Letno poročilo 2017

1 P O S L O V N O O K O L J E
1 . 1 S P L O Š N O G O S P O D A R S K O
O K O L J E V S L O V E N I J I
Makroekonomske razmere v Sloveniji in mednarodnem okolju so za poslovanje v letu
2018 in v prihodnje ugodne, obenem pa se v prihodnje nakazuje nekoliko povečana
negotovost.. Gospodarska aktivnost se krepi že zadnja štiri leta, napovedi svetovne
gospodarske rasti pa se še naprej postopoma zvišujejo. Gospodarska rast v Sloveniji
bo podprta z domačim povpraševanjem in močnim izvoznim sektorjem. Pričakuje
se, da bo rast zasebne potrošnje spodbujena z večanjem razpoložljivega dohodka in
zmanjševanjem negotovosti. Poleg zasebne potrošnje pa se predvideva tudi krepitev
zasebnih in javnih investicij.
Pomembno vlogo pri gospodarski rasti je igral izvozni sektor, ki je nadomestil
upočasnitev rasti domače zasebne potrošnje ter investicij. Prispevek neto izvoza v
strukturi gospodarske rasti naj bi se v letu 2018 povečal. Vzrok je opaznejša krepitev
rasti tujega povpraševanja in ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja
izvoznikov na mednarodnih trgih. Ob krepitvi domačega povpraševanja naj bi bila
visoka tudi pričakovana rast uvoza. Močnejša domača aktivnost naj bi tako na srednji
rok posledično vodila v zmanjševanje prispevka neto izvoza in postopno zniževanje
presežka tekočega računa plačilne bilance.
Rast investicij je bila v primerjavi z gospodarsko rastjo relativno nizka, čeprav so
pogoji za investiranje zelo ugodni. Poslovi presežki podjetij omogočajo financiranje
investicij z lastnimi sredstvi. Ocenjuje se, da bo rast investicij v naslednjih letih
presegala 8 %, njihovo financiranje pa naj bi poleg notranjih rezerv podjetij deloma
zagotavljala tudi bančna posojila. Državne investicije se bodo po padcu v letu
2016 ponovno okrepile, predvsem zaradi pospešitve črpanja evropskih sredstev in
pozitivnega učinka parlamentarnih ter lokalnih volitev v letu 2018.
Z okrevanjem gospodarstva se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Rast
zaposlovanje je bila v letu 2017 na visoki ravni, v prihodnje pa naj bi se postopoma
umirila. Kot največja omejitvena dejavnika hitrejše rasti zaposlovanja v prihodnje se
kažeta staranje prebivalstva ter pomanjkanje usposobljenih delavcev. Zaposlovanje
bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih
dejavnostih. Postopno zniževanje stopnje brezposelnosti pod mejo naravne stopnje
brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela bodo pričela pritiskati na rast
plač, ki se bo krepila. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati
tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda.
Pozitivna ciklična gibanja in nizka raven obrestnih mer ugodno vplivata na stanje
javnih financ, medtem kot rast cen ostaja zmerna. Gospodarska rast in krepitev
stroškovnih pritiskov naj bi postopoma zviševali tudi osnovno inflacijo. Slednja naj bi
se krepila in postala najpomembnejši dejavnik skupne rasti cen življenjskih potrebščin
(Vir: Banke Slovenije: Gospodarska in finančna gibanja, Napovedi makroekonomskih gibanj v
Sloveniji).
LETNO POROČILO LON D.D.
54