Letno poročilo 2017

1 . 2 B A N Č N O O K O L J E
Ugodne gospodarske razmere v slovenskem in mednarodnem okolju se vse bolj
odražajo tudi v rasti kreditne aktivnosti bank, saj se je konec leta 2016 zaključilo
večletno obdobje krčenja. V letu 2017 se je kreditiranje po obsegu in dinamiki bolj
krepilo na segmentu gospodinjstev kot podjetij. Pri posojilih podjetjem še ni zaznati
večje kreditne aktivnosti kljub izboljšanju gospodarskih razmer. Nasprotno se krepi
kreditna rast gospodinjstvom, kar je posledica izboljšanja razmer na trgu dela, nizkih
obrestnih mer in rasti cen nepremičnin.
Kljub močni rasti kreditiranja pri bankah se zadolženost slovenskih gospodinjstev v
odstotkih razpoložljivega dohodka ni povečala in ostaja med najnižjimi v evroobmočju.
Banke se zaradi nizke zadolženosti gospodinjstev in manjšega kreditiranja podjetij
vse bolj usmerjajo na gospodinjstva, ne le pri stanovanjskih, temveč še izraziteje pri
potrošniških posojilih. Kljub temu ostaja zadolženost slovenskih gospodinjstev nizka
in ne predstavlja večjega tveganja za bančni sistem. Kreditno tveganje tega dela
portfelja v bankah ostaja nizko.
Z relativno hitrejšo rastjo izpostavljenosti bank do prebivalstva v primerjavi z
ostalimi skupinami komitentov se povprečna kakovost portfelja bank dodatno
izboljšuje. Kreditno tveganje v bankah se je v letu 2017 znižalo tudi zaradi aktivnega
razreševanja nedonosnih terjatev ter izboljšanih gospodarskih razmer. Na segmentu
podjetij se povečujejo prehajanja v višje bonitetne razrede, še vedno pa ostajajo
segmenti podjetij, ki obremenjujejo bilance bank. Predvsem to velja za terjatve do
podjetij v stečaju, ki so sicer v absolutnem obsegu že močno znižane, v relativnem pa
predstavljajo vedno večji del preostalih nedonosnih terjatev bank.
Struktura virov bank se je v zadnjih letih stabilizirala. Velika večina bank se pretežno
financira z vlogami nebančnega sektorja. Obseg vlog pri bankah se kljub nizkim
obrestnim meram še vedno povečuje. Struktura finančnega premoženja gospodinjstev
se v 2017 ni spremenila, pri čemer imajo slovenska gospodinjstva še naprej polovico
premoženja v vlogah in gotovini, kar je precej več kot je povprečje evroobmočja.
Tudi manj ugodno okolje za varčevanje ne spodbudi slovenskih gospodinjstev v
bolj tvegane in donosnejše naložbe, kot so delnice, obveznice in tudi življenjska
ter pokojninska zavarovanja. Delež tovrstnih naložb tako ostaja pri slovenskih
gospodinjstvih razmeroma nizek in se ne približuje povprečju evroobmočja.
Zaradi podaljševanja ročnosti posojil s fiksno obrestno mero pri vseh vrstah posojil se
povečuje razlika med povprečnim obdobjem sprememb obrestnih mer na aktivi in
pasivi bank. Banke obrestno tveganje dobro obvladujejo z ustreznimi ukrepi, vendar
pa daljšanje ročnosti naložb ob kratkih ročnostih virov, predvsem vlog nebančnega
sektorja, ohranja tveganje stabilnosti financiranja med pomembnejšimi tveganji
v bančnem sistemu. V pogojih normalizacije obrestnih mer, tj. zvišanja, se bo
povečala verjetnost prehajanja vlog med bankami in s tem potreb po več likvidnosti.
Visoko nadpovprečen in še naraščajoč delež vpoglednih vlog potencialno zmanjšuje
stabilnost virov financiranja bank v primeru naraščanja obrestnih mer in izrednih
dogodkov, ki so manj verjetni.
LETNO POROČILO LON D.D.
55