra v Novem mestu.<br />
Ob njem odlična turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić in<br />
priznani vinogradnik in vinar Janez Colnar mlajši.<br />
V novomeškem Rastočem parku mladosti, ljubezni in<br />
umetnosti s številnimi skulpturami, ki ponazarjajo Novo<br />
mesto, je tudi skulptura Primičeve Julije, prav tiste, v katero je<br />
bil zaljubljen veliki poet France Prešeren. Julija se je namreč<br />
poročila in nato do smrti živela v Novem mestu. Ob Juliji se<br />
obiskovalci parka tudi najraje fotografirajo.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
11<br />
Dogaja se<br />
Najboljši mojstri v finalu s pobudnikom festivala. Na fotografiji (od desne proti levi): Boštjan Kovačič, zmagovalec Jernej Rac<br />
(Slovenija), drugouvrščeni Seyemur Javadov (Azerbajdžan) in tretje uvrščeni Luca Gioiello (Italija).<br />
Tretji mednarodni kulinarični festival v Kranjski Gori<br />
Najuspešnejši festival doslej<br />
Na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori, ki je bil v začetku maja v hotelu Ramada Resort<br />
pod okriljem družbe HIT Alpinea, tretje leto zapored, je sodelovalo največje število tekmovalcev doslej, 78,<br />
in iz devetih držav: Azerbajdžana, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Makedonije, Slovaške, Srbije, Turčije<br />
in Slovenije. Tekmovalci so prekrižali kuhalnice v različnih kategorijah in starostnih skupinah.<br />
Prvi dan festivala (v sredo, 9. maja) so se tekmovalci pomerili v kategoriji<br />
A1 (priprava nacionalne jedi iz države, ki so jo predstavljali, na<br />
sodoben način) ter v kategorijah B1 (kulinarična artistika) in B2 (slaščičarstvo).<br />
Naslednji dan je bila na vrsti še kategorija A2: priprava jedi<br />
sodobne kuhinje.<br />
Drugi dan je bil tudi dan finala, ko so pripravljali jedi najboljši v skupnem<br />
seštevku iz kategorij A1 in A2. V finale, ki je potekal po sistemu<br />
magic box (priprava tople predjedi in glavne jedi iz skritih sestavin v<br />
uri in pol), so se uvrstili Seymur Javadov iz Azerbajdžana, Jernej Rac iz<br />
Slovenije, Boris Bogorovski iz Srbije in Luca Gioiello iz Italije. Zmagal<br />
je 32-letni Jernej Rac, doma iz Rateč, sicer zaposlen kot vodja kuhinje<br />
v hotelu Špik v Gozd - Martuljku.<br />
V kategorijah B1 in B2 je bilo mogoče prvi dan občudovati čudovite<br />
stvaritve, ki so navdušile tako komisijo kot številne obiskovalce. Na<br />
tekmovanju v artistiki se je pomerilo petnajst tekmovalcev z izdelki iz<br />
čokolade, testa, sadja in zelenjave. Priznanje za najboljšo umetnijo je<br />
šlo v roke Turkom; Ayssel Oktay iz Turčije je osvojila kar tri zlate medalje<br />
in pokal. Zlate medalje v kategoriji slaščičarstvo pa so med drugim<br />
podelili za Gorenjski toplar iz pastiljaža (Celjana Blaža Habjana) in za<br />
Bled na torti Magdalene Mfkove iz Strumice v Makedoniji.<br />
Tretja izvedba kulinaričnega festivala v Kranjski Gori je bila najuspešnejša<br />
doslej, je dejal Fedja Pobegajlo, izvršni direktor družbe Hit Alpinea.<br />
»Želimo si, da bi bil festival še zanimivejši, še zlasti s spremljajočimi<br />
dogodki, kot je bilo letošnje Kulinarično doživetje pod Alpami, na<br />
katerem so trije znani kuharji iz Slovenije, Srbije in Hrvaške pričarali<br />
neverjetno kulinarično zgodbo.« Tako so se že lotili priprave takšnih<br />
dogodkov za prihodnje leto, s partnerji pa nameravajo to poletje<br />
znova pripraviti dogodka Kulinarična pot po Kranjski Gori in Večerja<br />
treh dežel.<br />
»Z mislimi smo že v letu 2019. Prizadevali si bomo za nadgradnjo festivala,<br />
da bo ta še zanimivejši – tako za kuharske mojstre kot za gledalce,«<br />
pa je dejal Boštjan Kovačič, pobudnik festivala.<br />
<br />
Besedilo in foto: Janez Kuhar<br />
Zlato medaljo za Bled na torti je prejela Magdalena Mfkova iz<br />
Strumice v Makedoniji.<br />
Turčija je (poleg Azerbajdžana) na kranjskogorskem festivalu<br />
sodelovala prvič. Aysel Oktay je bila absolutna zmagovalka v<br />
kategoriji artistika s tremi zlatimi medaljami in pokalom.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
12<br />
Fokus<br />
Pohodi po dolini so vselej priljubljeni<br />
Ustanovljena je bila Turistična zveza Vipavska dolina<br />
Da bi bila društva aktivneje<br />
vključena v razvoj<br />
vipavskega turizma<br />
Turistična zveza Vipavska dolina je bila ustanovljena v začetku maja v Ajdovščini, v Palah pod izvirom Hublja<br />
– na območju, ki ga je Občina Ajdovščina že pred dvajsetimi leti opredelila za turistično-rekreativno območje.<br />
Turistična društva, rekreativna društva, društva za ohranjanje izročila in podobne organizacije so že dalj časa<br />
občutili potrebo po sodelovanju in združevanju v okviru večje organizacije, ki bi poskrbela za usklajevanje njihovih<br />
programov in organiziranje večjih prireditev, še zlasti takšnih, ki presegajo občinske meje. Te so namreč<br />
velika ovira, saj si vsaka lokalna skupnost prizadeva podpirati le tista društva, ki delujejo na njenem območju,<br />
v zdajšnjih časih razdrobljenih občin pa to ovira načrtovanje in udejanjanje večjih, vsebinsko bogatejših in zato<br />
za obiskovalce tudi zanimivejših prireditev.<br />
Boris Blažko, pobudnik zamisli za ustanovitev nove zveze, se je v zadnjem<br />
letu sestal z vsemi župani in predstavniki občin na Vipavskem.<br />
Predstavil jim je pobudo in po tehtnem pogovoru od sogovornikov<br />
dobil zagotovilo, da je takšna zveza dobrodošla tudi občinskim politikam,<br />
ki si želijo hitrejšega turističnega razvoja. V njem namreč vidijo<br />
priložnost za nova delovna mesta in razvoj trga z domačimi pridelki<br />
in izdelki. Do ustanovitve je bilo zatem potrebnih še nekaj pripravljalnih<br />
sestankov in pogovorov o tem, kako si deležniki predstavljajo<br />
zvezo in kaj od nje pričakujejo.<br />
Prvi koraki ob ustanovitvi<br />
Turistična zveza Vipavska dolina (TZVD) je zveza društev. Za njeno<br />
ustanovitev je bilo potrebnih šest društev oziroma njihovih predstavnikov,<br />
čeprav se je sestanka v mladinskem hotelu v Palah na dan ustanovitve<br />
udeležilo veliko več ljudi. Ustanovni člani Zveze so: DOLI -<br />
Društvo za oživljanje Lokavškega izročila, Društvo ljubiteljev narave<br />
Planota, Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina, Društvo za promocijo<br />
Biljenski griči, Turistično društvo Solkan in Športno turistično kulturno<br />
društvo Sinji Vrh.<br />
Zdajšnji člani Zveze si bodo prizadevali, da bodo v njej sčasoma zastopana društva iz vse Vipavske doline.<br />
Foto: Mateja Gruden Foto: Boris Blažko<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
13<br />
Fokus<br />
Zveza deluje v javnem interesu, registrirana je kot društvo in kot prostovoljna<br />
organizacija. Vključuje se lahko v druge organizacije in zveze,<br />
njen cilj pa sta sooblikovanje programov za razvoj turizma in njegova<br />
promocija v Vipavski dolini. Glavne aktivnosti Zveze so<br />
organizacija prireditev in drugih dogodkov. Organizira lahko tudi<br />
pridobitno dejavnost.<br />
Najvišji organ Zveze je skupščina, ki jo upravlja največ devetčlanski<br />
upravni odbor. Ta je sestavljen iz predstavnikov društev na območju<br />
Vipavske doline, od Lozic do Sovodenj v Italiji.<br />
Na ustanovnem sestanku so predlagali in izvolili Borisa Blažka za<br />
predsednika Zveze, Borut Koloini je postal njen podpredsednik. V<br />
upravni odbor so bili izvoljeni še: Tanja Rijavec, Aleš Bajc, Branko Belingar,<br />
Nenad Miletić, Izidor Peljhan in Viljem Žižmond. Druga mesta<br />
so ostala na voljo društvom, ki se bodo Zvezi še pridružila. V nadzorni<br />
odbor so bili izvoljeni trije člani: Matej Bratina, Žane Koradin in Kristina<br />
Peljhan.<br />
Zamisli in želja o programu in ciljih za letošnje leto je veliko. Nekateri<br />
menijo, da bi se morala Zveza bolj posvetiti športnim prireditvam ter<br />
da mora razvijati in ponujati celovite programe in turistične produkte,<br />
a žal se večina takšnih zamisli konča pri denarju. Tako bosta glavni<br />
cilj delovanja Turistične zveze Vipavska Dolina v letu <strong>2018</strong> promocija<br />
in uveljavljanje Zveze.<br />
Ta si bo prizadevala povečati število včlanjenih društev, tako da bodo v<br />
Zvezi zastopana društva iz vse Vipavske doline. Skupaj z njimi bo laže<br />
našla sogovornike in podpornike v vseh občinah na tem območju,<br />
tako da bo lahko kratkoročno in tudi srednjeročno vplivala na politiko<br />
razvoja tukajšnjega turizma. Med člani mora vzpostaviti učinkovit način<br />
sporazumevanja in obveščanja o dogodkih in nalogah ter sprejeti<br />
pravilnik o poslovanju. Še prej mora urediti svoje poslovne prostore,<br />
dokončati formalnosti ob registraciji in pridobiti žig. Večina nalog bo<br />
temeljila na prostovoljnem delu, saj denarja letos še ni veliko.<br />
<br />
Poleti na izlet po Vipavski dolini tudi z zapravljivčkom<br />
TZ Vipavska dolina<br />
Društvo Doli pripravi vsako leto pohod po poti po zaselkih Lokavca<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
Predlog načrta dela Turistične zveze<br />
Vipavska dolina za leto <strong>2018</strong><br />
Glavni cilj TZ Vipavska dolina je sooblikovanje razmer za razvoj turizma<br />
in turistične politike na območju Vipavske doline ter sodelovanje<br />
pri njihovem uresničevanju. K doseganju tega cilja bo Zveza<br />
pristopila s štirih vidikov. S pravimi znanji, kompetencami in sistemi<br />
(vidik učenja in rasti) bo lahko razvila potrebne strateške sposobnosti<br />
in procese (vidik notranjih procesov), ki bodo turistom<br />
zagotovili jasno definirano vrednost (vidik turistov), kar bo Zvezi<br />
omogočilo doseganje želenih finančnih ciljev (finančni vidik), ki<br />
bodo omogočali njeno uspešnost in dolgoročni razvoj.<br />
V prvem letu delovanja bo še zlasti s prostovoljnim delom postavila<br />
osnovo za svoje delovanje. Ker bo letos poslovala z minimalnimi<br />
prihodki iz naslova članarine in sponzorstva, bo temu prilagodila<br />
tudi stroške in odhodke.<br />
Glavne naloge oziroma aktivnosti Turistične zveze Vipavska dolina<br />
v prvem letu delovanja so: ureditev prostora TZVD (ponovna<br />
raba); vzpostavitev internega komuniciranja; imenovanje komisij<br />
in odborov (po potrebi); komuniciranje z javnostmi; evidentiranje<br />
dogodkov, ki jih bo TZVD organizirala, soorganizirala ali na njih<br />
nastopala; organizacija oziroma soorganizacija večjega dogodka<br />
(npr. Festivala češenj v Lokavcu); priglasitev TZVD v vpisnik prostovoljskih<br />
organizacij in organizacij s prostovoljskim programom;<br />
proučitev možnosti pridobitve statusa v javnem interesu; sprejetje<br />
Pravilnika o poslovanju; iskanje dodatnih virov financiranja<br />
prek razpisov za nepovratna sredstva; priprava in sprejetje programa<br />
dela in finančnega načrta za leto 2019.<br />
Letos bo tako TZVD pripravila vse potrebno, da se pripravi na konkretnejše<br />
izzive v prihodnjem letu.<br />
<br />
Vinska klet v Šempasu<br />
Foto: Boris Blažko Foto: Boris Blažko<br />
Borut Koloini, podpredsednik TZVD<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
14<br />
Fokus<br />
Turistično društvo Šalek<br />
Skrb za Šaleški grad<br />
in živahen trški utrip<br />
Turistično društvo Šalek je mlado društvo; prihodnje leto bo praznovalo 20-letnico. Domuje pod Šaleškim<br />
gradom v Velenju. S svojimi dejavnostmi si prizadeva ohranjati tukajšnje trške znamenitosti, stare navade in<br />
običaje, promovirati lokalno turistično ponudbo in skrbeti za lepo podobo naselja; nadaljuje tradicijo kulturnih<br />
prireditev naselja, kot so: Starotrški dan, Pokop Pusta, Ob kresu se dan obesi, Ličkanje koruze, Pohod po mejah<br />
krajevne skupnosti ...; skrbi za povezovanje krajanov. Aktivno se vključuje tudi v prireditve Mestne občine<br />
Velenje, TIC Velenje, Turistične zveze Velenje in Turistične zveze Slovenije.<br />
V društvu si prizadevamo za ureditev ruševin Šaleškega gradu, ki so<br />
ena najbolj prepoznavnih vedut naše doline. S prostovoljnim delom,<br />
udarniškimi akcijami, pobudami, čistilnimi akcijami in organizacijo<br />
okroglih miz si prizadevamo za ureditev grajskih ostalin v varno in<br />
privlačno turistično zanimivost in izletniško točko. In prizadevni člani<br />
društva si želimo prebuditi tudi življenje na Šaleškem gradu. Kako<br />
nam to uspeva? Oblikovali smo plesno skupino Gospoda s Šaleškega<br />
gradu, se podali na odkrivanje plesnih korakov dvornega plesa in<br />
tako si prizadevamo, da bi obiskovalcem naših prireditev pričarali<br />
utrip grajskega življenja.<br />
Letos je že bilo živahno<br />
V letošnjem letu smo izvedli že nekaj prepoznavnih prireditev. Februarja<br />
smo preganjali zimo in vabili pomad. Da bi bili pri tem čim uspešnejši,<br />
smo pripravili pravcat pustni sprevod, se udeležili Pusta Šoštanjskega<br />
in za konec še izvedli Pokop pusta Pepija v Šaleku. Na<br />
svetovni dan lutk (21. marca) smo v sodelovanju s KUD Dudovo Drevo<br />
pripravili in izvedli lutkovne delavnice za najmlajše – prijetno pravljično<br />
popoldne smo pričarali v družbi vilenjaka Šalčka in izdelavi<br />
lutk na palčki. Maja se pridružimo Krajevni skupnosti Šalek pri izvedbi<br />
Pohoda po mejah KS Šalek. Naši člani prevzamejo vodenje, ki ga popestrijo<br />
s predstavitvijo turističnih znamenitosti in lokalnimi zgodbami<br />
našega kraja. Letos smo v duhu evropskega leta kulturne dediščine<br />
odkrivali skrite zaklade našega kraja in si ogledali naravni skalnati<br />
most Velunja peč.<br />
Šaleški grad<br />
Foto: arhiv TD Šalek<br />
Kaj se bo še dogajalo?<br />
V tem in prihodnjih mesecih pa bomo pripravili še druge prireditve.<br />
Prva, O kresi se dan obesi, bo 21. <strong>junij</strong>a (ob 18. uri), ko bomo v družbi<br />
vilenjaka Šalčka pozdravili prihod poletja. Kaj nam bosta skok čez<br />
ogenj in praprotno seme? Od kod imena mesecev in kaj se zgodi tik<br />
pred prihodom poletja? Vilenjak Šalček razkrije marsikatero čarobno<br />
skrivnost, z njim se boste povzpeli na Šaleški grad, nato pa ob pokušanju<br />
pečenih jabolk zamigali ob ritmih folklorne skupine.<br />
Starotrški dan v Šaleku bo 18. avgusta ob 17. uri; tedaj bo vaški trg<br />
pod Šaleškim gradom oživel z različnimi mojstri in rokodelci, povzpeli<br />
se boste lahko na Šaleški grad in morda prebudili kakšnega<br />
graščaka.<br />
Oktobra (27.) bo prireditev Na Šaleškem gradu strraššiii! Pred prihodom<br />
zime in na začetku šolskih počitnic pripravimo pravo srhljivo<br />
doživetje za najmlajše. Ob animacijah se sprehodijo po ruševinah<br />
gradu, kjer jih pričakajo bolj in manj strašni gostje našega<br />
gradu. Za ustvarjalne pripravimo tudi tematske delavnice, vsi pa<br />
se lahko pogrejejo in posladkajo ob škrniclju pečenega kostanja<br />
in toplega napitka.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
15<br />
Fokus<br />
Foto: Jurij Vodušek/arhiv TD Šalek<br />
O kresi se dan obesi – tudi letos 21. <strong>junij</strong>a<br />
Turistične zanimivosti<br />
Na vzhodnem delu Šaleške doline vas pozdravi naselje Šalek. Tu je<br />
najstarejši grad v dolini – Šaleški grad. Njegova značilnost je trikotna<br />
oblika grajskega stolpa, ki je edinstvena v Sloveniji in tudi širše v Evropi.<br />
Po gradu je dobila dolina tudi ime. Pod njim na trgu stoji cerkvica<br />
Sv. Andreja, ki je s svojo slikovitostjo dragocen primer pozne gotike<br />
pri nas. Primerno staremu trgu najdemo tu tudi odlično Gostilno Verdelj,<br />
najstarejšo v dolini, ki z lokalno kulinariko ohranja tradicionalne<br />
slovenske jedi. Obisk starega trga Šalek je še zlasti zanimiv ob prireditvah<br />
Turističnega društva Šalek, ko kraj zaživi.<br />
<br />
Marija Brložnik<br />
TD Šalek si za podmladek prizadeva v sodelovanju z Osnovno šolo Šalek; v njej imajo turistični krožek in Klub mladih turističnih vodnikov<br />
po Šaleku.<br />
Foto: Franci Maršnjak/arhiv TD Šalek<br />
Pustni sprevod na Pusta Šoštanjskega<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
16<br />
Turizem smo ljudje<br />
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info<br />
Pomurje se lahko razvije v destinacijo kakovostnih doživetij; za to ima trdne temelje, je prepričan Uroš Kamenšek. Na fotografiji: Jeruzalem.<br />
Uroš Kamenšek, novi predsednik Pomurske turistične zveze<br />
PTZ naj postane tesna<br />
vez med društvi in<br />
gospodarstvom<br />
»Osrednja vloga Pomurske turistične zveze bi morala biti po mojem mnenju v prihodnje še zlasti v tem, da bi<br />
zagotavljala vez med društvi in turističnim gospodarstvom v regiji,« pravi Uroš Kamenšek, novi predsednik<br />
zveze; petletni mandat je prevzel konec marca, v njem pa si bo prizadeval za nadaljnjo krepitev vloge zveze v<br />
razvoju pomurskega turizma – s poudarkom na povezovanju in prepletanju ponudbe gospodarstva, še zlasti<br />
na področju nastanitev (terme, na primer), in društev ter njihovih turističnih produktov in dogodkov. Tako pridobijo<br />
oboji, je prepričan: prvi lahko svojim gostom ponudijo zanimiva doživetja v regiji, drugi pa s tem dobijo<br />
možnost za večje vključevanje na trg turističnega povpraševanja.<br />
Uroš Kamenšek je v turizem v Pomurju vpet že dve desetletji in tako<br />
odlično pozna razmere v njem. Delal je v hotelirstvu, gostinstvu, na<br />
področju destinacijskega menedžmenta; pred prevzemom funkcije<br />
predsednika Pomurske turistične zveze (PTZ), ki jo je dotlej vodila<br />
Barbara Kolenc, je bil vršilec dolžnosti direktorja Turistično-informacijskega<br />
centra v Moravskih Toplicah.<br />
V predstavitvi in zagovoru svoje kandidature je med drugim poudaril<br />
naslednje poglavitne cilje in naloge v svojem mandatu: povečanje<br />
vloge PTZ kot krovne turistične organizacije v Pomurju in ustanovitev<br />
odbora za mladino v okviru PTZ.<br />
»Za kandidaturo sem se odločil, ker sem že dolgo vpet v pomurski<br />
turizem, bil sem tudi podpredsednik upravnega odbora zveze, sem<br />
predsednik Kulturno-turističnega društva Puconci; še zlasti pa zaradi<br />
želje, da se Pomurje razvije v destinacijo kakovostnih doživetij,« je pojasnil<br />
Uroš Kamenšek. In za to ima, kot pravi, trdne temelje.<br />
Društva imajo produkte, gospodarstvo goste in aktivno<br />
prisotnost na trgu<br />
PTZ je krovna organizacija na področju turizma v regiji. »Tako tudi<br />
iščemo možnosti, da bi lahko prevzela vlogo regionalne destinacijske<br />
organizacije (RDO), ki je Pomurje nima. Že zdaj zveza formalno povezuje<br />
vse tri sfere, ki soustvarjajo turizem: civilno, javno in zasebno,«<br />
razlaga novi predsednik PTZ, ki si bo prizadeval, da bi zveza tesneje<br />
povezala še zlasti društva in gospodarstvo.<br />
»Če to ponazorim s primerom: Turistično narodopisno društvo Razkrižje<br />
je pristojno za zanimiv turistični produkt – prazgodovinsko naselbino<br />
(pripravljajo tudi prikaz življenja tedanjih prebivalcev, op. p.);<br />
to je zagotovo doživetje, ki turista ’zaposli’ za več ur. In takšno ponudbo<br />
mora PTZ predstaviti gospodarstvu, ki je aktivno na trgu in ki tudi<br />
potrebuje takšne produkte za svoje goste, še zlasti za tiste, ki se vračajo.«<br />
Društva svojo ponudbo le stežka predstavljajo na tujih trgih<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
potencialnim tujim turistom; za to potrebujejo večjega, močnejšega<br />
partnerja, dodaja sogovornik. S tem pa pridobijo vsi.<br />
Sicer so na PTZ pripravili tudi koledar dogodkov društev v regiji za<br />
letošnje leto, ki bo gotovo zanimiv tudi za hotele in druge nastanitvene<br />
zmogljivosti v Pomurju, je prepričan Kamenšek.<br />
17<br />
Pomurska turistična zveza je opredeljena kot »prostovoljna, nepolitična<br />
in nepridobitna društvena organizacija, v katero se združujejo<br />
turistična društva, občinske in območne turistične zveze, druge<br />
zveze in društva in drugi deležniki, pomembni za razvoj turizma<br />
(občine, ponudniki domače obrti, turistično gospodarstvo ...), z namenom<br />
in ciljem pospeševati razvoj turizma v vseh njegovih oblikah<br />
na območju UE Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in<br />
Ljutomer. PTZ je regijska turistična organizacija za območje Pomurja.«<br />
V zvezo je včlanjenih 26 občin, 52 turističnih društev in še druga<br />
društva, ki so neposredno ali posredno povezana s turizmom, druge<br />
institucije in gospodarstvo; skupaj ima 89 članov.<br />
Uroš Kamenšek<br />
Vključevanje mladih v razvoj turizma<br />
Drugi poglavitni cilj, ki si ga je zadal v svojem mandatu predsednika<br />
PTZ, pa je ustanovitev odbora za mladino. »Zdaj je nared idejna zasnova<br />
zanj, dogovarjamo se z akterji, ki bodo predvidoma sodelovali<br />
v njem, sicer pa bi bil odbor med drugim vezni člen med Turistično<br />
zvezo Slovenije in Pomurjem na področju akcij zveze, ki nagovarjajo<br />
mlade, prizadeval bi si za implementacijo projektov v okviru akcij, kot<br />
je Turizmu pomaga lastna glava – prepogosto ti končajo v predalih,<br />
neuresničeni, in to si želimo spremeniti, uvajal bi principe in aktivnosti,<br />
zanimive za mlade (digitalizacijo, na primer). Želim si tudi, da bi<br />
odbor oblikoval študijske izlete in kvize za mlade, ki bi jih seznanjali s<br />
Pomurjem in jih navdali z navdušenjem nad domačo regijo. Zanimive<br />
bi bile tudi delavnice, ki bi jih mladi pripravljali za starejše – o znanjih,<br />
povezanih z digitalizacijo turizma, o družbenih omrežjih, recimo,«<br />
Kamenšek našteva cilje in želje predvidenega odbora za mlade.<br />
Razvoj na temelju produktov, ne meja<br />
Kako pomembna panoga pa se mu zdi turizem za Pomurje? In kako<br />
obetavna? »Turizem je za regijo zelo pomembna panoga. Po tem, ko<br />
je veliko industrije propadlo, se je turizem ponudil kot priložnost –<br />
priložnost za razvoj Pomurja z ’mehkimi’ vsebinami. Regija že premore<br />
izjemno bogato in kakovostno turistično ponudbo, ki ustreza<br />
vsem tipom gostov. Eden od temeljev tukajšnjega turizma je seveda<br />
termalna voda, a čedalje bolj razvita je tudi ponudba aktivnega turizma,<br />
pa kulinaričnega, na primer,« pripoveduje Kamenšek.<br />
Ključna in najbolj pereča težava, ki ovira smelejši turistični razvoj, pa<br />
je po njegovem mnenju razdrobljenost ponudbe. »V Pomurju obstajajo<br />
namišljene meje, ki onemogočajo, da bi regijo in njeno ponudbo<br />
povezali v celoto. Te meje bo treba izbrisati in začeti razvijati ponudbo<br />
po produktnih sklopih in ne v okvirih teh navideznih meja,« je<br />
kritičen. »Ponudniki se bodo morali začeli tesneje povezovati med<br />
sabo, doumeti morajo, da si niso konkurenca, temveč se lahko med<br />
seboj le dopolnjujejo.«<br />
Dragoceno društveno delo<br />
Društva, turistična in druga, so za pomurski turizem izjemno dragocena,<br />
je prepričan sogovornik. Ona so tista, ki skrbijo za ohranjanje<br />
tradicije in običajev, za to, da posebnosti Pomurja ne utonejo v pozabo,<br />
pripravljajo številne prireditve ... »Pomurski turizem je zelo odvisen<br />
od društev,« pravi Kamenšek. »Žal je tega zavedanja premalo, kar<br />
je posledica preteklosti, ko so se veliki turistični sistemi zapirali vase in<br />
zadrževali goste v svojem zavetju.« Zdaj se njihov odnos vendarle<br />
spreminja in zavedanja, da je sodelovanje potrebno, je čedalje več.<br />
Turizem smo ljudje<br />
Top 10 v Pomurju po izboru Uroša Kamenška<br />
• Lendava z razglednim stolpom Vinarium<br />
• Območje Bukovniškega jezera<br />
• Ljutomer z Jeruzalemom<br />
• Termalna središča<br />
• Radgonsko-Kapeljsko območje z vinorodno tradicijo<br />
• Goričko z gradom Grad in Vulkanijo<br />
• Murska Sobota, središče regije<br />
• Čebelarski turizem<br />
• Vinske zgodbe in kulinarika<br />
• Mura in brod na Muri<br />
+ Expano, slovenski paviljon, ki je na svetovni razstavi EXPO Milano<br />
2015 predstavljal zgodbo Slovenije in ki ga bodo odprli v letošnjem<br />
letu ob Soboškem jezeru.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
Razgledni stolp Vinarium, ki je hitro postal pomurska uspešnica<br />
Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
18<br />
TZS<br />
Končan je 32. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
Znova iskrivo in navdušujoče<br />
Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravila<br />
že 32. festival Turizmu pomaga lastna glava. Konec aprila je bila v mariborskem<br />
Mercator centru Tabor sklepna turistična tržnica, na kateri so se predstavili najboljši<br />
udeleženci festivala. Osnovnošolci vsako leto pripravijo turistične naloge, v katerih<br />
razvijajo turistične zamisli in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema<br />
letošnjega festivala je bila Kultura in turizem.<br />
in nasmejani učenci, polni znanja, ki so si ga nabrali s skupinskim delom.<br />
Obiskovalcem so predstavljali svoje delo na različnih stojnicah –<br />
bodisi bolj tradicionalnih bodisi inovativnejših. Veliko otrok je pokazalo<br />
izjemne animatorske veščine; včasih se je bilo treba opomniti, da govoriš<br />
s sedmošolko, na primer, in ne s poklicnim vodnikom ali igralcem.<br />
Uživali smo lahko tudi v plesnih in pevskih nastopih, pobegnili z gradu,<br />
spoznavali slavne osebnosti naše zgodovine, se igrali družabne igre,<br />
fotografirali in pokušali dobrote, ki so jih pripravili učenci.<br />
Vseh devet tržnic je prineslo veliko zadovoljstva; upamo, da so se<br />
učenci še zlasti – zabavali. Sicer pa čestitke tudi mentoricam in mentorjem<br />
za opravljeno delo!<br />
<br />
Jure Sodja<br />
<br />
Foto: TZS<br />
Festival je tudi letos navdušil: učence, ki so se učili, zabavali, potovali;<br />
mentorje, ki so jih presenetili dosežki učencev; starše, ki mogoče niso<br />
vedeli, da je njihov otrok sposoben nadebudnega dela v skupini; naključne<br />
obiskovalce, ki so uživali v dobrotah, ki so jih pripravili učenci.<br />
In ne nazadnje predstavnike TZS in strokovno komisijo, ki je imela<br />
zahtevno vlogo: oceniti vse nastope.<br />
Festivalska tema Kultura in turizem je učence spodbudila k raziskovanju<br />
kulturne dediščine svojega kraja, kulture in turizma ter kulturnega<br />
turizma. Veliko nalog, ki so jih pripravili učenci, je bilo odličnih,<br />
nekatere njihove zamisli pa bi bilo mogoče takoj začeti tržiti.<br />
Obiskovalce mariborske tržnice so pričakali iskrivi, razigrani, nadebudni<br />
Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala sedemnajst najboljših<br />
stojnic, ki so jih pripravili učenci OŠ Beltinci, OŠ Miška Kranjca<br />
Velika Polana, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora,<br />
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Fokovci, OŠ Radlje ob Dravi,<br />
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Col, OŠ Lucija, OŠ Puconci,<br />
OŠ Sv. Ana, OŠ Podbočje, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Marjana Nemca<br />
Radeče, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in OŠ Mirana<br />
Jarca Črnomelj. Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki za najboljšega<br />
promotorja in promotorko na stojnici in šole za najvztrajnejšo<br />
ekipo promotorjev, najboljši nastop, najizvirnejše povabilo, najboljšo<br />
kostumografijo, najizvirnejšo postavitev stojnice, najboljšo animacijo<br />
na stojnici, najizvirnejše promocijsko gradivo, najizvirnejše<br />
kulturno doživetje, najboljši spominek, za prilagojen program ljudem<br />
s posebnimi potrebami, najbolj zabavno dogajanje na poti in<br />
najboljše ekipno delo. Vsi udeleženci sklepne prireditve festivala so<br />
prejeli praktične nagrade, najboljše ekipe pa bodo sponzorji projekta<br />
popeljali na turistične izlete po Sloveniji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
19<br />
TZS<br />
Zlata kuhalnica<br />
Letos odlične rižote in<br />
vaniljeve kreme s sadjem<br />
Tekmovanje Turistične zveze Slovenije (TZS) za zlato kuhalnico, ki je namenjeno učencem<br />
osnovnih šol od 6. do 8. razreda, je bilo letos že deveto leto zapored, mladi kuharji<br />
pa so se na spomladanskih regijskih tekmovanjih preizkusili v pripravi rižote in vaniljeve<br />
kreme s sadjem po receptu, ki so ga sestavili sami. Na regijskih tekmovanjih je sodelovalo<br />
84 ekip, kot po navadi največ iz Štajerske, Prekmurja in Osrednjeslovenske regije.<br />
Zlato kuhalnico smo – kot vsako leto – začeli s seminarjem Društva<br />
kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Turistična gostinska zbornica Slovenije<br />
je znova sodelovala pri pripravi pravilnika, pomagala pri izvedbi<br />
seminarja in naboru članov strokovnih komisij. Tekmovanju se je z namenom<br />
ozaveščanja osnovnošolcev o zdravem načinu prehranjevanja<br />
pridružilo tudi ministrstvo za zdravje z akcijo Dober tek Slovenija.<br />
Ekipa treh tekmovalcev je najprej strokovno komisijo, v kateri so bili<br />
tudi uveljavljeni slovenski chefi, seznanila z načinom priprave jedi, ki<br />
jih je nameravala predstaviti na tekmovanju. Predstavitve so bile prijetne,<br />
zanimive in nekatere prav duhovite. Zatem so imele ekipe na<br />
voljo eno uro za pripravo rižote (glavne jedi) in vaniljeve kreme s sadjem<br />
(sladice). Tekmovalci so kombinirali različna živila in ustvarili zanimive<br />
rižote in kreme (z izdelki sponzorjev Kotanyi Slovenija in Ljubljanske<br />
mlekarne). Petčlanska komisija je spremljala njihovo delo v<br />
kuhinji in ocenjevala pravilnost receptur in postopkov priprave, pozorna<br />
pa je bila tudi na pripravo delovnega mesta, uporabo posode<br />
in orodja, higieno, ločevanje odpadkov, čiščenje in mehansko obdelavo<br />
ter ekonomično porabo živil, vključevanje sodobnih in zdravju<br />
prijaznejših toplotnih postopkov, oblikovanje in serviranje jedi z upoštevanjem<br />
normativov ter predstavitev jedi na razstavni mizi. Končni<br />
jeziček na tehtnici pa sta seveda pomaknila videz in okus jedi.<br />
Mladi tekmovalci so k tekmovanju pristopili z vso resnostjo in lahko si<br />
želimo, da bi se jih čim več odločilo za šolanje na srednji šoli za gostinstvo<br />
in turizem. Na razstavni mizi so prikazali prave kulinarične<br />
umetnije in marsikatera rižota in vaniljeva krema bi se zlahka znašli na<br />
jedilniku dobre restavracije.<br />
Vsi tekmovalci so si »prikuhali« priznanje zlata kuhalnica, na katero so<br />
lahko resnično ponosni!<br />
<br />
<br />
Srečko Koklič, predsednik ocenjevalne komisije<br />
Foto: TZS<br />
Letošnja Zlata kuhalnica je bila že del novega projekta Natakar –<br />
torej sem, ki bo potekal v okviru projekta Slovenija – Evropska gastronomska<br />
regija 2021. V okviru projekta smo med mladimi tekmovalci<br />
izvedli anketo o njihovem poznavanju poklica natakarja in<br />
o tem, ali bi se za poklic odločili ali ne. Prejeli smo zanimive odgovore,<br />
rezultate ankete pa bomo predstavili na okrogli mizi na 65. Gostinsko<br />
turističnem zboru Slovenije v Portorožu, kjer se bo šestnajst<br />
ekip pomerilo v finalnem tekmovanju Zlata kuhalnica <strong>2018</strong>.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
20<br />
Foto: Iztok Pipan<br />
TZS<br />
Srečanje obvodnih turističnih društev<br />
Dvajset TD iz vse Slovenije oziroma več kot štiristo prostovoljcev se je<br />
v začetku <strong>junij</strong>a zbralo ob Zbiljskem jezeru na 23. srečanju obvodnih<br />
turističnih društev. Ta se zavedajo, da so lahko le povezana enakovreden<br />
sogovornik zakonodajalcu, ki prevečkrat spreminja zakonodajo<br />
ter ne upošteva turistične dejavnosti ob vodah in na njih.<br />
Osrednja tema okrogle mize letošnjega srečanja je bil primer dobre<br />
prakse upravljanja z Zbiljskim jezerom, pri čemer uspešno sodelujejo<br />
lokalna skupnost (Občina Medvode), hidroenergetsko podjetje Savske<br />
elektrarne in TD Zbilje.<br />
Na srečanju so predstavili tudi projekt Moja reka.si, ki je na pobudo<br />
podjetja Coca-Cola v Sloveniji in ob podpori ministrstva za okolje in<br />
prostor, TZS in mednarodne komisije za Savski bazen letos spomladi<br />
povezal prireditelje čistilnih akcij in jim pomagal razširiti glas o prizadevanjih<br />
za čistejše reke in okolje. Med več kot štiridesetimi prijavitelji<br />
čistilnih akcij je zmagala Občina Žalec, drugo mesto je osvojilo TD<br />
Zalog, srednješolci iz Gimnazije Krško, tretji fina<strong>list</strong>i, pa so postali tudi<br />
ambasadorji projekta v prihodnjem letu. Nagrade akcije Moja reka.si<br />
je na srečanju podelila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.<br />
Udeleženci srečanja so si poleg tega na različnih izletih ogledali turistične<br />
znamenitosti medvoške občine in obiskali kmetije, ki se ukvarjajo<br />
z dopolnilnimi dejavnostmi. To je bilo še zlasti zanimivo za predstavnike<br />
podeželskih TD, saj je namen takšnih srečevanj tudi<br />
spoznavanje dobrih praks in možnost prenosa idej v lokalno okolje.<br />
Prihodnje srečanje obvodnih TD, leta 2019, bo na skrajnem vzhodu<br />
Slovenije, ob Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik, jubilejno, 25.,<br />
leta 2020, pa bo tam, kjer so se ta srečanja začela: na Mostu na Soči.<br />
I. P.<br />
Srečanje TD podeželja v Šmarju pri Jelšah<br />
V Šmarju pri Jelšah je bilo 19. maja srečanje turističnih društev podeželja.<br />
Udeležilo se ga je 39 društev iz vse Slovenije.<br />
Društva so predstavila svojo ponudbo na stojnicah, ki so vabile k pokušnji<br />
in nakupu dobrot, kulinarično ponudbo pa so obogatili še<br />
šmarski ponudniki posebnosti območja, kjer je bilo letošnje srečanje.<br />
Plenarni del srečanja je bil prav tako kulinarično obarvan: etnolog Janez<br />
Bogataj je na njem predaval o kulinaričnih spominkih. Osrednja<br />
točka plenarnega dela je bila predstavitev novega natečaja TZS za<br />
kulinarične in gastronomske spominke, ki ga bo letos izvedla za prvo<br />
od štirih slovenskih turističnih makroregij – Alpsko Slovenijo. Spominke<br />
ali zamisli in prototipe zanje bo TZS zbirala do 6. oktobra, zatem<br />
jih bo ocenila strokovna komisija in najboljšim podelila zlato,<br />
srebrno in bronasto priznanje ter izbrala spominke, ki bodo uvrščeni<br />
na mednarodno gastronomsko-spominkarsko spletno stran. Vsi poslani<br />
spominki pa bodo razstavljeni na jesenskih Dnevih slovenskega<br />
turizma v Portorožu.<br />
Del plenarnega dela je bila tudi predstavitev delovanja mladih v društvih,<br />
sicer pa smo želeli udeležencem srečanja pokazati čim več<br />
šmarskih znamenitosti, zato smo jih popeljali na ogled muzeja baroka<br />
in šmarske vinske kleti, ki sta novi turistični pridobitvi Šmarja. Popeljali<br />
smo jih še na Tinsko, Lemberg in Sladko goro ter si ogledali<br />
ponudbo vasi v zaledju Šmarja.<br />
<br />
Melita Meh Mastnak, predsednica TD Šmarje pri Jelšah<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
V Sloveniji ni dolgčas<br />
Prangerjada na Ptuju<br />
Letos bo na Ptuju že 21. vseslovenska tradicionalna srednjeveška<br />
prireditev Prangerjada, na katero so vabljeni vsi kraji, ki jih<br />
povezujejo zgodovinski prangerji oziroma sramotilni stebri.<br />
Prireditev bo v soboto, 16. <strong>junij</strong>a, na Slovenskem trgu v središču<br />
starega mestnega jedra na Ptuju. Tam stoji rimski nagrobnik,<br />
ki je bil v srednjem veku uporabljen kot sramotilni kamen<br />
oziroma pranger. Na prangerje so od 13. do 17. stoletja, ponekod<br />
celo do 19. stoletja, priklenili obsojence za manjša kazniva<br />
dejanja, prestopnike in prešušnike ter jih tako kaznovali za nečedna<br />
dejanja v svojem kraju. Turistično-zgodovinska prireditev<br />
bo prikazala srednjeveško življenje na tržni in sodni dan s<br />
prikazom obsodbe s kaznijo na prangerju. Sodelujoči kraji se<br />
bodo predstavili s svojimi značilnostmi in zgodovinsko dediščino,<br />
ki temelji na pisnih izročilih in zgodbah, povezanih z obsodbami<br />
in sramotenji na prangerjih. Dogajanje bodo dodatno<br />
popestrili srednjeveška tržnica, glasba, ples, igra, otroške<br />
delavnice in razvajanje ob kulinariki in vinu.<br />
Več: www.ptuj.info<br />
Foto: www.ptuj.info<br />
<br />
Škalska<br />
pravljica<br />
Zdaj pravljica, še do pred sedemdesetimi leti pa resničnost:<br />
cerkev sv. Jurija, župnišče, šolski stavbi, občina in gostilna so<br />
obkrožali prostor, imenovan »sejmišče«, sredi katerega je<br />
stala mogočna lipa in ob njej vodnjak. Društvo REVIVAS Škale<br />
bo od 6. do 8. julija pričaralo podobo nekdanjega središča<br />
vasi ter poskrbelo, da bo sejmišče zaživelo. V petek, 6. julija,<br />
bodo odprli razstavo Šole, učitelji, učenci in šolski zvezki ter<br />
imeli okroglo mizo na temo šole nekoč in zdaj, osrednji dan<br />
prireditve pa bo sobota, ko bo popoldne sprejem preseljenih<br />
Škalčanov in učiteljev; do večera, ko bo druženje ob podobah<br />
preteklosti, se bodo vrstile delavnice, animacije ... V<br />
nedeljo se bo mogoče udeležiti vodenih ogledov razstave.<br />
Več: http://revivas-skale.si<br />
Flosarski bal<br />
v Ljubnem<br />
ob Savinji<br />
Flosarski bal, ki ga pripravlja TD Naš kraj Ljubno,<br />
spada med najstarejše prireditve v Sloveniji; letos<br />
bo že 58. leto zapovrstjo, od 22. julija do 7.<br />
avgusta. Tradicijo flosarstva obujajo s prikazom<br />
spravila lesa po leseni drči in splavilom flosa v<br />
reko Savinjo ter krstom mladega flosarja, sicer<br />
pa se lahko obiskovalci vse dni prireditve udeležujejo<br />
številnih športnih in kulturnih dogodkov<br />
ter uživajo v koncertnih in plesnih večerih.<br />
Foto: www.turisticna-zveza.si<br />
Dan hmeljarjev<br />
v Braslovčah<br />
Dan hmeljarjev v Braslovčah je vsako drugo avgustovsko<br />
nedeljo (letos bo 12. in že 56. leto zapored). V tednu<br />
pred tem organizira tamkajšnje TD v sodelovanju<br />
z drugimi društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in<br />
druga tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan<br />
prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje in<br />
delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v različnih<br />
hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične dobrote. Na<br />
prireditvi, ki jo TD Braslovče pripravlja v sodelovanju z<br />
Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes<br />
Slovenije, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske<br />
doline, Pivovarno Laško in njihovim Društvom<br />
pivovarjev ter številnimi drugimi društvi širše regije,<br />
postavijo tudi stojnice domače in umetnostne obrti.<br />
Več: www.braslovce.si<br />
Foto: www.braslovce.si
22<br />
KOLEDAR DOGODKOV<br />
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />
Kolesarski vzpon Terme Snovik – GTC<br />
Črnivec<br />
16.06.<strong>2018</strong> Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina<br />
Družinski vikend na Tuševem 16.06.<strong>2018</strong> - 17.06.<strong>2018</strong> Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora<br />
Dan Lavrice 16.06.<strong>2018</strong> - 17.06.<strong>2018</strong> Škofljica 041 550 727 Interesno združenje naša Lavrica<br />
8. Vidov kolesarski maraton 16.06.<strong>2018</strong> Dobrovnik 02 579 90 70 Turistično društvo Dobrovnik<br />
Goriška kolesari 16.06.<strong>2018</strong> Nova Gorica 05 302 14 55 Turistično društvo Nova Gorica<br />
Kresna noč 16.06.<strong>2018</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />
Kresni večer 16.06.<strong>2018</strong> Mežica 040 507 291 Turistično društvo Mežica<br />
Slovenski dan v Dragočajni 17.06.<strong>2018</strong> Smlednik 041 271 427<br />
Turistično društvo Dragočajna -<br />
Moše<br />
Lepa nedelja Dravograd 17.06.<strong>2018</strong> Dravograd 051 430 165 Turistično društvo Dravograd<br />
29. Kresna noč 21.06.<strong>2018</strong> - 23.06.<strong>2018</strong> Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog<br />
27. festival narodno-zabavne glasbe<br />
Slovenije Vurberk <strong>2018</strong><br />
22.06.<strong>2018</strong> Spodnji Duplek 031 258 727 Turistično društvo Vurberk<br />
Festival sivke 22.06.<strong>2018</strong> - 24.06.<strong>2018</strong> Murska Sobota 041 835 320<br />
Večetnično, kulturno,<br />
izobraževalno, turistično in<br />
športno društvo Bakovci<br />
Pod lipo zeleno 23.06.<strong>2018</strong> - 24.06.<strong>2018</strong> Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač<br />
Vaške igre Vuhred 23.06.<strong>2018</strong> - 24.06.<strong>2018</strong> Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred<br />
Kresovanje 23.06.<strong>2018</strong> - 24.06.<strong>2018</strong> Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus<br />
Semanji dan na Bučki 23.06.<strong>2018</strong> - 25.06.<strong>2018</strong> Bučka 041 556 484 Turistično društvo Bučka<br />
Žirovski kolesarski krog 23.06.<strong>2018</strong> Žiri 031 532 798 Turistično društvo Žiri<br />
Pod lipo zeleno 23.06.<strong>2018</strong> - 24.06.<strong>2018</strong> Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač<br />
Dan državnosti 24.06.<strong>2018</strong> - 25.06.<strong>2018</strong> Šoštanj 031 836 317 Turistično društvo Skorno<br />
Kmečke igre 24.06.<strong>2018</strong> Škocjan 041 764 766<br />
Turistično društvo Škocjan na<br />
Dolenjskem<br />
Vaške igre 24.06.<strong>2018</strong> Zgornja Ložnica 031 292 711 Turistično društvo Cokla Tinje<br />
24. Andrejčkov tek na Vitranc 25.06.<strong>2018</strong> Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
Dan državnosti 25.06.<strong>2018</strong> Nova Gorica 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje<br />
Pohod po obronkih Tinskega <strong>2018</strong> 25.06.<strong>2018</strong> Loka pri Žusmu 031 340 689 Turistično društvo Tinsko<br />
56. Čipkarski dnevi v Železnikih 29.06.<strong>2018</strong> - 01.07.<strong>2018</strong> Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki<br />
XIX. mednarodni slikarski Ex-tempore<br />
Sečovlje<br />
30.06.<strong>2018</strong> - 07.07.<strong>2018</strong> Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje<br />
Krompirfest 30.06.<strong>2018</strong> Dornava 031 755 253<br />
Etnografsko društvo cigani<br />
Dornava<br />
10. Poletje na Grilovi domačiji 30.06.<strong>2018</strong> - 01.07.<strong>2018</strong> Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje<br />
Kovaški odmev 30.06.<strong>2018</strong> - 01.07.<strong>2018</strong> Čepovan 031 459 343<br />
Kulturno turistično društvo<br />
Lokovec<br />
Studeniški poletni večer 30.06.<strong>2018</strong> Studenice 040 432 810<br />
Turistično društvo Samostan<br />
Studenice<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong><br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
23<br />
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />
Žegnanje konj 01.07.<strong>2018</strong> Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus<br />
17. Solinarska šagra 06.07.<strong>2018</strong> - 08.07.<strong>2018</strong> Sečovlje 041 607 802 Turistično društvo Taperin Sečovlje<br />
9. Družinski kolesarski dan 07.07.<strong>2018</strong> Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
Praznik polente 07.07.<strong>2018</strong> - 08.07.<strong>2018</strong> Ozeljan 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan - Šmihel<br />
Žetev na star način 07.07.<strong>2018</strong> Središče ob Dravi 02 713 40 70<br />
Turistično društvo Središče ob<br />
Dravi<br />
Dobrinska noč 07.07.<strong>2018</strong> Loka pri Žusmu 03 579 71 03 Društvo Izviri Dobrina<br />
Poletje v Vinici 13.07.<strong>2018</strong> - 15.07.<strong>2018</strong> Vinica pri Črnomelju 041 292 140 Športno turistično društvo Vinica<br />
Trški dnevi v Žužemberku 13.07.<strong>2018</strong> - 15.07.<strong>2018</strong> Žužemberk 07 308 76 36 Turistično društvo Suha Krajina<br />
VII. tradicionalna košnja na Lisci 13.07.<strong>2018</strong> - 14.07.<strong>2018</strong> Sevnica 041 254 217<br />
Kulturno, športno in turistično<br />
društvo Blaž Jurko Razbor pod<br />
Lisco<br />
Praznik Kanomlje 13.07.<strong>2018</strong> - 15.07.<strong>2018</strong> Spodnja Idrija 031 341 409<br />
Turistično kulturno društvo<br />
Kanomlja<br />
Praznik Šempasa Mohorjevo 14.07.<strong>2018</strong> - 15.07.<strong>2018</strong> Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas<br />
Žetev po indašnjo 15.07.<strong>2018</strong> Puconci 031 871 355 Kulturno turistično društvo Puconci<br />
23. Hotiški ribiški dnevi 19.07.<strong>2018</strong> - 22.07.<strong>2018</strong> Lendava 041 562 871 Turistično društvo Hotiza<br />
22. Virštanjska noč 21.07.<strong>2018</strong> - 22.07.<strong>2018</strong> Podčetrtek 041 555 470 Turistično kulturno društvo Virštanj<br />
Poletna nedelja v parku Dobrna 22.07.<strong>2018</strong> Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna<br />
Praznik žetve na Žirovskem vrhu 27.07.<strong>2018</strong> - 29.07.<strong>2018</strong> Žiri 031 693 731 Turistično društvo Žirovski Vrh<br />
Trentarski senjem 28.07.<strong>2018</strong> - 29.08.<strong>2018</strong> Soča 041 503 551 Turistično društvo Soča - Trenta<br />
Pomurski poletni festival 28.07.<strong>2018</strong> - 04.08.<strong>2018</strong> Velika Polana 02 573 73 26<br />
ŠTRK, društvo za šport, turizem,<br />
razvoj in kulturo Slovenije<br />
21. Anin sejem 28.07.<strong>2018</strong> - 29.07.<strong>2018</strong> Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora<br />
Sodobne rimske igre 29.07.<strong>2018</strong> Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta<br />
Lovrenčev sejem 05.08.<strong>2018</strong> Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek<br />
Dan oglarjev 05.08.<strong>2018</strong> Poljane nad Škofjo Loko 031 554 898 Turistično društvo Stari vrh<br />
Postavitev klopotca 10.08.<strong>2018</strong> - 11.08.<strong>2018</strong> Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik<br />
Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.<strong>2018</strong> - 13.08.<strong>2018</strong> Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak<br />
Skoki z mosta Kanal 10.08.<strong>2018</strong> - 12.08.<strong>2018</strong> Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči<br />
27. Büjraški dnevi 10.08.<strong>2018</strong> - 12.08.<strong>2018</strong> Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Ižakovci - Buraš<br />
Stržiškarski sejem 12.08.<strong>2018</strong> Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Veliki šmaren 13.08.<strong>2018</strong> - 15.08.<strong>2018</strong> Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara<br />
24. Kranjskogorska desetka 15.08.<strong>2018</strong> Krajska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
22. Pozdrav jeseni 15.08.<strong>2018</strong> Ljutomer 02 584 99 12<br />
Turistično narodopisno društvo<br />
Razkrižje<br />
Starotrški dan v Šaleku 16.08.<strong>2018</strong> - 18.08.<strong>2018</strong> Velenje 041 458 872 Turistično društvo Šalek<br />
Dan teric 18.08.<strong>2018</strong> - 19.08.<strong>2018</strong> Železniki 041 556 922 Turistično društvo Davča<br />
37. Kmečki praznik 18.08.<strong>2018</strong> - 19.08.<strong>2018</strong> Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
24<br />
Potepanja<br />
Foto: Manca Korelc<br />
Kočevsko jezero<br />
Moja jezera – zgodba o raziskovanju slovenskih voda<br />
Slovenija ponuja neskončno<br />
veliko malih čudovitosti<br />
Kirurško natančno pregledovanje zemljevida<br />
Slovenije, načrtovanje optimalnih poti s kolesom<br />
po manj obljudenih poteh in odkrivanje neznanih,<br />
a čudovitih jezer, pa tudi prikupnih potokov in<br />
pomirjajočih rek ... Tako so videti moji popoldnevi<br />
in konci tedna od lanske pomladi, ko je vzniknil<br />
projekt Moja jezera: obiskovanje vseh slovenskih<br />
jezer, ribnikov, bajerjev, mlak in kali, s kolesom<br />
(ali peš).<br />
Ob bližajočem se koncu moje prve kolesarske sezone decembra<br />
pred dvema letoma sem več tisoč kilometrom želela ustvariti dom.<br />
Prostor, kjer bo kolesarjenje s treking kolesom po Sloveniji dobilo<br />
smisel, ljubitelji narave pa neskončno veliko idej za športni ali nedeljsko<br />
ležerni izlet v naravo.<br />
Po gladini misli je zaplavala ideja s kolesom ali peš obiskati vsa slovenska<br />
jezera, ki je po treh mesecih skrbnega raziskovanja lani na prvi spomladanski<br />
dan dobila svoje zatočišče: stran www.mojajezera.si. Ta postaja<br />
spletni leksikon vseh stoječih voda, ki zdaj obsega že 492 jezer.<br />
Koliko jezer imamo v Sloveniji?<br />
Seznama jezer ni, najbolj uradna med neuradnimi številkami se giblje<br />
med 900 in 1300. V dobrem letu beleženja voda lahko sicer mirno<br />
Manca Korelc. Magistra poslovnih ved, ki poslovno že deset<br />
let hodi po poti digitalnega marketinga. Kot samostojna<br />
podjetnica pomaga podjetjem zapisati in doseči cilje<br />
komunikacije v družbenih medjiih. Zagrizena rekreativna<br />
športnica, ki si rada postavlja visoke cilje in zanimive izzive.<br />
Z Mojimi jezeri je postala ambasadorka jezer in kolesarskega<br />
turizma, ki ljudi spodbuja h gibanju in raziskovanju domačih<br />
krajev.<br />
Foto: Jurij Pelc<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
ečem, da jih je zagotovo še več. Na poti sem namreč našla več deset<br />
takšnih, ki jih ni mogoče odkriti v znanih virih (Googlovi zemljevidi in<br />
knjiga Vsa slovenska jezera, 2001, avtor Peter Firbas).<br />
Katera jezera bi poudarila kot dobro turistično prakso?<br />
Obiskala sem številna velika in majhna, priljubljena in neznana jezera.<br />
Od skoraj 500 obiskanih jezer se je nabrala cela vrsta nepozabnih izletov,<br />
ki so pustili svoj pečat in dokazali, da so jezera središče turističnega<br />
dogajanja.<br />
Kraške kali. Kal je oblika vode, ki je sprva nisem načrtovala uvrstiti na<br />
seznam; ko pa sem vijugala po kraških cestah in spletnih straneh, me<br />
je Kras zelo prijetno presenetil in spremenil moj načrt s številom učnih<br />
poti, speljanih okoli malih kraških koščkov vode.<br />
Jezero Jasna. Gorenjski biser ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice;<br />
ljubitelji narave se bodo razveselili sprehoda okoli jezera z gorskimi<br />
razgledi, otroci se bodo razveselili foto točke s Kosobrinom,<br />
ljubitelji fotografije pa bodo lovili pravi kot ob bronastem kozorogu.<br />
Ob jezeru se lahko posončimo na lesenih pomolih, se osvežimo na<br />
ležalnikih in se povzpnemo na šest metrov visoko razgledno ploščad.<br />
Bloško jezero. Jezero v kraju Volčje pri Novi vasi sem v zadnjih nekaj<br />
letih večkrat obiskala in zdi se, da je vsakokrat bolj urejeno; leseni kipi<br />
medvedov, Hiša nasproti sonca z gostinsko ponudbo in park Idila z<br />
lesenimi skulpturami so le nekateri razlogi, da je prikupno jezero priljubljeno<br />
med družinami, ki iščejo poletno ohladitev.<br />
Lovrenška jezera. Pravijo jim tudi barjanska okna na Pohorju. So lep<br />
primer, kako lahko z lesenimi potmi okoli malih jezer ustvarimo čudovito<br />
naravno znamenitost; dodajmo še razgledni stolp, dobro postrežbo<br />
v koči na izhodišču in zgodba je ustvarjena.<br />
Ribnik Vrbje. Manj znani ribnik pri Žalcu odlikujejo Ponirkov informacijski<br />
center, kjer si lahko izposodimo palice za nordijsko hojo, spijemo<br />
kavico, za otroke pa je poskrbljeno z igrali in poniji. Hmeljska<br />
pot in pot ob Savinji ali srčna pot vabita na sprehod okoli ribnika, na<br />
katerem boste uživali ob galeriji lesenih skulptur in opazovanju več<br />
kot 170 vrst ptic z razgledne ploščadi.<br />
Reško jezero. Podolgovato jezero pri Kočevski Reki je odličen primer<br />
pripovedovanja zgodb z orlom belorepcem v glavni vlogi; ob jezeru<br />
so uredili Orlovo učno pot z opazovalnicami, ki nas pouči o življenju<br />
te mogočne ptice. Pod gladino jezera živijo različne vrste rib, ki privabljajo<br />
ljubitelje ribolova. Jezero je naravni rezervat, ki postavlja orla na<br />
prvo mesto, zato je zgornji del jezera zaprt.<br />
Jezera, ki so primerna za kopanje<br />
Ko sem lani poleti raziskovala, katero jezero ponuja poletno ohladitev,<br />
sem bila presenečena, koliko jezerskih plaž imamo v Sloveniji. Naj<br />
predstavim šest manj znanih.<br />
Jezero Kreda. Jezero v čudoviti dolini Radovna je znano po turkizni<br />
barvi vode. Je sicer v zasebni lasti, a je del jezera odprt za kopanje.<br />
Jezero Rakitna. Jezero med Ljubljano in Cerknico zaznamuje edinstveno<br />
podnebje, zaradi katerega je znano kot zdraviliški kraj za ljudi<br />
z obolenjem dihal. Poletno osvežitev bo popestril sprehod po arheološki<br />
učni poti.<br />
Klevevške toplice. Naravna toplica Klevevž v bližini Šmarjete na Dolenjskem<br />
je primerna za kopanje poleti in pozimi, saj vse leto ohranja<br />
temperaturo vode okoli 20 stopinj. V okolici toplic pod ruševinami<br />
gradu Klevevž k ogledu vabijo nekaj čudovitih slapov in lepo ohranjen<br />
mlin.<br />
Planšarsko jezero. Jezero v obliki srca na Jezerskem s čudovito gorsko<br />
panoramo je priljubljena točka za kopalce. Okoli jezera je speljana<br />
razgibana sprehajalna pot, v gostišču pa poskrbijo za okrepčilo.<br />
Star maln pri Vrhniki. Jezerce je dobilo ime po mlinu, ki je nekoč stal<br />
na tistem mestu, še zdaj pa v bližini vidimo mlinsko kolo. Je priljubljena<br />
točka za kopanje v poletnem času.<br />
Jezero Črnava. Jezero v Preddvoru je dobilo ime po nekdanjem temnem<br />
gozdu. Je prijazen kraj za poletno ohladitev, prijeten pa je tudi<br />
sprehod okoli jezera.<br />
Jezera in zmaji<br />
Jezera v Sloveniji imajo tudi svojo domišljijsko plat, saj so številna povezana<br />
z zmaji.<br />
O umetnem Gradiškem jezeru pri Lukovici pri Domžalah obstaja starodavna<br />
legenda o zmaju, ki je za žrtev hotel graščakovo hčer. Podpeško<br />
jezero pa se pohvali z legendo, ki pripoveduje, da pod jezerom<br />
živi velik zmaj z repom pod bližnjim hribom Sv. Ana, glavo pa pod<br />
Krimom. Nekoč so si ljudje poplave Ljubljanice razlagali s tem, da je<br />
reka poplavila takrat, ko je zmaj udaril z repom. Podpeško jezero je<br />
zelo priljubljen kraj za oddih okoliških prebivalcev, tudi za poletno<br />
kopanje.<br />
Katero jezero je najlepše?<br />
To vprašanje večkrat priplava na gladino, ko se z ljudmi pogovarjam<br />
o Mojih jezerih. V odgovor vedno omenim Kočevsko ali Rudniško jezero,<br />
na katerega me vežejo številni spomini iz najstniških let. Še zdaj<br />
se nenehno vračam k njemu, iščem nove mirne kotičke in motive za<br />
fotografije ob njem. Na mestu vode je bil sicer nekoč rudnik rjavega<br />
premoga, ki mu je dolgih 17 let predsedoval moj stari oče. Jezera<br />
imam zapisana v krvi.<br />
25<br />
Potepanja<br />
Foto: Manca Korelc<br />
Podpeško jezero na Ljubljanskem barju<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
26<br />
Potepanja<br />
Jezero Jasna v Kranjski Gori<br />
Foto: Manca Korelc<br />
Jezera učijo o naravi in ljudeh<br />
Ko kolesarim po neskončnih cestah in makadamskih poteh ter se s kolesom<br />
na ramenih prebijam po skoraj neprehodnih poljih, da najdem vodo, pomislim,<br />
kako neverjetno koristno in zanimivo preživljam svoje dneve. Spoznavam<br />
očarljivo Slovenijo, ki ponuja neskončno veliko malih čudovitosti.<br />
Domači turisti moramo postati ambasadorji Slovenije in spoznavati kotičke,<br />
ki so zunaj glavnih poti. Spodbujam vse, naj bomo glasniki njenih<br />
naravnih in kulturnih znamenitosti; v govorni in pisani besedi.<br />
V Sloveniji ni uradnega seznama jezer, kar se mi zdi velika vrzel v turizmu.<br />
Največji seznam pripravljam v projektu Moja jezera in na tem mestu nagovarjam<br />
vse vas in še zlasti ustrezne organizacije, da mi pomagate z informacijami,<br />
da skupaj zarišemo jezera na zemljevid turističnih krajev.<br />
Moja jezera ni več zgolj projekt. Doseči cilj obiskati vsa slovenska jezera<br />
je zanimiva in vseživljenjska pot med lepimi vodami, nepozabnimi<br />
doživetji ter odkritji, ki segajo v globine jezer in življenja. Vabim<br />
vas, da pomagate svetu pokazati največje lepote Slovenije.<br />
Jezera so odsev slovenskega turizma<br />
Po žilah pa se mi pretaka tudi turizem, ki me spremlja že vse od dodiplomskega<br />
študija. Na poti okoli jezer spoznavam različne obraze<br />
slovenskega turizma, ki pa niso vedno nasmejani. Pogosto so jezera<br />
neurejena in polna smeti ob bregovih. Nekatera so dobro označena,<br />
a zanemarjena. Številna pišejo zgodbo o neizkoriščenem turističnem<br />
potencialu in se tiho borijo za svoj prostor na turističnem zemljevidu.<br />
Jezera imajo moč povezovati<br />
Že ves čas, odkar raziskujem jezera, predstavljam svoja doživetja na<br />
spletni strani in v družbenih medijih. Kolesarim med jezeri, med katerimi<br />
rišem povezane linije prekrasnih kolesarskih tur. Izlet med jezeri<br />
povežem z mogočnimi gradovi, šumečimi slapovi in skrivnostnimi<br />
gozdovi. Včasih za pot vprašam mimoidoče in tako spoznavam ljudi,<br />
ki nas povezuje ljubezen do narave.<br />
Družbena omrežja gradijo mostove. Ljudem dajejo priložnost, da se<br />
povežejo v brezmejnem virtualnem svetu in si izmenjajo ideje za izlete.<br />
Jezerom pomenijo medij za vabljive fotografije, ki povabijo na izlet<br />
na neznane kraje. Še zlasti me razveseli vsaka informacija o skritih jezerih,<br />
ki mi jo moji sledilci posredujejo na družbenih medijih, po telefonu<br />
ali elektronski pošti.<br />
Kje lahko spremljate Moja jezera?<br />
Spletni leksikon jezer nastaja na spletni strani www.mojajezera.si.<br />
Zgodbam na poti sledite na Facebook strani @mojajezera.<br />
Najlepše fotografije najdete na Instagramu @mancakorelc.<br />
Za informacije o jezerih mi pišite na manca@mojajezera.si.<br />
<br />
Naj jezera Slovenije v številkah<br />
• Najgloblje slovensko jezero: Divje jezero, Idrija, 160 m<br />
• Največje slovensko jezero: Cerkniško jezero, 25 km2<br />
• Največje slovensko naravno jezero: Bohinjsko jezero,<br />
4100 m v dolžino, do 1200 m v širino in do 45 m v globino<br />
Projekt Moja jezera v številkah*<br />
• 492 jezer<br />
• 28 zapisov v medijih (TV, radio, tiskani in spletni mediji)<br />
• 1 srčna oseba, ki jih raziskuje in spoznava s svetom<br />
(*na dan 3. <strong>junij</strong>a <strong>2018</strong>)<br />
Manca Korelc<br />
Foto: Manca Korelc<br />
Planšarsko jezero<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
27<br />
Potepanja<br />
Od Zagorja do Koroške<br />
Turizem nad<br />
zemljo in pod njo<br />
Voda je nepogrešljiv del Zagorja<br />
Turizem je vedno bil in vedno bo – doživetje! In zatem ... Spomin na nekaj. Zagorje ob Savi, tisti kraj, znan<br />
po premogovniku, termoelektrarni, proizvodnji apna in cementarni. Koroška, tista pozabljena zaplata<br />
zemlje na severu Slovenije z rudnikom živega srebra, železarno in mrtvo reko. Bi lahko bilo vse to ideja<br />
za turistično doživetje? O, pač!<br />
Ko smo pred kratkim turistični novinarji stopili na vlak in se zapeljali do<br />
Zagorja, smo tam imeli kaj videti. Za začetek smo tja prispeli hitro in<br />
udobno. Potem nas je avtobus v nekaj minutah zapeljal do mesta, ki ga<br />
resnično nismo poznali. Kapo dol! Županu, njegovi ekipi in krajanom!<br />
Zagorje ob Savi ni nekaj prašnega, sivega in dolgočasnega, temveč nekaj<br />
zelenega, radoživega in zanimivega – tudi in še zlasti za turista. Leži<br />
med gorami; pod 1220 metrov visokim Kumom, Zasavsko goro in Sveto<br />
Planino. Rudnik, silosi apna, Lafarge, Svea in podobni pojmi izginejo,<br />
ko prisluhneš zgodbi, ki ti jo povedo, prišleku, po knapovsko robustno,<br />
od srca prešerno in z iskro v očeh. Toplo priporočam.<br />
Na Koroško smo vstopili prek Zavodenj in se po dolini Jazbine spustili<br />
v Črno na Koroškem. Po bližnjici, iz Ljubljane. Sicer pelje pot do tja<br />
skozi Velenje in po Mislinjski in Mežiški dolini, za kar redni avtobus<br />
potrebuje kar štiri ure. V Črni smo se prepustili gostoljubju županje<br />
Romane Lesjak, si ogledali v središču mesta razstavljenega medveda,<br />
ki so ga lovci v gorah nad krajem uplenili že pred desetletji, pokukali<br />
v muzej olimpijcev, kjer so razstavljene fotografije in predmeti, povezani<br />
z olimpijskimi igrami sedmih črnjanskih olimpijcev, Draga in Danila<br />
Pudgarja, Katjuše Pušnik, Mitje Kunca, Nataše Lačen, Aleša Gorze<br />
in Tine Maze, ter se spustili po Mežiški dolini, po kateri že dolgo teče<br />
čista reka Meža, ter spoznavali dvanajst koroških občin. In pred nas se<br />
je postavil svet rudnikov premoga in železove rude, fužinarstva, železarstva,<br />
splavarjenja, gozdarjenja ... In kulture!<br />
Voda, modra nit Zagorja ob Savi<br />
Voda prežema sodobno Zagorje, začenja pa se že na vratih kraja, tam,<br />
kjer naj bi se nekoč na sotočju Medije in Save ustavili Argonavti in kjer<br />
si je Medeja, očarana nad tamkajšnjo lepoto, umila svoj božanski obraz<br />
v kristalnem potoku. Jazon je potok poimenoval po njej. Zdaj na tem<br />
mestu stoji simbolična ladja Argo; je čistilna naprava, ki pa ni le tehnični<br />
objekt v obliki betonske škatle, temveč ima obliko ladje, podprto z<br />
romantično zgodbo, ki je postala tudi turistična privlačnost.<br />
V Zagorju je z vodo stkan vzorec mestne ploščadi s fontano, ki edina<br />
v Sloveniji očara tudi z glasbo. Ob določenih dneh in času vodni dvigi<br />
in spusti delujejo glede na glasbeno spremljavo in se hkrati odevajo<br />
v barvne preobleke. Župan rad pove, da je ploščad svojevrstna dnevna<br />
soba občine, in dodaja, da obstajajo najlepša mesta sveta, Zagorje<br />
pa je lepše od njih. Prevzame te občutek, da je to res. In uživaš, ko<br />
poslušaš župana, ki že šesti mandat vodi občino, ki sicer nima nobenega<br />
turističnega informacijskega centra ali turistične agencije, in<br />
vendar ima turist v Zagorju bisago doživetij zvrhano polno.<br />
Obnovljeni trg je del prenove celotnega mestnega središča, ki se<br />
na drugi strani krožišča razleze v mestni park. S spomenikom Janezu<br />
Drnovšku, številnimi drevesi in cvetličnimi nasadi in še zlasti<br />
z očarljivimi vodnimi površinami. Skozi park vodi sled 15. poldnevnika<br />
vzhodne zemljepisne dolžine, pravzaprav gre naravnost<br />
skozi mesto, kar je dodatna zanimivost. In na nasprotni strani parka,<br />
ki mu domačini pravijo Pod uro ali pri tržnici, se sled vode ponovi.<br />
Pogled pritegne fontana z veliko repliko bronaste fibule, katere<br />
izvirnik hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, najden pa je<br />
bil na Zasavski Sveti gori.<br />
Na obrobju mesta športni park Europark Ruardi pripoveduje zgodbo<br />
o tem, kako je na odlagališču jalovine in komunalnih odpadkov, kjer<br />
je leta 1987 v dolino spolzel velik plaz ter odnesel nekaj hiš in tovarno<br />
Lisco, nastala priljubljena rekreacijska točka tekačev, ljubiteljev nordijske<br />
hoje in sprehajalcev. Pretočna ribnika, veliko cvetja, vrt tete<br />
Johance, drevored dvajsetih lip, zasajenih ob dvajsetletnici slovenske<br />
državnosti, sprehajalne poti, med katerimi vodi ena naravnost do letališča,<br />
od koder lahko poletiš nad Zasavjem ali kam drugam. In v<br />
Zagorju je tudi Akademija za letalstvo Aeronavt, ekskluzivni partner<br />
za šolanje družbe Pipistrel. Vodno zgodbo nenavadnega mesta pa<br />
sklene ladja Argonavtek, kjer sredi Europarka občina poda posebno<br />
zaobljubo, ko zapiše na informacijsko tablo: »Iz ljubezni do naših<br />
otrok, prihodnosti Zagorske doline!«<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
28<br />
Potepanja<br />
Fontana v Zagorju, ki edina v Sloveniji očara tudi z glasbo.<br />
Zagorski turistični diamanti<br />
Poleg vodnika nas pretežno spremlja kar sam župan Matjaž Švagan.<br />
Preseneti s pozdravno izjavo, ponosom nad vsem, kar je bilo ustvarjenega<br />
v Zagorju, kot dediščina za zdaj in še zlasti za jutri.<br />
Našega vodnika, Prekmurca Vlada Poredoša, sicer vodjo znane glasbene<br />
skupine Orleki, ki je v Zagorju ob Savi pristal zaradi ljubezni,<br />
toplo priporočam vsaki skupini, ki bo tod okoli raziskovala turistične<br />
diamante, kot je Weinbergerjeva hiša z galerijo Medija, ki priča o polstoletni<br />
tradiciji organiziranja slikarske kolonije Izlake - Zagorje, najstarejše<br />
slikarske kolonije v srednji Evropi. Tu sta še del muzejske zbirke<br />
iz NOB in spominska soba opernega pevca Ladka Korošca, po<br />
rodu Zagorjana. Rudnik rjavega premoga, ki je zdaj muzej, kjer preseneti<br />
zapis Janeza V. Valvasorja. Del življenja je namreč preživel na gospostvu<br />
Medija in zapisal je, da ljudje iz Strahovelj pod zemljo kopljejo<br />
zmajevo kri. Premog so v tistih časih uporabljali za zdravljenje<br />
živine. Tukaj je tudi izjemna Sirarna Sešlar v Podlipovici, kjer tri generacije<br />
z navdušenjem pripovedujejo o biodinamični predelavi mleka,<br />
edinstveni v Sloveniji.<br />
Ali pa pravi turistični posladek v raztreseni vasici Podkum, kjer najprej<br />
navduši Domačija Medved, ki je pod spomeniškim varstvom in jo<br />
ohranja živo zdravnik Rudi Zupan. Leta 1995 je bil Medvedov vrt prikazan<br />
na svetovni razstavi vrtov v Lizboni kot najlepši slovenski<br />
kmečki vrt. Posestvo z izjemnim razgledom in čudovitim macesnovim<br />
gajem premore enega najlepših slovenskih starih vrtov. Njegova<br />
arhitekturna oblika se zadnjih sto let ni spreminjala; sestavljen je iz<br />
dveh delov, kot kmečki 'gartlc' s parkovno zasaditvijo in zelenjavnim<br />
kotičkom. Na vrtu še vedno rastejo nekatere rastline, ki so jih gospodarji<br />
posadili pred sto in več leti. Blizu se po ruševinah nekdanje stiskalnice<br />
sadja vzpenja stoletna bela glicinija, ki je prav tako pod spomeniškim<br />
varstvom.<br />
In potem še en posladek: Gostilna Pr Čop. V tej smo se srečali s podjetnico<br />
Marijo Čop, promotorko zasavske kulinarike, in njenim sinom<br />
Lojzetom, najmlajšim slovenskim kuharskim mojstrom, ki zdaj vodi<br />
gostilno. Nekoč so tod »kumarati« prisegali na funšterc, grenadirmarš<br />
in jetrnice, zdaj pa kulinarično presenečenje v izjemni Čopovi<br />
gostilni čara novo zgodbo, a ne brez tradicije. Sladkali smo se s čemaževo<br />
skuto in jetrno pašteto s črnimi tartufi, ocvirkovimi pogačicami,<br />
jetrno klobaso, granadirmaršem (pražen krompir s testeninami), čebulno<br />
pito s slanino in zajčkovim ragujem, postreženo v steklenih<br />
skodelicah, izdelanih v Steklarni Hrastnik.<br />
Koroška, zelena čipka na severu Slovenije<br />
Za Črno vstopimo v Mežico, ki jo predstavita župan Dušan Krebl in<br />
Suzana Fajmut Štrucl iz podjetja Podzemlje Pece. Povabita v svet pod<br />
goro, ki na globini 700 metrov pod hribom, v rovih, ki so jih nekoč<br />
skopali rudarji, ko so tod iskali svinčevo in cinkovo rudo, ponuja avanturistično<br />
vožnjo s kajakom ali kolesom. Pravi adrenalinski žur!<br />
Mimo Poljane, kjer se je končala druga svetovna vojna, in odcepom<br />
za Šentanel, kjer se je turizem na kmetijah v Sloveniji pravzaprav začel,<br />
prispemo na Ravne na Koroškem. Vodnica, ki naj bi nas spremljala,<br />
je avtobusu kazala pot tako, da je vozila med Mežico in Ravnami<br />
pred nami! Nam pa ni povedala nič. Brez razlage? Mogoče bodo sčasoma<br />
spoznali, da je turizem pomembna panoga ...<br />
Ravne, sicer mesto forma vive, ima svoje adute, ki vabijo v goste.<br />
Športni center z dvema pokritima bazenoma, izjemno regijsko knjižnico,<br />
hostel Punkl, Smučkoča, Rimski vrelec, ki čaka na boljše čase, a<br />
njegova voda je še vedno zdravilna ... Tudi Ivarčko jezero pod Uršljo,<br />
ki so ga nekoč ustvarili železarji ravenske tovarne za preživljanje prostega<br />
časa in kopanje, čaka na boljše čase. V bližini sta Prežihov muzej<br />
in Pekel, kjer lahko med majskim Festivalom solzic srečaš prave peklenščke<br />
in okusiš peklensko kulinariko s hudičevo slino, velikimi in<br />
malimi grehi ter Luciferjevimi jajci vred.<br />
Zagorski župan Matjaž Švagan v Evropskem parku<br />
Črna na Koroškem s Plečnikovim spomenikom, skalo, kjer<br />
počiva uplenjeni medved, in Muzejem olimpijcev<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
Slovenj Gradec za še boljši turizem<br />
Zatem nas »prevzame« in gosti v imenu TIC občine Slovenj Gradec<br />
odlična vodnica Marija Lah. Med pripovedovanjem žari in s ponosom<br />
kaže bisere svoje občine, kjer zgodbo turizma robijo likovniki, umetniki<br />
in dediščina meščanske družbe. Lepo urejeno središče mesta, ki<br />
je glasnik miru, poleg meščanskih hiš krasijo cerkev sv. Elizabete in<br />
Špitalska cerkev, Kogojev venetski konj, trije pomniki vode, rojstna<br />
hiša Huga Wolfa in Središče sveta z galerijo; mesto vabi na številne<br />
prireditve, ki se zvrstijo v njem skozi leto. V hotelu Vabo boste najbolje<br />
preskrbljeni in če se vam zahoče dodatna kulinarična izkušnja, je do<br />
gostilne Ančka le nekaj korakov.<br />
Na poti proti Kopam, kjer podjetje Vabo izjemno dobro skrbi za zimske<br />
in poletne programe in kjer še zlasti izstopa produkt Holcarija, je<br />
nujen ogled cervice sv. Jurij na Legnu. Tla so steklena, da lahko razkrivajo<br />
dediščino preteklosti in postavijo na ogled slovanske grobove. V<br />
prostoru dominirajo leseni stoli reda sv. Fortunata, relikt časa, ko so<br />
pri nas stavili na politike, gospodarstvenike, tudi določene etnologe<br />
in druge. Zdaj te gospode tja več tako rekoč ni.<br />
Pred odhodom nas župan mesta, Andrej Čas, seznani z načrti za še<br />
boljši turizem: poudari gradnjo zimsko-poletnega kopališkega središča<br />
s parkom urbanih športov in ponudbo programov velnesa ter<br />
prenovo mestnega jedra, ki naj bi postalo privlačen javni prostor ter<br />
konkurenčno okolje za poslovne dejavnosti v mestnem jedru.<br />
Zgodovina osamosvajanja v Dravogradu<br />
Županja Dravograda Marijana Cigala nas sprejme v baročnem dvorcu<br />
Bukovje iz leta 1710. Njegova zgodovina je pestra kot kalejdoskop. Nekoč<br />
eden najbogatejših opremljenih dvorcev v Sloveniji, pozneje vojašnica<br />
JLA, pa objekt Slovenske vojske, zdaj pa v lasti občine in upravljanju<br />
javnega zavoda Dravit, je kulturno-turistično središče Dravograda<br />
in njegove okolice. V čudovitem naravnem okolju, v objemu dreves,<br />
gozdov in reke Drave. Obiščite ga, naužijte se lepot njegovega vrta,<br />
spoznajte zgodovino slovenskega osamosvajanja, uživajte v imitaciji<br />
nekdanjega bogastva in morda si luksuzno nadstropje, zaradi turistične<br />
avanture, celo najamete? Na Dravi sta dva turistična splava: Šarmanov,<br />
prvi in izvirni, z muzejem splavarstva, in dravograjski, pod trbonjskim<br />
mostom, ki ga obiščemo mi. In že smo na poti naprej.<br />
Srečni v Radljah ob Dravi<br />
So pa srečni, ti Radeljčani, mar ne? Ime Radlje namreč izhaja iz slovenskega<br />
imena Radila oziroma Rado in pomeni »srečen«. Morda<br />
tudi so? Zaradi lepega mesta ali vodnega parka, ki se ponaša z laskavim<br />
naslovom prvega in tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji,<br />
kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi in<br />
kjer kemikalij zagotovo ni? Ob bazenu je nekaj glamping hišic z možnostjo<br />
udobnega bivanja.<br />
V Ribnico na Pohorju tudi z Bližnjega vzhoda<br />
Ribničani so neverjetni; tako malo jih skrbi za ugodje turistov, a toliko<br />
večji so učinki, merljivi s turističnim doživetjem. Apartmajsko naselje<br />
Ribnica na Pohorju na nadmorski višini 730 metrov je le dvesto metrov<br />
od smučarskih žičnic, a s svojimi tradicionalnimi stavbami iz lesa<br />
in kamna ponujajo pravi luksuz. Oaza velnesa je pravo kraljestvo, zato<br />
ni presenetljivo, da so gostje z Bližnjega vzhoda tradicionalni turisti, ki<br />
ostanejo celo po mesec dni ali več.<br />
Danilo Petrin iz turističnega društva in drugi turistični zanesenjaki,<br />
lokalni župnik Fredi Mlinarič, dekleta iz recepcije apartmajskega naselja,<br />
teta Lena s turistične kmetije in vsi drugi, ki so vpeti v tukajšnji<br />
turizem, delujejo kot velika družina, ki skrbi za kraj in njegov razvoj v<br />
oazo dobrega počutja.<br />
Epilog<br />
Koroška je daleč in ima različne obraze. Lahko se imenuje Mislinjska,<br />
Dravska ali Mežiška dolina. Ljudje so lahko Pohorci ali Korošci, izpod<br />
Pece ali Uršlje gore. Koroška ima več značajev in kaže, da ima tudi vsaj<br />
tri srca. Turizem ni povezan, ljudje so zaverovani v svoje turistične<br />
»celke« in RRA nima na voljo enotnega turističnega produkta. A na<br />
drugi strani je Koroška, polna biserov, ki jih je treba spoznati in se jih<br />
naužiti. Je prava bonboniera (z delno praznimi vdolbinami za bonbone,<br />
kjer se bodo še morali naučiti, kaj turizem je). Zagorje pa je v primerjavi<br />
s Koroško pravi bonbon. Zavit v bleščeč ovojni papir in okusen<br />
kot božja mana. Morda se tudi zaradi tega v Zagorju večkrat sreča<br />
jamskega škrata Permandeljca, ki sicer domuje v podzemlju, kjer so<br />
rudarji nekoč vrtali rove in iskali rudo za preživetje?<br />
<br />
Pred spustom v podzemlje Pece v Mežici<br />
Besedilo in foto: Renata Picej<br />
29<br />
Potepanja<br />
Slovenj Gradec s cerkvijo sv. Elizabete in znamenitim<br />
Venetskim konjem Oskarja Kogoja<br />
Radlje ob Dravi z vodno oazo<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
30<br />
Na kolesu<br />
Rekreatur – ekipno kolesarjenje po Sloveniji<br />
Doživetje za<br />
drugačne vrste zmag<br />
Bi doživeli čar etapnega kolesarjenja, kot sta Tour de France ali Giro d’Italia, vendar ste zanju premalo trenirali,<br />
ste prestari ali pa se vam preprosto ne da sesti na kolo? Vas odbija misel na to, da bi na kolesu ves čas buljili v tla<br />
in divjali, ne da bi vedeli, kje se vozite? Se radi družite, resneje kolesarite in vas zanimajo neodkrite lepote pokrajine<br />
in njenih prebivalcev?<br />
Če ste na zgornja vprašanja odgovorili: »Da!«, potem je Rekreatur –<br />
ekipno kolesarjenje po Sloveniji prava stvar za vas. V njem smo združili<br />
čar etapnih dirk in turistično-rekreativno kolesarjenje. To je doživetje<br />
za drugačne vrste zmag!<br />
Cilj: uživanje!<br />
Rekreatur traja štiri dni in je sestavljen iz prologa in treh etap. Trasa je<br />
dolga okoli 300 kilometrov, kar ni mačji kašelj! A ceste, po katerih poteka,<br />
so skrbno izbrane: izogibajo se prometnim tokovom, speljane<br />
pa so na območjih, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Rekreatur je namreč<br />
namenjen še zlasti – uživanju.<br />
Uživate, ko se na kontrolnih točkah srečate z domačini, poklepetate in<br />
pokusite njihove kulinarične dobrote. Uživate, ko znova odkrivate druženje,<br />
tovarištvo in pomoč vaše in drugih ekip v trenutkih, ko bi glava<br />
hotela še kolesariti, noge pa čedalje teže poganjajo pedale. Uživate<br />
Foto: arhiv Rekreatur<br />
zvečer, ko se prijetno utrujeni zabavate, klepetate in celo zaplešete. Večerna<br />
druženja so namreč enako pomembna kot kolesarski napori.<br />
A za vse te užitke se je treba tudi malce potruditi. Rekreatura se namreč<br />
lahko udeležite samo kot ekipa, ki jo sestavlja od štiri do osem<br />
kolesark ali/in kolesarjev s poljubnim številom spremljevalcev. Tudi te<br />
izberite skrbno, saj vam bodo s svojim vozilom v pomoč takrat, ko<br />
boste lačni, mokri od poletne plohe ali samo potrebni spodbude v<br />
kakšnem klancu (pa četudi ne preveč strmem).<br />
Kot vsaka etapna dirka ima tudi naša zmagovalce, a do te časti pridete<br />
malo drugače. Zmaga ekipa, ki je najbliže povprečnemu času kolesarjenja<br />
vseh ekip. Ta si na koncu štiridnevnega druženja nadene<br />
oranžno majico. Rekreatur torej ni namenjen brezglavemu divjanju;<br />
spodbuja, da se mestoma ustavimo, povprašamo domačine za pot,<br />
pogledamo na zemljevid ...<br />
Promocija regionalnih kolesarskih omrežij<br />
V letu 2016 pa smo krenili po novi poti. Naš cilj je odtlej promocija<br />
regionalnih kolesarskih omrežij, saj smo prepričani, da kolesarjem prijazno<br />
ponudbo lahko izboljšamo le z obiskom kolesarjev – turistov, ki<br />
so dobro razpoloženi, radi kaj dobrega pojedo in seveda kaj kupijo. In<br />
takšni so tudi udeleženci Rekreatura. Kot prvo in vzorčno regijo smo<br />
izbrali Gorenjsko, saj tod v okviru Sveta gorenjskih občin in vseh treh<br />
razvojnih agencij pospešeno pripravljajo urejeno kolesarsko omrežje<br />
(enotno označevanje, spletna stran, zemljevidi, izobraževanje ponudnikov,<br />
ureditev počivališč), ki bo privlačno za kolesarske turiste. Izhodišče<br />
je v Kranju kot regionalnem središču, od koder speljemo različno<br />
dolge in čim zanimivejše trase.<br />
Letošnji Rekreatur: »železni repertoar« in nova odkritja<br />
Letošnji Rekreatur, ki bo že trinajsti po vrsti in je tudi letos del akcije<br />
Slovenija kolesari, se bo začel 23. avgusta ob 17. uri s prologom in<br />
startom na Glavnem trgu v starem Kranju. Tu bodo tudi starti in cilji<br />
vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična ponudba,<br />
animacije, nedolgočasje!); tudi na tak način pripomoremo k<br />
oživljanju kranjskega jedra.<br />
Letošnje trase bodo popeljale v nekaj novih skritih kotičkov, a nekaterim<br />
z »železnega repertoarja« se ne bo mogoče izogniti. Še zlasti pa<br />
bomo posebno pozornost namenili dogajanju na kontrolnih točkah,<br />
ki so čedalje pomembnejši element promocije lokalne kulinarične in<br />
turistične ponudbe Gorenjske.<br />
Kolesarje čaka okoli 270 kilometrov prijetnih doživetij in 3800 metrov<br />
vzponov in spustov.<br />
Lanski Rekreatur je bil glede udeležbe izjemen, saj smo gostili kolesarje<br />
iz osmih držav. Nam bo uspelo tudi letos? Prve prijave že kažejo<br />
na to!<br />
<br />
<br />
Več: www.rekreatur.si<br />
Andrej Zalokar<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
Prireditve akcije Slovenija kolesari:<br />
od <strong>junij</strong>a do avgusta<br />
31<br />
16. <strong>junij</strong>: Pod Reško planino veselo živimo, Marija Reka. Začetek ob<br />
9. uri na igrišču v Mariji Reki. Tekmovalna proga – 3,5 km, rekreativna<br />
proga – 6,5 km. Startnina (10 evrov) vključuje malico, pijačo ob progi<br />
in pokale oziroma medalje. Glavni organizator: ŠD Marija Reka.<br />
16. <strong>junij</strong>: 12. MTB vzpon Terme Snovik – GTC 902 Černivec, Terme<br />
Snovik. Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 10 km, višinska razlika: okoli<br />
480 m. Startnina: 12 evrov ob predprijavi, pozneje 15 evrov. Prvi trije<br />
prejmejo denarne nagrade, vsi udeleženci pa spominsko majico, darilno<br />
vstopnico za kopanje v Termah Snovik in bon za topel obrok in<br />
napitek. Organizator: TD Tuhinjska dolina (www.td-tuhinjskadolina.si).<br />
16. <strong>junij</strong>: 8. Vidov kolesarski maraton, Dobrovnik. Začetek ob 9. uri<br />
ob Bukovniškem jezeru. Trase so različno dolge: 5 km za otroški maraton,<br />
30 km za mali maraton, 60 in 70 km za veliki maraton. Startnina:<br />
12 evrov ob predprijavi, 15 evrov na dan prireditve; 30 evrov za<br />
družine. Vsak udeleženec prejme medaljo, majico in malico. Glavni<br />
organizator: TD Dobrovnik.<br />
16. <strong>junij</strong>: Po poteh obeležij vojne 1991, Vipava. Začetek ob 9. uri pri<br />
vojašnici v Vipavi. Dolžina proge: 75 km (je v celoti asfaltirana). Startnina:<br />
15 evrov; vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topli<br />
obrok in napitek. Glavni organizator: KK Izvir Vipava.<br />
16. <strong>junij</strong>: Diagonala 335, Trdkova vas. Začetek opolnoči pri tabli Tromejnik<br />
(Avstrija, Madžarska, Slovenija). Kolesarska pot od Goričkega<br />
do Portoroža, dolžina 335 km. Priključiti se je mogoče tudi pozneje:<br />
najbolje na promocijskih točkah v Celju, Ljubljani in Kopru. Udeležba<br />
je brezplačna. Organizator: Društvo za prebujanje zavesti.<br />
17. <strong>junij</strong>: 14. Trebanjski kolesarski maraton – Dana <strong>2018</strong>, Trebnje. Začetek<br />
ob 9. uri pred trebanjsko občinsko stavbo. Dolžina prog: 27 km (mali<br />
maraton), 65 km (veliki maraton), 300 m za otroke. Startnina: 15 evrov.<br />
Ob progi bodo okrepčila, na cilju pa malica in pijača. Po končanem<br />
maratonu bo na prireditvenem prostoru start zadnje etape dirke Po<br />
Sloveniji. Organizator: KD Gorenje Ponikve (www.gorenjeponikve.eu).<br />
23. <strong>junij</strong>: 40. kolesarski maraton okoli Pohorja, Maribor. Začetek ob<br />
9. uri na Trgu svobode. Proge (147 km, 72 km, 50 km in 30 km) so<br />
speljane okrog Pohorja in ob vznožju po Dravski dolini. Vsak udeleženec<br />
prejme spominsko medaljo, spominski dres, praktična darila<br />
in topli obrok. Organizator: KD Branik.<br />
23. <strong>junij</strong>: 13. kolesarski maraton po Mirnski dolini, Mokronog. Začetek<br />
ob 10. uri izpred PGD Mokronog. Dolžina prog: 12 km, 32 km in<br />
51 km. Startnina ob predprijavi: 13 evrov, na dan prireditve 15 evrov,<br />
za družine 25 evrov, za otroke, mlajše od 14 let, startnine ni. Udeleženci<br />
prejmejo spominsko medaljo, pijačo na okrepčevalnicah in<br />
topel obrok. Organizator: KK Dolenjska balanca.<br />
23. <strong>junij</strong>: 14. Goni kolo, Črnomelj. Začetek ob 9. uri pred hotelom<br />
Lahinja. Dolžina prog: 50 km in 80 km. Organizator: ŠRD Črnomelj.<br />
23. <strong>junij</strong>: Žirovski kolesarski krog, Žiri. Začetek ob 9. uri za ves krog<br />
(56 km, višinska razlika 883 m), ob 10. uri za srednje dolgo progo (28<br />
km), ob 11. uri za družinsko (20 km). Startnina za odrasle: 12 evrov,<br />
za šoloobvezne otroke 8 evrov, popust za družine. Vsi udeleženci<br />
prejmejo praktično darilo, topli obrok in okrepčilo na kontrolnih<br />
točkah. Organizator: TD Žiri.<br />
24. <strong>junij</strong>: Argonavtski maraton, Vrhnika. Začetek ob 9. uri v športnem<br />
parku. Dolžina prog: 32 km (družinski maraton), 63 km in 81<br />
km. Startnina ob predprijavi: 15 evrov, na dan dogodka 20 evrov. Vsi<br />
udeleženci prejmejo darilno vrečko, medaljo, obrok na cilju in<br />
okrepčila ob progi. Organizator: ŠD Agonija.<br />
24. <strong>junij</strong>: Vzpon v nebesa, Šentrupert. Začetek ob 10.30 na glavnem<br />
trgu: Dolžina proge 12,5 km, višinska razlika 320 m. Startnina: 15<br />
evrov. Udeleženci prejmejo spominsko majico, brezalkoholni napitek<br />
in malico. Organizator: Zmajarsko društvo Prelet Šentrupert.<br />
1. julij: 24. maraton po občini Moravske Toplice, Moravske Toplice.<br />
Začetek ob 11. uri. Dolžine prog: 10 km (družinski maraton), 30 km<br />
in 50 km. Startnina: 10 evrov; vključuje majico in malico, kopanje v<br />
Termah 3000 po ugodni ceni. Glavni organizator: OŠZ Moravske Toplice<br />
(www.sportnazveza-mt.si).<br />
1. julij: 30. RK maraton Rogaška <strong>2018</strong>, Rogaška Slatina. Začetek na<br />
Evropski ploščadi ob 10. uri. Dolžina prog: 35 km in 74 km. Organizator:<br />
KK Rogaška.<br />
7. julij: 4. kolesarski maraton mostov reke Krke, Zameško, Šentjernej.<br />
Začetek ob 10. uri. Dolžina proge: 55 km. Startnina: 10 evrov, otroci v<br />
spremstvu staršev kolesarijo brezplačno. Udeleženci prejmejo na cilju<br />
nagrado in toplo malico. Glavni organizator: Ban Inženiring, d. o. o.<br />
8. julij: 12. maraton Alpe Scott, Kamnik. Začetek ob 9. uri. Dolžina<br />
proge 130 km, višinska razlika 2000 m. Organizator: KD Alpe (www.<br />
maraton-alpe.si).<br />
14. julij: 20. kolesarska dirka za zlato čipko, Železniki. Začetek ob 10. uri.<br />
Dolžina proge 16 km, višinska razlika 358 m. Startnina ob predprijavi<br />
(vplačila najpozneje v sredo, 11. julija): 17 evrov za odrasle, 10 evrov za<br />
otroke do 15 let; na dan prireditve 20 evrov za odrasle in 15 evrov za<br />
otroke do 15 let. Udeleženci prejmejo topli obrok na prostoru za razglasitev<br />
rezultatov, osvežilno brezalkoholno pijačo na cilju, sodelujejo pri<br />
žrebanju praktičnih nagrad in imajo brezplačen ogled muzeja v Železnikih<br />
ter brezplačno kopanje v bazenu v Železnikih (na dan prireditve).<br />
Organizator: ŠD Kamikaze Železniki (www.kamikaze.si).<br />
14. in 15. julij: Slo24ultra – Evropsko prvenstvo v 24h ultra maratonu,<br />
Dobrovnik. Glavni organizator: TD Dobrovnik.<br />
22. julij: 15. Panonski maraton treh dežel, Lendava. Začetek ob 9.<br />
uri. Dolžine prog: 10 km, 50 km in 100 km. Startnina: 12 evrov ob<br />
predprijavi in 15 evrov na dan dogodka. Udeleženci prejmejo medaljo,<br />
malico in vstopnico za kopanje v termah. Glavni organizator:<br />
KK Lendava (www.kolesarski-klub-lendava.si).<br />
4. avgust: Vzpon na Zasavsko Sveto goro, Zagorje. Začetek ob 9.<br />
uri. Dolžina proge: 13 km. Startnina: 10 evrov; udeleženci prejmejo<br />
pijačo in malico na cilju ter darilo. Organizator: KK Zagorska dolina.<br />
5. avgust: 15. Šmarski kolesarski maraton, Šmarje pri Jelšah. Začetek<br />
ob 10. uri pred gasilskim domom. Dolžine prog: 26 km, 46 km in<br />
66 km. Glavni organizator: ŠD Šmarje pri Jelšah – kolesarska sekcija.<br />
12. avgust: 23. RKM Po Prlekiji – Bioterme Mala Nedelja, Radenci.<br />
Začetek ob 10. uri na parkirnem prostoru v termah. Dolžina prog:<br />
20 km, 45 km in 68 km. Organizator: ŠD Radenci – kolesarska sekcija<br />
KOSE Radenci.<br />
12. avgust: 14. Velikošmarenski kolesarski maraton »Vurberk <strong>2018</strong>«,<br />
Vurberk. Začetek ob 10. uri pred Domom krajanov. Dolžina prog: 33<br />
km in 47 km. Startnina: 15 evrov; udeleženci prejmejo spominsko<br />
majico, napitke ob progi, medaljo na cilju in topli obrok. Organizator:<br />
TD Vurberk.<br />
15. avgust: 13. Jernejev kolesarski maraton, Šentjernej. Začetek<br />
pred KC Primoža Trubarja ob 10. uri. Dolžine prog: 35 km in 70 km).<br />
Startnina: 15 evrov, za otroke do 15 let v spremstvu staršev brezplačno,<br />
za imetnike članske izkaznice KZS ali licence 13 evrov. Glavni<br />
organizator: Občina Šentjernej.<br />
Na kolesu<br />
Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje. <br />
<br />
Stran Na kolesu pripravlja Tomaž Marinko.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
32<br />
Zgodbe v turizmu<br />
O karnijskih nosačicah<br />
Prezrte junakinje<br />
prve svetovne vojne<br />
Karnijske nosačice so bile ženske, po navadi iz revnih kmečkih družin, ki so med prvo svetovno vojno delovale<br />
ob bojnem območju v gorati Karniji na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dotlej večinoma varuhinje<br />
domačega ognjišča so pomembno pripomogle k oskrbovanju širokega pasu fronte. Od leta 1915 do leta 1917<br />
so v koših prenašale zaloge hrane, streliva in drugega materiala do prvih italijanskih linij v visokogorju, kjer<br />
so se v enotah alpincev bojevali njihovi sokrajani. V zgodovinskih knjigah so redko ali le mimogrede omenjene,<br />
najpogosteje pa povsem prezrte.<br />
Del italijansko-avstrijske fronte, ki je obsegal območje od gore Peralba<br />
(2694 m) nad izvirom reke Piave pa vse do Matajurja, je vojaško<br />
pripadal tako imenovani Coni Karnija, razdeljeni na dva podsektorja.<br />
Ves ta ozemeljski pas, še zlasti podsektor Zgornji But s prelazom<br />
Plöckenpass (italijansko Passo di Monte Croce Carnico, 1360 m), je bil<br />
strateško izjemno pomemben, zato je bil neposredno podrejen italijanskemu<br />
vrhovnemu poveljstvu. Nasprotniku je namreč zapiral dve<br />
vpadnici, po katerih bi bili mogoči premiki in prodor v Italijo, zato so<br />
bili prvih nekaj mesecev tod srditi spopadi in izjemno krvavi boji za<br />
strateške vrhove.<br />
Na območju so bile razmeščene italijanske enote v skupnem številu<br />
od 10.000 do 12.000 mož. Potrebovale so dnevno oskrbo z živežem,<br />
zalogami streliva, sanitetnega materiala, zdravil in gradbenega materiala<br />
ter različnega orodja za utrjevanje položajev. Vendar frontna črta<br />
ni bila povezana s skladišči živeža in vojaškega materiala v dolini. Žičnic,<br />
kolovozov ali prevoznih poti, ki bi omogočali transport z vozili ali<br />
vprežnimi vozovi, ni bilo. Frontni položaji so bili dosegljivi samo peš:<br />
po gorskih poteh, stezah in kakšni mulatjeri.<br />
Ob začetku sovražnosti je v Coni Karnija delovalo 31 bataljonov, od<br />
tega šestnajst bataljonov alpincev, različne enote topništva in inženircev.<br />
Prevoz materiala za oskrbo je bilo treba zagotoviti kot prenos na<br />
ramenih in hrbtih. Če bi zanj uporabili vojake s fronte, bi to lahko<br />
ogrozilo bojno učinkovitost posameznih enot. Na predlog duhovnika<br />
Floreana Dorotea iz vasi Timau, imenovanega pre' Florio, ki je bil zelo<br />
priljubljen pri lokalnem prebivalstvu, sta logistično poveljstvo Cone<br />
Karnija in poveljstvo inženirskih enot prosila za pomoč domačine.<br />
»Pojdimo, sicer bodo umrli od lakote!«<br />
V vaseh, kjer so bili za vojno sposobni moški vsi vpoklicani, so se na<br />
dramatični apel množično odzvale ženske: »Pojdimo, sicer bodo tej<br />
ubožčki umrli od lakote!« V krajih Timau in Cleulis se jih je na zbor takoj<br />
prijavilo več kot sto. V kratkem času se jim je pridružilo še veliko<br />
drugih iz vseh karnijskih vasi v neposrednem zaledju fronte. Skupno<br />
število je kmalu preseglo dva tisoč.<br />
Največ nosačic se je zbralo v občinah Paularo (229), Paluzza (223) in<br />
Rigolato (153). Oblikovale so se skupine žensk, starih od dvanajst do<br />
šestdeset let. Sprva so jih imenovali »transporterke« in niso bile podrejene<br />
vojaški disciplini. Same so si oblikovale strog kodeks obnašanja,<br />
ki sta ga narekovali težak položaj in odgovornost do prevzete<br />
naloge. Delovale so od avgusta leta 1915 do oktobra leta 1917.<br />
Karnijske ženske, vajene težkega življenja in garanja na skopi domači<br />
zemlji, so si vsako jutro ob zori na hrbet oprtale pleten koš in se zgla-<br />
Foto: Mojca Rutar<br />
Foto: Mojca Rutar<br />
V Zgodovinskem muzeju Cona Karnija v kraju Timau (v<br />
lokalnem karnijskem narečju Tischlbong) je eden od<br />
razstavnih prostorov posvečen karnijskim nosačicam.<br />
Freska z motivom smrtno zadete karnijske nosačice Marie<br />
Plozner Mentil v spominski cerkvi Timau<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
33<br />
Marsikatera nosačica je počitek izkoristila za pletenje nogavic.<br />
Foto: www.ilmountainrider.com<br />
Spominska cerkev in kostnica Timau s posmrtnimi ostanki<br />
1764 padlih vojakov in nosačice Marie Plozner Mentil.<br />
Foto: Mojca Rutar<br />
Zgodbe v turizmu<br />
sile pri skladiščih živil in vojnega materiala. Ta so bila raztresena po<br />
dolini v dolžini približno šest kilometrov. Koše, ki so jih doma uporabljale<br />
za prenos koruze, krompirja ali sena, pripomočkov za dom in<br />
hlev, so napolnile s strelivom, granatami, živežem in drugim potrebnim<br />
materialom v skupni teži od 30 do 40 kilogramov. Vsaka je dobila<br />
osebno delovno knjižico, v katero so vojaki, zadolženi za posamezna<br />
skladišča, vpisovali prisotnost nosačice, opravljene poti v gore na<br />
frontno črto in preneseni material. Nosile so posebno rdečo zapestnico,<br />
na kateri je bila odtisnjena številka vojaške enote, za katero so<br />
delale. V nujnih primerih so jih lahko poklicali ob kateri koli nočni ali<br />
dnevni uri. Za vsako pot so dobile plačilo 1,50 lire, kar bi danes pomenilo<br />
približno 3,50 evra. Denarno nadomestilo so jim nakazovali enkrat<br />
na mesec.<br />
Strah sta premagovali pesem in molitev<br />
Ko so natovorile koše in si jih oprtale, so se v skupinah po 15 do 20<br />
odpravile na pot, brez vodnikov. Potem ko so prehodile kakšen kilometer<br />
po dolini, so se začele v pahljačastem razporedu vzpenjati proti vrhovom<br />
gora, kjer je potekala frontna črta. Same so si narekovale tempo<br />
hoje. V gore so se podale ob vsakem vremenu, obute v doma izdelano<br />
obutev iz krp ali lesene cokle. Ko so bila pobočja gora zasnežena, so se<br />
jim koraki vdirali v sneg do kolen. Morale so premagati od 600 do 1200<br />
metrov višinske razlike, kar je pomenilo od dve do štiri ure hoje navkreber.<br />
Hodile so po neoznačenih poteh, a so jih dobro poznale, saj so jih<br />
uporabljale v času sečnje na strmih pobočjih gora. Hoja je bila naporna<br />
in skrajno utrujajoča, še posebej ob spremljajočem obstreljevanju nasprotnikovega<br />
topništva. Pot so si krajšale s pesmijo in molitvijo. Tako<br />
so premagovale strah zaradi streljanja in granat. Kratke odmore za počitek<br />
so nekatere izkoristile za pletenje, najpogosteje nogavic.<br />
Ko so s skrajnimi napori prispele na cilj, zadihane, upognjene pod težo<br />
zvrhano naloženega koša, so razložile material, nekaj minut počivale,<br />
na kratko prenesle novice iz doline alpincem, ki so bili pretežno lokalni<br />
rekruti. Nekaterim so izročile pošiljke sveže opranega perila od<br />
doma, ki so ga med prejšnjimi vzponi odnesle s seboj v dolino. Nato<br />
so se vrnile po strmih pobočjih proti domu, kjer so jih čakali otroci in<br />
ostareli, gospodinjstvo in delo v domačem hlevu. Naslednjega dne<br />
navsezgodaj se je postopek ponovil: svojih dnevnih dolžnosti so se<br />
vztrajno lotile znova, vseh 26 mesecev!<br />
Del nosačic je bil stalno nameščen v barakah za fronto in na voljo<br />
enotam inženircev. Prenašale so material, potreben za utrjevalna in<br />
gradbena dela: grušč, kamnite plošče, cement in les za gradnjo zaklonišč,<br />
položajev druge in tretje linije, za utrjevanje mulatjer in poti.<br />
Včasih so nosačice prosili, naj na povratni poti v dolino na nosilih prenesejo<br />
ranjence ali vojake, padle v bojih. Ranjence so v dolini z reševalnimi<br />
vozili odpeljali in razporedili po poljskih bolnišnicah. Mrtve so<br />
pokopali na vojnem pokopališču v vasi Timau, potem ko so jim nosačice<br />
same izkopale tudi grobno jamo.<br />
Med silovitimi boji marca leta 1916 so nosačice pomagale v enotah<br />
topništva. Podajale so granate in zahtevale, naj jih vse oborožijo s puškami.<br />
Ni jim sicer bilo treba poseči v spopade, a njihova gesta je<br />
ohrabrila vojake in z občudovanjem so jim priznali velik pogum.<br />
Nenehno v nevarnosti<br />
Delo nosačic v območju vojnih operacij seveda ni bilo brez tveganja<br />
in nevarnosti. Nenehno so ji bile izpostavljene, medtem ko so se z<br />
natovorjenimi koši vzpenjale po mulatjerah. Več jih je bilo ranjenih,<br />
ena izmed njih pozimi med odkopavanjem zameta, ki je zasul in zabrisal<br />
pot. Ena je bila tudi ubita. Mario Plozner Mentil, 32-letno mater<br />
štirih otrok, katere mož se je boril na kraškem bojišču, je 15. februarja<br />
leta 1916, ko je s svojim tovorom prispela do planine Malpasso na<br />
višini 1619 metrov, smrtno zadel ostrostrelec. Zagotovili so ji prvo pomoč,<br />
alpinci so jo prenesli v dolino v poljsko bolnišnico v Paluzzi v<br />
upanju, da ji bodo še lahko pomagali. A zaman. Mrtvo nosačico so<br />
pokopali na pokopališču v Paluzzi in jo leta 1937 prekopali v kostnico<br />
Timau. Položili so jo k 1764 vojakom (od teh 73 avstrijskih), ki so padli<br />
v bojih na fronti v gorah. Leta 1955 so po njej imenovali vojašnico alpincev<br />
v Paluzzi, ki je edina vojašnica v Italiji, poimenovana po ženski.<br />
Tvegano in požrtvovalno delovanje karnijskih nosačic je prekinil preboj<br />
pri Kobaridu in sesutje fronte. Ko so morale 27. oktobra leta 1917<br />
italijanske vojaške enote zapustiti položaje in se umakniti, da ne bi<br />
bile obkoljene in odrezane, so morale tudi karnijske nosačice zapustiti<br />
domača ognjišča na revnih domačijah in se skupaj z otroki in ostarelimi<br />
podati v begunstvo.<br />
Pozno priznanje zaslug<br />
Vloga nosačic pri skoraj dveinpolletnem ohranjanju fronte v Karniji je bila<br />
v javnosti dolgo prezrta. Vojaki – borci so prejeli medalje, odlikovanja in<br />
dosmrtno rento. Nosačice pa niso bile vojaške osebe, zato jim po vojni<br />
niso bile priznane niti nikakršne pravice niti zasluge. Šele leta 1973 je bil<br />
v Italiji sprejet zakon, po katerem sta jim bila, večinoma posmrtno, podeljena<br />
vojaško državno odlikovanje in zlata spominska medalja. Še živečim<br />
je bila dodeljena dosmrtna renta v višini 60.000 lir in pozneje 150.000 lir.<br />
Več jih je pred smrtjo izrazilo željo, naj se jim na nagrobni kamen za imenom<br />
vklešejo besede: »Odlikovana z redom Vittorio Veneto.«<br />
Leta 1992 so v kraju Timau nosačicam postavili spomenik, da bi mlajše<br />
rodove opominjal na njihovo izjemno delovanje. Spomenik obenem<br />
predstavlja upornost in način življenja ljudi v Karniji, ki so skozi<br />
stoletja znali ubraniti in ohraniti svojo posebno kulturno identiteto.<br />
Italijansko kulturno ministrstvo mu je leta 2011 podelilo status spomenika<br />
državnega pomena.<br />
Leta 1997 se je tedanji italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro podal<br />
v Timau v Karniji in podelil državna odlikovanja (viteški križ) še živečim<br />
nosačicam, že vsem devetdesetletnim. Padli Marii Plozner<br />
Mentil je posmrtno podelil zlato medaljo za hrabrost, ki jo je osebno<br />
pripel njeni hčeri Dorini v spomin na mater. Zadnja karnijska nosačica<br />
je umrla leta 2005 v visoki starosti 104 let.<br />
<br />
Mojca Rutar<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
34<br />
Trendi<br />
Foto: Aljoša Rebolj/Nea Culpa<br />
Véliki brkači: Slikar. Pisatelj. Arhitekt.<br />
Brko tura<br />
Spoznavanje Ljubljane v<br />
družbi vélikih brkačev<br />
Kako imenitna družba! Arhitekt Jože Plečnik, pisatelj Ivan Cankar in slikar Rihard Jakopič. Ne zgodi<br />
se prav zlahka, da se nam ponudi priložnost prebiti domala vse popoldne s tako vélikimi možmi ... Jih<br />
spoznavati skozi njihov izjemni ustvarjalni opus in zanimive zgodbe iz njihovega življenja. Obenem pa z<br />
njimi spoznavati Ljubljano, ki so jo s svojim življenjem in delom za vselej zaznamovali. Takšno priložnost<br />
ponuja od konca aprila ob petkovih popoldnevih novo doživetje Turizma Ljubljana: Brko tura, večinoma<br />
kolesarski potep po slikovitih mestnih trgih in ulicah, parku in celo – hribu.<br />
Zakaj Brko tura? Ker so bili vsi trije véliki, drzni in vizionarski možje<br />
tudi – brkati; nosili so odlične, košate in lepo negovane brke. Zato nas<br />
brki na tem svojstvenem potepu po mestu spremljajo ves čas. Tudi v<br />
podobi brkatega vodnika Turizma Ljubljane, ki kot mestni ključar odklepa<br />
vrata do zgodb o discipliniranem Plečniku, hedonističnem<br />
Cankarju in karizmatičnem Jakopiču, do njihovih mojstrovin, ki so jih<br />
zapustili Ljubljani, in tudi do drobnih spoznanj o slovenskem značaju.<br />
Arhitekt, pisatelj ali slikar?<br />
Brko turo začnemo pri Slovenskem turistično informacijskem centru<br />
(STIC) na Krekovem trgu; tam prevzamemo kolesa in se zavihtimo<br />
nanje. Naš vodnik (ali nima nekam prenežnih brk?) nam bo razkril<br />
rdečo nit potepa šele čez nekaj minut, ko bomo že prvič zavrli kolesa:<br />
pri najznamenitejšem ljubljanskem, Robbovem vodnjaku.<br />
Tukaj spoznamo naše imenitne spremljevalce tega dne. Arhitekta. Pisatelja.<br />
Slikarja. Se vsaj kanček ustvarjalnosti, ki so jo premogli ti véliki<br />
možje, skriva tudi v nas? Smo lahko tudi mi arhitekti, pisatelji, slikarji?<br />
Lahko. Vsaj za nekaj ur. In poglej, poglej: kakšno naključje je hotelo, da<br />
nekoga, ki nenehno piše, vse popoldne identificira stilizirana nalepka,<br />
na kateri piše: Pisatelj! Tako na krilih ustvarjalnosti poletimo naprej ...<br />
Mojzes in Jakopič<br />
Po Stritarjevi ulici zapeljemo čez Plečnikovo Tromostovje in naprej po<br />
Wolfovi ulici mimo Slovenske filharmonije in sedeža Univerze v Ljubljani<br />
ter Kongresnega trga. Zanimivo se je preleviti v vlogo turista v<br />
svojem mestu; že takoj začneš opažati, kako slikovite in očarljive so<br />
stavbe, mimo katerih greš, ne zgolj te znamenite, temveč tudi druge,<br />
ki jih ob siceršnjih poteh po mestu niti ne zaznaš.<br />
Pa do Novega trga oziroma do Narodne in univerzitetne knjižnice,<br />
največje Plečnikove stavbe v Ljubljani. Na njej so celo okna poklon<br />
učenosti (deloma so v obliki knjig)! In kip, ki krasi stranski vhod knjižnice:<br />
mogočen kip Mojzesa. »Vas na koga spominja?« vpraša vodnik.<br />
»Na Jakopiča?« »Tako je.« Portretna glava dejansko spominja nanj.<br />
Prvi preplet dveh brkačev tega dne. Sicer pa – da ne bi bil Cankar<br />
preveč zapostavljen – na Novem trgu izvemo o njem med drugim to,<br />
da je v Ljubljani bival na več kot šestdesetih naslovih. Nič nenavadnega<br />
ne bi bilo, ko bi bil eden od njih tudi kje v naši bližini ...<br />
Postojimo še pred, kajpak, Križankami, še enim monumentalnim<br />
Plečnikovim delom; na zunanjem dvorišču je njegov doprsni kip<br />
(zelo mrkega pogleda), pred vhodom v amfiteater pa so vklesane<br />
njegove znamenite besede: Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.<br />
Brkata preobrazba v retro-brivnici<br />
Po Križevniški ulici z bogato kulturno preteklostjo in sedanjostjo se<br />
spustimo do: Uredništva pričesk. Brivnice v retro-slogu, z zelo brkatim<br />
(in bradatim) brivcem, ki bo našega vodnika vendarle ustrezno okra-<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
Foto: arhiv Turizem Ljubljana<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
35<br />
Trendi<br />
Postanek v Plečnikovih Križankah<br />
Brkat naj bo tudi vodnik!<br />
Foto: arhiv Turizem Ljubljana<br />
Foto: arhiv Turizem Ljubljana<br />
Pred Narodno galerijo, kjer so na ogled Jakopičeva dela<br />
Na Rožniku, kjer je Cankarjeva spominska soba<br />
sil z brki. Kakšnimi? Mogoče v slogu Dalija? V angleškem, kraljevskem,<br />
podkvastem slogu ...? Skupina se strinja: s kraljevskimi! Na nič kaj prida<br />
udobnem stolu, ki je uspešno preživel že krepko preteklo obdobje,<br />
se začne stilska preobrazba našega vodnika – dokler ga ne krasijo<br />
imenitni, umetelno privihani brki. Zdaj je pravšnji!<br />
Iz mesta na vas in na obisk k Plečniku<br />
Spet na kolo in ob Ljubljanici proti Krakovemu in tamkajšnji najbolj<br />
slikoviti (Krakovski) ulici: nizke, barvite hiške, ki navdajajo z občutkom,<br />
da smo iz mesta skočili v vas. Kajti to je nekoč resnično bila vas, ki je<br />
vso Ljubljano oskrbovala s svežo zelenjavo. Tukaj je tudi rojstna hiša<br />
Riharda Jakopiča, ki se je rodil v premožno družino – njegov oče je bil<br />
namreč uspešen trgovec s poljščinami.<br />
Pa naprej, proti Trnovem, po ulici z brezovim drevoredom, ki jo je Plečnik<br />
zasnoval tako, da so se krošnje kot pahljača razpirale ob približevanju<br />
Trnovskemu mostu čez Gradaščico. Le malce za Trnovsko cerkvijo<br />
je Plečnikova hiša, kjer je arhitekt živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje<br />
smrti leta 1957. Preurejena je v muzej, v katerem nas poleg vpogleda v<br />
mojstrovo življenje pričaka tudi: prva brkata skrivnost ...<br />
Med Jakopičeva dela<br />
Po obisku Plečnikove hiše napoči čas za malce daljši kolesarski potep:<br />
proti Mirju in ob Rimskem zidu do Trga republike in Ravnikarjevih »dvojčkov«<br />
(mimogrede: Edvard Ravnikar je bil Plečnikov študent) s pogledom<br />
na slovenski parlament, ki bi bil precej bolj impozanten, ko bi uresničili<br />
Plečnikove načrte zanj. (Jih je pa mogoče videti v njegovi trnovski hiši.) Pa<br />
do Narodne galerije, kjer se nadaljuje zgodba o Jakopiču, saj so v njej<br />
razstavljena njegova dela; in tam nas pričaka druga brkata skrivnost ...<br />
Naj krasijo brki prav vse!<br />
Iz hrama umetnosti pa v naravo – v park Tivoli, kjer je po Jakopiču<br />
poimenovano osrednje sprehajališče, sicer Plečnikovo delo. To se lično<br />
spne z gradom Tivoli, v katerem so prostori Mednarodnega grafičnega<br />
likovnega centra. In tam nas čaka – darilce. Brkato, kajpak, in<br />
natisnjeno prav v prostorih centra. Za povrh postanemo še vsaj za<br />
kratek čas ponosni lastniki Arhitektovih, Pisateljevih ali Slikarjevih brkov.<br />
Čudovito pristajajo, prav vsem.<br />
Cankarjev Rožnik<br />
Ker je nepogrešljiv del slovenskega značaja hoja navkreber, pa Brko<br />
tura za konec povede še v klanec – tokrat peš, na Rožnik, do tamkajšnje<br />
gostilne, kjer je Cankar preživel dobršen del svojega življenja v<br />
Ljubljani. Ljudje so trumoma hodili tja, da bi se srečali z njim. (Mimogrede:<br />
Brko tura nam tudi razkrije, da je znal biti precej gosposki: eno<br />
kočijo je naročil zase, drugo pa za svoj klobuk!) Na Rožniku se nam v<br />
Cankarjevi spominski sobi razkrije še poslednja brkata skrivnost, piko<br />
na i pa postavijo zajetna kosa pehtranove in orehove potice in čaj ali<br />
Cankarjeva kava. Iz brkatih skodelic, seveda. Ob odhodu pa še širok<br />
nasmeh ob Cankarjevem doprsnem kipu – in njegovih brkih.<br />
Drzni in brkati<br />
Tri ure in pol, kolikor traja Brko tura, naglo minejo. V tem času se glava<br />
spremeni v kalejdoskop številnih zgodb o Jožetu Plečniku, Ivanu<br />
Cankarju in Rihardu Jakopiču, za katerimi bi morali marljivo brskati,<br />
da bi jih odkrili, in podob, lepot, ki jih v Ljubljani, če v njej živiš, skorajda<br />
ne opaziš več.<br />
To svojstveno doživetje mesta je Turizem Ljubljana zasnoval v sodelovanju<br />
s specia<strong>list</strong>i za kulturni turizem – Agencijo za razvoj in komunikacije<br />
v turizmu Nea Culpa, gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem<br />
in scenaristom Simonom Hernausom. Vodnik, ki pospremi turiste v<br />
brkate skrivnosti, je posebej usposobljen za vodenje Brko ture.<br />
In še: za Brko turo ne potrebujete brkov, ki so vsem na očeh, zagotavljajo<br />
avtorji potepa. »Lahko jih poiščete v sebi. Tam so, kjer se skrivajo<br />
vaše najbolj drzne ideje in ambicije. Brko tura je ustvarjena zato, da<br />
jih spet zbudi, skupaj z vašo domišljijo, in vas prepriča, da so (brki)<br />
nekaj večjega in pomembnejšega, kot ste si predstavljali. Naj vas brki<br />
iz Ljubljane spremljajo povsod.«<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
Na Brko turo se je mogoče odpraviti vsak petek ob 15. uri (le če<br />
dežuje, odpade), stane pa 45 evrov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
36<br />
Inovativno<br />
Foto: Katarina Pirih<br />
Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom<br />
Razvajanje brbončic na<br />
sloviti Bohinjski progi<br />
Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom, zamisel, ki je lani prejela nagrado snovalec, s katero Slovenska<br />
turistična organizacija spodbuja uresničevanje ustvarjalnih in inventivnih idej s področja turizma,<br />
je v letošnjem letu tudi zaživela: maja so se na kulinarično razvajanje na muzejskem vlaku, ki sopiha po<br />
Bohinjski progi med Gorenjsko in Primorsko, podali prvi gostje.<br />
Ustvarjalci Kulinaričnega popotovanja z muzejskim vlakom, podjetje<br />
ABC Rent a car, ki tudi sicer trži izlete z muzejskim vlakom, so enega<br />
njegovih vagonov spremenili v majhno, preprosto potujočo restavracijo.<br />
Kulinarično zgodbo na vlaku je zasnovala skupina študentov Višje<br />
strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki za goste pripravlja lokalne<br />
kulinarične dobrote, pripravljene in postrežene na sodoben način.<br />
Po stari Bohinjski progi<br />
Kulinarika tako plemeniti tudi sicer slikovito vožnjo z vlakom. Na 89<br />
kilometrov dolgi poti, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, je skupaj<br />
šest postaj (Jesenice, Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Most na Soči, Kanal<br />
in Nova Gorica), približno trideset predorov in galerij, najdaljši je<br />
dolg dobrih šest kilometrov – med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom.<br />
Vlak prečka približno trideset večjih mostov, med njimi znamenita<br />
kamnita mostova pred Mostom na Soči in solkanskega, zapelje čez<br />
več rek, med njimi čez Savo Dolinko, Idrijco in Sočo, prereže blejski<br />
Vintgar, se vreže v ozko Baško grapo ...<br />
Foto: arhiv ABC Rent a car<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
37<br />
Inovativno<br />
Foto: Stane Jeršič<br />
Foto: Dave Collier<br />
Razvajanje v Brdih<br />
Kulinarično razvajanje se ob koncu potovanja z vlakom nadaljuje<br />
v Šmartnem, slikoviti obzidani vasi s petimi ohranjenimi stolpi v<br />
Goriških Brdih: s pokušnjo oljčnih olj, belo polento in točem ... In s<br />
»piko na i«, čokoladno-orehovo torto z oljčnim oljem in pomarančo.<br />
Znova jeseni<br />
Za letos je ABC Rent a car razpisal še dva termina za Kulinarično popotovanje<br />
z muzejskim vlakom, jeseni: 27. oktobra in 3. novembra.<br />
Cena celodnevnega doživetja za odrasle je 89 evrov, za otroke od<br />
šestega do dvanajstega leta starosti 39 evrov, za mlajše je brezplačno.<br />
Cena vključuje vožnjo z muzejskim vlakom, kulinarično zgodbo na<br />
vlaku, animacijski program, kulinarično doživetje v Šmartnem, lokalne<br />
avtobusne prevoze, vodenje in organizacijo izleta.<br />
L. L.<br />
Foto: Katarina Pirih<br />
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
38<br />
Pod drobnogledom<br />
Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v oglejski <strong>list</strong>ini leta 1486, zaživele pa so po letu 1840.<br />
Republiški turistični drobnogled TZS<br />
Zadovoljni naj bodo<br />
gostje in zaposleni<br />
Zdravilnih učinkov termalne vode so se zavedali že stari Rimljani, ki so 39 let pred našim štetjem na<br />
mestu, kjer so zdajšnje Rimske terme v Rimskih Toplicah, zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Skozi<br />
stoletja je priljubljenost akrotermalne vode, ki blagodejno vpliva na človeško telo, le še naraščala in zdaj<br />
prihaja v ta raj na zemlji tudi čedalje več tujih turistov, pravi Valerij Arakelov, lastnik in direktor omenjenih<br />
term, ki jih je obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).<br />
»Lani smo imeli kar 80.000 turističnih prenočitev, letos jih načrtujemo<br />
še več,« napoveduje Valerij Arakelov. Armenec po rodu se je<br />
zaljubil v Slovenijo, kjer zdaj živi z ženo in otrokoma. V Armeniji ima<br />
zelo veliko posestvo in vinograde, iz njegovega grozdja pa pridelujejo<br />
vrhunski konjak ararat. Poslovno je povezan z več državami (v<br />
Moskvi ima tiskarno, na Češkem hotel ...), zato je pogosto na poti. In<br />
zakaj se je odločil še za nakup Rimskih term? »Kot poslovnež sem<br />
zaznal priložnost za dober posel; sicer pa me zelo zanima zgodovina,<br />
ki jo spoštujem, kar mi je vcepila že moja mama. In Rimske terme<br />
so s zgodovinskega vidika edinstvene, ne samo v Sloveniji, tudi<br />
širše,« pripoveduje Arakelov.<br />
Nove priložnosti odpirajo nova delovna mesta<br />
Med tujimi gosti je v Rimskih termah največ Italijanov, sledijo jim Avstrijci,<br />
Rusi, Ukrajinci in gostje iz Azerbajdžana. »Odpirajo se nam novi trgi, med<br />
drugim Francija, skandinavske države, Kazahstan. Naša strategija sta široka<br />
ponudba in vrhunska kakovost ob le rahlem zvišanju cen. Zaposleni<br />
imamo srečo, da se lahko dodatno izobražujemo v tujini, med drugim v<br />
Po legendi, ki jo je leta 1890 napisal Anton Aškerc, naj bi<br />
Rimske Toplice nastale pred več kot dva tisoč leti; do njegove<br />
spominske hiše je od Rimskih term samo 650 metrov.<br />
Vrelci v Rimskih termah so približno tisoč metrov pod zemeljsko<br />
površino, voda iz Rimskega vrelca pa ima 36,6 stopinje Celzija.<br />
Obiskovalci si lahko z njo postrežejo 24 ur na dan.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
Helsinkih, kjer imajo eno največjih izobraževalnih središč za srednje gostinske<br />
šole. V vodstvu z direktorjem Arakelovom na čelu si prizadevamo,<br />
da bi bili ne samo gostje, temveč tudi vsi zaposleni čim bolj zadovoljni; v<br />
termah je sicer 110 redno zaposlenih, imamo pa tudi štirideset zunanjih<br />
sodelavcev. A potrebovali bi jih še več, imamo odprta nova delovna mesta<br />
za kuharice in kuharje, maserke in maserje, čistilke, natakarice in natakarje,«<br />
pripoveduje Evelin Krajnc, vodja trženja in prodaje v Rimskih termah,<br />
kjer je zaposlena že osmo leto.<br />
Ene najlepših term v Sloveniji<br />
RTD TZS si je ogledal terme: hotelske sobe, ponudbo velnesa, medicinski<br />
in kongresni center ter neposredno okolico. »To so ene najlepših<br />
term v Sloveniji z raznoliko in kakovostno ponudbo in zelo lepo urejeno<br />
okolico,« je po ogledu poudaril Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />
»Imamo bogato tradicijo in sodobne turistične storitve,« pravi<br />
Valerij Arakelov; ob njem Evelin Krajnc in Karel Vernik ter Pavle<br />
Hevka, podpredsednik RTD TZS.<br />
39<br />
Pod drobnogledom<br />
Unikatni bazenski kompleks<br />
Gostje se lahko razvajajo v avtentičnih kopelih v Historičnem<br />
delu vodnih nimf, tudi v tisti, kjer se je njega dni razvajala<br />
Napoleonova sestra.<br />
Čista in urejena Radovljica ima kaj pokazati<br />
»Število turističnih prenočitev nam v zadnjem času strmo narašča; v<br />
minulem letu smo jih imeli že 260.000, leto prej 160.000,« pripoveduje<br />
Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, kjer se je med svojim popotovanjem<br />
po Sloveniji ustavil RTD TZS.<br />
Da jih obišče veliko turistov, ni presenečenje, saj ima čista in urejena<br />
Radovljica kaj pokazati – tudi Čebelarski muzej v baročni graščini v<br />
starem delu mesta, edini takšen na Slovenskem, ki od odprtja leta<br />
1959 proučuje, hrani in predstavlja dediščino slovenskega čebelarstva.<br />
»Osrednje mesto v muzeju ima zbirka poslikanih panjskih končnic<br />
z najstarejšo iz leta 1758; obsežna zbirka je bogata z enkratnimi<br />
motivi, njihovo raznolikostjo in številnostjo,« pripoveduje Miha Lavrinec,<br />
vodnik po muzeju. Tehnični del muzeja prikazuje najbolj tipična<br />
čebelja bivališča in čebelarsko orodje, biološko sobo življenja in delo<br />
naše avtohtone čebele kranjske sivke, v poletnih mesecih v živo v<br />
opazovalnem panju.<br />
Graščina, v kateri domuje muzej, je lepo in skrbno obnovljena, v njej<br />
pa s svojo mogočnostjo še zlasti izstopa baročna dvorana. »Za obnovo<br />
je 200.000 evrov namenil norveški kralj, ki je s kraljico obiskal Radovljico,«<br />
je povedal Ciril Globočnik. Gorenjski biser Radovljico namreč<br />
obiskujejo tudi svetovno znani imenitneži.<br />
<br />
<br />
Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač in Karel Vernik<br />
K sodobnemu Čebelarskemu razvojno izobraževalnemu centru Gorenjske v Rožni dolini v Lescah, kjer imajo med drugim tudi<br />
hranilnico ekoloških semen, spada ličen čebelnjak, kajpak poln stanovalk – marljivih čebel.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
40<br />
Pod drobnogledom<br />
Potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta; v<br />
Radovljici so jo posadili 31. maja leta 2008. Raste skozi mlinski<br />
kamen in se ozira proti Triglavu, kar je izjemna posebnost, rad<br />
poudari Ciril Globočnik.<br />
Ena imenitnih razglednih točk v starem mestnem jedru<br />
Radovljice, s katere seže pogled do Triglava, kot je poudaril<br />
župan Ciril Globočnik.<br />
Na srednjeveškem trgu v več kot pol tisočletja stari hiši že dve<br />
stoletji domuje znamenita gostilna Lectar, lastnika Lili in Jože<br />
Andrejaš pa goste vselej presenetita in kulinarično razvajata –<br />
tudi z okusno domačo bučno juho. Turisti so več kot navdušeni<br />
in med starimi zidovi pristne gostilne je pogosto slišati njihov<br />
aplavz.<br />
Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />
Junij <strong>2018</strong><br />
Izdaja:<br />
Turistična zveza Slovenije<br />
Naslov uredništva:<br />
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />
Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />
Transakcijski račun:<br />
SI56 03100-1000010639<br />
Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />
Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
41<br />
Skok v soseščino<br />
Limone – očarljivo mestece ob Gardskem jezeru<br />
Kjer je tako lepo,<br />
da se splača čim dlje živeti<br />
Med mesteci, ki se nizajo ob Gardskem jezeru v Italiji, so Limone zagotovo med najočarljivejšimi. Razprostirajo<br />
se na ozkem objezerskem pasu in se dvigujejo do vznožja prepadnih sten pod hribovitim svetom<br />
nad jezerom. So tudi med turistično najrazvitejšimi in najbolj obiskanimi mesteci ob njem, kar je očitno<br />
že ob pogledu na številne trgovinice s spominki; da imajo v njih nesporni primat limone (v vseh mogočih<br />
različicah) je bržkone razumljivo – glede na ime kraja, četudi je bolj verjetno, da to z rumenim citrusom<br />
nima prav nobene povezave ...<br />
Limone so bile dolgo dostopne zgolj po jezeru ali hribih – slikovito<br />
cesto, ki zdaj povede od mesteca proti severnem delu jezera, so namreč<br />
zgradili šele leta 1932. Ljudje so se tod preživljali zlasti z ribolovom<br />
in gojenjem oljk in limon. Kraj je ohranil čar nekdanje ribiške<br />
vasice, limone pa so zdaj v ospredju bodisi v trgovinicah za turiste<br />
bodisi na keramičnih ploščicah, ki označujejo uličice in trge.<br />
Turizem je začel tod cveteti že po drugi svetovni vojni, ko so začeli<br />
Limone obiskovati turisti z evropskega severa; še zdaj jih je precej, ki<br />
prihajajo v to slikovito zgodovinsko mestece, kjer se ozke uličice vijejo<br />
med starimi kamnitimi hišami.<br />
So pa Limone znane še po nečem: leta 1979 so pri nekem prebivalcu<br />
mesteca odkrili čudežen protein, ki naj bi razmaščeval arterije; v kombinaciji<br />
s prijetnim, milim podnebjem in zdravo sredozemsko prehrano<br />
s poudarkom na svežih ribah, oljčnem olju in domačih citrusih naj<br />
bi bil protein učinkovito orožje zoper bolezni srca!<br />
Besedilo in foto: M. G.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
42<br />
V Nemčiji se dobro je in pije<br />
Skok v soseščino<br />
Gurmanski festivali imajo v Nemčiji dolgo tradicijo.<br />
Med najbolj znanimi je festival v deželi<br />
Schleswig - Holstein, ki privablja tudi kuharje z<br />
Michelinovimi zvezdicami. Bogata nemška kulinarika<br />
je namreč pomemben del tamkajšnje tradicije<br />
in Nemci so znani kot veliki gurmani in resnični<br />
sladkosnedi.<br />
Podatek, da se z Michelinovimi zvezdicami ponaša že več kot tristo<br />
restavracij v Nemčiji (takoj za Francijo), je skoraj osupljiv. V turizmu pa<br />
ima gastronomija izjemno pomembno vlogo in čedalje več turistov<br />
je, ki se odločijo za neko turistično destinacijo zaradi tamkajšnje kulinarike.<br />
V Nemški turistični organizaciji (NTO) se tega še kako dobro zavedajo,<br />
zato so letos začeli tematsko kampanjo, ki poudarja pestro in domiselno<br />
nemško gastronomijo, v kateri se lahko Nemčija primerja z najboljšimi<br />
kulinaričnimi destinacijami sveta.<br />
Sicer pa imajo v Nemčiji več kot 72.400 restavracij, 1300 pivovarn, ki<br />
varijo več kot 5000 različnih vrst piva, trinajst vinorodnih okolišev,<br />
3200 različnih vrst kruha ... Z nemalo dobrotami je NTO predstavila<br />
del nemške okusne kulinarike tudi v Ljubljani, »saj število slovenskih<br />
turistov in njihovih prenočitev v Nemčiji narašča,« je povedala<br />
Maja Horvat, vodja predstavništva NTO v Ljubljani (na fotografiji<br />
desno ob novinarki Silverki Lesjak Klapš). Lani so slovenski turisti v<br />
Nemčiji ustvarili skoraj 290.000 prenočitev, kar je 1,4 odstotka več<br />
kot leto prej.<br />
D. P. B.<br />
<br />
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Foto: www.germany.travel<br />
Pestro in domiselno: sladica berlinske restavracije Facil<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2018</strong>
Dobrote Dolenjske<br />
Loške Mlekarne<br />
Fingušt Helc<br />
Vila Natura Kmetija Flis Loške Mesnine<br />
Kmetija Cimerman<br />
Mesarstvo Smolar<br />
Kmetija Gnidica<br />
Kmetija Čuš Zadruga Tolmin Kmetija Orešnik<br />
Oljarstvo Ličer<br />
Slaščičarstvo Rogljiček Pekarna Težak Slaščičarstvo Ogrinc Bio kmetija Zel Kmetija Bandur<br />
Bio kmetija Žgajnar<br />
Mlekarna Planika<br />
Kmetija Ovsenjak<br />
Sadjarska kmetija Trstenjak<br />
Kmetija Reberšak<br />
KGZ idrija<br />
Kmetija Šentak<br />
Kmetija Pavlič<br />
Kmetija Jurečič<br />
Kmetija Morgan KZ Sevnica Kmetija Kukenberger<br />
za dobro<br />
hrano stojijo<br />
dobri ljudje<br />
Kmetija Šlamberger<br />
Sirarstvo Videc<br />
Kmetija Žunar<br />
Kmetija Simonič Mlin Rangus Loška zadruga<br />
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana<br />
Kmetija Pavšar<br />
Ekološka kmetija Durnik<br />
Bohinjska sirarna<br />
Bose Oil Domačija Brozovič KZ krka Mesnica Faganel<br />
Kmetija Jarkovič Kmetija Nastran Sirarna Bogataj Mesarstvo Podobnik Mlekarstvo Podjed
Change language